Skrb za borce in prenašanje tradicij
Občinska borčevska organizacija ima danes kakih 3300 članov skupaj z materami in vdovami borcev ter aktivnimi sodetavci OF, od tega jih ima dvojno pokoj-ninsko dobo okoli 1600, po 13. 10. 1943 pa jih je stopilo v oborožene enote NOV še okoli 300, kakih 40 pa Je borcev za severno mejo. Seveda pa niso vsi enako preskrbljeni, zatoje SO Ljubljana Center27. 8. 1979 v Uradnem listu objavila odlok o družbeni skrbi za udeležence NOB in drugih vojn ter njihove družin-ske člane.
Izhodišče za pomoč je ve-dno mejni pokojninski zne-sek, ki ga prejemajo upravi-čenci v SR Sloveniji. Borec NOV pred 9.9.1943 ima pravi-co na dohodek v višini mejne-gazneska člana družine (od 1. 10. 1982 - 7.162 din). Na podla-gi tega in pa njegovega pri-spevka oziroma časa odhoda v NOB se mu določi višina priznavalnine. Za borce NOV zagotavlja sredstva za prizna-valnine občina, za spomeni-čarje, borce za severno mejo, španske borce, nosilce Kara-dordeve zvezde pa republika
oziroma federacija. Odloki v slovenskih občinah so po družbenem dogovoru skoraj popolnoma enaki in zato ra-zlik med prejemki borcev skoraj ni, ne glede na to, kako revna oziroma bogata je obči-na, saj manjkajoča sredstva primakne republiški prora-čun.
Naj znova poudarimo, da pravljice, ki jih nekateri neob-veščeno ali pa tudi zlonamer-no širijo o bajnih dohodkih
borcev, ne držijo. Morda jih res nekaj izstopa, pa ne zaradi zaslug med NOB. Na primer naj navedemo, da znaša po-kojnina borca iz leta 1942 s polno delovno dobo 13.291 din, le vojaški vojni invalidi in spomeničarji dobijo več, mnogi pa dobijo veliko manj in jim je zato treba pomagati s sistemom varstvene pomoči. To dobiva v občini okoli 100 . upravičencev. Enkratno ali izredno denarno pomoč pa prejme letno okoli 300 članov. Staina denarna pomoč se gib-lje od 1000 do 5000 din, odvi-sno od gmotnega stanja upra-vičenca, enkratna (v primerih izrednih stroškov, kot so, na primer, pogrebni stroški ali nakup kurjave) pa znaša med 2000 in 6000 dinarji.
Pri krajevnih organizacijah zveze borcev so socialno-zdravstvene komisije in vse delo teče prek njih. Vsak pri-mer pomoči poimensko obravnavajo na vsaj treh ko-rnisijah, saj je treba sredstva z letnim poročilom v vseh zbo-rih občinske skupščine tudi upravičiti.
Med borci je razvita tudi ta-ko imenovana tovariška po-moč. Clani krajevnih organi-zacij obiskujejo svoje člane po terenu, še posebno bole-hne, ostarele, slabotne in po-moči potrebne. Marsikdaj jim pomagajo soborci sami, veli-kokrat pa zaprosijo za pomoč socialno skrbstvo in patronaž-ne službe. Včasih se v delo vključijo tudi pionirji.
Življenje v enotah NOV je bilo trdo in je zapustilo posle-dice, ki so se pokazale šele čez leta. Zato organizira obCinska organizacija ZZB za svoje čla-ne rekreacijo oziroma oddih na morju, skupaj z zdravstve-no skupnostjo pa zdravljenje v slovenskih zdraviliščih. Na oddih odhajajo borci v Banjo-le oziroma izjemoma v Stru-
njan, v glavnem v predsezoni in posezoni. Za borce, ki dobi-vajo samo varstveno pokojni-no, je letovanje brezplačno, za druge pa po ceniku. Letos jih je odšlo na zdravljenje že oko-li 172. Vsi prosilci morajo do-biti privolitev na podlagi zdravniških izvidov in pripo-ročil, v glavnem pa bolehajo za boleznimi srca in ožilja ter prebavnega trakta.
Komisija ZZB NOV za obu janje tradici j NO V
Delo komisije je pretežno' omejeno na prenašanje tradi-cij in izkušenj NOB na mlade, da bi jim predstavili največje vrednote med borci in kako naj se držimo izročila o tova-rištvu, kako naj ohranimo duh svobode in neodvisnosti. Žel se zdi, da metoda tega pre-našanja ni najbolj ustrezna in da med mladino usiha zani-manje za NOB. Zato priprav-lja širšo analizo o vzrokih ne-zanimanja med mladimi. Pri-pravljajo tudi nekatere meto-dične izboljšave v podajanju izkušenj in spominov.
Komisija skrbi tudi za spo-menike v občini, ki jih je obilo in za nekatere ni najbolje po-skrbljeno.
Ena od dolgoročnih nalog občinske, še bolj pa krajevnih komisij je, da bi začeli pisati krajevne kronike, ki bi jih združili v enotno, občinsko kroniko NOB, še posebno tam, kjer so v sedanjih spomi-nih in že objavljenih publika-cijah vrzeli. O tem smo že pi-sali v prejšnji številki.
Komisija za invalide
Med člani ZZB v naši obči-ni je kakih 250 vojaških voj-nih invalidov. Ti sodijo med najbolj aktivne posameznike v družbenopolitičnih organi-zacijah. Povezujejo se med sa-bo, se srečujejo in prirejajo izlete. V letošnjem prvem pol-letju so obiskali Ogenco in Je-lenov žleb, pri čemer jim je pri organizaciji pomagala OO ZZB NOV Ribnica. Za plodno sodelovanje jim je ta organi-zacija podelila tudi priznanje. Komisija za invalide je nedav-no analizirala svoje delo. Dala je pobudo, da krajevne komi-sije za invalide obiščejo vsa-kega invalida na domu in po-drobneje ugotovijo njegov so-cialni in zdravstveni položaj. Po teh obiskih bodo kasneje tudi organizirali ustrezno po-moč.
V. K.
Komsija za SLO
Občinska borčevska orga-nizacija je načrtovala vključitev svojih članov v prav vse dejavnosti ljudske obrambe in družbene samo-zaščite in narodne zaščite, pravzaprav povsod. S svoji-mi izkušnjami so nenado-mestljiv vir pobud za pre-našanje izkušenj iz NOB. Za tnlade so neusahljiv vir zna-nja.
Borci so zelo plodno sode-lovali pri oblikovanju no-vega besedila republiškega zakona o Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti. Ak-tivni so pri ocenah varnost-no-političnega položaja, se-stavljanju in ažuriranju obrambnih načrtov, čim-bolj tvorno se vključujejo v akcije NNNP, vodijo preda-vanja in srečanja po šolah in še marsikaj podobnega.