) :BILTEN v ZVEZE GEODETSKIH INZENIRJEV ~ IN GEOMETROV SR SLOVENIJE v 1970 St. 2 K.S. JAVORNIK 111 110 75 76 77 111 'l,'I,·· ••••••• ,o ,,<::i -~ { ) ----/ / ( )) ) I 81 82 8~ 114 S f/Jf/J ,r::,'ll .,.cJ'l) '•,s:1·· , r,) fo ,,, '" ? go gt> g1 -.,,r;:.'I> l fl 29 • ~::' ,: č 1all1a smer pa ima več-ji poudarek na komunalnem gospodarstvu, gradbeništvu in urbanizmu. - 19 - V letu 1967 uveden študijski program je dopolnjen s predmeti, za ka- tere se je zavzemala zlasti geodetska operativa. Zato se študij na geo- det sko-lrnnmnalnem oddelku v Lj ublja:ni nekoliko razlikuje od geodetskega študija na drugih visokih Šolah" Učni program zajema poleg nižje geo- dezije, višje geodezije, fotogrametrije in kartografije še urbanistično planiranje in komunaJi10 gospodarcrt;vo, Ta program je dopolrij en s predmeti, ki obravnavajo inventarizacijo proscora, organizacijo in planiranje geo- detskih del, automr.cijo v geodeziji in prograJiliranje na elektronskih ra- čunalnikih. Študij obsega skupno 266 predavalnih ur, tako da znaša tedenska obreme- nitev študenta v povprečju 30 ur, Poleg tega opravljajo študenti določene tedenske vaje in obvezno eno~ mesečno prakso. Pedagoško delo opravlja 6 profesorjev in 4 asistenti, članov oddelka ter 5 profesorjev in docentov izven oddelka, Na oddelku je za praktično, študijsko in znanstveno-raziskovo,lno delo organiziran tudi finonono sarDostoj en Inštitut za geodezijo in :fotogra,- metrijo ter Inštitut ~a .komunalno gospodarstvo. · Do leta 1970 so tako oddelek, kakor tudi Inštitut za geodezijo in foto- grametrijo in Inštitut, za komw1alno gospodarstvo razpolagali le z neza- dostnimi prostori~ z vselitv:Lj'o v novo stavbo FAGG na Jamovi 2 pa so dani pravi pogoji za boljšo o'rganizacij6 pedagoškega in znanstveno- razisko,valnega dela. S tem smemo pričakovati bolj še študijske uspehe• Od leta 1945 dalje je na oudelku diplomiralo 171 inženirjev, Pxve diplomante po novem učnem načrtu smerno pričakovati štud.leta 1971/72. Oddelek ima letos vpisanih 59 rednih in 7 izrednih študentov. Od teh so 3 vpisani v 4.letni.!m geodetske smeri in 6 v 4.letniku kormmal:he smeri študija, r4 pa ;je c:1.bsolventov, Na oddelku je podan tudi zametek podiplomskega študija za dosego magis- terija. Za študij so prijavljeni 4 kandidati, Poleg rednega študija je organiziral oddelek v letih 1969 in 1970 dvo- letni izredrii študij za srecnji :cil:rokovni kader iz operative. Ti se nahajajo pretežno na dE)lovnih mest:U1; za katere je zaželena višja izobrazba:. zato je potrebno, da se v dopolnilnem študiju seznanijo s problematiko praktične kartografije in komunalnega gospodarstva ter s planiranjem geodetskih del in inventarizacijo prostora, obenem pa se morajo v študiju spopolniti tudl v teoretičnih osnovah geodezije in fo- togrametrije. Stroške študija krijejo slušatelji sami ali pa organiza- cije pri.katerih so zaposleni. Za študij so izdana za nekatere predmete posebna skripta. V letu 1969 se je za študij prijavilo 68 kandidatov, v letu 1970 pa je študij nadaljevalo 46 slušateljev, Vsi redno obiskujejo za nje organizirana tedenska predavanja in vaje ter opravljajo izpite. Tako pričakujemo, da bomo v sodelovanju geodet s- ko-komunalnega oddelka z operativo dali našemu gospodarstvu v letu 1970/71 46 geodetskih inženirjev z višjo izobrazbo. ~ 20 - Prof. Ivan Čuoek RAZVOJ IN DEJAVNOST J'.NŠTITUT.A ~.A GEODEZI.TO IN FOTOGPi.1\MI!JrRIJO od l. 1958 - 1969 Inštitut za geodezi•jo in fotogrametrijo je leta 1954 ustanovil Izvršni svet SRS kot samostojni znanstveno-raziskovalni zavod pri Falculteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v;Ljubljani; katera je leta 1962 prevzela tudi soustru1.ovitelj ske pravice. Naloge inštituta so naslednje: l. Organizira in izvršuje sistematično raziskovalno in strokovno delo s področja geode zij e, fot ograJnet rij e , kartografije ter grafi one tehnike v zvezi z reprodukcijo geodetskih izdelkov. 2, V tej zvezi nudi fakultetnim učiteljem ter· ostalim možnost vključe­ vanja v znanstveno raziskovalno ter strokovno aplikativno delo na osnovah pogodb, sklenjenih med inštitutom in fakulteto oziroma dru- gimi zainteresiranimi organizacijarui. 3. Izpopolnjuje raziskovalne znaJ.1.stvene metode in yostopke na tem pod- . roč ju in jih aplicira na domače razmere. 4 .• Objavlja izsledke svoj ega znanstvenega in strokoV11.ega dela. 5. Konstruira, izdeluje prototipe in preizkuša precizne tehnične meril- ne instrwnente in merilno orodje ter izdaja pripadajočo tehnično dokumentacijo. 6„ Prevzema pralctična dela z uvajaJ.1.j em za naše razmere primernih de- lovnih postopkov in konstruira našim razmeram primeren instru.mentarij. 7. Sodeluje pri vzgoji znanstvenega naraščaja ter pri izpopoJ.njevanju strokovnjakov in omogoča pralctično in :raziskovalno delo na področju geodezije, ·fotogrametrije, kartografije in grafične tehnike„ 8. Nudi možnost za sodobni pouk na različnih stopnjal1. in oblikah geo- det sko-komunalne dej a V11.o-st i. 9. Sodeluje pri orgaJ.1.izaciji in izvedbi strokovnih posvetovanj in pri drugih oblikah kolektivnega..koordiniranega strokovnega dela. in 10. Sodeluje z domačimi in tujimi znanstvenimi zavodi ter gospodarskimi organizacijami. Razvojno in raziskovalno delo predstavljata osnovno dejavnost inštituta, medtem lco je izdelava strokovnih analiz, tehnična kontrola, izdelovanje ter proj ektirnnj e instrumentov, prevzem prnJdičnih nalog ter pedagoško delo, dopolnilna dejavnost, ki je potrebna za kompleksno obravnavanje celotnega, v tem statutu navedenega delovnega področja. - 21 - Iz praktičnih del črpa inštitut podatke za uvedbo boljših delovnih pos- topkov, pri čemer stalno spremlja razvoj v mednarodnem merilu in preiz- kuša nove izsledke in m::.,teriale. Operativne organizacije in podjetja, katera z inštitutom sodelujejo, imajo na ta na.čin možnost, da ugotovlje- ne izsledke takoj koristno uporabljajo. V času svoj ega obstoja je inštitut prvenstveno razvil področja, ki jih v Sloveniji sploh ni bilo in sicer: a) Kartografij o z vsemi postopki reprodukcije katastrskih načrtov, kart in urbanistične dokumentacije; b) Uporabo terestrične fotogrametrije za topografske in netopografske namene (topog;i_-afski nečrti v :nedostopnih te1~enih za potrebe hidrocen- tral, spomeniško varstvo, deformacije gradbenih objektov itd.) V rnednarodneili merilu vzdržuje inštitut strokovne stike z Francijo, Ita- lijo; Madžarsko, Avstrijo, Zap. in Vzh. Nemčijo in Češko, doma pa z Geo.d.et skimi in urbanističnimi zavodi. V dobi od ustanovitve do druies se je inštitut od svojih skromnih začet­ kov razširil v ustanovo, katera lahko tako strokovno, kakor tudi orga- nizacijsko reŠ\,lj e zadane naloge in aldiV110 posega v razvojno pot geo- detske dejavnosti v naši družbi. V svojih prostorih na Falrnlteti za ar- hitekturo, grn.dbeništvo in geodezijo, ki obsega 1000 m2 tlorisne pOVJ:>-, šine zaposluje inštitut ,40 uslužbencev i od tega eno četrtino raziskoval- nega kadra z .visoko izobrazbo. Marjan Podobnikar - 22 - . JESENICE - URB1~~SKA DOKUl.VIEHTACIJA ( komentar k ovitku) Skupščina občine Jesenice je bila za občino Ljubljana-Center prva, ki je naročila izdelavo urk-nskega atlasa. Urbanski atlas je tehnična oblika vrste tematsko obdelanih kart s pripadajočimi komentarjL Temu pionirskemu naročilu bo v bližnji prihodnosti sledilo naročilo občine Radovljica za urbanizirana območja kot so: Bled, ·Lesce in Radovljica~ Dosedanje izkušnje so polmzale 1 da je najbolj primeren način izdelave in vzdrževanja grafične dokumentacije na prozornih folijah. Na vsaki foliji je obdelana posebna tema. Ta mnterial je obenem kvaliteten reprodukcijski original, ki omogoča enos~avno in relativno ceneno reprodukcijo v barvah. Tematska karta, katere izsek je reproduciran na ovitku te številke Bil tona, lahko imenujemo 11hišne številke", kakor je ta naziv L1vedel ing.Urh v svojem 11Komuna1nem atlasu11 občine Ljublja.110,--Center~ lahko pa tudi "enote in imena", To je prezentacija precej obširne tematiko, ki obrc1vnavo, hišo in njeno številko kot naj- manjšo enoto, razen tega področje ulic z imeni, statistične okoliše, katastrske občine in krajevne skupnosti, to pomeni: enote, njihove meje in imenao P~ersv~fr 1 Marjan Podobnikar l KOMENTAR K RAZSTAVI Poznati in obvlo.dati prostor pomeni biti v prostoru. vsaka dejavnost je zastopw.1a na svojem interesnem območju, ki se ro.zliono križa ali sklada z drugimi interesi. Samo geodetska dejaV11ost pa je tista, ki je neprenehoma v prostoru in z njim živi. To je dejavnost, ki mom biti v prostoru še preden se prične kakršnokoli preoblikovanje in ga spremlja skozi vse faze do končne oblike. · 1 - 23 - Piramidasto 'LU'ej ena struktura službe se v treh stopnjah spušča do prostora~ Zvezna geodet slm uprava, republiške geodetske uprave in katastrski uradi. Obstoječa orgo11iiacija upravnih orgnnov pristoj- nih za geodetske zadeve pri občinah pokriva ves prostor SR Slovenije. Z majhnimi kadrovskimi okrepitvami nam edina omogoča zbira.nje, obde- lavo in posredovo.nj e podatkov o prostoru in je nuj en člen v sistemu dokumentacij (glej shemo razvejo.nosti službe in sistem dokumentacij). Inventarizacija prostora (registracija obstoječega, predvidenega in možnega stanja), je nujno povezana s sodelovanjem yseh dejavnikov, ki se v prostoru srečujejo; torej je važna njena povezovalna in iJ:1- fonnacij ska vloga. vsak posredovalec podatkov je hkrati tudi korist- nik vseh elementov drugih reosrnih služb. zato tudi razstava, ki jo organizira Geodetski zavod SRS, ne prikazu- je le praktičnih izkustev inventarizacije, temveč istočasno tudi projekte, načrte in zamisli posegov v prostor za posamezno fazo iz sistema dok:wnentacij. :gazstaya je .zasnovru1a na vertikalnem sistemu dolmEJentacij, ki je podrobno opisan v-materialih simpozija in jo ponazarja priložena she- ma. V ta •sistem' smo vldjuoili tudi nekaj skromnih izrekov njene upo- rabe pri načrtovanju, programiranju in prenosu projektov. uvod v razstavo predstavlja organizacijska shema delovanja geodetske službe in njena razvejanost. Poudarili smo tudi sistem meril načrtov in kart, ki igrajo pomembno vlogo pri izdelavi različnih dokumentacij v sistemu in s tem pri izdelavi končnih projektnih elaboratov. Obiskovalcem priporočamo, da si razstavo ogledajo po vrstnem redu, k-er bodo le tako lahko dojeli smisel in pomen zgradbe dokumentacij. Orga:nizator razstave je vložil veliko napora, da poda sistematičen prerez skozi tako pomembno dejavnost, kot je inventarizacija prostora. zavetlamo se, da so nastale razne pomanjkljivosti, ki so zaradi obsež- nosti problematike neizbežne. Zahvaljujemo se vsem gospodarskim in drugim organizacijam, ki so z razpoložljivimi materiali prispevale k zaželeni celovitosti razstave. - 24 - Peter Šivic RJLZSTAVA GEODETSKIH INSTRU1\/IENTOV IN PRIBORA Na razmeroma skrorrmem prostoru smo skušali prikazati najnoveJse dosežke z raznih področij proizvodnje pripomočkov, inštrumentov in pribora ter našo stroko. Tudi yelike firme so se rade odzvale vabilu .za udeležbo posebno glede na visok nivo udeležencev1 simpoziju o geodetski dejavnosti v inventarizaciji prostora. Težko bi bilo razstavo specializirati v smislu teme posvetovanji,, zato smo razstavljalce prosili, da prikažejo najnovejše izdelke, saj gre tudi naša dovolj raznolika stroka na rrmogih področjih v korak s oasom„ Sodobno, mouerno in hitro delo, od zbiranja podatkov, njihove obdelave do hranjenja in·prezentiranja rezultatov je često ozko povezw10 z elektronsko in avi;omat sko obdelavo podatkov. Velik del Jlalog naše stroke se že resuJe s 'pomočjo elektronskih računalni­ kov,še velike naloge pa nas na tem področju čakajo in se jih lotevamo s kar veliko smelostjo. Obilca dela in nalog nas silita v uporabo najnovejše tehnike in metodo- logije. Prav _zato· smo poleg geodetsko-topografskega, fotogrametričnega in ka:rtografskeg2, fo.strumentarija in pribora kjer tudi že močno zazna- vamo vpliv avtomatizacije, želeli :;Jrikazati nekaj elektronskih raču­ nalnikov in mikro'filmslce tehnike. Na področju literature, lej er s pre:.. vodi le težko sledimo novin, izda.jam v inozemstvu celo na po!irročju lmj ig in ·učbenikov, da o še važnejši v logi st rokoV11ih revij ne govo- rimo,. smo se odločili prikazati preavsem tujo literaturo. Tudi obsega vsebinsko poleg širokega pojma geodezije še avtomatsko obde- lavo podatkov s programiranjem, nekaj ekonomike, vodenja in planira- nja. V prostorih balkanske dvorane razstavljajo: AGA - elektronske razdaljemere BIROSTROJ - elektronske računalnike HERlVIES - elektronske računalnike in mikrofilr.a.sko tehniko KERN - geodetski instrumentarij MIJtDINSK/\. KNJIGA - Literaturo MLADOST - elektronske računalnike , pisarniški pribor SPIDŠNA FINOMEHANIKA - kartografski in geodetski pribor WILD - geodetski instrument arij ZEISS-JENA - geodetski instrument arij. - 25 - Peter Svetik KIJUČ OZNAK ZA REGIONALI\TO PROSTORSKO DOKUI\l!ENTACIJO REPUBLIKE Regionalna prostorska dokumentacija SR Slovenije ima poleg defini- rane metodologlj e, vsebine in kriterijev, tudi ustaljen ključ kon- vencionalnih oznak. Izpoplnjuj emo ga že tri leta in je že močno pro- drl tudi v urbanistične programe in projekte. Potreben pa bo pravni akt, ld. bo se projektantske organizacije vezal na enotne kartografske prikaze. Prva izdaja Atlasa regionalne prostorske dokumentacije SRS je izšla leta 1967 in je obsegala le grafične prikaze v merilu 1:50„000. Rezul- tat permanentnega dela na dokumentaciji v okviru Biroja za regionalno prostorsko planiranje pa je drugo. izdaja Atlasa, ki obsega 5 lmjig tekstov in kart v merilu 1:25.000 in 1:400.000. Ključ oznak, ki ga objavljamo v celoti, prezentira vsak eleme11t v prostoru v treh temeljnih stopnjah: 1/ obstojeOe stanje (izgrajeno, uzakonjeno) 2/ predvideno stanje (sprejeti projekti) 3/ možno stanje (zamisli, izdeloni projekti). Poleg linijskih in točkovnih objektov, je možno dokaj koč1j±vo ~-''~-- .• zati v eni barvi tudi ploskovno zasedbo prostora v odgovarjo,jo?.io šrafuro. Veliko večjo preglednost seveda nudijo oznake v barvah, ki so definirane po smiselnih skupinah znalrnv. V barvnem ključu zbiraj o in vodijo regionalno prostorsko dokumentacijo občinski upravni organi, pristojni za geodetske zadeve. Vsebinsko so oznake razdeljene na: - mejne oznake - površine - linij ske o znake o znake za objekte in - dodatne oznake., Uporabljati jih je mogoče v merilih 1:25.000 in 1:50.000; v manjših merilih je nujna redukcija, v večjih (urbanska dokw-;1entacija) pa do- polnitev. KROZENJE DOKUMENTACIJE DOKUMENTACIJA PLANIRANJE NJE REGtSrRACtJA ----------.•---- _.,- - TEMELJNA DOKUMENTACIJA i 1 ZAZIDALNI N.o/:RT I "~~L,:,~-•'"----,:.--- ~--------~-------,---- - ! URBANSKA DOK'JMENTAC!JA URBANiST!ČNI NAČRT ANA '~Z,j_ ____ •-------,---- 1 \ Rf:G/ST}j',4C,JA l URBANISTIČNI PROGRAM ...".:..:" A ';!_Z.:,__.,....._ ______ -::--_ ~ RWL,,,, -----------.•- ·----------""---- 1 REGIONALNA DOKUMENT. REGION. PROST. PLAN. VEB CARL ZEISS - JENA DEMOKRATSKA REPUBLIKA NEMAČKA proizvodi, izmed·ju ostalog i najkvali tetnije instrumente i apare~e iz oblasti geodezije, fotogrametrije i astronomije. Oblast geodezije: - Niveliri - klasični i kompenzacioni - Teodoliti - svih vrsta tačnosti - Tahimetri - klasični i autoredukcioni - Elektro - optički daljinometri - Precizni automatski vertikalizatori, kao i Jrompletan asortiman svih geodetskih pribora za premeravanje idr. Oblast fotogrametrije: Kompletne uredjaje za aero snimanja - Aparate za fotogrametrijsku laboratorijsku tehniku - Redresere raznih tačnosti - Aparate za laboratorijsku interpretaciju, identifika- ciju i obeležavanja - Aparate svih .vrsta tačnosti za restituciju i kartiranje vazdušnih stereosnimaka - Grupa aparata za analitičku, terestričku i industrijsku fotogrametriju Oblast as~ronomije: - Panoramski durbini - Skolski i amaterski instrumenti /planetarijumi i teleskopi/ - Instrumenti za pozisijsku astronomiju - Sistemi i instrumenti za fundamentalnu astronomiju - Fizičko-optički instrumenti za ispitivanje kosmosa Generalni zastupnik za SFRJ 11 BALKAN I J A II BEOGRAD Preduzeče za spoljnu Gračanička 14 i unutrašnju trgovinu Filijale: LJUBLJANA, ZAGREB, SARAJEVO, RIJEKA, SKOPJE mladinska knjiga ljubljana založniško grafično podjetje jugoslavija SIGMA je zbirka matematičnih in fizikalnih priročnikov in izhaja v so- delovanju s prirodoslovno matematičnim društvom. NOVO v zbirki SIGMA: Janez Strnad: RELATIVNOST Knjiga je nastala v prizadevanju, da bi postal del sodobne fizike dosto~en razgledanim študentom matematike in fizike v prvem let- niku ln strokovnjakom drugih strok, ki se za fiziko zanimajo. Knjiga ima tri dele: prvi je posvečen relativnosti v klasični fi- ziki, drugi specialni teoriji relativnosti in tretji splošni teo- riji relativnosti. Cena: 49 din Ivan Pucelj: NEEVKLIDIČNE GEOMETRIJE Delo je poskus opisa nekaterih geometrijskih sistemov. Prvih tri- najst poglavij uvaja bralca z aksiomatično metodo~ svet hiperbo- lične in sferične-eliptične geom~trije, v zadnjih dveh poglavjih pa je podana analitična metoda projektivne geometrije. Cena:3o din France Križanič: LINEARNA ALGEBRA IN LINEARNA ANALIZA Knjiga, ki obsega 394 strani je razdeljena na naslednja poglavja: Algebra matrik, Vektorski prostori, Funkcije matrik·, Normirani vektorski prostori, "Trigonometrijske Fourierove vrste, Linearni operatorji v normiranih vektorskih prostorih, Kompaktne množice in kompaktni operatorji, Linearni diferencialni operatorji, Prime- ri iz matematične fizike. Cena: 60 din SPIOŠNA flNOMIHANIKA LJUBLJANA ŠARANOVI ČEVA Izdeluje kvalitetne kartografske instrumente in geodetski pribor. S specializiranim kadrom izvršuje tudi vsa popravila geodetskega instrumentariJa. 12 Autograf Wild A 7 - .univerzalni instrument I. reda z elektronsko registracijo koordi- nat preko Wild EK 5 Wild Heerbrugg Ud., CH-9435 Heerbrugg Switzerland UNIKOMERC ---· -----·-- -·--·--·--·--·-•-- -------•-.. ··-· -- INOZEMNA ZASTUPSTVA ZAGREB A M R Uš EVA 10 ---· ·-------•·-----··-·-· SALON- 9ebdetskih instrumentov Carl JZeiss J NA mehanografskih strojev· tti magnetofonov m drugo si lahko ogledate in nabavite v prostorih PREDSTAVNIŠTVO < A, '~~ Yugosl.avia f otOgrametrija Dokumentacija · Kartografija Projektiva Institut Izmera J / \ \ \ • ..... . :i: ' 3 O "ji '··. · . JS ,1 3 ~ , 33 i:;j i 22 34 35 27 211 31 1ur1a 1820 22 1\ ' / / / 59 r . . ....... _ [~ / 42 i !< .S. h ·i l. J R ot BIL TEN mE 1970 / / f, KNJI2NICA FGG m, š i . IIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII . \ 1 20070140, 2 COBISS c meja krajevne skupnosti \ ' krajevna skupnost ) ) -···-··-' l meja katastrske obtine K.O. /\: katastrska obtina _,. /j I / / / K.S. SAVA ,( / ') -··; .. ·-··~-.. ~-:.--•·-c- :;~---· ~-·-·.-~-:.~;-:·~:.:~ 1 C + 1 m 1 • 109 111 ),,-- ) 1 e s , a . 10 : j a \\'5 1\6 1 119 1 -" • ~ • 07 · 95 96 98 10d 1 104 106 I\A 118 / 120 ,LL ,l,~•~ /. 1 111 99 101 102 105 107 1 110112 , ,2 , 122123124 • \ \ r ,. I C' l26 f28 IJQ Ji11.JJ 1.J-' , 129 131 \_;j - ___.. --·· - .... - ~,;:-,J:1 IJ11,1 , i'" 1251•7 ' .--- • ·~' ' , r ~ f .....:.. • _..!...--- • K.o. BLEJSKA ooBRAVA .-""""i'-. ·,: 1,:~s 0pboJ~ JA ,,,. ~--- ---- / " 9 /