POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERN 1 Leto XII. 1 Stev. 267 TELEFON 25-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 24. novembra 1958 NAROČNINA NA MESEC: Prcjeman v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena 1*— din Padec madžarske vlade Zrušila jo je včeraj poslanska zbornica z nezaupnico — Silno ostra kritika na račun Bele lmredyja — Od rešitve sedanje vladne krize bo odvisna bodoča madžarska notranja in zunanja politika BUDIMPEŠTA, 24. novembra. Vlada ministrskega predsednika Bela pl. Im-redy]a je doživela včeraj v poslanski zbornici popoln poraz in je odstopila. Odstop je izzvala kritika, ki jo je povzročilo nezadovoljstvo z Imredyjevo notranjo in zunanjo politiko. Sedanja kriza je zato velikega pomena, ker bo odločila, kam bo Madžarska v bodočnosti krenila, ali v avtoritarnost ali v demokracijo in ali se popolnoma podredila nemški politiki, ali bo vodila samostojno madžarsko politiko. Odločitev pa bo važna tudi za bodoče razmerje Madžarske do Italije in sosedov. V zadnjih 20 letih je to prvi primer, da je madžarska vlada padla v parlamentu. NAPAD SZTRANIAVSZKEGA BUDIPEŠTA, 24. novembra. Včeraj je h'la seja madžarske poslanske zbornice. Sejo je vodil iz vladnega kluba poslancev 'zstopivši predsednik Kornis. Pred prehodom na dnevni red sta zahtevala besedo poslanca Sztraniavszky in Tibor Eckhardt in jo dobila. Sztraniavszky je v °bširnem govoru ostro kritiziral delo vlade in posebej predsednika Iniredyja. Delal ie, da je napočil čas, ko se je treba vDrašati, ali je še v interesu države, da Itnredv vodi celokupno politiko Madžarske. Odkrito dvomi, da bi bila Imredyjeva ^litika, ki vodi poleg stranke v propast ludi državo, koristna in pravilna. Kdor ^oče po madžarski ustavi vladati, mora ‘toeti večino. Dalje je zahteval izvedbo a8rarne reforme. Ob priliki priključitve Sornje Madžarske so bile izrečene besede. da mora priti z njo na Madžarsko tudi “°vo politično življenje. Toda severna Madžarska se mora pridružiti Madžarski, 1,6 Madžarska osvobojenim krajem, ki ži-Ve še v duhu dr. Beneša. Te besede so Povzročile razburjenje. Zlasti je prote-j^ral proti temu minister osvobojenih Kfajev Jaros. Sztraniavzsky mu je odgo-v°ril, da ga je krivo razumel. Intredy bi Postal vodja, toda to mu ne pristoja. Nikogar ne zanima usoda lmredyja in JJtegove vlade, vsakogar pa zanima usoda ržave. On in mnogi drugi nimajo zaupala v Imredyja kot predsednika vlade. govor tiborja eckhardta * j*° Sztraniavszkem je govoril Tibor ckhardt, ki se je popolnoma solidarizi .z njim ter v še ostrejšem govoru kri Zlral delo lmredyjeve vlade. Dejal je obL ^rug*m: Be*a Pl- lmredy je prišel na te St *n ie imel v svojih rokah vse adu-8,’ razp°iagai je i vsemi narodnimi sred j'1 '» mogel bi bil izvršiti največje na j V njegovih rokah je bila možnost, rJ0'Ka leta konstruktivno dela za kole i nar°da iti države. Namesto tega se j °‘H eksperimentiranja in dajanja izjav , redy jo dobil veliko srečko, ki so jo s dCa!e prejšnje vlade. Dobil je kapital, a j, Postal bankroten. Zato ne zasluži več •oranja. Ako Madžarska potrebuje vod-Hft fa .^e ima> (Navdušeno vzklikanje Htlk u’^ ^ckhar(lt je zahteval dalje po-krrakt,enen1 smislu. Ko Je Eck- J in mu spocpčH odstop celokupne vlade. o odstopu vlade so se objeli in pomirili opozicionalni voditelji Sztraniavszky, Tibor Eckhardt in bivši ministrski predsednik grof Bethlen. Kakor se zatrjuje, vzrok viharja proti Jmredyju ni le notranjepolitičen, ampak tudi zunanje-političen. Imredyju očitajo, da ni dosegel priključitve Karpatske Ukrajine in da se je tudi sedaj upiral akciji za nasilno prilastite'' njenega ozemlja. Položaj je po odstopu mredyjeve vlade precej nejasen. Vladna stranka ima 162 poslancev, toda 63 poslancev je glasovalo proti vladi in so ti tije j pnnovi,o izrazil Imredyju nezaupa thrl. , imredyjeva vlada zahtevala od 00rn'ce zaupanje. vlada NEZAUPNICA VLADI o stavila predlog, da se glasuje 1 na dnevni red in verifikaciji bi,0 "T ter senatorjev z ozemlja, ki ie iogj. D.rik|jučeno od CSR. Pri tem predle 8 *e osta!a vlada v manjšini. Dobila ^lo u c<4 KiaS()V’ Proti «lei Pa so bila prva slavnostna večerja na čast obema gostoma in spremstvu. Posvetovanja so se pričela danes dopoldne. Na dnevnem redu posvetovanj so vsa svetovna mednarodna vprešanja, ki zanimajo obe prijateljski velesili. O posvetovanjih bo izdano uradno poročalo. Današnji pariški listi objavljajo razna ugibanja. Tako pravijo, da je posvečen današnji prvi sestanek splošnemu položaju. Angleška državniki nista prinesla s seboj baje nobenih dovršenih nr:< rtov. Razpravljalo se bo v glavnem o francosko-nemškem sporazumu, Španiji, Francije in Anglije, itd. židovski emigraciji Velik dar človeštvu LONDON, 24. novembra. Lord Nuffield, zr 'im avtomobilski tovarnar, ki je daroval Ž2 iniNione angleškim bolnišnicam, uni-verrasti in javnim ustanovam, ie izjavil, da bo zgradil na svoji stroške za vse bol ničmee v britanskem imperiju >žele/,na pljuču«. To je pripravi, ki pomaga obolelim za otroško paralizo in še drugimi bo leznimi, da se umetno vzdržujejo dal] časa pri življenju. Na ta način so v Ameriki že neštetim ljudem rešili življenje, posebno utopljencem. Prav vsaka bolnišnica bo debila ena do treh takih »pljuč«. Lord Nuffield bo daroval 5000 »železnih pljuč«, kar ga bo stalo okoli 125 milijonov dinarjev. Za Anglijo in Severno Irsko so jih že začeli izdelovati v njegovih tovarnah. GODFREY NUNCIJ V LONDONU LONDON, 24. nov. Prvič od reformacije je papež poslal apostolskega nuncija v Anglijo. Je to dosedanji ravnatelj britanskega kolegija v Rimu Godfrey Odpadniška propaganda v Švici V Baslu so zaprli kot tretjega obtoženca zaradi propagande v korist neki tuji državi duhovnika Clemensa Scherer-ja. Kakor znano, so že nekaj dni prej zaprli odvetnika Wildija, ki je finansiral v Švici avtonomistično časopisje in je kompromitirani narodni socialist. Z njim vred so aretirali znanega pangermanista, učitelja Bongartza, ki so ga obtožili, da ie agent neke tuje države. Pri njem so našli posebna dovoljenja za neomejeni izvoz deviz iz one države ter seznam naslovov. Skesani avtonomist M. Dum-ser ie v neki avtobiografski knjigi javno izdal Schererja, da je uvažal v Alzacijo fonde za avtonomistične liste. V svojih dopisih je označeval denar prav diskretno z nazivom »svete podobice«. Prijeli so ca v trenutku, ko je hotel zbežati čez mejo. Kako Je bil umorjen Calvo SoSelo Čete generala Franca so ujele v madridskem sektorju člana enega izmed napadalnih oddelkov, ki so sodelovali pri umoru monarhističnega voditelja Caiva Sotela. Kakor znano, je prišlo kmalu po tem umom do državljanske vojne. Ujetnik se imenuje Anacleto Castro Piniro. Odvedli so ga v koncentracijsko taborišče Talavera de la Reina ter ga tam zasliševali. »Radio-Nacional« poroča, da je tam izpovedal sledeče: Poročnik Moreno nas je peljal skupaj s skupino oboroženih civilistov na tovornem avtomobilu pred stanovanje Calva Sotela. Ta je pravkar izstopil iz hiše in je nosil kov-čeg. Sledili smo mu komaj 400 metrov, ko ga je vstrelil »pistolero«, ki je hodil za njim, v tilnik. Sotelo se je pri priči zgrudil. Kapetan Conde, ki je bil stop*! že prej po njega in izstopil za njim iz hiše, je izjavil, da ne bodo nikogar kaznovali, češ da je vlada obveščena. Kdor noče priznati resnice... Potemtakem spada v območje kraljestva božjega tudi vse tisto, kar je bilo in je resničnega, dobrega, lepega in plemenitega v predkrščanskem in izvenl r-ščanskem svetu. To je tudi razlog, zakaj je na primer Tomaž Akvinec priznal in sprejel v svoj sistem tudi resnico, kolikor je je našel celo pri poganskih modrijanih! Pri nas pa naj veljam za izdajalca »katoliške skupnosti«, če ne priznam neresnice, češ da ni Slovencev razen katoliških Slovcncev, ali pa če — po zgledu angelskega učitelja — najdem in priznam kaj dobrega tudi pri nekatoličanu. (France Vodnik v »Dejanju«). Slovenski pisate!| v politiki Kandidatu SZO pisatelju Mišku Kranjcu so posvetile »Novine«. glasilo JRZ in vp. župnika Klekla naslednje vrstice: »Mi se držimo dr. Korošca. Njegova politika jc bila in je za samouprave, njemu zaupamo, ne pa onim. ki so te samouprave dosedaj preganjali in preprečevali. Mi vendar bolj zaupamo dr. Korošcu, da nam spravi avtonomijo, kot Mačkovi stranki, ki je bila dosedaj prot’ njej. Mi vendar bolj zaupamo poštenemu krščanskemu politiku dr. Korošcu, kot Kranjcu Mišku, ki krasno zna opisati neresnične svinjarije svojega naroda in icra-ja, a na krščansko politiko se ne razume niti toliko kot krava na boben. Krava, če drugo ne, glavo vzdigne, kadar čuje udarec zvona, pisca nesramnih romanov pa ne gane božja beseda, saj je ne posluša, ji Bog daj, da bi jo in da bi njegovo življenje krščanskim zapovedim odgovarji->!o, potem bi bil vreden sin verne Sio-1 venske krajine«... Maribor, 24. novembra. V času, ko se poveličuje v Evropi na^ rodnostno načelo nad vsa druga, so na Koroškem odstranili še zadnjo sled, ki jc spominjala na manjšinsko šolstvo Slovencev, tako imenovane utrakvistične šole. Te šole je ustanovila nekdanja zlo Klasna Avstrija, a prevzela jih je tudi njena naslednica avstrijska republika Utrakvistične in »manjšinske« so bile v resnici le v toliko, da se je slovenščina uporabljala ob začetku pouka v prvem razredu, da so se otroci slovenskih staršev lažje uvedli v pozneje izključeno nemški pouk. Razen tega je naučila slovenske otroke tudi latinice, da so se izven šole lahko sami izobraževali v slovenščini. Sicer pa je bila od začetka do konca vsa zgoja teh šol sistematično raz' narodovalna. Sedaj je odstranjena slovenska mate' rinska govorica tudi iz prvega razreda, odstranjeni so slovenski abecedniki in opuščena je celo latinica, katero je zamenjala izključno gotica. Zmagale so torej končno tudi odkrito tendence popolnega potujčevanja naše slovenske koroške manjšine. »K o r o š k i S1 o v e n e c«, ki izhaja na Dunaju, piše k temu: »Odkrito povemo, da danes še dvomimo, da bi bile navedene tendence novega šolstva pri nas končnoveljavne. Da bi se veliki nemški narod pokazal nasproti slovenskemu narodiču, ki ga ni nikdar ogra-žal in je svojo lojalnost nasproti državi in narodu sosedu ponovno z dejanji izpri čal, tako ozkosrčnega? Da bi veliki nem ski narod Slovencem odrekal, kar je nje mu samemu najosnovnejša pravica? — Resnica, da bi država, ki je dostojanstvo svoje narodnosti tako visoko dvignil? prezrla dostojanstvo materine besede sto tisoč Slovencev v ljudskem šolstvu, b bila kruta.« Mi moramo k temu dodati, da bi sama podirala vsa načela nacionalnnega socializma, ki je zlasti po svojem voditelju, vodji in državnemu kanceiarju Adolfu Hitlerju ponovno naglasil, da je narodno potujčevanje nemoralno in nedostojno nemške veličine. Zato smo prepričani, da so to reformo odredili tisti faktorji, ki žive še v stari avstrijski miselnosti in najbrže tudi brez vednosti onih. ki stoje ua vrhovnem vodstvu nove, nacionalsocialistične Nemčije. Odredili kljub vsem prvotnim obljubam in slovesnim izjavam, da bo Nemčija pravice koroških Slovncev spoštovala! Tem lokalnim faktorjem je treba povedati, da obstajajo med Nemčijo in Jugoslavijo iskrena prizadevanja za prijateljsko sodelovanje na vseh področjih in da žive v Jugoslaviji nemške narodne manjšine, ki niso stare tisočletje, kakor je slovenska na Koroškem, pa imajo vendar svoje popolno manjšinsko šolstvo, ne samo ljudsko, ampak tudi višje. Teli pravic Jugoslavija svoji nemški manjšini niti tam, kjer je diaspora, nikoli ni odrekala, zato pa imamo popolno pravico, zahtevati, da se tudi naši manjšini na Koroškem njene pravice ne kratijo. Isto narodno načelo, ki velja za Nemce, mora veljati tudi za Slovence, ako hočemo, da bo ostalo sploh načelo in ne bomo pričeli resno dvomiti, ali ni morda le pretveza. Ponos, ki ga ima nemški ali kateri koli drugi evropski narod, imamo tudi mi, in dostojanstvo tega ponosa nam nalaga, da proti tendencam, ki so se pojavile na Koroškem, odločno protestiramo. Ako pa kdo hoče, da se te tendence sankcionirajo, potem bo treba poskrbeti za to, da se bodo sankcionirale povsod, tudi pri nas. »Koroški Slovenec« pristavlja, da se pojavljajo govorice, da se pripravlja reforma. Kakšna bo ta reforma, ne pove, upravičeno pa smemo pričakovati, da bo laka, kakor jo zahteva narodnostno načelo nacionalnega socializma. Po tem načelu koroški Slovenci ne samo da bi morali dobiti nazaj utrakvistične šole, ampak bi morali dobiti resnične manjšinske vzgojevalnice, v katerih bi dobil njihov tisočletni materinski jezik tisto veljavo in Spoštovanje, ki mu pripada. Trdno smo pa tudi prepričani, da se bodo zavzeli za to z naše strani vsi tisti faktorji, ki so za to poklicani in pooblaščeni. — Predvsem pa moramo apelirati na naše slovenske zastopnike v vladi, da store v teni oziru svojo dolžnost. V Berlinu prav gotovo ne vedo. da so koroški lokalni faktorji na tako licpriča- Novo zbližanje med Italijo in Nemčijo VČERAJ JE BILA PODPISANA 1TALIJANSKO-NEMŠKA KULTURNA KONVENCIJA, KI NAJ TUDI DUHOVNO ZVEŽE OBA NARODA. RIM, 24. novembra. Italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški veleposlanik von Maekensen sta podpisala včeraj ob navzočnosti prosvetnega ministra Al-fierija in nemškega načelnika ministrstva Stieveja nemško-italijansko kulturno konvencijo. Nova pogodba je zgrajena na načelih vzajemnosti fašizma in nacionalnega socializma. Nanaša se na izmenjavo kulturnih dobrin in umetnin, delovanje italijanskih znanstvenikov in umetnikov v Nemčiji in nemških v Italiji, ustanovitev posebnih institutov, uvedbi nemščine v italijanske srednje šole in italijanščine v nemške, prilagoditvi šolskih učnih knjig itd. Nemški tisk komentira danes zelo obširno podpis te konvencije in naglaša, da je to najobsežnejša in najpomembnejša kulturna pogodba, ki je bila kdaj sklenjena med dvema državama. Pogodba bo dobre in tesne duhovne odnošaje med Nemci in Italijani še bolj poglobila ter služila tudi odporu proti komunizmu. Daladierjeva močna roka STAVKOVNI VAL PO VSEJ FRANCIJI — NASTOP VARNOSTNIH ČET PROTI STAVKUJOČIM — KOMUNISTIČNA STRANKA BO RAZPUŠČENA? PARIZ, 24. novembra. Izvršilni odbor parlamentarnega kluba socialistov jc na seji pod vodstvom Leona Bluma sklenil staviti v parlamentu interpelacijo vladi o splošni vladni politiki, a posebej še o finančni, gospodarski in socialni politiki. Obenem zahteva takojšnje sklicanje parlamenta. Notranji politični položaj v Franciji se zaradi novih stavk, ki se vedno bolj širijo iu groze zajeti vso državo, stalno slabša. Stavka se je pričela tudi v Va-lenciennesu, središču francoske oboroževalne industrije, kjer stavka 26.000 de- lavcev, ki so zasedli obrate. V Lilleu stavka 17.000 delavcev. Podobne stavke so izbruhnile tudi skoraj po vseh dragih industrijskih središčih. Daladierjeva vlada je pa sklenila, nastopiti tokrat skrajno energ;čno, in je dala varnostnim četam nalog, da stavkujoče nemudoma odstranijo iz tovaren, ki so jih zasedli. V Valen-ciennesu so čete že v akciji in so večino obratov že očistile. Govori se tudi, da bo komunistična stranka z vsemi organizacijami razpuščena. Dr. Hacha prezident CSR SPORAZUM MED CEHI IN SLOVAKI O KANDIDIRANJU PREDSEDNIKA VRHOVNEGA UPRAVNEGA SODIŠČA DR. EMILA HACHE ZA PREZIDENTA. PRAGA, 24. novembra. Po dolgotrajnih pogajanjih med češkimi in slovaškimi delegati je bil včeraj končno dosežen tudi sporazum glede kandidata za bodočega predsednika republike. Izvoljen bo po lem sporazumu dosedanji predsednik vrhovnega upravnega sodišča dr. Emil Hacha. Kakor se iz poučnega vira izve, je dr. Hacha kandidaturo sprejel. Včeraj je imela zaradi tega vlada sejo, na kateri jc v svojstvu namestnika državnega predsed- nika sankcionirala zakon o slovaški in karpatskoukrajinski avtonomiji. Danes bo uradno objavljena kandidatura novega predsednika republike in sklicana seja narodnega predstavništva, t. j. parlamenta in senata, da volitev izvede. Pooblastilni zakoni, ki jih vlada zahteva, bodo predloženi in sprejeti po izvolitvi prezidenta in z rezervami, ki bodo onemogočile, da bi jih uporabila proti avtonomiji Slovaške in Karpatske Ukrajine. Bombardiranje Barcelone BARCELONA, 24. nov. Barcelona je do* živela včeraj najhujše bombardiranje od začetka vojne. Pri štirih letalskih napadih je bilo 44 oseb ubitih, veliko število poslopij v središču mesta porušenih in 3 an* gleške ladje zadete. BELGIJSKI KRALJ SE VRAČA. BRUSELJ, 24. nov. Belgijski kralj Leopold bo tekom današnjega dne zaključil svoj obisk v Holandiji in se vrnil v Belgijo- HOLLYWOOD V OGNJU LOS ANGELOS, 24. nov. Velik ogenj je uničil skoro vso filmsko kolonijo Prl HoIlywoodu. Preko 1000 ljudi je brez strehe. Je to največji požar, kar jih je bilo v Kaliforniji. Votivno gibanje Gdansk izenačen z Nemčijo VČERAJ JE BIL IZDAN PR0TI2ID0VSKI ZAKON. — ODSTRANITEV PROTEKTORATA ZVEZE NARODOV SPORAZUMNO S POLJSKO? GDANSK, 24. nov. Včerajšnji uradni list nedotaknjene. V zvezi s tem je tudi druga svobodnega mesta Gdanska objavlja za- akcija, da se v sporazumu s Poljsko izloči kon o zaščiti nemške krvi in nemške časti nad Gdanskem nadaljnje pokroviteljstvo (protižidovski zakon). S tem zakonom se Zveze narodov in se odstrani njen komi-je Gdansk tudi v židovskem vprašanju sar. Vsa državna oblast bi prešla izključ-popolnoma izenačil z Nemčijo. Zakon pa no na nacionalistično stranko in njene orne žaščičuje samo nemške - krvi, ampak gane ter predstavnike pod vodstvom pred-tudi sorodno, t. j. poljsko. Pravice Polja- sednika vlade, kov v Gdansku so zaradi tega popolnoma1 Karol In Hitler spregovorita tudi o Karpatski Ukraj'nf BERLIN, 24. novembra. Danes se sestaneta romunski kralj Karol II. in nemški vodja in državni kancelar Adolf Hitler. Na sestanku bosta obravnavala vprašanja, ki zanimajo Nemčijo in Romunijo. Kakor se latrjuje, bosta razpravljala tudi o madžarski in poljski akciji proti Karpatski Ukrajini in bo' ta sestanek v tem oziru važen. VIHAR NA ROKAVSKEM PRELIVU PORTSMOUTH, 24. nov. »Royal Oak«, angleška vojna ladja, ki bi imela prepeljati telo umrle norveške kraljice Maud na Norveško, ni mogla zaradi neviht izpluti. Tudi prekooceanski parnik »Queen Mary« jc moral prekiniti vožnjo v Southamptonu. Po vsej Angliji so velike ne- vihte in je bilo več ljudi ubitih. Nemški parnik »Karibia« se je zatekel v Porth-rnouth. Vse prevoze preko kanala so ustavili. JAPONCI PRI HONGKONGU HONGKONG, 24. nov. Japonske čete se izkrcavajo v neposredni bližini angleške kolonije Hongkong. To je prvič, da so Japonci prišli v tako bližino angleške kolonije. KONFERENCA O PALESTINI JERUZALEM, 24. nov. Britanska vlada ne pripusti jeruzalemskega muftijo in še druge Arabce, ki so jih izgnali iz Palestine, na konferenco »okrogle mize« v Londonu, na kateri se bo razpravljalo o usodi Palestine. ZAROTA V ULSTRU LONDON, 24. nov. V Severni Irski so odkrili v 6 okrajih zaroto proti britanski vladi, ki jo je podpirala dublinska vlada. kovan način izigrali slovesno dane obljube pred glasovanjem za priključitev Avstrije k Nemčiji, na podlagi katerih so koroški Slovenci stoodstotno izrekli svoj »da«. Koroške Slovence in njihove pravice je Schuschniggov režim kruto izigral in ogoljufal, čeprav je ob vsaki priliki in nepriliki tako glasno zatrjeval svoja krščanska etična načela. V nacionalno-socialistično Nemčijo, za katero so glasovali, pa so vstopili z veliko vero v iz- polnitev svojih pričakovanj ua podlagi načel, ki so zapisana tudi v knjigi »Mein Kampf«, evangeliju ideologije tretjega rajha. Neizpolnitev teh pričakovanj bi jih zadela dvojno, zadela pa bi tudi nas, ki smo pripravljeni živeti z velikim nemškim narodom v najboljšem sosedstvu in prijateljstvu. Toda najtrdnejša vez med nami morejo biti pač naše narodne manjšine. Po postopanju s temi manjšinami se 1 bodo ravnala naša čustva. -r. Lista dr. Stojadinoviča je bila včeraj predana kasacijskemu sodišču v Beogra* du. Na listi je 746 kandidatov, v Sloveniji 34 (29 dr. Koroščevih in 5 borbašev). Dr. Ferdo šišič, največji živeči hrvatski zgodovinar in profesor zagrebške univer-ze, je vstopil v JRZ. Dr. Kukovčeva kandidatura tudi v Bre* žicah. Dr. Kukovec jc prevzel na dr. Mačkovi listi tudi kandidaturo v brežiškem okraju. V nedeljo je prijavil shode v Dobovi, Kapelah, na Bizeljskem, v Pišeca« in Brežicah. Dr. Kukovec z namestnikom Andrejem Žmavcem kandidira obenem s Stanislavom Lubienskim tudi na levem mariborskem bregu. V Brežicah ima kot namestnika posestnika Alojza Kocjana v Stari vasi. Kandidature »Zbora« v Sloveniji. N3 listi g. Dimitrija Ljotiča, ki je bila 22. *-m. kot prva prijavljena kasaciji v Bs0" gradu, kandidirajo v Sloveniji: Celje: trgovec Vinko Vabič (namestnik črkosta* vec Boris Bavdek), Dolnja Lendava: §0* fer Vladimir Kaučič (nam. zas. uradu1* Šimnovec Rudolf), Gornji Grad: trgoveJ Vinko Vabič (nam. mehanik Alojz ŠiraJ« Konjice: pos. in lesni trgovec Julij Hme* lak (prostovoljec s solunske fronte), nam-pos. Ferd. Ranke, Ljutomer: pos. MatU» Golub (nam. trgovec Drago Šega), Maf bor, levi breg: trg. Stanko Koštomaj (n3'11, prokurist Rudolf Hrovat), koroški P10' stovoljec Ivan Kranjc (nam. šol. up. v pt Fr. Zupančič), Maribor, desni breg: kme^ Alfonz Šarli (nam. vojni invalid Fraj1^ Medik), Murska Sobota: zas. ur. Šimnovec (nam. šofer VI. Kaučič), Dj‘aV ' grad: odvetnik dr. Hinko Schreiner (na* Alojz Petrič), Ptuj: mag. Drago (nam. pos. Petrovič Jožei), Slovenji O dec: zas. ur. Rudolf Šimnovec (nam. tr_ Fr. Videnšek), Šmarje pri Jelšah:, P°. Hmelak Julij (nam. mehanik Alojz_ Sira- * Brežice: zasebnik Franc Zupančič (ua zid. mojster Ivan Gabrič), Laško: ru Ciril Šuštar (nam. ključavničar Sedlar), Črnomelj: priv. ur. Nikolaj har (nam. pos. Peter Mavrin), Kam ^ tovarnar Lojze Kanc (nam. 0dve^n'v.„'ar Malnič), Kočevje: priv. ur. Nikolaj vi _ (nam. pletar Karol Prah), Kranj: z, ^ zdravnik dr. Karol Demšar (nam- ura ^ Stane Košnik), Krško: kmet Stov (nam. kmet Sikošck), Litija: fcljucavn Vinko Sedlar (nam. odvetnik dr. Mazek), Logatec: pošt. podur. v p. . \ slav Bavdek (nam. slaščičar Karol . Ljubljana, okolica: zas. Franc ZuP (nam. kmet Jože Kalin), strojnik \,e^oVo Ignac (nani. kapetan Artur Sturm;, ^ mesto: trgovec Ferdo Schoner u'a ■ j var Josip Malin), Radovljica: to . Vinko Kržišnik (nam. tov. del. ^ Demšar), Škofja Loka: zobozdravnic^ Karol Demšar (nam. mlinar Jo zet Ljubljana, mesto: odvetnik dr. I >• etaU re (nam. rezbar Anton Gosar), . siav Artur Šturm (nam. pošt. podur. Bavdek). . :„iu*nv z3 Drugi kandidat JNS in socia •■ . okraj Maribor levi breg g. dr. a. raCjje imel sinoči shod v prostorih resta . »Emeršič«. cinoči ie Shod mariborskih socialistov, b g0. bil v Gambrinovi dvorani volilni si cialistov, na katerem sta govoril ^ data za okraj Maribor levi m de .u gg. Petejan in dr. Reisman. roief, j sta govorila še kandidat za drav_ okraj g. Eržen in g. Jelen, ki je z nje tudi vodil. __—- Vremenska napoved. »jU{raj Nobene bistvene spremembe, precej hladno, podnevi milo. Pasmo uteamku Gospod urednik! Kot čitateljica Vašega lista si dovoljujem napisati nekaj besed. Te dni smo čitali v »Večertiiku«: »Maribor, trdnjava severne meje«. Če bi hoteli po pravici povedati, bi tako moralo biti. Zdaj pa žal tako še ni. O tem bi Vam znala povedati več, kakor bi bilo vsem skupaj ljubo. Gospodje politiki niso ves čas prišli •ned ljudi, da bi čuli glas obupanega malega obrtnika, kmeta ali celo delavca. Sedaj, ko so volitve, pa prihajajo in razlagajo, kaj so naredili in- kaj še vse bodo naredili. Sedaj, ko so potrebni glasovi, sedaj prihajajo k nam. Ko pa bo volitev konec, z Bogom podeželje, le spi večni sen, mi pa imamo tvoje glasove! Kaj pravite, ali je to prav? Že leta sem ne vem, da bi kdo izmed teh gospodov imel čas z nami kramljati. Sedaj pa. Celo Po trije v enem tednu pridejo. Mi pa se zavedamo, da bo ta čas obiskanja samo do II. decembra trajal. Besedo o slovenski vzajemnosti imajo vsi v ustih. Sedaj Pa Vam bom povedala še en dokaz o tej slovenski vzajemnosti. Obrtnik bi si rad pomagal na noge, pa brez denarja ni šlo. Potrkal je tu in tam, Pri posameznikih in pri slovenskih denarnih zavodih. Pri vseh pa je dobil namesto Pomoči le obžalovanje. Pri razgovoru z nekim tujcem pa je dobil 10.000 din na 5voje pošteno ime in na trgovino, ki bo šele s tem denarjem zrastla. Denar je dobtl brez poroka in ne 10 ali 12% obresti, temveč 6%. Ali hočete vedeti, čigavi viničarji se vsako leto selijo in čigavi ne? Človek si v prid slovenskih izobražencev ne upa zastaviti dobre besede. Kje bi si človek nadejal podpore, če ne pri slovenskem izobražencu ali pri slovenskih denarnih zavodih? Kdo nam bo dal oporo, če smo do obeh izgubili zaupanje? Sem Slovenka in me to spoznanje v srce boli. Vem, da boste strmeli in majali z glavo, je pa le res. Kot je res, da nekdo, ki pride kdo ve od kod, ne bo izvedel resnice ali celo, kaj se mi mali ljudje zmenimo med seboj.Še manj pa nas more razumeti oni, ki nas gleda le zviška kot na nekaj manjvrednega. Včasih Pa je dobe: tudi viničar, ne samo kmet ali obrtnik! — Podeželanka z Drav. polja. Z občinske seje v Studencih Pred dnevi je bila seja obč. odbora ob Polnoštevilni udeležbi odbornikov. Predsednik g. K a 1 o h Alojz je poročal, da je gradbena delavnost zelo aktivna. Tudi zadeva prostora pri cerkvi se ugodno izvija. Poročila v listih so prinesla, da je Posojilo pri mariborski Posojilnici najeto 2:a ta prostor, kar pa ni točno. To posodo je izključno za ureditev sirotišnice, za povečavo pokopališča in za nakup °oč. gramoznice. Posojilo za ureditev ^erkvenega prostora je občina prejela brezobrestno v znesku 120.000 din iz za-PuSčine Jožefovi cerkvi. Poročilo blagajna se je nanašalo na tekoči proračun in pri davkih še vedno veliki zaostanki, ' jih ima občina dobiti od davčne upra-c- Odbor je tudi protestiral proti govorim, da bi občina bila kriva visokih a^kov, ki so se v celoti baje dvignili v3r za 50 odst. To ni res, ker je občina ^ala pri svojih lanskih dokladah, t. j. ‘0 odst., katere pa je banska uprava v'f!nila na 65 odst., ne da bi občina to Studenci pošiljajo namreč . ■ otrok v meščanske šole v Maribor, a katere mora občina prispevati nad 60 'soč dinarjev. To je za davčno šibko ob-1,0 zelo mnogo, posebno ker je mnogo r°k tukaj samo na stanovanju, pristoj-1 Pa so v bogate druge občine. Radi teh ® je stopnja doklad zvišala od 50 na 60 p fotkov. Občina bo tudi letos izvedla s°niožno akcijo, iz katere se bodo črpala 'fedstva za regulacijo cest in ulic, zlasti J*Za nov tržni prostor. n Občina skrbi za svoje dobrovoljce. je ,0r'hki 20-letnice svgbodne Jugoslaviji? mestna občina v Veliki Kikindi na VsCcani seji pod milim nebom podelila •eni svojim vojnim dobiovoljcem po Det oralov zemlje v znak priznanja za ait10^0 Požrtvovalnost za narodne ide-b0r.ua'' tli v ,ern Pogledu tud' mari-i »lestna občina sledila lepemu C7U 'n Pr'memo nagradila Maistrove Ce vsaj s častnim priznanjem Novice Življenje beograjskih Slovencev NAŠI ROJAKI SE V PRESTOLNICI ŽIVAHNO UDEJSTVUJEJO. KULTURNO ŽIVLJENJE. RAZGIBANO Beograjski Slovenci, katerih število cenimo nekaj nad deset tisoč, so si že v prvih letih svojega bivanja v naši državni prestolnici ustanovili več društev, katerih namen je bil v glavnem gojiti družabnost, medsebojno podporo in kulturno udejstvovanje. Pred tremi leti se je izvršila fuzija treh obstoječih društev: »Edinosti«, »Cankarja« in »Triglava« v eno društvo, ki si je nadelo ime »Društvo Slovencev v Beogradu«. V okviru tega društva in Prosvetnega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1931., se giblje sedanje društveno in družabno udejstvovanje naših rojakov v Beogradu. Obe društvi sta razvili v teku svojega delovanja veliko aktivnost, prirejali kulturne, prosvetne in družabne prireditve ter poskušali rešiti socialna vprašanja naših siromašnih slojev z raznimi humanitarnimi prireditvami, pri katerih je krepko pomagalo tudi tukajšnje žensko podporno društvo. Poleg tega je »Društvo Slovencev« pred dvema letoma ustanovilo tudi svoje društveno glasilo »Beograjski Slovenec«, ki je dajal smernice intenzivnemu delu za rojake v Beogradu in niže na jugu. . Ta list, ki ga je vodil poseben konzorcij pod vodstvom g. dr. Slavka Savinska, ie v začetku tega leta prenehal izhajati, vendar pa se je društvo na jesen zopet odločilo, da prične ponovno izdajati svoje društveno glasilo, ki se sedaj imenuje »Slovenski odmevi«. V letošnji zimski sezoni se nam obetajo mnoge prireditve družabnega znača-ia v obeh društvih. Pred vrati je Miklav- žev večer, ki ga priredi Prosvetno društvo in Društvo Slovencev v soboto, 4. decembra. Od kulturnih prireditev, ki so bile pred leti pogoste in zelo dobro obiskane, tako s strani slovenske kakor tudi srbske publike, ni dosedaj niti ena še na programu. Žensko podporno društvo, ki je hotelo prirediti v režiji bivše članice ljubljanske drame ge. Cirile škerlj-Medvedo-ve Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, je prireditev odložilo iz tehničnih razlogov za februar. Prosvetno društvo prireja po dvakrat ali trikrat na mesec prosvetne veče.re s predavanji. Kakor slišimo, bo Društvo Slovencev začelo v najkrajšem času s tečaji slovenskega jezika za odrasle in otroke. Tečaj je za naše tukajšnje razmere prepotreben in ga toplo pozdravljamo. Pri kulturnem udejstvovanju tukajšnjih Slovencev ne smemo pozabiti tudi naših akademikov, ki so se v Beogradu organizirali deloma v posebnem Klubu slovenskih akademikov, deloma v Društvu Slovencev, kjer tvorijo poseben avtonomen odsek. Tukajšnje akademsko starešinstvo je pravilno pojmovalo svojo nalogo in izdatno podprlo naše akademike in zanje ustanovilo poseben Akademski podporni fond, kateremu načeljuje član Glavne kontrole g. dr. Konrad Šmid. Tudi akademiki s svojimi samostojnimi prireditvami, akademijami in družabnimi večeri pomagajo v izdatni meri k razgibanemu kulturnemu življenju beograjskih Slovencev. žiti s samokresom. Gospodar se je umaknil v hišo in se vrnil z lovsko puško na prag. Fanta sta se mu drzno približevala, in Blaž je sprožil. Ranil je A. Rožmana, njegov tovariš M. Pajduh pa je začel klicati gospodarja, ki se je takoj po strelu umaknil v hišo, in oba sta ga obvezala ter poskrbela za prevoz v bolnišnico. o. S sekiro je pokončal očeta Franca Rapec blizu Planine pri Sevnici. Ker ni rad delal, temveč je pohajkoval in zapravljal očetov denar, sta se večkrat pričkala. O priliki zadnjega prepira je planil na očeta s sekiro in ga udaril s topim koncem po glavi, da se je oče takoj zgrudil in na mestu izdihnil. Orožniki so prepeljali ubijalca v zapore okrožnega sodišča v Celju. c. Umrla sta v bolnišnici Ojstršek Marija, 31 let, iz Oistra pri Laškem, 49-letni vrtnar in bivši grobar ter posestnik v Čretu Vodopivec Rudolf. Pogreb bo danes ob 16. od doma na mestno pokopališče. c. V bolnišnico je bil prepeljan oskrbnik iz Dobrne Švajgl Niko, ki je zlezel na podžagano drevo, ki se je podrlo in je padel ter se poškodoval po vratu. Ljudska univerza v Ptuju V Ptuju imamo »Ljudsko univerzo«, ki je lansko leto priredila cel niz zanimivih predavanj, ki so bila skoraj vsa dobro obiskana, zlasti s strani dijaštva in delavstva. Tudi letos je pričela z delom, čeprav bolj pozno, ko so že drugod delovale »Ljudske univerze« in žal, da so že zdaj veliki presledki od predavanja do predavanja. Za Ptuj bi bila velika škoda, če bi bila ta simpatična ustanova primorana umreti. Predavanja »Ljudske univerze« so duševna hrana in dramilo. Da pa bi se »Ljudska univerza v Ptuju čim bolj poživila, bi bilo potrebno, poskrbeti predvsem za bolj organzirano propagando med trgovci in obrtniki. Ce bi se dvignilo zanimanje, bi nastala tudi potreba po čim pogostejših predavanjih o najrazličnejših temah, kot se to vrši v drugih mestih. Iniciativo za ptujsko kulturno tvornost pa bi mogla dati inteligenca, ki je za to poklicana. Pripomniti pa je, da ima »Ljudska univerza« v Ptuju premalo oglasnih desk. Celje pred zimo Megla, vlaga in leden mraz ležita nad Celjem. Cim bližje je zima, tem tež'e lega na mesto in predvsem na bližnjo okolico, delavska predmestja in dninarske koče, ki so posejane, kakor da bi j'.h Bog vrgel za šalo na zemljo, če pogledate z gradu v dolino, na večino ljudi lega strah pred zimo. Kurjava, stanovanje, obleka. V Oaberju, pod katerim tečejo potoki vode, čakajo v vlažnih stanovanj^ z nekaj prsti debelimi stenami ljudje zimo s strahom. Sto in sto družin čaka, da izgube njih očetje — sezonski delavci službo, ki jim je vrgla na mesec morda 600 ali še manj dinarjev. Ali bo mogla občina vse te zaposliti pri drugih delih? In če jih zaposli: niti živeti niti umreti ne bodo mogli ob mezdi okrog 3 din na uro. Med ljudi pa leze tuberkuloza, otroci hirajo, v izposojenih oblekah hodijo na cesto. Brezposelni si je izposodil obleko, da je mogel na socialni urad prosit podporo. In še nekaj se tihotapi med ljudi: duševna depresija, nezanimanje za kulturno in politično življenje, samo ena pasivna želja: kar koli, samo tega življenja ne več. In ljudje vidijo v Gaberju tri visoke, Umor v Bakovcih V Bakovcih pri Murski Soboti so v nedeljo zvečer našli na cesti ležečega, vsega okrvavljenega 50-letnega posestni-i ka Buzeti-ja Antona. Orožništvo je uvedlo poizvedbe in kmalu aretiralo storilca, ki je najprej tajil, pod težo dokazov pa se vdal in priznal zločin. Bil je odveden v zapore okrožnega sodišča v Murski Soboti. Je to 21-letni Obal Ivan, posestniški sin iz Bakovcev, ki je pred grozodejstvom skupaj s pokojnim in drugimi popival v neki gostilni v Bakovcih, nato pa kmalu za Buzetijem zapustil gostilno, po poti pa izzival le-tega, oponašajoč soseda pokojnikovega, katerega ta ni moget videti. Buzeti se je v nameri razgovora s sosedom obrnil, a naletel na morilca, ki je izruval kol od plotu in razbil nasprotniku lobanjo. Sodna obdukcija, ki jo je vodil preiskovalni sodnik g. Jereb iz Murske Sobote, ie dognala smrt že po prvem udarcu s kolom po glavi, ker je nastopilo krvav-lienie možgan. o. Iz veterinarske službe. Za viš. vetc-rinarsk. svetnika pristava 4. skupine 2. stopnje sta napredovala veterinarska svetnika 5. skupine dr. Josip Šerbec na obmejni veterinarski postaji v Murski Soboti in Franjo Samec na obmejni veterinarski postaji v Gornji Radgoni. o. Premestitve v poštni službi. Premeščeni so jVlozetič Marija iz Ptuja v Ljubljano 4, Škoflek Marija iz Rajhenburga v Celje, Cergal Ivan iz Celja v Crno pri Prevaljah in Šancla Florijan iz Crne pri Prevaljah v Celje. Upokojen je Poš Josip, zvaničnik v Št. liju v Slov. goricah o. Najmodernejša cesta v Sloveniji bo banovinska cesta Podvin—Lesce, ki jo že gradijo. Dela zelo lepo napredujejo. Na tej cesti dela 240 delavcev noč in dan. Zgradili bodo pet nadvozov in en most. Gradbeni stroški za to cesto znašajo okoli 10 milijonov dinarjev. Cesta bo dograjena do poletja 1939. o. Grad Zrinjskih v Čakovcu bodo povsem obnovili čakovski obrtniki, ki so ga svoj čas kupili od banke »Slavije« za 350 tisoč din. Grad je zdaj popolnoma izplačan. za popravila pa so porabili doslej že okoli 200.000 din. Ker bi nadaljnji stroški znašali skoro 500.000 din, bo združenje obrtnikov v Čakovcu v kratkem priredilo tombolo, da bi se zbralo nekaj denarja. o. Najprej ga je obstrelil, potem pa obvezal. Dvema fantoma v Zdolah pri Brežicah se je zahotelo vasovanja. Trkala sta, toda dekleti se nista hoteli odzvati, zbudil se je pa njun oče Blaž, prišel pred hišo in ju vprašal, kaj hočeta. Fanta sta mu na. kratko dejala, naj se vrne v hišo in začela metati nanj kamenje in mu gro- fi Konzumenti elektrlškega toka stavkajo. Zaradi povišanja cene elektriškega toka od 7.50 na 9 dinarjev za kilovat so pričeli v Našicah v Slavoniji stavkati vsi konzumenti elektriškega toka. Vsi so pustili tok odklopiti. n Milijonska preproga. Somborski zdravnik dr. Emilijan Grigorijevič ima perzijansko preprogo, ki je strokovnjaki cenijo na milijon 200 tisoč dinarjev. Preproga je iz 16. stoletja in ima veliko muzejsko vrednost. Za to milijonsko preprogo se zanima celo tujina. n. Gledališki in filmski igralec Harry Baur, ki je zadnje dni z velikim uspehom gostoval v Beogradu, gostuje v petek in soboto s svojo gledališko skupino v Zagrebu. n 11-krat se je ženil. Rekord v ženitvi ' ima gotovo 70-letni posestnik Pavle Jo-| vanovič iz Gornjega Lajkovca, ki se je j lani že enajstič ženil. Pravi, da pri ženah j nima sreča in se je že 10-krat ločil, enaj-' s tič je poročil 25-letno dekle kot sedeni-j deset letni starec in mu je mlada žen i j rodila celo sina. V registru njegovih žena je 7 vdov in 4 dekleta. O vseh pa pravi Pavle, da so zlobne. n Najmlajša zakonca sta 15-letni cigan Demir in njegova 16-letna žena ciganka Djena iz Leskovca, ki sta se te dni poročila. Svatba je trajala 7 dni. Na gostiji je bilo 200 povabljencev. n Tragedija zakonskega trikota. V neki vasi blizu Kosovske Mitroviče se je odigrala grozna zakonska tragedija. Lepa hi mlada Fatima je gojila nedovoljena čustva do moževega brata. Mož jc kmalu uvidel, da ga lepa Fatima vara z lastnim 'bratom in je zato onemogočil njeno sestajanje z ljubimcem. Užaljeni in ljubosumni brat je izrabil prvo priliko in ustrelil moža mlade Fatime — svojega lastnega brata. n Pred pacienti zbežala. Vera Jovanovičeva iz Gjevgjelije je iznašla neko zdravilo proti tuberkulozi in so poizkusi izvrstno uspeli. To se je kmalu razvedelo po celi državi in čudežna zdravnica je imela vsak dan toliko pacientov, da je že obupavala. Pisem je dobivala toliko, da | je bilo nemogoče vseh prečitati, kaj šele j na vsa ta pisma odgovoriti. Zato jtj Jo-j vanovičeva enostavno pobegnila iz domačega kraja. | n Bolnišnico trgovske mladine bodo ! kmalu odprli v Beogradu. V poslopju pa bo tudi zavetišče za brezposelne in obubožane trgovce. »Ne, prav nič se ne boj! Čeprav som .kratkoviden, prav dobro vidim okrogel 1 vrh kola!« Maribor S&mostoinost. značaj in pomen slovenske glasbe Na Ljudski univerzi je predaval prof. glasbe in skladatelj Lucijan M. Škerjanc o razvoju, značilnostih in pomenu slovenske, hrvatske, srbske in obče slovanske glasbe. Uvodoma je g. predavatelj označil duševne poteze slovanskega rasnega značaja in iz njih sklepal na svojevrstnost slovanske glasbe ter njeno tesno povezanost z življenjem slovanskega človeka. Glasba je bila v življenju Slovanov vedno pomemben faktor, kajti nebojevitost in miren način življenja je bil vedno vzrok, da se je Slovan bolj razumel na tamburo in frulo kakor na meč in puščice. Lahka podvrgljivost slovanskih plemen pa je bila tudi pozneje vzrok, da je slovanska narodna glasba kmalu prišla pod tuje vplive, kajti po razselitvi iz pradomovine so Slovani prišli pod najraz-ričnejša kulturna območja. Ta začetek različnega usmerjanja je bil tudi vzrok, da se glasba posameznih slovanskih na* rodov danes med seboj tolikanj razlikuje. Prvotna slovanska glasba se je kmalu izgubila pri Srbih v vzhodni glasbi, pri Slovencih in Hrvatih pa se je spremenila pod vplivom zapada. Le v Istri so se skozi stoletja ohranili pristni praslovanski napevi in izvirna slovanska melodika, in med pastirji Čičarije še danes živijo primitivne slovanske nomadsk?, melodije. O stari slovenski glasbi imamo le maso vesti, ohranjenih pesmi pa nič. O njej nam je ohranil nekaj podatkov Ulrich Lichtensteinski. Glasbeno se je udejstvoval Slovenec Slatkonja na Dunaju, prvi Večji skladatelj slovenskega porekla pa je Gallus-Petelin, ki je deloval v Pragf. On je ustvaril glasbene umetnine trajne vrednosti. Primož Trubar sicer sam ni bil tvoren glasbenik, pač pa je po Luthrovem vzoru zbiral ljudske napeve in izdajal pesmarice. Slovenska glasba se je začela lepše razvijati po ustanovitvi Akademije operosorum, ki je imela od začetka 1. 1702 samostojen glasbeni odsek. Ta filharmonična družba pa je kmalu zaspala, in 1794. so jo ponovno ustanovili. Njen član je bil tudi Beethoven. Družba je imela svoj orkester, ki je imel redne vaje in je tudi javno nastopal. Vodila sta jo pozneje skladatelja češkega rodu K. Mašek in A. N«dved. Ta čas je skomponiral pesnik Vilhar tudi opereto »Jamska Ivanka«. Leta 1872. je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena Matica. Pomembnejša imena slovenskega glasbenega življenja v 19. stoletju so Jurij Mihevc, ki je bil svetovno znan pianist in je živel na Dunaju in v Parizu, kjer je tudi umrl, brata Ipavca, Davorin Jenko, ki je deloval med Srbi in je bil ravnatelj beograjske opere, Forster, ki je skomponiral prvo sloven- sko komično opero »Gorenjski slavček«, Sattner, ki je bil samouk in je s svojo pridnostjo dosegel velike uspehe; gojil je zlasti kantante (»Oljki« i. dr.) ter cerkveno petje. — Slovenska cerkvena glasba ne očituje nikake originalnosti, kajti manjkajo ji možnosti samostojnega razvoja, ker je navezana na predpisano obredno glasbo, ki se ji mora prilagoje-vati, kakor tudi ljudstvo samo. Slovensko opero so začeli ustvarjati Viktor Parma in Risto Savin. Novo glasbeno življenje je nastopilo na Slovenskem s pojavom Emila Adamiča, Antona Lajovica in A. G. Kreka. Prvi se je posvetil predvsem vokalni glasbi in je ustvaril okoli 1200 del, drugi pa instrumentalni in je doslej ustvaril približno 60 glasbenih umetnin. Nekak idejni voditelj in vzgojevalec pa je bil Krek, ki je urejeval glasbeno revijo »Novi Akordi«. V novejšem času so ustvarili pomembna glasbena dela Janko Ravnik, Marij Kogoj, ki je pa njegovo tvornost prekinila bolezen, in Matija Bravničar, ki je nekak nadaljevalec Kogojevega dela. — Kogoj je s svojo opero »črne maske« nakazal čisto nove razvojne možnosti slovenske glasbe. Danes živi in deluje precejšnje število mladih skladateljev, ki se sicer med seboj tro, združuje jih pa skupna želja, da bi se mogel slovenski narod spričo svoje politične nepomembnosti tembolj uveljaviti v umetnosti, seveda zlasti v glasbi. Sezonsko delavstvo se vrača Danes ponoči ob pol 2. je prišel iz Nemčije velik transport našega sezonskega delavstva, ki je šlo spomladi iskat dela in zaslužka v Nemčijo. S transportom se je vrnilo okoli 800 delavcev in delavk. Na glavnem kolodvoru je bilo zelo živahno vse do jutranjih ur, ko se je delavstvo odpeljalo s posameznimi rednimi in posebnimi vlaki na svoje domove. V razgovoru s posameznimi delavci smo mogli v glavnem posneti, da so delali zelo trdo in da niso bile izpolnjene obljube, niti ita-deje, ki so jih gojili,.ko so se prijavljali in odhajali na delo. Smrtna nezgoda na glavnem kolodvoru Sinoči ob pol 10. se je na glavnem kolodvoru pri premikanju prazne garniture osebnega vlaka smrtno ponesrečil 361etni svetilničar Martin Kranjc z Betnavske ceste 44. Našli so ga na tračnicah z zdrobljeno glavo. Kranjc je polnil svetilke na prvem tira in ni opazil službenega voza. ki se mu je približeval in ga porinil pod kolesa, ki so mu zdrobila glavo. m. Iz poštne službe. Premeščeni so Piefferer Hilda iz Maribora v Ljubljano 2, Pignar Marija iz Gornje Radgone v Maribor 1, Toplič Berta iz Maribora v Gornjo Radgono, Pahor Artur iz Maribora na Pragersko in Dornik Feliks iz Ljubljane 2 v Maribor. Upokojen je Grahič Matija, zvaničnik iz Maribora. m. Nove telefonske in brzojavne zveze. Z dovoljenjem poštnega ministrstva se otvori pri državni pogodbeni pošti Sv. Barbara pri Mariboru brzojavna in telefonska služba za javen promet. Prav tako bo samo telefonska služba pri pomožni pošti Sv. Ožbalt na Dravi. m. Drugarsko veče častnikov 45. pešpolka, ki je imel včeraj slavo, je bilo v dvorani hotela »Orel«. Poleg komandanta mesta generala g. Stanojloviča je bilo prisotnih tudi več predstavnikov mariborskega javnega življenja. Ob zvokih vojaške godbe je trajala zabava pozno v noč. m. Poročila sta se v št. liju učitelj Roman Košutnik in učiteljica Oresta Kosi. m. Mestna občina za božičnico Maistrovim borcem. Na včerajšnji polkovni slavi je mestni župan dr. Juvan v svojem govoru izjavil, da bo odslej vsako leto v mestnem proračunu postavka 15.000 din za božičnico revnim Maistrovim borcem. m. Blagoslovitev frančiškanskega zvona bo 4. decembra dopoldne, nakar ga bodo potegnili v zvonik. Novi zvon je najtežji v državi. m. Delo pevskega društva »Radost«, ki ima 'svoje prostore pri Žoharju na Tržaški cesti, je zelo uspešno. Društvo ima v načrtu pester spored. Redne pevske vaje z novim učiteljem se prično danes s članskim sestankom pri Žoharju. Pevsko društvo »Radost« nudi članom in prijateljem prijetno zimsko zabavo in goji ljubezen do lepe slovenske pesmi. m. Nagrada orožniku, ki je ustrelil razbojnika Črepinka. Te dni je dobil orožniški kaplar pri tukajšnji orožniški četi E. Sabit Becovič obvestilo banske upra-; ve, da ga je notranji minister nagradil za j požrtvovalno službovanje, ker je 2. avgusta pri Mariborski koči na Pohorju i ustrelil zloglasnega razbojnika Franca Črepinka, z nagrado 3000 dinarjev. Orožniška četa nam ob tej priliki sporoča, da se na četi nahajata double ovratna verižica z Madono in zlat poročni prstan, kar je razbojnik Črepinko nekaj dni pred ustrelitvijo poklonil neki svoji znanki. Lastnik naj se zglasi pri orožništvu v Mariboru. m. Nesreča na Pohorju. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je 34-letni delavec Alojz Pušnik čistil žleb za spravljanje lesa s planine. Pri tem delu ga je prehitelo deblo, ki mu je zlomilo levo novo. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico. m. Skoraj celo hosto posekali. Posestniki Julijana Kac, Friderik Rot in Franc Krašovec so prijavili tezenskim orožnikom, da so jim neznanci posekali v njihovih gozdovih v Spodnji Dcfbravi preko 150 mladih hrastovih dreves. Orožniki so uvedli preiskavo in prijeli 6 oseb _iz Cankarjeve ulice na Teznem. Pri hišni preiskavi so našli večjo zalogo lesa, ki izvir.') iz teh tatvin. m. Cigani v Slovenskih goricah. Orožniki so pri Sv. Kungoti v Slovenskih 20* ricah prijeli več ciganov, ki so se klatili po Slovenskih goricah in kradli, kar so mogli. Cigane so spravili v pristojno ob čino. m. Okradena učiteljica. Učiteljica Mu** ca Martinc iz Dr. Medvedove ulice je prijavila policiji, da ji je nekdo ukradel plašč in volneno jopico. m. Slike »pevačic« ukradene. PreteKlo noč sta dva še neizsledena moška pi"e'J Grajsko kletjo razbila šipo na reklamni tabli in ukradla tri slike »pevačic«, ki so pele v lokalu. Policija skuša ugotoviti vzroke tega zanimivega početja. m. Z doma pobegnil. Že nekaj dni pogreša delavka Angela Hauptman s Pobrežja svojega 121etnega sina Ernesta Vokla. Za ubežnikom poizvedujeta poli' cija in orožništvo. m. Najdba vojaške knjižice. V Gosposki ulici je bila včeraj najdena vojaška knjižica na ime Josipa Breščaka iz Siska-Lastnik naj se zglasi pri policij. m. Karambol. Na križišču Gajeve in Vrbanove ulice sta včeraj trčila dva avtomobila, ki sta se precej poškodovala Zadevo bo rešila policija. m. Med spanjem okraden. Trgovski zastopnik Franc M. iz Maribora je kar na travniku pri Delavski pekarni zaspal. K° se je prebudil, je opazil, da mu je. nekdo ukradel suknjo, klobuk in aktovko. Vse muzikalije dobavlja najhitreje P° originalnih cenah knjigarna V. Heinz. G°' sooska ul. 26. * Moderne kuhinjske ure od 85 din naprej, tudi na obroke brez povišanja cen* pri M. Ilger-jev sin, juvelir, Gosposki ulica 15. * Akcijski odbor za pomoč primorskih rojakom v Mariboru vabi vse podpirateh'-in rojake na sestanek, ki se bo vršil < četrtek, 24. t. m., ob 20. v Delavski zbor* nici v prostorih društva »Nanos«. Soditi ulica 9/III. Prosimo, da se sestanka V0'' noštevilno udeležite! Odbor. Kino v Grajski kino. Danes »Beg iz trditi3’ ve« (Špijon št. 33). Dolores del Rio, ”e' ter Sorre. * Union kino. »Dama iz Malake«. Grafl' diozen eksotični film. K. L. Diehl, Kat*1 Gold, Leopoldine Konstantin. _ Mariborsko gledališče Četrtek, ob 20.: »Boccaccio«. Red B. Petek: Zaprto. Sobota, ob 20.: »Pesem s ceste«. PfVI Bloki. , Nedelja, ob 15.: »pokojnik«. Znižane c ne. — Ob 20.: »Boccaccio«. Zniza cene. jUflfura Zbornik slovenskega tiskarstva V Ljubljani izhaja že XII. leto »Gra-fiČka revija«, ki je skupno glasilo tiskarskih organizacij kraljevine Jugoslavije in se more po svoji odlični kvaliteti brez strahu meriti s podobnimi publikacijami drugih kulturnih narodov. Za letošnjo 70-letnico grafične organizacije v Ljubljani je pa izšla »Grafička revija« s tretjo Številko v povečanem obsegu in v taki opremi, da predstavlja v resnici samostojen zbornik, v katerem je orisan pregled vsega velikega napredka slovenskega tiskarstva od druge polovice prejšnjega stoletja do dandanes. Preseneča nas po svojem zasnutku in izvedbi že sama naslovna stran, v notranjosti pa so celo stranske večbarvne priloge na najfinejšem papirju: ljubljanski park »Tivoli« po barvni fotografiji; cvetica »Kana«, prav tako po barvni fotografiji, in »Blejski grad«. Vse je delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Delniška tiskarna je prispevala »Dekle s cveticami«,' tribarvni tisk na papirju »Papirotc-ke«, Jugoslovanska tiskarna petbarvno litografijo lepaka »Zima v Sloveniji«, Mariborska tiskarna štiri razglednice po akvarelih iz Dalmacije v tribarvnem tisku, Mohorjeva tiskarna v Celju repro- dukcijo Groharjeve »Bine« v tribarvnem tisku, čemažarjeva litografija v Ljubljani pa Erjavčev litografski list »Idila s slovenskih planin« (po fotografiji), ki so ga izdelali člani Kluba lito-kemigrafov v Ljubljani. Razen tega je kot priloga natisnjen še Pečanov lesorez »Gaučanje«. Med tekstom so objavljene razne ilustracije, vzorci tiskovin itd., posebni umetnini pa sta lepopisna pesem Ivana Kleča iz Celja »Tovarišem v spomin« in Dragotina Kosma sestavek »70 let«. Prispevke o pregledu preteklosti, razvoju posameznih tiskarskih panog itd. so prispevali: D. Kosem, O. Mihalek, 1. Matičič, S. Kovač (Celje), F. Pintar, P. Vokač (Maribor), B. čeč, F. Gabrijelčič, H. Beranek, J. Trpin. O. Perč, 1. Kovačič, M. Dachs, V. Vlahovič, S. Gladnik, S. Dvoršek. A. Kolman, P. Kusterle (Celje), I. Lampret, K. Tavčar, A. Sitar, T. Fajfar, F. Savinšek in J. Jurač (Celje). V teh prispevkih, med katerima pa preveč pogrešamo mariborske, je zbranega mnogo gradiva, ki bo služilo tudi ostali javnosti, ne samo strokovnjakom grafične stroke. Vzor modernega tiskarstva v Slovniji so pa končno tudi objavljeni oglasi. Našim črkostavcem, litografom in tiskarjem moramo k tej publikaciji samo čestitati! k V Dubrovniku iščejo Gunduličev grob. Dne 8. decembra poteče 300 let od smrti velikega hrvatskega pesnika Ivana Gunduliča. To tristoletnico proslavljajo Hrvati že nekaj časa z vprizarjanjem njegovih iger, sedaj se je pa pričela v Dubrovniku akcija, da se poišče njegov grob. Dolgo 30 mislili, da je pesnik pokopan v Dominikanski cerkvi, kjer so mu postavili tudi spomenik, pozneje pa so iz raznih listin spoznali, da počiva v cerkvi samostana Malih bratov. Te dni bodo odstranili katneniti tlak v cerkvi in pričeli iskati Gunduličev grob. k Nov Budakov roman. Dr. Mile Bu-dak, ki je izdal nedavno svoj roman »Ognjište«, s katerim je zbudil pri Hrvatih, pa tudi pri Srbih in Slovencih veliko zanimanje in smo o njem poročali tudi že na tem mestu, izda v kratkem pri Matici Hrvatski zopet novo delo, roman »Direktor Križanič«, ki bo po obsegu daleč prekašal »Ognjište«. Budak je napisal roman v glavnem že 1. 1930. v zaporu zagrebškega sodišča, kjer je bil zaprt zaradi političnih nazorov. k. Študija o staroslovanski zadrugi, Zagrebčan dr. Zdenko Vinski je izdal te dni nemško pisano znanstveno razpravo o zadrugah pri južnih Slovanih pod «aS vom: »Die siidslavische GroBfamilie ihrer Beziehung zum asiatischen 0r ga raum«. Na podlagi novega znanstvene materiala in primerjave je Vinski do zal, da naše staroslovanske zadruge, so se pri Hrvatih, Srbih in Bolgari'1 P nekod ohranile še do dandanes, niso ^ bena slovanska posebnost, kakor se ;._ doslej splošno mislilo, ampak izvira . hovo ustrojstvo iz družbene °blike skih narodov. S tem je pa podan tudi dokaz, da smo Slovani prišli v svoje -danje kraje iz Azije. , iie, k Literarna nagrada češke akad Češka akademija za znanost in ume je razdelila za letos sledeče literarne bii grade: Prvo nagrado 5000 Kč je , Jaroslav Havliček za roman »Nev . ny«, drugo in tretjo, ki sta se zdru )a razdelili vsaka na 2000 Kc, sta František Kfelina za zbirko novel ■ lovči strane« in V. Kašpar za znir a. srni »Zpevy jarnich vod«. Častno n do 1000 Kč je prejel Jaroslav, K ^ Cassius, Havelkovo nagrdo louu ^ ^ fonz Breška za pesnitev »Napoleon«. ^ Kč pa je bilo prisojenih J. V. bmej knjigo »Pulnočni fantotny«-Hlavkove je prejel Vojtech Ma rtl!iejOI1{ja Kč za roman »Zradce naroda«, a ® ^ Svojsika B. Miiller (Jan Grez) za dramo >Barbora Celska«. JUHMIlipi Težave mariborske tekstilne industrije ker ni deviznih dovoljenj, preti pomanjkanje surovin — uredi- Tl JE TREBA VSE POTREBNO, DA DELAVSTVO PRED ZIMO NE BO »PRAZNOVALO« V nekaterih mariborskih tekstilnih tvor-nicah postaja z vsakim dnem akutnej.se vprašanje surovin. Razpoložljive zaloge bombaža so se skrčile na minimum ter bodo zadoščale le še za nekaj dni. če bi Pravočasno ne prišlo do izpopolnitve zalog;, bodo nekatera podjetja prisiljena, skr-c ti svoje obrate vse dotlej, da se vprašanje zadovoljivo ne uredi. Trenutno pa Postaja položaj z vsakim dnem ostrejši. Do tega mučnega položaja je prišlo Predvsem zavoljo tega, ker tekstilne firme ue dobivajo pravočasno deviznih do-'oljenj za nabavo bombaža. Večina tvorna nabavlja bombaž in preostale surovine iz Amerike in Indije. Vse nabave je treba plačevati v prostih devizah, z do-rin funt šterlingi. Kot zakupniki ame-riSkih in indijskih dobaviteljev figurirajo nekatere banke, katerim pa je bila večina zaloge bombaža zaplenjena. Naši kupci morejo dvigniti surovine le proti položitvi devizne protivrednosti. Nujno potrebno bi bilo, da Narodna banka to vprašanje takoj uredi, ker je tako v interesu delavstva kot same industrije, ki bi bila v nasprotnem slučaju prisiljena, izvajati neprijetne konsekvence, ki'bi zlasti zadele delavstvo. V tem oziru bi se moral najti tudi r;rl vprašanju prostih deviz nekoliko hitrejši postopek, ki bi omogočal našemu gospodarstvu nemoten razmah, posameznim industrijam pa dal možnost obratovanja. Ne da bi se hoteli spuščati v podrobno razpravo o naši devizni politiki, naglašamo, in to zlasti v interesu zaposlenega delavstva, da bi ta politika morala zlasti služiti našemu gospodarstvu na tak način, da bi z njo dobilo gospodarstvo vzpodbude in možnosti za nemoten razvoj. S »Gozdarski Vestnik«. Pravkar je izšla 9. številka tega odlično urejevanega strokovnega glasila za gozdarstvo, lesno industrijo in trgovino. Inž. F. Sevnik nadaljuje svojo razpravo o motorjih na les in oglje. Zanimiv in poučen je članek inž. Rustje o oskrbi in varstvu ptic; inž. čoki Pa navaja in komentira uredbo o fondu za pogozdovanje. Poleg tega je objavljenega mnogo koristnega in informativnega drobiža ter raznih navodil. S prihodnjo številko se bo zaključil prvi letnik GV, ki se je v tem kratkem času lepo afirmiral ter opravičil nujno potrebo po Slasilu o našem gozdarstvu, ki je ena najvažnejših panog našega narodnega Gospodarstva. z. Prepoved uvoza 1000 in 500 dinarjih bankovcev. Finančni minister je izdal odlok. s katerim je prepovedano uvajanje tisoč in petsto dinarskih bankovcev v našo državo, in sicer tako v pošiljkah kot v potniškem in obmejnem prometu. Za prekrške je predvidena kazen. g. V likvidacijo sta prešli tvrdka Impo-rex v Slov. Bistrici in Posojilnica za občino Oplotnico, ki pozivata svoje upnike, da prijavijo svoje terjatve. Borzna poroiila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2400.66—2415.26, Berlin 1763.03—1776.9!, Bruselj 745.69—750.76, Curih 996.45-1003.52. London 205.31—207.37, Nev York 4377.26—4413.57, Pariz 114.77— 116.21. Praga 150.69—151.79, Trst 231.35 —234.43. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: voin/i škoda 463—465, 4% agrarji 58.50—60, 6% dalm. agrarji 87—88, begi. obvez. 89—90, 7 % stab pos. 95—97.50, 7 % inv. pos. 97.50 —98.50, 7% Blair 90.'50—91, 8% Blair 94—96. Delnice: Narodna banka 7350 d., PAB 220—225, Trbovlje 180—185. Napredek lahke atletike v zadnjih 10 letih Lahka atletika je v zadnjih desetih letih jako napredovala. Ta napredek bi lahko ugotovili na več načinov, najlepšo sliko pa dobimo, ako primerjamo svetovne rekorde iz l. 1928. z onimi iz 1. 1938.. pri čemer točno vidimo, da je bilo v teka let doseženo, kar se je prej smatralo za popolnoma nemogoče. V naslednjem prinašamo pregled rezultatov v tekili, skokih in metih, kakor jih je sestavila Novinarska služba SSS in JOO. 1928 1938 Tek na 100 m 10.4 10.2 — 0.2 „ 200 „ 20.5 20.3 — 0.2 „ 400 ., 47.4 46.1 _ 1.3 „ 800 „ 1:50.6 1:48.4 — 2.2 jj „ 1500 „ 3:51.0 3:47.8 — 3.2 »» „ 5000 ,, 14:28.2 14:17.0 — 11.2 ,, P O o •o o 30:06.2 30:02.0 — 4.2 „ 110 m prep. 14.6 13.7 —. 0.9 J* „ 400 ., , 52.0 50.6 — 1.4 Skok v višino 203.8 207 + 3 2 „ daljavo 793.0 813 + 20.0 >> „ palico 426.7 454 .+ 27.3 Met krogle 15.87 17.40 I T 1.53 diska 48.20 53.10 + 4.90 kopje 69.88 78.70 + 8.82 M kladiva 57.77 59.00 + 1.23 *S£mm Punčec in Palada finalista v Argentini Na turnirju za prvenstvo Argentine v °uenos Airesu sta se Punčec in Pallada Plasirala za finale z zmagama nad Zap-PAm in Fužiknro: Punčec:A. Zappo 6:1, 6:3; Pallada:Fužikura 6:4, 6:2, 6:2. -niagala sta tudi v doublu: Punčec-Pal-ada:Russel-Eschart 8:10, 6:2, 6:1, 7:5. SODNIKA ZA PRVORAZREDNI TEKMI Sodniški odbor pri LNP-u je delegira! k tekmi Rapid:Slavija ss. g. Kopiča, sodnika za Železnica nMaribor bo določil s. o. pri JNS-u. PROTEST JEDINSTVA ZAVRNJEN Poslovili odbor JNS-a je zavrnil protest Jedinstva proti verifikaciji nog. tekme Hajduk—Jedinstvo, ki se je z rezultatom 3:2 končala v Splitu, iz formalnega razloga, ker pismena utemeljitev protesta ni prišla v predpisanem roku treh dni no prijavi. s. Ligaško tekmo Ljubljana—Gradjan- ski bo sodil ss. g. P. Ninkovič (rez. Lalič). s. Zagrebški Gradjanski pripravlja poseben vlak v Ljubljano, da ga bodo lahko spremljali njegovi simpatizerji. V prvi vrsti je to seveda odmev nedeljskega Haškovega poraza. s. Tikan Pavlovič in Stelzer bosta tekmovala 3. dec. v Borovem za prvenstvo države v \velter kategoriji. s. Namesto Češkoslovaške, ki je tekmo s Francijo odpovedala, bo igrala dne 22. jan. v Parizu reprezentanca Norveške. s. V Revalu je na strelskem prvenstvu Estonske J. Vilberg postavil nov svetovni rekord: v klečečem stavu je od 400 mogočih krogov zadel 397. s. Haškova pogajanja s Ferencvarosora so se končala z zakl j učenjem tekme, ki bo meseca decembra — najbrže 18 — v Zagrebu. s. Občni zbor Težko-atletske zveze bo 27. t. m. v Zagrebu. LIGAŠKI SPORED V NEDELJO . Jesenski del ligaškega prvenstva je odbran. V nedeljo se bodo odigrale tri tek-|5)e Pomladanskega prvenstva: Ljubljana: gradjanski Z., BSK:Gradjanski S. in BASK:HAŠK. 1. DECEMBER PRVENSTVENI TERMIN Tudi 1. dec. se bodo odigrale prvenstvene tekme. V Mariboru sta na sporedu tekmi Železničar:Slavija (sodnik g. Nemec), ter Rapid:Mura (sodnik g. Jančič). SKLEPI JUG. DRSALNE ZVEZE Jug. drsalna zveza je sklenila, da bo pristopila k Mednar. ligi za hokej na ledu v Bruslju in da bo prvenstvo države v umetnem drsanju na ledu v sredini januarja v Ljubljani. Sah Velemojstrski turnir „Avro" V Rotterdamu je bilo odigrano 11. kolo, ki je prineslo dve zanimivi senzaciji. Finea je zopet zadel občuten poraz. V izredno dramatični varianti damskega gambita je zašel proti dr. Euweu v izgubljeno pozicijo, iz katere se je skušal rešiti s protinapadom in žrtvijo dveh figur. Eu\ve je protinapad strl in zmagal v 30. potezi. Podoba je, da si Fine ne bo več mogel opomoči, v 4 kolih je zabeležil 1 samo točko in malo verjetno je, da bi mogel to izgubo nadoknaditi v še preostalih 3 kolih. Odlično zmago je zabeie-žil inž. Botvinnik proti Capablanci, ki se ni dovolj odločno branil. Botvinnik je prišel s to zmago v prve vrste na tabeli ter ima najlepše izglede na eno najboljših mest. Na čelo tabele se je sedaj sam postavil Keres, ki igra dovolj previdno in je favorit za prvo nagrado. Partiji Res-he\vsky-Keres in Aljehin-Flohr sta bili prekinjeni; verjetno bosta obe končali remis. Včeraj so bile odigrane vse prekinjene partije. Reshewsky in Botvinnik sta se po 60. potezi sporazumela na remis. Dr. Aljehin je v končnici nadigral Flohra in partijo odločil v svojo korist. Keresu pa je uspelo, da je rešil v remis končnico proti Reshevvskemu, v kateri je stal nekoliko slabše ter je bilo pričakovati, da jo bo Reshewsky dobil. Stanje po 11. kolu: Keres 7, Fine in Botvinnik 6'A, dr. Aljehin 6, Reshewsky 5V2, Capablanca 5, dr. Euwe 4'A in Flohr 3 točke. Partije z „Avro'* turnirja Zuokertort-Retijeva otvoritev. (8. kolo v Utrechtu 17. nov.) Beli: Keres Črni: dr. Euwe 1. Sf3, d5 2. c4, c6 3. b3, Lf5 4. Lb2, efi 5. g3, Sf6 6. Lg2, Sbd7 7. 0—0, h6 8. d3. Lc5 9. Sd2, 0—0 10. Dc2, De7 11., e4, dxe4 12. dxe4, Lh7 13. a3, a5 14. h3, Lbfi 15. Lc3, Sc5 16. Se5, Tfd8 17. b4, Txd2t 18. Dxd2, Sb3 19. Del, Sxal 20. Lxal, axb4 21. axb4, c5 22. b5, Lc7 23. Sd3, eS 24. De3, Sd7 25. Lb2, f6 26. Tel, Lg6 27. Lil, Lf7 28. Sel, Sf8 29. Dd3, Sefi 30. Sg2, Sd4 31. Se3, Ta2 32. Dbl, Ta8 33. Tc3, Dd7 .34. Ta3,Txa3 35. Lxa 3, Sf3<: 36. Kg2, Sg5 37. Sf5, b6 38. Dd3 in remis. Odlična partija s precizno strategijo! Niemcovičeva obramba (9. kolo v Arnhemu 19. nov.) Beli: Botvinnik Črni: Keres 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4, a3, Lxc3+ 5. bxc3, c5 6. e3, 0-0 7. Ld3, Sc(5 8. Se2, d6 9. Sg3T b6 10. Lb2, La6 11. e4, Tac8 12. Taci, cxd4 13. cxd4, e5 14. Da4, Sa5 15. 0—0, De8 16. Db4, Sc6 17. Da4, Sa5 18. Db4, Sc6 19. Dd2, Dd8 20. d5, San 21. Db4, Sfd7 22. Le2, Sc5 23. Tc3, Tc7 24. Lel, Lc8 25. f4, f6 26. f5, Dd7 27. Le3, La 6 28. Tfcl, Tfc8 29. Ldl, De8 30, Le2, Tb8 31. h3, Lc8 32. Lxc5, Txc5 33. Sfl, La6 .34. a4, Lc8 35. Sd2, Ld7 36. Tal. Dd8 37. Sb3, Sxb3 38. Txb3. Tbc8 39. Tc3, Dc7 40. Kf2, Ta5, Tu je bila partija prekinjena. V nadaljevanju pa sta se nasprotnika, ki sta igrala partijo v odličnem stilu, po nekaj potezah sporazumela na remis. Daljica marija romunska: 83 IpaMa Sivtfettja Človeško gledano je na prestolu mogoča samo ena sreča dela. Vso drugo srečo nam uničijo na nas Prti žarki tisočere in tisočere radovednosti. Nas sme sakdo užaliti in mi se ne smemo braniti. Ali je to šs oveško? Nam očitajo, da preziramo človeka na cesti, Da stopimo k njemu, je sam začuden nad tem, da s 0 stopilj s svoje višine in izdali svoje veličastje. Ako rm° preveč ljubeznivi, nas obrekujejo, ako smo preti-n° zaprti, nam očitajo oholost. Morali bi vse vedeti. sotf3*0 nam favoriziranje posameznikov, ako si dobimo delavce, kajti nas zasleduje na vsakem koraku Ijubo-»Zakaj prav ti in ne drugi«, se vpraša neza-PJivi podložnik. Vladarji naj bi bili zato nadljudje in ec*no sami. 1^. V nasprotju z velikim obratom v »stari palači«, br sta rezidirala modri kralj in njegova kraljica, ,ie ° najino gospodinjstvo skromno in precej nezani-DaV°' mož je bil nenavadno skromen in načelno sleHPr?ten P°tratnosti. Bi! ie najlojalnejši prestolona-Pirai ' oko,i sebe ni zbral nobene stranke in ni p:>d-sodh n5.benih nergačev. Odrekel se je tudi vsaki lastni kak Ceprav ni trpel pod pritiskom razmer nič manj ■ 0r ,a’ nikoli ni pritoževal. Ako si je pa le kč i srce, ie storil to le pred mano. Bil je v h JOr Jaz, se nikoli'ni pritoževal. Ako si je pa le kdaj vsak °lajšat ___________• ^ 0z*ru dober vojak. Svoje vojaške dolžnosti e tj0v n,eva[ 7 železno resnobo. Tu se je pokazala nje- nemška vzgoja najbolj vidno. Njegovi častniki in vojaki so ga ljubili. V nobeni dvorni družbi se ni počutil tako dobro, kakor med njimi. Jaz pa sem bila upornica. Nisem se dala ukrotiti. Za to sem bila tudi preveč zdrava. Cenila sem veselo družbo, ljubila zabavo in gibanje na prostem. Bila sem vedno gibčna in polna upanj, želj in načrtov. V meni so spale možnosti in nevarnosti »lepe ženske«, katero zaradi njene lepote odkrito obožujejo. To mi je dajalo neko instinktivno samozavest in voljo. Jahanje je bil vedno moj najljubši šport in jahala sem ob vsakem času, ob soncu in dežju, podnevi in ponoči, po cestah in stezah, prahu in blatu. Na teh izletih sem se srečala s svojini romunskim ljudstvom, ne da bi me delile od njega dvorne etikete. Tako sem ga odkrila gotovo proti volji tistih, ki so vladali v kraljevski palači. Bil je moj ponos izbirati si vedno take konje, katerih so se drugi izogibali. V vztrajnostnem jahanju sem premagala celo najbolj izvežbane častnike. Tako sem zaslovela kot sijajna jahalka, toda »do smrti«, kakor so lažnjivo govorili, svojih konj nikoli nisem gonila. Imela sem jih vse preveč rada. Nan-do je zaradi mojega športa navadno zatisnil eno oko, grajal me je samo tedaj, kadar sem bila graje zares vredna. Sam ni bil strasten jahalec, toda spremljal me je rad često tia mojih jahalnih izletih. Moje jahalne vragolije so ga zabavale, vendar ne vedno: mnogokrat je proti njim protestiral in se jim upiral. »Staremu dvoru« moje početje ni ugajalo, toda sčasoma se je vdal in me ni več oviral. Da, dovoljevali so mi počasi, da sem smela jahati tudi popolnoma sama, ne da bi me sploh kdo spremljal. Ker so me ljudje često videli na konju, so se name navadili in ml pravili »kraljevska jahalka«. Z leti so se tega vsi navadili in so me celo moji nasprotniki radi videli na konju. Spočetka so se moji ljudje bali, da bom zaradi jahanja postala nesposobna, da bi rodila otroke, Romunija pa si je želela mnogo kraljevskih otrok. Toda to se ni uresničilo in izpolnila sem tudi kot jahalka v tem oziru svojo dolžnost. Rodila sem šest otrok. Sledili si niso drug za drugim, toda nekega dne jih ie bilo vseh skupaj le — šest. Celo stric se je privadil mojemu jahanju, in v sinajskih gozdovih sva se često srečala, jaz na konju, on peš, v spremstvu le dveh »tajnih« policistov. »Lep dan, krasno vreme!« Stric je vedno rad govori! o vremenu. To je bila njegova neprenehljiva skrb. »Da, stric, in tako lep gozd; noben gozd ni tako lep, kakor sinajski.« Stric je bil zadovoljen, ako sem hvalila njegov gozd. Oba sva ga dobro spoznala, on peš, jaz na konju. »Kje si bila?« »O, povsod; toliko je stezic.« »Da, da, toda bodi previdna, tvoj konj jc precej divji.« »Saj pleza tako kakor gams. Zbogom, stric!« Pozdravila sem ga z roko in zdirjala dalje. Lahko bi prisegla, da me je stric v takih trenutkih imel celo rad. Z leti sc je vzbudila v njem naklonjenost do prirodne Anglosasinje. Ljudje so govorili, da mi stric ničesar ne more odreči, kar pa je bila seveda le pravljica. (Daije sledi) S sodišča Smrt ali izstradanje? -0. septembra lani je rodila viničarka Ana Cvetkova v Krčevini pri Vur-berku svojega petega otroka. Otrok je bil razvit in krepak, da ga je bila celo babica Gorsičeva vesela. Pri krstu je župnik pogledal v koledar in ga krstil na ime »Lvstahij«. To katoliško ime so nadeli otroku zato, ker se je po fari nekaj šušljalo, da bi mali Evstahij ne bil smel priti na svet. Njegov oče baje ni bil oče prejšnjih Aninih otrok in njen zakoniti mož. 1 ega otroka bi naj dobila Ana s posestnikovim sinom Štefanom Vabičem. In res, tudi Anin mož Martin je pozneje na sodišču oporekal njegovo očetovstvo. Ali otrok ni bil to, kar so bili drugi otroci. 2e pri krstu so mu dali pečat, da 50 ga ločili od drugih otrok. 2ivel je, ali tiste pravice ni imel do življenja, ka-j-še ve. kaj sme zavreči in kaj mora pustiti na mizi. Vse prostore, v katerih stanujeta, je uredila po svojem okusu. Angleški meščanski okus ljubi pompoznost, ona pa je bolj naklonjena enostavnosti. Zidove svojega salona je dala pobarvati z bledo- zeleno barvo. Lady Chamberlain se, kakor tudi ostale žene ministrov, ne ukvarja s politiko aktivno, kar pa ne pomeni, da se za politiko ne zanima. Vsak teden, navadno v četrtek, poziva žene ministrov in uglednih diplomatov v Dovvning Street. Postreže jim s čokolado. To je ena redkih angleških novosti, kajti po tradiciji se ob tem času servira navadno čaj. »Lady premier«, kakor jo nazivajo, predseduje vsak četrtek »ženskemu ali malemu kabinetu«. Razgovor o vsakdanjih stvareh teče navadno gladko. Samo od časa do časa pade kaka beseda o notranji ali zunanji politiki. Lady Chamberlain dobro ve, katera izmed žena ministrov ima vpliv na svojega moža in katera od njih se naj zavzame za kako pravično idejo. Za njeno mizo je bilo v zadnjem času pogosto videti tudi lady Runcitnan, lady Wood in druge žene domačih in tujih politikov ter diplomatov. Čeprav »mali kabinet« ne izdaja nika-kih odlokov, vendarle vpliva na vodstvo politike v imperiju. Kajti žene angleških državnikov so po večini intimne sodelavke svojih mož. One pa ne uživajo samo prednosti svojega moža, temveč tudi delajo in pomagajo možem, da svoje dolžnosti kolikor mogoče boljše izpolnijo. —-Lady Chamberlain služi tem ženam kot vzor sodelavke svojega moža. Ona je celo »angel varuh« predsednika vlade. Dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ se poceni proda. Trg. Kramar šič, Valvazorjeva 36. 3173 V naiem PISARNIŠKI TROŠOBNI PROSTORI in moderno stanovanje v novi zgradbi v centru za oddati. Vprašati v upravi. • 3171 Posolilo OBRTNIK išče posojilo 800Q. din proti dobri garanciji. Plačam visoke obresti, po dogovoru, pisati pod »Sigurnost« na upravo. 3174 Stanovanje išie Sokolstvo I. Sokol Maribor-Matica opozarja vse članstvo na današnje idejno predavanje, ki se bo vršilo ob 20, uri v sejni dvorani Sokolskega doma (Union). Zadnje predavanje pa bo v nedeljo, 27. t. m., ob 10.30 uri isto tam. Kdor od novo pristo- KABINET v bližini Glavnega trga išče boljša gospodična iz okolice, kjer bi prenočila parkrat tedensko. Ponudbe na upravo pod »Kabinet 9«. 3170 Trgovskega uradnika iščemo verziranega v manipulaciji z drobno prodajo in odpremo robe. Prednost imajo pod enakimi pogoji oni, ki s® že vodili in nadzirali pisarniško delo v zvezi z maloprodaj0 Ponudbe na naslov: »Vesten in točen« na upravo »Večef' nika«._________________________ Iste ja se tammM za raznašanje časopisa. Naslov v Upravi lista* Potrti v globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 22. novembra 1938. v vestnem izvrševanju svoje službene dolžnosti preminul tragične smrti naš najboljši soprog, brat, zet, svak in stric, gospod Čedomir Pantelič poročnik-vodnik graničarske čete Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 26. novembra 1938., ob pol 15. uri iz kapele pobreškega pokopališča. Pobrežje, Tetoto, Slov. Bistrica, Petrovac na Mlavi, dne 24. novembra 1938. Globoko žalujoča soproga Zorka in rodbine Renčelj, Pureber in Pantelič- PREPRIČAJTE SE IN SOPITE GIF-BATERIJA Je izredno dolgo uporabljiva! Ima neomejeno trajnost shranjevanja 1 Ima odlično možnost regeneracije 1 Radioslušalci uporabljajo baterije samo brez kisline in salmijaka, in to so »GIF-BATERIJE« Originalne edino z zaščitnim znakom »Rd*4l p0Čal« ^ Patenti prijavljeni 1 Zahtevajte prospekte- »KONTAKT elektrotehnika tvornica, Zagreb GIF •4PEEGJEr hfcEZKKEUHfij M Izd in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob K Velja na mesec preicman v upravi ali po pošti 10 din. rlnxtnv!iVn nn dom n ,i;„ n„i„ei ... i.„ ..i a ,,,»,l„fštva in «Pru prejeman v upravi po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din Oglasi po ceniku Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva St 25-67. Poštni čekovni račun it. 11.409.