y.
Gliša Koritnik: Da zberem . ..
X
«Ali imaš vsaj rodno sestro, da z njo poravnaš krivico?« ga je trpinčil.
«Nimam sestrice dragice.»
«A kaj imaš, kraljevič Marko? Kaj imaš, da se zbogava?»
<dmam junaško slavo, to hočem deliti s teboj.»
«Sam jo imam, bi dejal,» je smehljaje rekel Musa Kesedžija.
Kraljevič Marko je razumel gostov posmeh, a je spravno rekel:
«Pobratim te in junaška slava ti bo še večja!»
«Ne  odrečem,  junak  si,  moder  si, kraljevič Marko!»  je  v velikem navdušenju kriknil čisto premagani Musa Kesedžija.
Pa sta vstala silna junaka, si načela žile na krepkih rokah, kanila krvi v skupno čašo vina, pomešala in izpila vsak polovico.
«Da si mi zdrav in srečen v slavi in junaštvu, pobratime Musa Kesedžija!»
«Da si mi zdrav in srečen v modrosti in kraljevosti, pobratime kraljevič Marko!»
In sta se objela v prijateljstvu, poljubila v junaško lice in razjokala od sladkega čuvstva miru in sprave.
«Srečna ti krstna slava, pobratime Marko: — tudi pobratimija je junaštvo!»
«Naj ti Alah dodeli najlepših hurisk v raju, pobratime Musa: — veliko resnico si povedal!»
In spet sta se poljubila v junaško lice in veselo pila v zdravje svoje moško in v srečo zveste pobratimije.
Beli gradič se je milo kopal v večerni pesmi, ki jo je pokojno pelo krasno solnčno žarenje. Ta pesem, velika duša mogočnega solnca, jima je bila pesem pesmi, ki jo je v sladkem miru čutilo mirno in veselo srce.                      .                       (Konec prihodnjič.) ........„.........__;^sM&t33L^fcwfc4fc^^                                                               «^ **r
Gliša Koritnik:       L)fl    zf>crcm  ,  .  ,
Da zberem vse biserne solze    Da zmislim vse misli cvetoče,
iz časov zaljubljenih -              ki nate sem mislil jih kdaj -
ki duša mi v njih je tonila —   spoznal bi vso božjo lepoto,
morje bi izplakal iz njih...       spoznal bi v njih večnost in raj.
Da vjame te misli in solze trenutno mi srčni utrip — umreti bi moral od groze — Boga razodel bi ta hip ...
¦•¦•¦¦•¦•«»••
—   581   —