Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 23.

“B8LOVENIA LIBRE”

BUENOS AIRES,
6. JUNIJA (JUNIO) 1957

Papež treh bitk

V vseh časih so se rojevali veliki mož¬
je. Bodisi, da so jih okoliščine potisni¬
le v ospredje, bodisi da so zavihrali na¬
sproti tokovom dogodkov in se postavi¬
li na pozornico svetovnih dogajanj, da
jih je zgodovina zabeležila kot mejni¬
ke, ob katerih so se ločile poti.

Taki so bili mnogi kralji in vladarji,
mnogi filozofi in znanstveniki, dikta¬
torji in svobodoljubni voditelji. Vsak
narod jih ima, še tako majhen. Velikost
ali majhnost naroda ni povod ali ovira
za pojavo velikih mož.

Toda noben vladar naroda, noben
filozof ali znanstvenik ni zajemal v svo¬
jem vplivu na človeštvo takih obširnih
področij in s tako globoko premišljeno
govorjeno ali pisano besedo prodiral v
poslednje odtenke človeškega dogajanja,
kakor to delajo veliki papeži katoliške
Cerkve. Ta božja ustanova, ki ji je
zagotovljen obstoj do konca sveta, po¬
stavlja na Petrov prestol može, ki so kos
nalogam svojih časov. Od prvih začet¬
kov novega štetja zgodovine so vplivali
na nastajanje in izginjanje držav, na¬
stopali proti herezijam in socialnim ter
moralnim zablodam človeštva. Njihove¬
mu glasu je prisluhnilo na stotine mili¬
jonov katoličanov in nekatoličanov. Nji¬
hovi sovražniki niso mogli ostajati brez¬
dušni pred prodorno silo njihovih izjav.
Nekaj kvadratnih kilometrov Vatikana,
drobec zemeljske posesti, ni bil ovira za
velikansko duhovno silo teh Mož,

V naših časih smo poznali takega
moža v Vatikanu, katerega 100 letnico
rojstva je svet proslavil 31. maja t. 1.
Bil je to Ahil Ratti, papež Pij XI. Za¬
sedel je Petrov prestol v časih, ki smo
jih vsi doživljali in jih poznamo iz last¬
ne iskušnje. Zadana mu je bila svetov¬
na naloga izbojevati boj treh velikih in
zgodovinskih bitk: prve proti fašizmu,
dinge proti nacizmu in tretje proti ko¬
munizmu. Tri velike bitke proti trem ve¬
likim zmotam.

S peresom v roki in z duhovno močjo,
prodorno skozi najdebelejše zidove zmot,
se je Pij XI. lotil v okrožnici “Non ab-
biamo bisogno” (Ni nam bilo treba)
diktature fašizma, ki se je v letu 1931
(okrožnica je izšla 29. junija tega leta)
vzpenjala proti vrhuncu svoje uničeval¬
ne sile. Pij XI. je z najostrejšimi bese¬
dami, toda polnimi očetovske zaskrblje¬
nosti, nastopil proti takratnemu prega¬
njanju Katoliške akcije v Italiji in ru¬
šenju družinskega okolja, v katero edi¬
no spada odraščajoča mladina. Vzgojo
mladine je prevzemala izključno država,
zanikujoč Cerkvi sleherno pravico pose¬
ganja v duhovno rast fantov in deklet.
Zato je neovrgljivo poudaril: “...Drža¬
va, ki zahteva, da mlade generacije pri¬
padajo edino njej, brez razlike, od naj-
nežnejših let do odrasle dobe, se ne mo¬
re pomiriti s katoličanom, s katoliško
doktrino niti ne z naravno pravico dru¬
žine. Ni mogoče za katoličana spraviti
v sklad s katoliško doktrino zahteve,
da naj bi se Cerkev in papež omejila
samo na zunanje izvrševanje verskih
dolžnosti, kakor so maša in zakramen¬
ti, nato pa izjaviti, da vsa druga vzgo¬
ja pripada državi...”

V nevarnosti za svoja življenja so ka¬
toliški škofje nekaj let zatem brali s
prižnic po Hitlerjevem Rajhu Pija XI.
protinacistično okrožnico “Mit brennen-
der Sorge” (S pekočo skrbjo), ki jo je
vrgel v boj proti diktaturi kljukastega
križa 14. marca 1937. Proti panteistični
zmoti Rosenberga je zapisal v okrožni¬
ci: “...Ne veruje v Boga, kdor samo
izgovarja Njegovo ime, ampak tisti, ki
niu ta sveta beseda pomeni pravo in re¬
snično vsebino Božanstva. Kdorkoli sma¬
tra za isto, na podlagi panteistične zme¬
de, Boga in vesoljstvo, bodisi da poni¬
ža Boga na dimenzije sveta, bodisi da
dvigne svet na dimenzije Boga, ne ve-
luje v Boga. Kdorkoli sledi tkzv. pred¬
krščanski koncepciji zamenjave neke
temne in brezosebne usode za osebnega
Boga, zanika s tem Vsevednost in Pre¬
vidnost božjo. .In nadaljuje: “. .Kdor¬
koli .povzdiguje raso, ali narod, ali drža¬
vo, ali posebno obliko države ali nosil¬
ce oblasti, ali katero koli drugo osnov¬
no vrednoto človeške skupnosti — pa
naj bo še tako potrebna in častna njena
dejavnost v posvetnih stvareh — kdor
koli povzdiguje te stvari nad njihovo

MOSKOVSKI PROBLEM IN RAZOROŽITEV

V Londonu se nadaljuje razorožitvena
konferenca, ki praktično traja že dva¬
najst let, od konca druge svetovne voj¬
ne. Zahodne velesile so predlagale že
vrsto načrtov za razorožitev in kontro¬
lo nad razorožitvijo, ZSSR je predlaga¬
la svoje načrte. Do uspešnega zaključ¬
ka doslej ni prišlo zaradi nezaupljivosti
z obeh strani in zlasti zaradi sovjetskih
predlogov, ki so bili vedno povsem raz¬
vidno prikrojeni v korist komunistične¬
mu bloku.

V zadnjih tednih se je na tej konfe¬
renci sovjetska delegacija pričela kaza¬
ti bolj sprejemljiva za zahodne predlo¬
ge o kontroli razorožitve. Ozadje te spre¬
membe je vse kaj drugega kakor iskre¬
na želja sovjetov, da bi svet zajadral v
dobo miru in varnosti. Sovjeti imajo
svoje probleme, ki jih od časa do časa
prisilijo, da se pokažejo bolj miroljubni,
čakajo pa potem ugodne priliko, da vso
zgradbo, ki jo je morda svobodni svet
postavil na podlagi teh miroljubnih de¬
janj, podro za novo razdobje živčne voj¬
ne.

Današnji problemi, ki silijo sovjete na
popuščanje okoli zelene mize v Londo¬
nu, kjer debatirajo o kontroli/" nad obo¬
roževanjem in končni razorožitvi, so
številni, in v nekaterih ozirih večji, ka¬
kor jih ima Zahod med seboj. Madžar¬
ska revolucija je pokazala velikansko
globino razkola med Moskvo in njenimi
srednjeevropskimi vazali. Pozneje je Pe¬
king z izjavo samega Maocetunga obja¬
vil ideološko neodvisnost od Moskve v
taki obliki, da je Kremelj postal zaskr¬
bljen zaradi posledic, ki jih bo mogel
imeti obisk Maocetunga V ZSSR in ev¬
ropskih satelitih. Sovjeti imajo malo u-
panja na ojačanje svojega položaja, ko
je Maocetung pričel javno širiti doktri¬
no, da smejo komunistični vodje na eni
strani in ljudstvo na drugi strani na¬
sprotovali, si med seboj v pogledih na
upravo, gospodarstvo in socialno plat
javnega življenja, brez škodljivih posle¬
dic za komunizem. Ta Maocetungova
doktrina je trenutno v prvi vrsti name¬
njena kitajski želji, da bi prebivalstvo
rdeče Kitajske moglo protestirati proti
sovjetskim hidrogenskim poskusom v Si¬
biriji, ki jih postavljajo v prav tako ne¬
varnost, v kakršni se je znašla Japon¬
ska. Tokio je protestiral v Moskvi, zakaj
tudi Peking ne bi smel , ker je kitajsko
prebivalstvo bilo težje prizadeto zaradi
radioaktivnosti, kakor japonsko?

Razen zunanjih problemov tarejo sov¬
jetske vodje v Kremlju tudi težki notra¬
nji problemi. Nedavna reorganizacija
sovjetskega gospodarstva, ki jo je izve¬
del Hruščev, je pokazala, kako je sov¬
jetska birokracija resno škodovala pro¬
izvodnji, tako da mnoge postavke pro-
slulih sovjetskih petletk niso bile izpol¬
njene. Poleg tega je Kremelj zašel v ve¬
like javne dolgove, ki segajo v milijar¬
de, in to na račun delavstva, ki je bilo
prisiljeno štediti — za državo. Kljub
velikokrat izrečenim izjavam, da je dr¬
žavno knjigovodstvo kapitalistična iz¬
najdba, s katero naj bi diskreditirali ko¬
munistični gospodarski razvoj, so sov¬
jeti dokazali, da se bojijo približati se
robu gospodarskega propada, ter je to e-
den od velikih vzrokov, da so iznenada
postali zainteresirani na ureditvi vpra¬
šanja oborožitvene kontrole in na splošni
razorožitvi. Eden glavnih razlogov pa
ostaja verjetno dejstvo, ki so ga vsi spo¬
znali, da bi uporaba modernih orožij
pomenila strahovit udarec današnji ci¬
vilizaciji ali morda njeno uničenje. Ne¬
davne sovjetske izjave so pokazale, da
se bo tudi Kremelj moral ozirati na jav¬
no mnenje ruskega "prebivalstva glede
atomskega vprašanja. Postaja tudi po¬
vsem jasno, da so moskovski zavezniki,
med njimi rdeča Kitajska, ter mnogi
tkzv. nevtralci, sporočili v Moskvo svoja
mnenja in zahteve glede problema razo¬
rožitve in kontrole.

V RAZOROŽITVENEM ODBORU ZN

: 1

Letošnji britanski in ameriški hidro-
genski poskusi, kakor tudi sovjetski, ki
so še končali pred nedavnim, sovpadajo
z napori zahodnih zaveznikov v razoro-
žitvenem odboru ZN, ki zaseda v Lon¬

donu, da bi dosegli Vsaj delni razoro-
žitveni sporazum s sovjeti.

Vse tri atomske velesile, USA, Angli¬
ja in ZSSR, so nadaljevale s hidrogen-
skimi poskusi kljub zahtevam svetovne¬
ga javnega mnenja, naj prenehajo s po¬
skusi. Razorožitveni odbor je na stal¬
nem zasedanju v Londonu že od 18.
marca t. 1. V zasebnih debatah v odbo¬
ru je ZSSR zahtevala takojšnjo začasno
prepoved nuklearnih poskusov. Zahodne
velesile v odboru, ki ga sestavljajo
USA, Anglija, Francija, Kanada in
ZSSR, predlagajo prenehanje produkci¬
je atomskih raket za vojaške namene,
kot del razorožitvenega sporazuma. To¬
da te sile trdijo, da vse dotlej, dokler
tak sporazum ne bi bil dosežen, so pri¬
pravljene začeti s predhodno kontrolo
in omejenim mednarodnim opazovanjem
atomskih poskusov.

Anglija je predložila odboru prehodne
predloge o kontroli, omejitvi in ukinitvi
atomskih poskusov. Toda sovjetski de¬
legat Zorin je zavrgel te predloge.

V minulih mesecih je tudi naraščal
pritisk več azijskih držav, zlasti Japon¬
ske, na tri atomske velesile, naj bi pre¬
nehale s poskusi. Toda do 15. maja t. 1.
je ZSSR v 13 dnevih izvedla pet atom¬
skih poskusov na svojem ozemlju v Azi¬
ji, ne da bi o tem obvestila svetovno
javnost, še manj domače prebivalstvo.
Zahodne delegacije so kritizirale ZSSR
zaradi tajnih atomskih poskusov, ne da
bi o nevarnostih radioaktivnosti obve¬
stila vsaj svoje prebivalstvo. ZSSR je
doslej vztrajno zahtevala takošnjo uki¬
nitev atomskega oboroževanja, je pa
zavrnila prvi korak v tej smeri, kon¬
trolo atomskih poskusov. ZSSR zago¬
varja svoje stališče z izjavami, da je
vse poskuse mogoče z modernimi apa¬
rati ugotoviti, če so prijavljeni ali ne.

IZ TEDNA V TEDEN

V puščavi Nevada v USA so začeli
28. maja t. 1. novo vrsto atomskih po¬
skusov. Eksplozijo nove hidrogenske
bombe so morali odlagati trinajst dni
zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Letos nameravajo v USA izvesti ok. de¬
set poskusnih hidrogenskih eksplozij.

Anglija je medtem izvedla drugi hi-
drogenski poskus na otočju Christmas
v Tihem oceanu. Namerava pa število
za letos predvidenih poskusov zmanjšati
za polovico zaradi naraščajoče opozicije
javnega mnenja na britanskih otokih.

normalno vrednost in jih pobožuje do
oboževanja, ruši in prevrača red sveta,
ki ga je zamislil in ustvaril Bog: tak
je daleč od prave vere v Boga in kon
centa življenja, ki ga ta vera uči... U
ničevati ta red pomeni majati stebre, na
katerih stoji družba, in spravljati v ne
varnost socialni mir, varnost in ob
stoj...” Okrožnica je izzvenela proti
Hitlerjevi diktaturi nacizma, proti u-
stvarjanju “nadčloveka” in proti pre¬
ganjanju “manjvrednih” ras.

Komaj pet dni zatem, 19. marca 1937,
pa se je iz Vatikana zaslišal glas ob¬
sodbe in opozorila proti najnevarnejši
zmoti dvajsetega stoletja, komunizmu.
V okrožnici “Divini Redemptoris” (Bož¬
jega Odrešenika), namenjeni vsemu
svobodoljubnemu človeštvu, je Pij XI.
zastavil svoje svarilno pero proti kakr¬
šnemu koli sodelovanju s to brezbožno
nevarnostjo. "...  Celi narodi so se zna¬
šli 'na robu propada v barbarstvo, huj¬
še od tistega, ki je stiskalo velik del
sveta ob prihodu Odrešenika. Ta nepo¬
sredna nevarnost je boljševiški in brez¬
božni komunizem, ki mu je cilj poruši¬
ti Socialni red in izpodkopati osnovne
temelje krščanske civilizacije... Komu¬
nizem danes, bolj kakor podobna giba¬
nja v preteklosti, skriva v sebi zmotno
mesijansko idejo. Pseudo-ideal pravič¬
nosti, enakosti in bratstva v delu pre¬
žema vso njegovo doktrino in dejavnost
z varljivim misticizmom, ki širi sebič¬
no in nalezljivo navdušenje v množice,
ujete v njegove varljive obljube... Dok¬
trina modernega komunizma.. je za¬
snovana na načelih dialektičnega in
zgodovinskega materializma, ki ga je
zagovarjal Marks, za katerega teoretiki
boljševizma trdijo, da ga samo oni mo¬
rejo pravilno razlagati. Po tej doktrini
je na svetu samo ena realnost, materi¬

ja, slepe sile, iz katerih se je razvila
rastlina, žival in človek. Tudi človeška
družba ni nič drugega kot pojav in ob¬
lika materije... materija se giblje pro¬
ti končni sintezi brezrazredne družbe.
V taki doktrini, kakor je razvidno, ni
prostora za idejo Boga; ni razlike med
snovjo in duhom, med dušo in telesom;
ni življenja duše po smrti niti nobene¬
ga upanja na bodoče življenje...”

Pij XI. nadaljuje z razkrinkavanjem
komunistične zablode, da ta zatira naj¬
osnovnejše svoboščine človeka in druž¬
be, mu jemlje dostojanstvo in ga poni-
žlije na raven živali. Razdira družino
in meče mladino na ulico in v roke vse¬
mogočni državi. Pod hierarhijo držav¬
nega gospodarskega sistema postane
človek kolešček v stroju materije. Pri¬
silno delo je nujnost komunistične druž¬
be, koncentracijska' taborišča posle¬
dica te nujnosti. Vero proglaša za opij
za ljudstvo, kateremu obljublja raj na
zemlji. Vsi ljudje naj bi končno dosegli
kolektivistično mentaliteto v utopiji
brezrazredne družbe. In zato papež Pij

XI. poziva: “...  Komunizem je v osno¬
vi zmoten in nihče ne bo z njim kakor
koli sodeloval, komur je mar krščanske
kulture!”

Dve bitki, ki j u  je Pij XI. začel, je
zmagovito končal njegov naslednik Pij

XII. Fašizem in nacizem sta zgrmela
v prah. Tretja bitka se še vedno bije,
na vseh kontinentih zemeljske oble, na
vseh področjih človeškega žitja in bitja.
Najzanesljivejši priročnik v tej gigant¬
ski borbi na življenje in smrt, duhovno
in tvarno, je ta okifpžnica Pija XI. Di¬
vini Redemptoris. Spreminja se takti¬
ka borbe, kakor spreminja taktiko na¬
pada ali obrambe komunizem, toda to¬
povi resnice bodo uničili rdečega so¬
vražnika.

Angleži trdijo, da se jim je posrečilo
preprečiti premočan radioaktivni dež, ki
nastane po hidrogenski eksploziji.

Odlet prve medkontinentalne rakete s
poskusnega področja na Floridi v USA
je bil napovedan za pretekli petek. Po¬
zneje niso objavili, če so poskus izvedli.
USA je daleč pred ZSSR in Anglijo v
izdelavi medkontinentalnih raket.

Adenauer in Eisenhower sta po skup¬
ni konferenci v Washingtonu izdala u-
radno poročilo, v katerem poudarjata,
da ostane čili severnoameriške politike
v Evropi glede Nemčije čim prejšnja
združitev te države in da je eden prvih
korakov k razorožitvi, o čemer razprav¬
ljajo ZSSR, Anglija, USA in Kanada,
prav ta združitev obeh Nemčij. Šele po¬
tem bi mogli napraviti naslednji korak:
zračno nadzorstvo nad gotovimi predeli
v Evropi, Aziji in USA, ki ga je pred¬
lagal Eisenhower.

Columbia Broadcasting System je v
Kremlju filmala razgovor ameriških
časnikarjev s Hruščevim ter dala eno
uro trajajoči film na televiziji v USA.

V razgovoru je Hruščev ponovil vrsto
znanih komunističnih fraz o sodelovanju
med kapitalizmom in komunizmom, o
razorožitvi, o atomskih bombah in na¬
povedoval, da bo USA tudi prešla iz ka¬
pitalističnega sistema v socialistični po
sovjetskem vzorcu. V USA je televizij¬
ska oddaja povzročila vrsto napadov po
časopisju in radiju, češ, da so dali Hru-
ščevu možnost širiti komunistično pro¬
pagando po USA. Nekateri kongresniki
zahtevajo, naj bi Hruščev dovolil filma-
nje razgovora sovjetskih časnikarjev z
Ei s e nho wei 'j e m ali Dullesom, kar naj bi
potem sovjetska televizija prenašala po
ZSSR.

Anglija je dvignila zaporo nad trgo¬
vanjem z rdečo Kitajsko ter je ukrep
povzročil v USA silno nezadovoljstvo.

V Washingt<>nu se boje, da bo ta bri¬
tanski korak povzročil verižno reakcijo
podobnih ukrepov tudi drugih zavezni¬
ških držav ter se bo USA znašla osam¬
ljena v gospodarski blokadi rdeče Ki¬
tajske. Kitajski tisk proslavlja dvig bri¬
tanske zapore, češ, da se je Anglija
Otresla ameriškega gospodarskega im¬
perializma.

V Franciji se pojavljajo v tisku za¬
hteve!, naj nova vlada, ki bo nastopila
ob koncu sedanje krize, spremeni fran¬
cosko politiko do Egipta in Sueza.

"DONDE SE VULNERA LA LIBER-
TAD SE ATENTA CONTRA
AMERICA"

dijo el general Aramburu

El jueves pasado clausurandose la
reunion preparatoria para estudiar las
bases de organizacion de la defensa del
Atlantico Sur. Al acto concurrieron el
presidente ■ provisional, general Pedro
Eugenio Aramburu, el vicepresidente
contraalmirante Isaac F. Roj as, los mi-
nistros del Poder Ejecutivo, los embaja-
dores de los veintiun paises americanos,
las delegaciones concurrentes y jefes y
oficiales de las tres fuerzas armadas.

Clausurando esta reunion preparato¬
ria se dirigio a los delegados presentes
el presidente provisional general Aram¬
buru con un conceptuoso discurso. En
un parrafo de sus expresiones entre lo
demas destaco lo siguiente:

“Cumplida la labor, miramos a Ame¬
rica, sin dar la espalda al mundo, y de-
cimos a las republicas hermanas que
nuestras naciones del Atlantico Sur han
coprobado, a traves de esta conferen-
cia, la unidad de pensamientos y de idea-
les, a la comun voluntad de preservar la
libertad en conjunto sin afectar sobera-
nias que nos son tan caras y el respeto
reciproco entre paises que se saben
iguales.

Nuestros pueblos desean paz y nues¬
tras armas se preparan para conservarla.

Cumplen asi, no solo el mandato de
las actuales generaciones, sino tambien
las consignas de nuestros padres qule-
nes desde sus tumbas sagradas nos re-
cuerdan permanentemente el derrotero
claro de las nacionalidades que nos le-
garon.

Americano significa ser hombre libre.

Con ese concepto y no otro nacieron
las republicas de nuestro continente.

Donde se vulnera la libertad se aten-
ta contra America.”

"KDOR UDARJA PO SVOBODL
NAPADA AMERICO"
izjavlja general Aramburu

Prejšnji četrtek so v Buenos Airesu
zaključili pripravljalni sestanek za štu¬
dij oporišč za obrambo Južnega Atlan-
tica. Na to slavnost so prišli: začasni
predsednik general Pedro Eugenio Aram¬
buru, podpredsednik Izak F. Rojas, mi¬
nistri zvezne vlade, veleposlaniki 21 a-
meriških držav, člani delegacij držav, ki
so sodelovali na tem sestanku ter čast¬
niki treh vrst argentinskih oboroženih
sil.

Na zaključni seji je imel predsednik
general Aramburu govor, v katerem je
med drugim dejal:

- “Po končanem delu zremo na Ameri¬
ko, ne da bi prezrli ostali svet in spo¬
ročamo bratskim republikam, da so na¬
rodi Južnega Atlantika na tem sestan¬
ku ugotovili enotnost mišljenja in idej,
voljo po skupni obrambi svobode, ne da
pri tem kakorkoli ogrožali suverenost,
ki je vsem tem državam tako draga.

Naši narodi žele mir in mi pripravlja¬
mo orožje samo za ohranitev miru. Tako
izpolnjujemo ne samo poslanstvo seda¬
njih rodov, ampak tudi naročilo naših
prednikov, ki nas iz svojih svetih gro¬
bov neprestano opozarjajo na jasno
pot in smer narodnosti, ki so nam jo
zapustili.

Amerikanec pomeni biti svoboden člo¬
vek. Na taki osnovi in ne drugačni so na¬
stale republike našega kontinenta. Kdor
udarja po svobodi, napada Ameriko.”

Francozi so mnenja, da francosko go¬
spodarstvo ne bo vzdržalo bojkota pre¬
kopa in da drži, da je Egipt izgubil
bitko, toda dobil vojno.

Alžirski uporniki so pretekli petek iz¬
vršili najhujši pokolj v nad dveletni
kampanji za neodvisnost Alžira od
Francije. V eni noči so pobili 302 mo¬
ška prebivalca vasi La Melouza. Žrtve
so bili afriški domačini ter pripisujejo
pokolj sovraštvu med dvema skupinama
alžirskih upornikov: Alžirsko narodno
gibanje (Mouvement National Algerien)
in Narodnoosvobodilna fronta (Front de
Liberation Nacionale). Prvo gibanje je
nacionalistično, drugo vodijo komunisti.

USA se je sedaj pridružila vojaške¬
mu odboru bagdadskega pakta ter je
tako praktično postala redna članica te
obrambne zveze na Srednjem Vzhodu.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

SLOVENSKI VERNIH DUS DAN

V začetku junija, po možnosti prvo
nedeljo v tem mesecu, se vsako leto pro¬
tikomunistični Slovenci v svetu spomi¬
njajo z globokim spoštovanjem vseh
slovenskih žrtev med drugo svetovno
vojno in med njo divjajočo komunistič¬
no revolucijo ter po končani vojni vrnje¬
nih domobrancev, ki so vsi šli po stra¬
šnem mučenju in trpinčenju v muče-
niško smrt. Ob vsakoletnem obnavlja¬
nju spomina nanje tudi znova potrjuje¬
jo svojo zaobljubo, da bodo ostali zvesti
idealom, za katere so se borili ti sloven¬
ski borci - junaki in za katere so do¬
prinesli tudi svojo največjo žrtev — svo¬
je lastno življenje in da ne bodo niče¬
sar storili, kar bi ne bilo v korist slo¬
venskemu narodu in njegovi lepši bo¬
dočnosti.

Na področju Velikega Buenos Aire¬
sa živeči Slovenci so imeli letošnjo pro¬
slavo za slovenske žrtve v nedeljo dne
2. junija t. 1. popoldne. Obstojala je iz
polaganja venca na spomenik argen¬
tinskemu osvoboditelju generalu San
Martinu in iz sv. maše za vse slovenske
žrtve ter cerkvenega govora.

Polaganje venca na spomenik generalu
San Martinu

Argentinski osvoboditelj general Jose
de San Martin i ma svoj spomenik v
Buenos Airesu na lepem trgu, ki po
njem tudi nosi ime. Je na vzvišenem
prostoru v bližini buenosaireškega pri- i
stanišča. Na tem trgu so se začeli po j
tretji uri zbirati slovenski rojaki. Bi- j
li so med njimi v Argentini živeči člani
Narodnega odbora za Slovenijo, odbor¬
niki Društva Slovencev s predsednikom
na čelu, predstavniki vseh v Buenos Ai¬
resu delujočih slovenskih protikomuni¬
stičnih organizacij, društev in ustanov
ter listov in revij in veliko rojakov. Vsi
so se ob štirih popoldne uvrstili v spre¬
vod ter se podali pred spomenik veli¬
kemu borcu za argentinsko svobodo. Na
njegov spomenik so položili venec z ar¬
gentinsko in slovensko narodna zastavo
te z napisom “Društvo Slovencev —
Colectividad Eslovena”. S tihim molkom
so vsi počastili spomin velikega argen¬
tinskega rodoljuba.

Maša za slovenske žrtve

Bila je v kripti bazilike Najsvetejše-
ga Zakramenta j  ki stoji v bližini Trga
San Martin. Ko je odbila pet v angle¬
škem stolpu na Retiru je bila spodnja
cerkev v omenjeni baziliki polna sloven¬
skih rojakov.

Pred začetkom slovesne daritve so se
po cerkvi razlili turobni akordi Gallu¬
sove skladbe “Ecce quomodo moritur
iustus — Glejte, kako umira pravični”.
To večno lepo in pretresljivo pesem slo¬
venskega rojaka Petelina-Gallusa je pel
slovenski pevski zbor Gallus pod vod¬
stvom pevovodje g. dr. Julija Savellija,
na orglah ga je pa spremljal tako pri
tej pesmi, kakor tudi med petjem med

mašo in pri Haendlovi Aleluji g. pro¬
fesor Jože Osana.

Gallusova skladba je v zbranih slo¬
venskih rojakih ustvarila žalno razpo¬
loženje, ki je priklicalo v živ spomin
vse žrtve, ki so padle med drugo svetov¬
no vojno bodisi od sovražnega okupa¬
torja, ali od domačega zločinca-komuni-
sta. V spominu se je pojavila slovenska
borbena mladina, ki je našla smrt po
slovenskih hostah, v skupnih grobovih
že po končani vojni, ko je za med voj¬
no trpeče narode nastopila svoboda, za
trpeči slovenski narod se je pa tedaj
začel še težji križev pot.

Na prižnico je tedaj stopil g. duhov¬
ni svetnik Alojzij Košmerlj in je govo¬
ril spominski cerkveni govor vsem slo¬
venskim žrtvam.

Svoja lepa izvajanja je navezal na
preroške besede nadškofa Jegliča iz le¬
ta 1937, ki jih je govoril na mladinskem
taboru v Celju, ko je omenjal fronto, ki
jo zbira satan, in napovedal še hujše
čase, in ko je slovensko mladino pozi¬
val v boj za verske resnice in Kristusa.
Ta čas je kmalu nastopil. Ko se je med
drugo svetovno vojno pojavil še komu¬
nizem s svojo revolucijo, je za Sloveni¬
jo nastala doba, kakršne v vsej svoji
težki zgodovini ne pozna. Slovenci so
komunizem dobro poznali. Saj je morda
malo narodov na svetu, ki bi bili tako
dobro preučili papeško okrožnico Divini

Redemptoris o brezbožnem komunizmu.
Slovenci so se naukov te okrožnice drža¬
li in so sprejeli boj, ki jim ga je vsilil
brezbožni in zločinski komunizem. Te¬
daj je tekla v potokih kri po Sloveniji
in pojila slovensko zemljo. Boj se je
bil za dom, za narod, za Boga. Ogrom¬
ne žrtve, ki jih je terjel ta boj in sra¬
motna predaja razoroženih slovenskih
domobrancev pred dvanajstimi leti je
gledana z narodnega stališča strašna
narodna žrtev, v luči cerkve je pa to
velika milost, ki jo je Bog izkazal ti¬
stim, ki jih ima rad. Kajti mučeništvo
je milost.

Vse rojake prosi naj molijo za vse te
žrtve. Molijo pa naj tudi za tiste, ki
so te strašne zločine zagrešili, da bodo
spoznali svojo zmoto in zaslepljenost
ter se morda spokorili. Vsi rojaki pa
naj ostanejo zvesti idealom, za katere so
se borili slovenski junaki. Naj ne bo
med rojaki omahljivcev, ne odpadnikov,
kaj šele izdajalcev!

Sveto daritev za slovenske žrtve je
imel zatem g. direktor Anton Orehar,
po njej je pa ob asistenci slovenske du¬
hovščine in bogoslovcev izmolil za slo¬
venske žrtve tudi molitev “Reši me”.

V počastitev in poveličanje spomina
slovenskih žrtev je nato Gallus zapel
mogočni Haendlov Aleluja. Vsa cerkev
je odmevala, od vseh stena se je odbijal
en sam silen vzklik — Aleluja, Aleluja.

S tem pa je bila spominska daritev
zaključena.

LEPO PRIZNANJE ZBORNIKU 1957

Zbornik Koledar Svobodne Slovenije
1957 sta pred časom registrirala tudi
Katoliški glas iz Gorice in Naš tednik
— Kronika iz Celovca. Prvi pravi v
svoji številki z dne 25. aprila med dru¬
gim tole:

“Tako pestro in zanimivo knjigo vza¬
meš z veseljem v roko. Poleg mnogih
novic iz življenja Slovencev po svetu ti
nudi tudi jasen pogled v važna duhov¬
na in druga vprašanja današnjega sve¬
ta; hkrati pa ti podpre upanje v pri-
hodnjost, brez katerega bi bilo življenje
dolgočasno in vsako delo pusto... Ves
leposlovni del razodeva neki mir, iska¬
nje novih snovi, novih izraznih oblik in
poti iz neprijetne sedanjosti, ki preve¬
za pravzaprav vse občutljive duše na
demokratični strani železne zavese.”

Zaključuje pa registracijo Katoliški
glas takole: “Zbornik Svobodne Slove¬
nije je vsako leto med najmočnejšimi
publikacijami slovenske politične emi¬
gracije. Vsak izobražen Slovenec bi ga
moral imeti in brati.” — Registracijo
je napisal t. c.

Naš tednik — Kronika pa pravi tole
(štev. 11. aprila 1957):

“Kot vsako leto je tudi letos uredni¬
ški odbor v Buenos Airesu izdal zajeten
zbornik Svobodna Slovenija. Ta publika¬
cija je postala neka stalna ustanova Slo¬

vencev izven političnih mej Slovenije in
nekak skupen almanah življenja sloven¬
skih manjšin na Koroškem, Tržaškem
in Goriškem ter slovenskega življa po
širnem svetu. Vprav zaradi te svoje ši¬
roke zasnove je Zbornik vez, ki druži
Slovence med seboj, brez ozira na poli¬
tične razlike, geografske razdalje ter
druge posebnosti. Tudi v tem pogledu
pomeni letošnji Zbornik korak naprej v
izpolnitvi tega cilja in vsaj v bistveni
obliki (popolne objektivnosti od ljudi
sploh ni moč pričakovati) zajema vse
pomembnejše pojave slovenskega življe¬
nja izven meja ožje Slovenije.”

“Naša beseda. Pod tem zaglavjem se
vrstijo izbrana dela najvidnejših pisate¬
ljev in pesnikov v zamejstvu. Vinko Be-
ličič iz Trsta, Stanko Janežič iz Rima
(Italija), Stanko Kociper, Ivan Korošec,
Jože Krivec in Lojze Novak iz Argen¬
tine, Karel Mauser, Mlinarjev Janče in
Zdravko Novak iz Združenih držav ter
Božidar Kramolc iz Kanade so napisali
vrsto kratkih zgodb, novelic in podob,
ki človeka zajamejo po pestrosti pred¬
meta in svojevrstnosti obdelave. Obču¬
teno Beličičevo premišljevanje s Krasa,
kruta, a simbolična Kramolčeva begun¬
ska zgodba iz Kanade, bridka izseljen¬
ska povest iz Argentine (Krivec) in
blesteča poezija Slovenskih goric (Koci¬

per) kažejo usodo in problematiko slo¬
venskega življa po svetu. Pa predaleč
bi nas zavedlo podrobno označevanje po¬
sameznih del. Treba jih je brati, da v
polni meri občutiš njihovo moč.”

“Izseljenski letopis po bogastvu pre¬
kaša vse dosedanje... posebno vrednost
ima bibliografija knjig, ki so izšle iz¬
ven Slovenije... zelo posrečena je tudi
galerija mladih slovenskih obrazov, ki
jo je spisal veliki prijatelj Koroške prof.
Janez Sever... dokumentarno vrednost
ima tudi članek o slovenskih šolskih
knjigah na Tržaškem.. . topel članek je
posvečen prelatu Valentinu Podgorcu...
nad vse prijetna novost pa je kotiček
Našim malim. Kdorkoli se spomni na
priljubljeno rubriko v predvojnem Slo¬
vencu, se bo razveselil, da se je Kotič¬
kov striček zopet oglasil k besedi...”
To so samo nekateri stavki iz obširne
registracije, ki jo je objavil Naš tednik,
čigar zadnje vrstice se glase: “V celoti
obilna in izbrana žetev, ki bo vsakomur
nudila nekaj in jo zato toplo priporo¬
čamo.”

Goriška in Primorska

Člani pevskega zbora pri Sv. Antonu
Novem v Trstu so v Katoliškem glasu
objavili silno toplo pisano pismo v slo¬
vo svojemu dirigentu Ludviku Klako-
čerju, ki se je pred nedavnim podal na
pot preko morja v Avstralijo.

V Gorici je umrl 75 letni Rudolf Pod¬
gornik, železničar po poklicu, v Vernie-
lisu pa 86 letna Marija Mišigoj. Na Pla-
cuti se je smrtno ponesrečil z motorjem
19 letni Livij Toroš, sin trgovke s sad¬
jem. Prav tako v Gorici je preminul
znani trgovec z vinom Anton Abuja, ki
se je rodil pred 72 leti v Krminu.

Poročili so se v Gorici: Irena Vetri-
hova in Valter Bertolini in učiteljica
Marija češčut ter Stanko Prinčič. V
Pevmi sta stopila pred oltar učiteljica
Lidija Boškin in podžupan občine Do¬
berdob Viktor Vižintin, v Jamljah' pa
učiteljica Marija Pahor in Aldo Stanič,
uradnik v Tržiču.

V Marijinem Celju nad Kanalom je
umrl v starosti 73 let tamošnji župnik

Alojzij Makuc.

Zlato mašo sta slavila v Gorici Jožef
Vodopivec, bivši dekan v Tolminu, in
Ivan Kenda, upokojeni kurat iz Nova¬
kov. Bivši bovški dekan Andrej Klobu¬
čar jo bo praznoval v juliju.

IZSELJENSKI LIST PRENEHAL
IZHAJATI

Zaradi visokih stroškov, ki so v zvezi
z izdajanjem listov v Argentini, je pre¬
nehal izhajati v Buenos Airesu poljski
izseljenski tednik “Nasza Sprawa”. List
je bil zelo dobro urejevan in je bil gla¬
silo Andersovih borcev.

ARGENTINA

Volilno sodišče je doslej odobrilo 2 .
volitve naslednje stranke, ki lahko p 0
stavijo kandidate po vsej republiki
Unin Civica Radical Intransigent 6
Union Civica Radical del Pueblo, c 1>u ’
zada Renovadora de la Union Civica ft a
dical, Partido de los Trabajadores, p ar
tido Democrata Junta Reorganizador a
Nacional, Democrata Conservador p 0
pular, Democrata Progresista, La bori,
ta, Socialista, Union Civica Nacionalh
ta, Union Federal, Union Republicana
Partido Populista, Laborista Agrario'
Union Popular. Za področje Buenos Ai
resa pa imajo dovoljenje za postavitev
kandidatov naslednje stranke: Union

Civica Radical Intransigencia, Union
Civica Radical Intransigencia y Renova.
cion, Union Civica Radical Intransigen-
te, Union Civica Radical Intransigencia
Papular, Union Civica Radical del p ue .
blo, Cruzada Renovadora de la Union
Civica Radical, Civico Independiente
Democrata Conservador Popular, Dem
Cristiano, Democrata Progresista, Union
Civica Nacionalista, Union Federal
Union Popular, Union Republicana, Par.
tido Populista, Laborista Agrario, Par.
tido de los Trabajadores, Concentracion
Nacional de Independientes, Concentra¬
cion Obrera, Partido del Pueblo, Salud
Publica, Union Civica Radical Antiper-
sonalista, Socialista, Azul y Blanco, La¬
borista in Partido Democrata. Iz nave¬
denega števila je razvidno, da je v pre¬
stolnici odobrenih 26 političnih strank,
za vse republiško področje pa 16. Po
odvzemu politične osebnosti komunistič¬
ni stranki, ta politična skupina ne bo
mogla postaviti kandidatov ne v pre¬
stolnici, ne v notranjosti republike.

V Argentini smo imeli v zadnjem ča¬
su čisto nenormalno vreme za sedanji
pozni jesenski čas. še nedavno smo ime¬
li pravo vročino, kakor sredi poletja.
Termometer je kazal skoro 30 stopinj
vročine. Ljudje so hodili okoli poletno
oblečeni. Ponekod je drevje začelo zno¬
va poganjati in cvesti. Prejšnji teden
smo pa dobili spremembo. Nastopili so
deževni dnevi. Dežja je padlo toliko, da
so po republiki nastale velike povodnji.
Zlasti je bilo hudo prizadetih več mest
v provinci Bs. Aires, kjer so bila neka¬
tera mesta čisto poplavljena ter je za¬
radi poplav poginilo več tisoč glav živi¬
ne Pri reševanju ljudi in živine je po¬
vsod sodelovala tudi vojska. Po deževju
je pa nastopil mraz. V planinskih pre¬
delih republike je začelo snežiti.

V Buenos Aires je prispela na gosto¬
vanje znana francoska baletna skupina
“Ballet des Etoiles de Pariš”. V tej sku¬
pini nastopa tudi hčerka znanega slo¬
venskega baletnega para Pina in Pije
Mlakar Veronika Mlakar.

NAROČAJTE IN ŠIRITE
SVOBODNO SLOVENIJO

MAJNIŠKA IlEKLAltACIJA

V zadnji številki Svobodne Slovenije
smo poročali o lepi proslavi 40. letni¬
ce Majniške deklaracije na širšem za-
upniškem sestanku SLS dne 25. V. 1957
v cerkveni dvorani v Ciudadeli. V čast¬
nem predsedstvu zborovanja so bili gg.
Miloš Stare, dr. Ivan Ahčin, Rudolf
Smersu, dr. Alojzij Voršič in Ivan Ašič.

G. vseuč. prof. dr. Ivan Ahčin je imel
o Majniški deklaraciji ter njenem po¬
menu v borbi slovenskega naroda za nje¬
gove pravice do nemotenega narodnega
in kulturnega življenja govor, ki ga za¬
radi pomembnosti objavljamo v celoti.
Glasi se:

“Primerno in pravično je, da na¬
vzoči zbor SLS ob 40. letnici Maj¬
niške deklaracije počasti spomin te¬
ga važnega dogodka v politični zgodovi¬
ni slov. naroda. Kajti, ako je Majniška
deklaracija za vsakega narodno čuteče¬
ga Slovenca pomemben dogodek, more
biti povod posebnega ponosa za pristaše
stranke, ki je ta odločilni politični akt
med Slovenci pripravila, ga razglasila
in izvedla”.

I.

“S ponosom moremo ugotoviti, da je
bila SLS, ki je pred dobrimi 40. leti
izvedla prvo splošno narodno gibanje,
kakor ga do tedaj v naši narodni zgodo¬
vini še ni bilo — in sicer gibanje za
najvišje narodne ideale — za narodno
svobodo”.

“Do tedaj je prihajal klic po “Zedi¬
njeni Sloveniji” od posameznih aka¬
demskih krožkov; ponavljala so ga o-
mizja, okrog katerih so se zbirali slo¬
venski izobraženci po slovenskih mestih;
najdemo ga od časa do časa zapisanega
pri kakem rodoljubu; brez dvoma se že
javlja tudi kot zahteva slovenskega po¬
litičnega vodstva. V dobi ljudskih tabo¬
rov v letih 1868-1871 je slovenski na¬
rodni program zajel že tudi širše slo¬

venske množice.” Toda šele o deklaracij¬
skem gibanju leta 1917 je mogoče reči,
da je bilo vsesplošno slovensko narodno
gibanje, ki je zajelo mesta in podeželje
do zadnje gorske vasice. Tedaj ni stal
nihče ob strani: duhovščina od slov. ško¬
fov do zadnjega kaplana, laiška inteli¬
genca, profesorji, uradniki, učitelji,
kmetje,, obrtniki, delavci, možje in že¬
ne, mlado in staro, vse je bilo združeno
v enem hrepenenju in v enem hotenju;
Slovenec mora postati na svoji zemlji
svoj gospod, prost vsake tuje nadobla¬
sti. Deklaracijsko gibanje se je stvarno
spremenilo v vsenarodno plebiscitno gla¬
sovanje, ki pomenja v slovenski zgodo¬
vini prvi vsenarodni politični državni
akt, s katerim je slovenski narod, ki se
je zavedel svoje politične zrelosti, pred
vsem svetom izpovedal svojo neomajno
voljo, da hoče svojo usodo vzeti v last¬
ne roke.”

“Ni dvoma, da je vojna stiska po¬
spešila deklaracijsko gibanje: strašne
vojne izgube slovenskih polkov, ki
so v prvih okopih krvaveli za ma¬
čehovsko Avstrijo. Nemška nadutost,
ki je vojno razglasila za odločilni obra¬
čun med Germani in Slovani. Krutost
vojaških sodišč, ki so med slov. vojašt¬
vom in civilnim prebivalstvom stikala
za nezadovoljneži in izdajalci ter jih po
prekem sodu pošiljala v smrt na ljub¬
ljanskem Suhem bajerju in kjerkoli v
vojnem zaledju. Neprestane rekvizicije
živine in poljskih pridelkov, ki so za
slov. gospodarske razmere bile mnogo
previsoke in imele za posledico, da ni
zavladalo pomanjkanje živil le po trgih
in mestih, ampak mnogokje tudi na de¬
želi. Te in še druge medvojne bridkosti
in krivice so pospešile teženje Sloven¬

cev po svobodi in narodni neodvisnosti.
Iz globočine teptane in krivično poniža¬
ne narodove duše je prikipel krik po
svobodi”.

“Toda, da je slov. narod, kateremu
so ošabni gospodarji stoletja ubijali v
glavo, da je manj vreden in ustvarjen
le za hlapca in podnožje mogočnim so¬
sedom, v Majniški deklaraciji tako eno-
dušno in složno postavil zahtevo po svo¬
bodi in enakopravnosti z drugimi naro¬
di, to je bila prvenstvena zasluga SLS
in njenega vodstva”.

“Slov. ljudska stranka je do tedaj ob¬
stojala komaj 25 let, a je v nepopisnem
delovnem zaletu, s tiskom in politično
izobraževalnim delom, s katerim je pre-
pregla vso deželo in v katerega je vklju¬
čila vse stanove in vse plasti naroda, ob
istočasni tesni naslonitvi na široko pro¬
svetno delo, gospodarske ustanove in
zlasti vsestransko zadružno organiza¬
cijo, vzgojila slov. narod h gospodarski
in kulturni samostojnosti kot naravni
podlagi tudi polit, neodvisnosti. Tako
je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo slov.
ljudstvo seglo tudi po najvišjih atribu¬
tih, ki so last kulturno in politično zre¬
lih narodov, —■ po svoji politični samo¬
stojnosti in neodvisnosti”.

“Ko omenjamo zasluge Slov. ljudske
stranke za naše narodno osvobojenje,
pa seveda nikakor ne mislimo zmanj¬
ševati zaslug tudi drugih slov. strank,
ki so tudi po svoje prispevale k zore¬
nju slov. ljudstva v polit, samostojnost.
Posebno še, da so v odločilnem trenutku
vse slovenske stranke združile svoje
politične napore in tako ustvarile, za
skupni veliki cilj narodno slogo, kakr¬
šne ne preje in komaj kdaj kasneje ne
pozna slovenska politična zgodovina”.

“A bila je slejkoprej SLS, na katerih
ramah je težila ogromna politična na¬

loga in skrb za usodo naroda. Ni bila
samo daleč večinska stranka med Slo¬
venci, ki je štela pristaše v vseh stano¬
vih in plasteh, marveč je prav njej pri¬
padla naloga, da politično izšola kmečko
ljudstvo, večinski del slovenskega prebi¬
valstva, ki je bilo skoraj izključno v
njenem političnem taboru. In da je bi¬
la ta naloga dobro izvršena, nam doka¬
zuje ves nadaljnji politični razvoj. Na¬
rodna in politična zavest slovenskega
kmeta je bila, ki je v mnogih težkih po¬
litičnih krizah reševala čast in dobro
ime slovenskega naroda, — in ga vseka¬
kor rešuje še tudi danes.

II.

“Če smo rekli, da smo ob misli na
Majniško deklaracijo lahko upravičeno
ponosni na našo SLS, se naš ponos
dvigne do resničnega občudovanja, ako
pomislimo na takratno strankino vod¬
stvo.”

“Predvsem moramo vedeti, da je bila
Majniška deklaracija pogumno politično
dejanje. V pozni jeseni 1918 leta je dr.
A. Korošec mirne duše mogel reči ce¬
sarju Karlu na njegove politične ponud¬
be: “Veličanstvo, prepozno!” Toda spo¬
mladi 1917. leta pa zmaga velikih za¬
veznikov še nikakor ni bila tako gotova.
Carska Rusija se je vojaško zrušila in
še isto leto položila orožje; ameriških
čet še ni bilo nikjer, a nemško-avstrijske
čete so stale povsod globoko v sovraž¬
nem ozemlju.”

“Tvorci Majniške deklaracije so tve¬
gali vse. Dejansko so se zavedali, da bi
brez zmage zavezniškega orožja končali
ob morebitni nemški zmagi v ječah, če
ne celo na vislicah”.

“Potem je bilo med Slovenci nekaj
mož, — ni jih bilo veliko, a bili so
vplivni — , ki so imeli moralne pomisle¬

ke proti deklaraciji, češ, da ruši tisoč¬
letno politično povezanost avstrijskih
narodov v monarhiji ter odpira pot v
novo državno sožitje, ki ne nudi dovolj
jamstva za nemoten verski, kulturni in
politični razvoj slovenskega naroda. Ob
težavah, ki so se pri urejanju medse¬
bojnega sožitja med Slovenci, Hrvati in
Srbi kasneje pokazale, so nekateri teh
mož strgali korenček, češ, ali nismo
pravili, da bo tako!”

“Gotovo je ob tako daljnosežnih od¬
ločitvah, kakor je bila Majniška dekla¬
racija, bilo treba misliti na vse in upo¬
števati vse možnosti”.

“Toda prav iz moralnega stališča,
ki političnemu voditelju veleva, da
mora biti blaginja ljudstva zanj
najvišji zakon, mislimo, da prevaž-
na odločitev za tedanje vodstvo SLS
ni bila težka. Kaj pa so mogli Slo¬
venci pričakovati od Avstrije spričo
bridkih medvojnih izkušenj in ob nara¬
ščajočem nemškem nacionalizmu in
nemški nestrpnosti ? Enakopravnosti,
svobodnega kulturnega in političnega
razvoja? Še danes, po tolikih bojih in iz¬
kušnjah, ne more ne enega ne drugega
došeči slovenska manjšina pod Avstrij 0
na Koroškem. Od Avstrije, ‘seme izkrva¬
velega slovenskega naroda’ ni moglo
pričakovati drugega kot narodne smrti.
Naslonitev na slovanski jug je kljub ne¬
spornim negotovostim nudila neprimer¬
no več. In priznajmo, da je tudi stvarno
več nudila, čeprav Slovencem tudi Jugo¬
slavija ni bila pravična”.

“Danes slišimo govoriti, da bi morali
Slovenci oktobra 1918 leta oklicati last¬
no, neodvisno slovensko državo brez
zveze s Hrvati in Srbi. Kako bi bilo z
mednarodnim priznanjem take sloven¬
ske države in njenimi ljnejami, ne ve¬
mo. A zakaj je niso oklicali Hrvatje,

/

Buenos Aires, 6. VI. 1957

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3,

Ilovice iz Sl&tenije^

V beograjskih komunističnih zaporih
je umrl dr. Danilo Gregorič. Pred vojno
je v Beogradu igral važno vlogo naj¬
prej v Ljotičevem gibanju Zbor, zatem
pri dr. Mlanu Stojadinoviču in končno
pri predsedniku Dragiši Ccetkoviču.
Imel je odlične zveze s predstavniki
Hitlerjevske Nemčije v Beogradu ter je
kot tak opravljal razne naloge. Pod
Cvetkovičem je bil direktor beograjske¬
ga vladnega dnevnika “Vreme”. Po
marčnem prevratu leta 1940 ga je nova
vlada dala zapreti. Iz zapora je prišel
po prvem bombnem napadu Nemcev na
Beograd dne 6. aprila 1941, nakar je od¬
šel v svojo vojno enoto. Med vojno je ži¬
vel v Beogradu in napisal knjigo “Ta¬
ko je razpadla Jugoslavija”. Pred komu¬
nisti se je umaknil v Nemčijo, odkoder
je bil vrnjen. Komunisti so ga obsodili
na 18 let prisilnega dela. Smrt ga je
sedaj rešila trpljenja v zaporu. Čeprav
Slovenec po rodu, v slov. kulturno ali
politično življenje ni posegal, ker je ži¬
vel stalno v Beogradu, pač pa v srbsko.
Med Srbi je imel svoje številne osebne
in idejne prijatelje. N. p. v m.

Kadar mesar potrebuje obleko, mu jo
sešije krojač in krojač s svoje strani
kupuje meso pri mesarju. Ta razdelitev
dela v svobodni družbi nam je vsem ta¬
ko sama po sebi razumljiva, da bi se
mesarju — po domače povedano — še
krave smejale, če bi si sam šival obleko.

Ko pa odločamo o naložbi našega last¬
nega denarja, postane razdelitev dela
vendarle marsikomu nejasna. Prenekate-
ri si domišlja, da sam najbolje ve, kje
in kod se denar najbolj varno naloži in
na kakšen način je mogoče z njim naj¬
več zaslužiti. Zato pa kasneje večkrat
pride do težav; tedaj ponavadi valimo
krivdo na vse druge in jih dostikrat po
krivici obtožujemo nepoštenosti, kljub
temu da včasih pri vsej dobri volji za¬
časno ne morejo izpolniti svojih obvez¬
nosti.

Ko torej premišljuješ, kaj bi napravil
s prihranjenim denarjem, dobro preuda¬
ri ali boš poleg svojega poklicnega de¬
la imel še čas za skrbi in delo, ki ti ga
utegne povzročiti prehitra ali pa nepre¬
mišljena naložba. Morda je pa le bolje,
da svoj denar zaupaš ljudem, ki se stal¬
no bavijo s sodobnimi denarnimi nalož¬
bami in utegnejo hitreje spoznati teža¬
ve in nevarnosti, pa tudi koristi, ki so
z njimi v zvezi, če se za to odločiš, ti
je na razpolago družba PROMET SR L
(edina družabnika brata Krištof), kjer
denar lahko tako naložiš, da ga dobiš
vedno nazaj kadar ga potrebuješ, in da
ti obenem prinaša še prav lepe obresti.
Naslov je 25 de Mayo 583, 3. nadstrop¬
je, T. E. 31-6435, Buenos Aires.

V kapeli sv. Križa v ljubljanski stol¬
nici postavljajo poleg prižnice novo kr¬
stilnico. Obeta biti monumentalna in
vreden spomin na pok. mojstra Plečni¬
ka.

V idrijskem rudniku so od leta 1497,
t. j. od leta, ko so ga odprli, pa do leta
1955 pridobili 92.663 ton živega srebra.
V povojnih letih so pridobili živega sre¬
bra 4.588 ton. Od te proizvodnje so iz¬
vozili 3.235 ton. V zadnjih letih je začel
rudnik pešati. Da pridobijo 500 ton žive¬
ga srebra na leto so morali leta 1954
izkopati 979 ton rude, medtem, ko jo je
bilo treba leta 1940 za isto količino žive¬
ga srebra izkopati samo 154 ton. Do ne¬
davna je bila Jugoslavija v proizvodnji
živega srebra na tretjem mestu. Pred
njo sta bili samo Italija in Španija.

Na veliki petek so komunisti na neka¬
terih ljubljanskih šolah pripravili otro¬
kom za malico salame. Večina otrok je
malico s salamo ta dan odklonila.

Na občnem zboru slovenskega Geo-
Igrafskega društva je bil izvoljen za
predsednika univ. prof. dr. Svetozar
Ilešič, dosed. predsednik dr. Anton Me¬
lik pa za častnega predsednika.

V letu 1957 bo jug. poštna uprava iz¬
dala več novih poštnih znamk. V prvi pri¬
ložnostni seriji bodo znamke z motivi iz
folklore. Serija bo vsebovala 6 znamk v
nominalni vrednosti 275 din. Vsaka re¬
publika bo zastopana s po eno vrednost¬
jo. Druga serija bo obsegala 9 znamk z
motivi iz flore. Ob II. svetovni gymna-
stradi, ki bo od 10. do 16 julija v Zagre¬
bu, bodo izšle štiri znamke, prav tako
bo ižsla znamka za svetovni kongres za
energetiko. V poštni upravi razpravlja¬
jo tudi o tem, če naj bi v jeseni izdali

znamke s portreti za kulturo zaslužnih
mož. Nove znamke tiskajo v Švici.

V Savinjskih planinah je našel smrt
pod snežnim plazom študent Mitja Pe¬
hani. Dva njegova tpvariša sta se reši¬
la.

V Ljubljani se je mudila delegacija
poljske Akademije znanosti. Vodil jo je
Jan Dembowski.

Po uspeli predstavi Remčeve drame
Magda v ljubljanskem Mestnem gleda¬
lišču so jo igrali tudi v Kranju.

Vipotnikova pesniška zbirka “Drevo
na samem”, ki je nedavno izšla v nakla¬
di 600 izvodov, je pošla, Cankarjeva za¬
ložba je zato zbirko izdala v ponatisu.

Umrli so. Niko Furlan, višji sodni o-
ficial v p., Hana Steiner, roj. Makovec,
vdova po žel. strojevodji, Ludvik Gabr¬
šek, Franc Podboj, vladni svetnik v p.,
Tekla Arčon, gospodinja, Zore Pengov,
delavec, Martin Usenik, upok., Lucijan
Gregorčič, uslužbenec podjetja Tegrad,
Anton Slivnik, upok. veterinar Leona
Zupanc, uršulinka, Miloš Turnšek, Ma¬
rija Petrič, roj. Kozlevčar in Marija Po¬
gačnik, roj. Meršol v. Radovljici, Ana
Modic, roj. Tomc, učit. v p. v Novi vasi,
Marija Bolta, roj. Jerančič v Sp. Zado¬
brovi, Rihard Klobučar, dipl. dentist v
Celju, Marija Žerjav, učit. v p. v Je¬
senicah, Emilija Sterniša, roj. Jakša,
vdova po žel. uradniku v Loki pri Zid.
mostu, Franc Kunc, mizarski mojster v
Celju, Marija Pavčič, roj. Kaimer v Ce¬
lju, Pavla Gorinšek v čretu, Marija Pe¬
šec, vdova po žel. uradniku v Notr. go¬
ricah, Franc Vrhovec, upok. na Viču,
Franc Kunc, mizarski mojster v Celju,
Albina Završnik, roj. Dermelj, naduči-
teljeva vdova v Kranju, Andrej Babnik,
avtckaroserijski mojster v Dravljah,
Jožefa Perko v Krki, Marija Škodnik v
Volčah, Jože Zupančič, mizar na Poto¬
ku in Marija Anžič, roj. Jutraž v Treb¬
njem.

Slovenci v Argentini

BUENOS AIRES

Mednarodno priznanje dr. Tinetu Debe¬
ljaku in Marijanu Maroltu\

Iz Pariza nam poročajo, da je tamoš-
nja Svobodna mednarodna akademija
znanosti in umetnosti, ki združuje v svo¬
jih vrstah znanstvenike ter umetnike
vseh narodov izza železne zavese, dne 23.
marca 1957 imenovala za svoja redna
člana pesnika in pisatelja dr. Tineta De¬
beljaka ter pisatelja in umetnostnega
zgodovinarja g. Marijana Marolta, ki
oba živita in delujeta med nami v Ar¬
gentini.

Od Slovencev so doslej že člani te aka¬
demije: prof. dr. Stojan Bajič, zgodovi¬
nar France Erjavec, narodopisec in ar¬
heolog dr. Raiko Ložar, mikrobiolog dr.
Franc Mihelčič, kemik Mario Rebek,
pravni zgodovinar dr. Bogumil Vošnjak,
kemik L. žagar in kancerolog dr. Franc
Žajdela, člana te akademije sta bila tudi

sedaj že pokojna cerkveni zgodovinar
dr. Josip Turk in kanonist dr. Alojzij
Odar. V akademskem svetu te akademi¬
je zastopa Slovence g. France Erjavec.

G. dr. Tinetu Debeljaku in Marijanu
Maroltu k zasluženenju priznanju iskre¬
no čestitamo.

Razstava ak. kiparja Fr. Ahčina

Akademski kipar France Ahčin, ki je
lani v decembru priredil v Buenos Ai¬
resu in kasneje v Tandilu razstavo svo¬
jih skulptur, je sedaj razstavil svoja
dela v mestu Gualeguay v provinci En-
tre Rios. Razstava je bila otvorjena v
tamkajšnji galeriji Kopk 2. junija zve¬
čer in bo ostala odprta do 15. junija.

Na občnem zboru SKAD dne 25. ma¬
ja je bil izvoljen naslednji odbor: Pred¬
sednik Vlado Voršič, tajnik Tine Debe¬
ljak, ml. blagajnik Jožko Bajlec; Od¬
borniki Mirjanka Bajlec, Božo žužek in
France Markež.

'katerih je trikrat več po številu, kakor
Slovencev in katerih narodno ozemlje je
vsaj štirikrat večje kot je slovensko?
Brez dvoma so od naslonitve na Sloven¬
ce in Srbe pričakovali več ugodnosti in
varnosti za svoj kulturni, gospodarski
in politični razvoj, kakor če ostanejo sa¬
mi. Kako ne bi bili isti razlogi še v ve¬
liko večji meri merodajni tudi za Slo¬
vence, katerih narodno ozemlje je kakor
klin, zabit med slovenske zemlje lačne
Italijane, Nemce in Madžare!”

“Težave, s katerimi smo se borili v
Jugoslaviji, so imele svoj poglavitni
vzrok v dejstvu, da se zedinjenje ni iz¬
vedlo na priznanju popolnega samo¬
upravnega načela, kakor je zahtevalo
politično vodstvo SLS. Zastopstvo SLS
je predlagalo uvedbo federalizma. Ves
nadalnji dvajsetletni boj za slovensko
avtonomijo v Jugoslaviji ie bil naper¬
jen proti centralizmu, proti poenotenju
kulture, jezika in uprave. Zato, ker je
večinsko slovensko narodno zastopstvo v
vseh teh poizkusih zrlo nevarnost za
slovensko samobitnost in za neoviran
razvoj slovenstva.”

“Ta dvajsetletna borba za slovenske
"narodne pravice v Jugoslaviji je bila
velika preizkušnja vztrajnosti, značaj-
uosti in politične zvestobe SLS. Prija¬
telji in nasprotniki morajo danes pri¬
znati, da je preizkušnja bila zmagovito
prestana. Kakor nepretrgana rdeča nit
se vleče skozi vse politično delovanje
uaših političnih voditeljev načelo pošte¬
ne ljudske politike, ki smo ga pravkar
omenili: Blaginja ljudstva je najvišji
Politični zakon. Temu najvišjemu vodilu
Politične delavnosti je vodstvo SLS
vedno ostalo zvesto in mu posvetilo vse
svoje javno delo; a mnogi so žrtvovali
tudi imetje, svobodo, zdravje, celo živ-
-jenje. Izredno veliko poguma in poli¬

tične prostodušnosti je bilo treba, da je
sredi najhujše diktature vodstvo SLS
objavilo — 15 let po Majniški deklara¬
ciji — Slovensko deklaracijo, ki z ne¬
dvoumno jasnostjo zahteva združenje
vseh Slovencev in presnovo države na
popolnoma enakopravne enote. Naš vo¬
ditelj dr. A. Korošec ni niti hip podvo¬
mil, da bo zahteva po slovenski narod¬
ni neodvisnosti in po federativni preos-
novi države sprožila val divjega poli¬
tičnega preganjanja. A je moško izja¬
vil: “Za sebe se ne bojim. Jaz bom že
vzdržal. Glejte, da boste vzdržali tudi
drugi.”

“Takšnemu vodstvu je brez oklevanje
sledila stranka, ne redko tudi za ceno
velikih žrtev. In stranki je sledilo slo¬
vensko ljudstvo, ki je videlo, da je vod¬
stvo , SLS pripravljeno vzeti na sebe
prav tolikšna ali celo večja bremena,
kakor jih pričakuje od pristašev in da
ni nasprotja med besedami in dejanji.
Skupno trpljenje in skupne žrtve so v
teku desetletij strnile vodstvo in prista¬
še SLS v občudovanja vredno politično
enoto, katero je oživljalo iskreno medse¬
bojno zaupanje in politična zvestoba,
katere vse prizadevanje naših narodnih
in političnih nasprotnikov nikdar ni
meglo zrušiti. Posamezniki so pač od¬
padali, a jedro stranke ie vedno ostalo
nenačeto ter je v svoji predanosti in
zvestobi najvišjim narodnim idealom
zmagovito kljubovalo vsem spremem¬
bam časa in političnega življenja.”

•III.

“To je le nekaj spominov na slavno
politično preteklost SLS v zvezi z Maj¬
niško deklaracijo. Po 40. letih od dni
Majniške deklaracije in po 25. letih od
Slovenske deklaracije živimo v emigra¬
ciji. Vodstvo stranke v izseljenstvu je
pred tremi leti s podpisom prpdsedni-

ka dr. Mihe Kreka objavilo nov pro¬
gram SLS, v katerem je jasno poveda¬
no to, kar morda ni bilo tako izrazito
pred 40. ali 25. leti: “Slovenski narod
ima po naravnem pravu pravico do svo¬
je države, da sam ureja svoje življenje,
da stopa v državne zveze ter sodeluje v
družini svobodnih narodov. SLS stremi
in dela, da bi slovenski narod uveljavil
to svojo pravico in se ves združil v slo¬
venski državi (čl. L). V čl. 8. pa pravi
program: “SLS smatra, da je svobodna
povezanost držav na slovanskem jugu
najnaravnejša in najboljša. Narod sam
pa odloči s splošnim, enakim in tajnim
glasovanjem vprašanje vstopa Slovenije
v vsako zvezo držav. Stranka pozdrav¬
lja in podpira graditev in organizacijo
Združenih držav Evrope.”

“Dve državno politični določbi sta
torej v programu SLS povsem jas¬
no izraženi: 1.) da ima slovenski

narod po naravnem pravu pravico do
svoje države in da SLS stremi ter dela,
da bi slovenski narod to svojo pravico
uveljavil in se ves združil v slovenski
narodni državi in 2) naglašena je su¬
verena pravica Slovencev, da s svobod¬
nim glasovanjem odločijo s kom in ka¬
ko naj se slovenska država poveže.
Tega pač ni pričakovati, da bi hotela
ostati v državni izločenosti, zlasti ne
danes, ko opazujemo, da se celo velike
politične, gospodarske in vojaške sile
povezujejo v naddržavne zveze in bloke.”
“SLS misli, da bi bila svobodna poveza¬
nost držav na slovanskem jugu najnarav¬
nejša in najboljša. Današnji program to¬
rej ne zapušča, politične linije in smeri,
katero je začrtala Majniška deklaracija,
vendar z bistveno važnim dostavkom, da
mora biti to zveza svobodnih držav, to¬
rej državna konfederacija, v kateri vsa¬
ka narodna država ohrani svojo politič-

Nemški odškodninski zakon

(Nadaljevanje)

Ad. 1. Odškodnina preganjanim

V številki 22. Svobodne Slovenije z
dne 30. maja 1957 smo navedli nekate¬
re glavne določbe nemškega odškodnin¬
skega zakona iz leta 1956, ki se nana¬
šajo na plačilo odškodnine tistim, ki so
bili preganjani in so utrpeli škodo na
telesu ali zdravju in svobodi.

Kdor je pazno prečital navedene o-
snovne določbe, naj presodi, če ima pra¬
vico do odškodnine ali ne. V slučaju, da
v smislu določb zakona izpoljnjuje po¬
goje za dosego odškodnine, naj ukrene
vse potrebno za vložitev prijave. Na
nemškem konzulatu v Buenos Airesu v
ulici Cerrito 530 v petem nadstropju do¬
bi obrazec za prijavo (Antrag) in na¬
vodila (Anleitung) za izpolnitev obraz¬
ca. Poleg izpoljnjenega obrazca mora
prijavitelj v glavnem navesti še tole:
da je brez državljanstva odnosno
begunec (v smislu Ženevske konven¬
cije). Osebne podatke, opis, kratek, a
točen, kako je bil preganjan in kako je
utrpel škodo na telesu, zdravju ali svo¬
bodi. Če zahteva odškodnino za odvzem
svobode, mora točno navesti kraj, kjer
je bil zaprt, ali taborišče in druge po¬
drobnosti v zvezi z odvzemom svobo¬
de. Priložiti je dokazne listine in izja¬
ve prič. Če kdo zahteva odškodnino, ker

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini g-, ing.
Milana Eckerja in njegove žene ge Mi¬
re, roj. Kramholz, se je rodil sinček.
Srečni družini naše čestitke.

V Buenos Airesu se je podvrgel ope¬
raciji g. dr. Tine Debeljak. Izvršil jo je
slovenski kirurg g. dr. Alojzij Berce. G.
dr. Debeljak je operacijo srečno prestal
ter je sedaj že v domači oskrbi na svo¬
jem domu v Haedu. želimo mu skoraj¬
šnjo popolno ozdravitev.

CARAPACHAY

V bližnji in daljnji okolici Carapacha-
ya živi precej Slovencev. Od časa do ča¬
sa imajo ti naši rojaki slovensko službo
božjo v leseni kapeli, ki so jo pred leti
postavili v tem kraiu. Ob taki priložno¬
sti, zlasti še, če je lepo vreme, se zbere
v tej kapeli do 70 Slovencev.

Tudi v nedeljo 26. maja se je tu zbra¬
lo lepo število Slovencev. Mašo je imel
č. g. Stanko Škrbe, pri njej pa. je pel
dekliški oktet Mladinskega doma. Takoj
po maši je bil v prostorih župnišča pri¬
jeten in lepo obiskan prosvetni sesta¬
nek, posvečen 40. letnici Majniške de¬
klaracije. Začel ga je g. Maks Jesih.
Zatem je dekliški tercet ubrano zapel
venček slovenskih narodnih pesmi, g.
Rudolf Smersu pa je orisal nastanek in
pomen Majniške deklaracije. Za zaklju¬
ček je dekliški tercet zapel še venček
koroških pesmi, g. Maks Jesih se je pa
vsem zahvalil za udeležbo.

no neodvisnost. Pusti pa program SLS
Slovencem polno svobodo, da se more¬
bitno odločijo po svobodni volji za ne¬
posredno državno vključitev v organiza¬
cijo Združenih držav Evrope, ako bo do
tedaj že obstojala. Eno in drugo: svo¬
bodna zveza držav na slovanskem ju¬
gu, kakor Združene države Evrope se
ne izključujejo, ampak dopolnjujejo. Se¬
veda pa ni odvisno samo od Slovencev
kakšne bodo bodoče politične formacije
v Evropi, ampak od celotnega politične¬
ga razvoja na evropski celini in v sve¬
tu sploh. Važna je za nas zahteva po
slovenski državi, ki je izražena v na¬
šem novem programu in volja stranke,
da se bo borila za njeno uresničenje.”

“Koliko bi torej mogel veljati o-
čitek, ki ga včasih slišimo, da SLS
v emigraciji ne upravlja vredno de¬
diščine svojih slavnih prednikov, da ne
hodi po njih stopinjah, da njena politič¬
na orientacija ni jasna, da vodstvo
stranke taktizira?”. “Kar tiče politične
orientacije stranke, ki je označena in
sprejeta v strankinem programu, je,
mislim, za slehernega, ki je prave volje,
popolnoma nedvoumna in jasna”.

Pa očitek, da vodstvo stranke taktizi¬
ra? Dejal bi, da vsako vodstvo stran¬
ke taktizira, ker je politika umetnost,
kako s čim manjšimi žrtvami doseči
čim več uspeha za narod. Dokler
se politična .taktika giblje v okviru
strankinega programa in ne izdaja na¬
rodnih koristi, ni nič slabega, ampak
večkrat celo potrebna in koristna stvar”.

Prepričan sem, da so na vodstvu na¬
še stranke sedaj prav tako dobri Slo¬
venci, kakor smo tu zbrani, da jih oživ¬
ljajo isti ideali in isti cilji, za katere
so goreli pred 40. leti tvorci Majniške
deklaracije, da po njih žilah polje ena¬
ko pogumna slovenska kri, kakor je

Vsak teden ena

TAM NAD JEZEROM...

Tam nad jezerom
meglice gredo,
tam po vejicah
ptičice pojo,
tam po travnikih
rožice cveto,
moje srce je žalostno.

Dekle moje ti,
kje si, kje si ti?

Gledam za teboj,
ni te, ni te, ni.

V mojem srcu že,

nagelj ček veni,

oj spomin na tebe, dekle ti!

Daj, zalij mu ti,
da ne oveni,
da poganjal bo,
kakor tiste dni.

Dekle moje ti!

Kje si, kje si ti?

Gledam za teboj, pa te dni.

je utrpel škodo na zdravju, mora nave¬
sti svoje zdravstveno stanje pred pre-
ganjem, katere bolezni je imel prej, in
bolezni, ki jih ima po preganjanju. Na¬
vesti je imena in naslove zdravnikov, ki
so ga zdravili, eventuelno bolnice, v ka¬
terih se je nahajal. Priložiti je roent-
genske slike, zdravniške izvide. Zdrav¬
niška spričevala morajo biti izčrpna in
morajo vsebovati: Anamnezo, bolezen¬
sko stanje s točnimi podatki, vse na
znanstveni ugotovitvi. Poseben obrazec
predpisuje podrobno kaj vse mora pri¬
ložiti tisti, ki zahteva odškodnino za
škodo na zdravju.

Vsak prijavitelj odškodnine bo moral
podati zapriseženo pismeno izjavo, da
so njegove navedbe resnične. Neresnič¬
ne navedbe so kaznive tudi po argentin¬
skem kazenskem zakonu. Prijava, ka¬
kor tudi priložene izjave prič in osta¬
le dokazne listine, morajo biti v nem¬
škem jeziku. Prijavo lahko vloži vsak
sam, ali po kakem odvetniku. V tem
slučaju najbolje berlinskem odvetniku.

Kdor smatra, da izpolnjuje pogoje za
prijavo gornje odškodnine in bi hotel
imeti še podrobnejše nasvete, naj krat¬
ko opiše v slovenščini kako je bil pre¬
ganjan, kakšno škodo je utrpel na
zdravju, telesu ali svobodi in kakšne do¬
kaze ima za to. To naj pošlje na ured¬
ništvo Svobodne Slovenije, katero J)o
to odstopilo pravnikom, ki so priprav¬
ljeni posamezne slučaje preštudirati. V
odgovoru bodo, ne da bi prevzeli kako
odgovornost, sporočili svoje mnenje.
Kdor pa bo želel naslov kakega odvet¬
nika v Berlinu, ga bo tudi dobil.

Opozarjamo, da vse te navedbe ne ve¬
ljajo za škodo, povzročeno na imovini.
O škodi na imovini in odškodninskih
zahtevkih v zvezi s to škodo, pa bomo
pisali v eni prihodnjih številk “Svobod¬
ne Slovenije”.

pred 25 leti ogrevala v oni mrzli decem¬
brski noči 1932. leta podpisnike Sloven¬
ske deklaracije v stanovanju pok. Msgra
Gabrovška. Naše zaupanje in politična
zvestoba je edino plačilo, ki ga politič¬
nemu vodstvu moremo nuditi za njego¬
vo vodstveno delo.”

Nočemo pa's tem reči, da naša stran¬
ka ali njeno vodstvo ne prenese nobene
kritike. Vsako javno delo, kaj šele poli¬
tično delo, mora računati tudi z javno
kritiko. Hoteli bi povedati le tistim slo¬
venskim rojakom v emigraciji, ki gore
za slovenstvo in njega bodočnost, da
naj ne iščejo sovražne fronte v naših
vrstah, — ako so poštene volje in rav¬
ne misli. Kajti nihče med nami, ko pri¬
de odločilna ura za slovenski narod, ne
bo ostal na pol pota.”

“ A vrnimo se k svetlemu spominu
na velike slovenske može: škofa Jagli-
ča, Kreka, Korošca in na druge tvorce
Majniške deklaracije, katere 40. letnico
danes proslavljamo. V našo hvaležno mi¬
sel vključimo tudi stotine in tisoče' ko¬
maj poznanih ali sploh nepoznanih ja¬
vnih delavcev, mož in žena, ki so s svo¬
jim tihim, a vztrajnim delom, dosegli,
da je Majniška dfeklaraeija postala svo¬
jina celokupnega slovenskega naroda.
Zvečine so že legli k počitku v sveti slo¬
venski zemlji. A zapustili so nam svoj
vzgled, svoje delo in svoje ideale. Le¬
ti naj nam, ki živimo v tujem svetu, in
našim bratom v domovini, svetijo kot
svetel plamen skozi mrakobo sedanjih
dni, da ne omagamo v veri in zaupanju
v vstajenje slovenskega naroda, čas in
razmere, v katerih je bila spočeta in iz¬
vedena Majniška deklaracija nam ravno
izpričujejo resnico, da je noč pred zoro
najbolj temna. Kdor pa pazno motri
tek zvezda na nebesnem svodu, ve, da je
blizu dan.”

Stran 4,

S V O BO D N K  SLOVENIJA

SLOVENCI PO SVETU

USA

Nova slovenska cerkev v Clevelandu

V nedeljo dne 19. maja je clev. škof
John J. Krol blagoslovil vogelni kamen
za novo cerkev Marije Vnebovzete v
Collinvvoodu, kjer župnikuje slov. rojak
agilni Rev. Matt A. Jager. Potreba po
novi cerkvi je bila že velika, ker je
sedanja postala že premajhna. Novo
cerkev gradijo v obliki križa, kar jo
dela znotraj še bolj prostorno, zlasti, ker
ne bo imela nobenega stebra. Konstruk¬
cija cerkve je železna, stene bodo nosi¬
le same sebe, streha in strop bosta pa
slonela na železnih nosilcih. Slog cer¬
kve je romanski. V njej bo 830 sedežev.
Cerkev je podkletena samo pod oltar¬
jem in zakristijami, kjer bo kurilnica,
zraven pa tudi prostori za pevske vaje
cerkvenega pevskega zbora. Farani
pridno zbirajo za cerkev ter so v prvih
desetih mesecih nabrali 152.000 dolar¬
jev, zavezali so se pa, da bodo zbrali v
30 mesecih 256.000 dol. Vsekakor lep u-
speh neumorno delavnega g. župnika Ja¬
gra.

Rev. Julče Slapšak na poti okrog sveta

Argentinski Slovenci dobro poznate
dobrodušnega g. Julčeta Slapšaka, ki je
pri prvem obisku spremljal po Argenti¬
ni prevzv. škofa dr. Gregorija Rožmana.
Gotovo bo vse zanimala novica, da se je

sedaj Rev. Julče Slapšak podal na pot
okrog sveta. Morda je on prvi Slovenec,
ki bo napravil to pot v eni sami turi.

Rev. Julče Slapšak je velik prijatelj
in podpornik slov. misijonov in misijo¬
narjev. Zato se ie odločil tudi za to dol¬
go počitniško potovanje, da vsaj neka¬
tere obišče na daljnjem Vzhodu.

Iz Clevelanda se je odpeljal 28. maja
najprej k Mariji Pomagaj v Lemont,
na slovenske Ameriške Brezje, da se
priporoči tam Materi božji za varstvo
na dolgi poti. Iz Chicaga je nato pole¬
tel v sredino Združenih Držav, v visoko
ležeči Denver, kjer se je v gorskem zra¬
ku pripravil na nadaljevanje poti pri
Rev. Blenkušu, ki je nečak g. Msgra
Omana, župnika pri Sv. Lovrencu v Cle¬
velandu. Od tam je napravil daljši skok
k slov. župniku Rev. Albinu Gnidovcu
v Rock Springs v državi Wayoming. Iz¬
ročil mu je tudi lep pozdrav od njego¬
vih pratov iz Ajdovca v domovini, ki
jih je prinesel tamkajšnji župnik Kmet.
Najbolj je bil gotovo vesel pravih do¬
mačih kranjskih klobas.

V nedeljo dne 2. junija je Rev. Slap¬
šak odletel iz Denverja na pacifiško o-
balo v državo Washington, odkoder je z
letalom z letališča v mestu Tacoma-
Seatle nastopil dolgo pot proti Aljaski,
kjer je lahko z letala opazoval lov na

. ITUZAINOO

Ob A v d i I n t e n d e n t e H a t t i
2 0 0 m od ulico Brands en
Kolektiv 210

P R O © A J A

S. C. P. Y

S 17 I P A C H A 5 7 6, 6-o piso - Capital

T. E. 55 - 1614 y 35 - 5510

Informacije tudi v upravi
SVOBODNE SLOVENIJE

Ramon Falcon 4158, Capital Federal

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (39)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Mam

Samo to vidijo in razumejo ljudje.
Kar vidijo, je odvratna slika zmedenega
človeka, ki ga je celo v norišnici težko
srečati. In to je čudež današnjega četrt¬
ka. Ne samo navdušenost in jeza, tudi
razočaranje je elementaren izbruh veli¬
ke množice. V trenutku, ko so se izmu¬
čenemu otroku bližali mati in teti, je
vladala grobna tišina. Nato pa se je
vzdignil dolg, potuhnjen smeh, ki se ni
mogel vnesti. Množica se ni smejala to¬
liko Bernardki, kolikor bolj sebi, svoji
neumnosti in lahkovernosti. Tisoči so u-
pali v nezapopadljivi omamljenosti, da
se bo v Lurdu nekaj zgodilo, kar bo
dalo smisel nesmiselnemu življenju in
dokazalo nepokazljivo vero. Zdaj pa je
vse samo še bolj" umazan delavnik kot
prej; rožnega čudeža, ki bi pokazal re¬
snico, ni bilo. Bernardka je uboga nori¬
ca. Gospa pa blodnja bolnih možganov.
Modrejši glavi sta župnik in policijski
komisar, kakor bi kdo mislil.

‘Kaj takega,” so govorili sedaj naj¬
bolj zagrizeni Bernardkini branilci, “kdo
bi si mogel misliti?”

Jacometova ura je prišla. Zdaj ali ni¬
koli mora uspeti, da se ustavi neumnost,
ki se je širila kakor ogenj- Kar niso mo¬
gla urediti ne ministrstva, ne prefektu¬
re* ne podprefekture, ne cesarsko držav¬
no tožilstvo in ne županstvo, to bo ure¬
dil on, podrejen uradnik. Hvalili ga bo¬
do predstojniki, visoko ga bo. cenila cela
prosvetljena Francija, hvaležen mu bo
kler, ki ga bo rešil skrbi, in v časopisih,
na katbre je aboniran gospod Duran, bo

mogel brati: “Skromen policijski komi¬
sar stre glavo vražarski zveri.” Jaco-
met, obdan z oboroženo silo, si zbere
vzvišen kraj kot govorniški oder in prič¬
ne s svojim ostrim preiskovalnim gla¬
som.

“Dragi ljudje! Sedaj odkrito in jasno
vidite, kako so vas zapeljevali in vlek¬
li za nos. Nekaj kmečkih zapeljivcev,
ki jih bomo že našli, se je hotelo z vas
ponorčevati in napraviti zmedo. Zdaj ste
končno s svojimi očmi videli, da je ma¬
la Saubirous, uboga bolnica, ki bi jo bilo
treba v kratkem oddati v zavod. S pre-
blaženo Devico ni torej nič, dragi lju¬
dje. Sicer pa ima gotovo kaj boljšega
početi, kakor vas, na ta nemarni četr¬
tek, zadrževati od dela, ko ima vsak kaj
opraviti. Preblažena Devica vam hoče
dol?ro in noče, da zgubljate čas in denar.
Popolnoma je zadovoljna, če lepo osta¬
nete pri svojem rožnem vencu in prav
tako misli tudi duhovščina. Preblažena
Devica tudi noče, da bi imela policija še
več težav in stroškov. Poglejte gospode
orožnike tukaj! Zavoljo vaše zaletelosti
smo morali še tri poklicati na pomoč iz
Argelesa. Orožništvo ima zelo težko
službo podnevi in ponoči in vi mu teža¬
ve še povečujete. Z brezmiselnimi
stroški, ki ste jih povzročili, bi mogli na¬
praviti marsikaj dobrega. K pameti to¬
rej, predragi! Čudež na navaden delav¬
nik? Da, to bi bilo nekaj! Toda niti na
nedeljo ni čudeža! Gospod Bog ne trpi
nepravilnosti v naravi, kakor njegovo
Veličanstvo cesar ne trpi nepravilnosti

kite in severne jelene. Od tam — iz le¬
tališča v mestu Anchoraga, je nato pre¬
letel širni Pacifik in pristal v japonski
prestolnici Tokio, kjer ga je pričakoval
slovenski misijonar jezuit g. Vladimir
Kos, ki je tudi njegov voditelj in gosti¬
telj v deželi Vzhajajočega sonca. G. Vla¬
dimirja Kosa poznajo mnogi begunci iz
Tirol, kjer ie v taborišču Peggez pouče¬
val angleščino. Bralcem Zbornik i-Kole-
darja Svobodne Slovenije je pa znan po
svojih pesmih.

Iz Japonske bo Rev. Julče poletel na
Formozo, kjer bo obiskal slov. misijo¬
narja Rebolja, ki je imel pred dvema le¬
toma novo mašo pri Sv. Vidu v Cleve¬
landu. Tam bo obiskal tudi našega sta¬
rega znanca iz koroških taborišč in v
Argentini živečim Slovencem dobro zna¬
nega zdravnika'dr. Janeža, ki Kitajcem
šiva razparane trebuhe in celi razbite
glave. Tudi Kitajsko, in sicer mesto
Hongkong, namerava g. Julče obiskati,
nato pa bo letel v daljnji Vietnam in od
tam naprej v Indijo, kjer bo med dru¬
gim obiskal slov. misijonarja Poderžaja.
Iz Indije bo preletel obširni Indijski

SAN MARTIN

Ob tretji obletnici smrti sodnika Stan¬
ka Černiča bo za pokoj njegove duše
sv. maša v nedeljo, 9. junija t. 1. ob pol
deveti uri v farni cerkvi v San Martinu.

Poroka. Dne 25. maja t. 1. sta se v
tuk. farni cerkvi poročila g. Ivan Med¬
vešček in gdč. Milena Medved, čestita¬
mo!

Krst. šmartinsko farno skupnost je
pomnožil nov član, ki je pri krstu dne
1. junija t. 1. dobil ime Jurij-Janez. Je
sin g. Vekoslava Trudna in ge Tonke,
roj. Langus. Naše iskrene čestitke.

Umrla je dne 29. maja ga Slokar An¬
gela, staronaseljenka, znana po svoji do¬
broti. Rajna je bila doma iz Ajdovščine.
Preostalim naše iskreno sožalje.

Ocean in se podal naravnost v večno
mesto Rim, kjer bo na dan sv. Lovren¬
ca, patrona župnije, v kateri v Cleve¬
landu kaplanuje, opravil na grobu tega
mučenca sv. mašo. če bo na svoji poti
obiskal tudi Ljubljano, še ne ve, pač pa
se bo nato odpeljal na Portugalsko, na
božjo pot v Fatimo, kjer bo priporočil
Marijinemu varstvu vse, po svetu raz¬
kropljene, Slovence. Iz Fatime bo
preletel Atlantski Ocean in se tako vr¬
nil nazaj v Ameriko od drugega konca
sveta.

KANADA

Poročili so se: Ivan Krivec iz Žetal
pri Rogaški Slatini in Ljudmila Vesna-
ver iz Slivnice pri Mariboru ter Jože
Filip in Cecilija Kavaš, oba prekmur¬
ska rojaka iz Beltincev.

DRUŠTVENI OGLASNfk
Prvi prosvetni večer Društva Sloven¬
cev bo v sredo 12. junija 1957 ob osmih
zvečer v dvorani na Ramon Falcon 4158.
Predaval bo č. g. Jože Jurak o vtisih s
potovanja po Boliviji in Čilu. Vljudno
vabi Društvo Slovencev.

P R©HAM

2 mizarska stroja in sicer stroj za
oblanje — garlopa — in krožno
žago — sinfin ;— z lesenim ogro¬
djem.

Pravtako je istotam na prodaj
bencinski motor 3 HP. Vprašati:

IVAN AHLIN
Florencio Varela 4018, San Justo

PAKETE M EVROPO

preko Trsta
pošilja najceneje

LJEPOSLAV PERINIČ
Chacabuco 93, Buenos Aires
Uradne ure:

od 10. do 12. in od 15. do 20. ure.
Pismena naročila in denar (ček ali
giro postal) iz Republike Argentine
pošiljajte na naslov

LJEPOSLAV PERINIČ
Casilla de Correo 1744
Buenos Aires

•

Iščemo zastopnike po vseh mestih in
naseljih Argentine, kjer žive Sloven¬
ci. Interesenti naj se javijo pismeno.

OBVESTILA

članski sestanek Slov. kat. akad. sta¬
rešinstva bo v soboto dne 8. junija ob
19. uri na Ramon Falcon 4158 (preda¬
va Ruda Jurčec). Lepo vabi odbor
SKAS-a.

III. kulturni večer SKA bo v soboto
15. t. m. ob sedmih v Bullrichevi dvora¬
ni, Sarandi, 41, Capital. Predaval bo Ma¬
rijan Marolt o arhitektu Jožetu Plečni¬
ku. Predavanje bodo spremljale skiop-
tične slike. Na tem večeru bo na razpo¬
lago tudi novi zvezek revije “Meddobje”,
III. 3-4.

Naraščajniki SFZ lepo vabljeni na
Pristavo v nedeljo 9. junija popoldne.
Športnemu razvedrilu bo sledil ob šti¬
rih zanimiv sestanek. Vsakdo naj skuša
pripeljati s seboj vsaj še enega prija¬
telja. Vabi odbor SFZ

D II UŽABMI
VEČ E KI

*

Slovenskega
planinskega, društva
sobota
R. pmija 16 5 7

pri Deklevi
Jorge Newbery 3568

•

H A R M O N Y JAZZ
Nastop Slovenske folklorne
skupine

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aire*
Argentina

Slovenska folklorna skupina, ki je že
la mnogo priznanja na Slovenskem d ne
vu bo ponovno nastopila z belokranjski¬
mi narodnimi plesi na prireditvi Slovem
skega planinskega društva v soboto, g'
t. ob 21. uri v salonu Dekleva, Jorg e
Newbery 3568. Prireditev, katere čisti
dobiček je namenjen dovršitvi Plani n .
skega stana v Bariločah, bo nudila udele¬
žencem prijetno zabavo ob zvokih Har-
mony Jazza.

Članom Mladinskega Doma sporoča,
mo, da bo v nedeljo, dne 9. junija 5, re( j_
ni občni zbor. Začetek ob 10. uri s sv
mašo, ki se bo darovala za vse člane
Takoj po maši pa je občni zbor. Vse čla¬
ne prosimo, da se sv. maše in občnega
zbora točno udeleže. Vabi odbor.

CERKVENI OGLASNIK

Sv. maši, naročeni po dobrodelnih or¬
ganizacijah, za pokojne protikomunistič¬
ne žrtve bodo v župni cerkvi v Ramos
Mejia 9. in 16. junija ob sedmih zjutraj
23. in 30'. junija pa v kapeli na ulici
Saavedra ob lOh dopoldne.

V nedeljo 9. junija ob pol desetih bo v
slovenski kapeli Ramon Falcon 4158 sv.
maša za pokojnega župnika Janeza Mi¬
kuža, bivšega župnika v Mavčičah pri
Kranju. Vsi tukaj naseljeni rojaki iz fa¬
re Mavčiče prav lepo vabljeni.

Na praznik Sv. Resnjega Telesa dne
20. junija bo ob 16. uri v župni cerkvi
v Ciudadeli sv. maša s skupnim sv. ob¬
hajilom v čast sv. Alojziju za vse slo¬
venske otroke. Po sv. maši bo v dvora¬
ni pod cerkvijo zanimivo predavanje s
skioptičnimi slikami o lepotah Sloveni¬
je. Prosimo vse starše, da polnoštevilno
pošljejo svoje otroke in da tudi sami
pridejo z njimi na prireditev. Podrobna
navodila bodo dali gg. učitelji in kate¬
heti v slov. šoli.

Shod salezijanskega sotrudništva bo v
nedeljo, 9. junija ob pol 6 popoldne v
cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Me¬
jia. Govoril bo č. g. Stanko Skvarča iz
Lujana.

JAVNI NOTAR.

Francisco Raul Cascanfe

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

Vsem prijateljem in znancem sporočam žalostno novico, da je dne 29.
maja 1957 umrla na kliniki medicinske fakultete v Buenos Airesu moja
draga sestrična

Angela Slokar

Pokopali smo jo dne 30. maja 1957 na pokopališču na Chacariti.

Vsem, ki so jo poznali, jo priporočam v molitev in lep spomin.

Pavle Čibej

Buenos Aires, 1. junija 1957. bratranec

in nereda v državi. Upam, da ste me
razumeli in da se bo jutri spet začel red
v našem kraju... ”

Po tem jasnem, z domačimi šalami
zabeljenem govoru, se je množica začela
raztekati, tiho in potrto. Prevara je bi¬
lo vse in neumnost. Nekateri molče v
sebi in se ne morejo z razočaranjem in
pohujšanjem kar tako sprijazniti. Med
potokom in votlino sedi debela Millet na
stolu, ki ga je zadnje čase vedno jema¬
la s seboj. Okrog nje stoje gospa Baup,
šivilja Peyret, gospodična Estrade in ne¬
kaj drugih gospa iz boljše lurške
družbe. To je Elfrida Lacrampe, neča¬
kinja uglednega zdravnika. Milletova se
prepusti solzam.

“Pri srcu mi je, kot da sem zgubila
ljubljenega otroka,” zajoka.

“Moja krivda to ni, draga gospa Mil¬
let. Vedno sem vas svarila pred njo,”
prikima grbavka. Gospa Lacrampe pa
obrne svoje izprane oči kvišku.

“Ne bi me smeli pregovoriti, da sem
šla z vami, draga prijateljica,” vzdihne
ter se obrne proti vdovi. “Dobro veste,
kako krhka je moja vera. Ta škandal je
na šalost moji veri škodoval.”

Doktor Dozous in davčni upravnik
Estrade sta skupaj romala nazaj v me¬
sto. Nič nista govorila. Šele pri žagi po¬
prime Estrade za besedo:

“čudno, da tudi izmed nas nihče ni
imel moči, da bi se uprl takšni masovni
sugestiji..

DVAJSETO POGLAVJE
Bliskavica

Bernardkino zadržanje po tej nesreči
pomeni za mnoge zopet nepojmljivo pre¬
senečenje. Ko pretekli ponedeljek Go¬
spa ni prišla, je hotela od obupa umreti.

Srce se ji zavoljo neuspeha do Gospe ni
ohladilo. Po tej veliki današnji blamaži,
ko je pri veliki večini zgubila ugled, je
bila popolnoma mirna, ravnodušna, da —
priznati je treba — skoraj vesela.

Ljudje Bernardke niso razumeli, ker
vsi, bodisi visoki ali nizki, merijo živ¬
ljenje le po uspehu. Soubirousova je po
neumni zvezi neke pravljice z dolgo za¬
drževanim hrepenenjem preprostih ljudi
postala središče mesta in dežele. V vsa¬
ki hiši je bila predmet vsakodnevnih raz¬
govorov in prepirov. Postala je zvezda,
kakor vsak vladar, osvojevalec, junak,
raziskovatelj ali umetnik, ki pride nena¬
doma v svetlo luč uspehov. Uspeh ga
postavi avtomatično za igralca samega
sebe, to se pravi, za igralca lastne živ¬
ljenjske vloge in zato je posebni izraz
“zvezda” popolnoma točen. Kdo ne iz¬
gubi svoje nezavedne naravnosti, če sto-
tisoči strme vanj kakor v zvezdo?

Bernardka pa naravnosti ni zgubila.
Njena preprostost, kar se tiče uspeha,
je tako strašno velika, da ni noben ču¬
dež, ker je ostala popolnoma naravna.
Kakor je ljudje niso razumeli, tako tudi
ona ni razumela ljudi. Kaj imajo vsi ti
tisoči od tega, da zasledujejo njeno zve¬
zo z Gospo? Če ne bi nihče prišel, hi bi¬
lo mnogo boljše. Dekan, državni tožilec
in policijski komisar bi jo pustili v mi¬
ru. Vsa ta zalezovanja ji prinašajo sa¬
me težave in trpljenje. Glavna je lju¬
bezen, važna je Preljubljena in nič dru¬
gega. Bernardka na dnu svoje duše ni¬
ma niti najmanjše potrebe, da bi koga
prepričala, da je Gospa nekaj resnične¬
ga in ne samo utvara. Nikdar iz proste
volje, vedno le prisiljena se spušča v
prepire zavoljo tega vprašanja. Kaj naj
stori, če jo zaslišujeta župnik in urad¬

nik? Ne more napraviti drugega, kot
da pove resnico. Ali naj bi Gospo zataji¬
la zavoljo svojega miru? Ljudje vedno
znova govore o preblaženi Devici. Naj bi
Gospa bila že karkoli, za Bernardko je
predvsem samo Gospa in ta beseda
vključuje tisočkrat več osebnosti in po¬
mena, kakor ga ima najsvetejše ime sa¬
mo. Bernardka dobro ve, da so vzrok
vseh zmešnjav dalekosežni postranski
Gospejini nameni, njena naročila in uka¬
zi. če bi se Gospa menila samo z njo,
kako lahko bi bilo vse. Toda Bernardka,
ki je v urah zamaknjenja preživela to¬
liko blaženosti, ni dovoli drzna, da bi
zavoljo Gospejinih postranskih namenov
godrnjala, čeprav si danes zavoljo stu¬
denca ni znala prav nič pomagati. Toda
vse zaman. Gospejini uikazi so morali
biti točno izpolnjeni, pa naj reko potem
ljudje, kar hočejo.

Cachot je ves dan poln. Drug druge¬
mu si podajajo kljuko težkih jetniških
vrat. Ljudje sede po posteljah, na mi®<
da, celo na tleh, ki jih gospa Soubirous
tako vsak dan pomije. Toda tokrat ne
vlada tisto srečno razpoloženje, kakor
sicer, ko so zakonskemu paru kar ka¬
dili z občudovalnimi vprašanji. — “Ka¬
ko morate biti srečni zavoljo takega
otroka!” — “Kdo bi si mislil, da bo iz
Cachota prišel tak angel!’ — Danes «'
biskovalci gledajo žalostno in očitajoče,
kakor da bi bil iz Cachota izšel spaček,
za katerega družina ni popolnoma brez
krivde! Slabo znamenje, da se je teta
Bernarda z uslužljivo Lucijo tako na¬
glo poslovila. Teta Sajou zmaje z glavo:

“To bi se ne smelo zgoditi... T°
ne...”

Strina Piguno potegne Soubirousovo
na stran.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)