Fostarina plmana.	itevHka 60 vin,
Štev. 95.	V Ljubljani, v petek dne 27. avgusta 1920.	Leto III.
Oglasi:
St i nu X 60 Inseratcega stolpiča maii 80 vinarjev, wa4ni 1*20 K, poslano, posmrtni©« in reklame 2 K. Večkratn« objave popust.
Maja ob ponedeljkih, sredah ia petkih.
TJpravnlitvo »Domovin«" v kjnbljani, 9oda& nliea S. Uredništvo »Domovino", Miklošičev* o. 18, ToL 78.
Narodnima: ceio »Domovina" (trikrat na tedan) meaefiuo 3 Sstrtlstac 9 K, polletna 18 R, celoletno 36 X. Petkova številka mesečno 1 K, četrUetno 3 R, polletno 6 K, celoletno 12 K.
\ Ronstitnanta se sestane 1. decembra.
Beograd, 26. avg. (Izvirno.) Minister za konstituanto, Markovič, je izdelal novo stilizacijo § 15. volilnega zakona, ki jo predloži vlada parlamentu. Po tej formulaciji morejo biti izvoljeni ne da izgubijo svoje službe samo ministri in profesorji pravnih fakultet. Vsi ostali državni uradniki — izvzemši politične uradnike — smejo biti izvoljeni za poslance, toda ako izvolitev sprejmejo, izgubijo državno službo.
Nadalje je izdelan poseben predlog, po katerem bo mogoče skrajšati
reklamacijske in druge roke, tako da se bodo volitve mogle izvršiti v nedeljo 28. novembra.
Računa se, da se bo konstituanta sestala 1. decembra na praznik narodnega ujedinjenja ali pa v ponedeljek 6. decembra.
Razprava o volilnem zakonu v parlamentu bo trajala le par dni. Vse stranke so složne, da jo čim najbolj pospešijo. Takoj po sprejetju v narodnem predstavništvu bo zakon sankcijoniran ter izdan ukaz o razpisu volitev.
Dr. Korošec demisiionira?
Zagreb, 26. avgusta. »Obzor" javlja iz Beograda: Minister dr. Korošec bo te dni podal ostavko kot minister za promet. Njegovo mesto bo prevzel minister za javna dela, Joca Jovanovič. Minister dr. Korošec se namerava iz zdravstvenih razlogov za nekaj časa odtegnili političnemu življenju. Po informacijah z druge strani se dr. Korošec Spričo caosa, ki je nastal za časa njegovega poslovanja v železniškem ministrstvu že nekaj časa bavi z mislijo, da odstopi. Zadnje tedne je postala njegova situacija povsem neozdržna. Na eni strani vsak dan bolj narašča ogorčenje gospodarskih krogov zaradi nje gove tarifne politike in očita se mu,
da ni ničesar poskrbel, da pripravi za letošnjo žetveno kampanijo dovolj vagonov za prevoz živil v notranjosti in za eksport. Na drugi strani je železničarstvo ogorčeno, ker je varal vse nade in so se, kakor se čuje, že pričele priprave za železničarski štrajk, ki bi naj izbruhnil 1. septembra. Zadnje dni je dr. Korošec očividno pod težo položaja obolel in sploh ne prihaja več v urad.
Vest, da bo njegov naslednik g. JovanoviY je skoraj neverjetna. Mi-Jovanovič je skoraj neverjetna. Mi-energije in sploh nesposoben, da vodi tako ogromen resort, kakor je prometno ministrstvo.
Albanija in Reka.
Jugoslovansko-italijanski spor se je kompliciral z dvema dogodkoma. Baje neodgovorni <f Annunzio je ustanovil v Kvarnerju neodvisno reško državo, a rimski denar je organiziral arbanaške vpade na demarkacijski črti med Albanijo in Srbijo, v katerih sodelujejo preoblečeni italijanski vojaki
Italijanska politika skuša na vse mogoče načine ustvariti nekake jugoslovanske provokacije, ki bi pred nepoučeno in ravnodušno zapadno Evropo opravičile nadaljnje prodiranje italijanske vojske v jugoslovansko področje. S premetenim razlikovanjem Srbije od Črne Gore in »prave Jugoslavije", to je osvobojenih slovenskih in hrvatskih krajev, so izkazovali Italijani neko simpatijo napram zavezniški Srbiji. Ko so videli, da njihovo nepriznavanje naše kraljevine, katero so vse evropske vlade priznale, ničemur ne koristi; ko so se zlasti po regentovih govorih v Ljubljani in Zagrebu prepričati, da Srbija ne zapusti niti Črne gore, niti slovensko-hrvatskih krajev, se je najbolj pokazala italijanska licemernost. Apeninski imperialisti ravnotako sovražijo Srbe, kakor Slovence in Hrvate, ker je naša kraljevina velika ovira njihovi ekspanzivnosti na Balkanu. To se vidi najbolj po hujskanju Arnavtov vzdolž srbske in črnogorske meje.
Dokler so se modre glavice bavile z mislijo, kako bodo »z žičnim obročem" odrezale Rusijo od morja; dokler pariška konferenca niti ne odgovarja na proteste beogradske vlade zaradi krvavih dogodkov v Trstu, Splitu in Reki, sklenil je cT Annunzio, da z ustanovitvijo nekake neodvisne reške republike postavi Evropo pred izvršeno dejstvo. Ko so italijanski bajoneti prebodli nekoliko francoskih vojakov na Reki, se je pariška konferenca poklonila pred to kalabreško kulturo ter umaknila vse svoje čete iz Reke. Ko je grabežljivec seveda »brez privole rimske vlade", nekoliko mesecev preganjal Jugoslovane, av-tonomaše in vse nasprotnike aneksi je Reke k Italiji, šel je za korak dalje v sistematičnem preziranju Wilsono-vih načel, omalovaževanje protestov preganjanega prebivalstva in strašno nepoznavanje razmer na Balkanu moglo še dati povod komediji z neodvisno reško republiko in zločinom z italijansko-albanskimi vpadi v naše ozemlje.
Nezaslišano je, da se sredi Evrope morejo dogajati pogromi, kakor so bili oni proti Slovencem v Trstu, in skoraj odkrito hujskanje nekulturnih Arnavtov proti njihovim najbližjim sosedom.
Ko niso pomagala spletkarjenja na Dunaju, v Budimpešti, Sofiji in drugod, ko se naša državna vlada ni dala premotiti vsled nasilja »redovi-te" italijanske vojske v Primorju in
»neodgovornega" cfAnnunzia, zlorablja se neukost nekih arnavtskih plemen, da koljejo mirno srbsko prebivalstvo.
Naša vlada je že ukrenila potrebne vojaške odredbe; a če bo ravno-dušnost zapadne Evrope še nadalje mirno gledala, da se od Trsta do Kosova skuša ustvariti nova velika Albanija in Armenija, potem je čisto gotovo, da bo tudi dosedanjega našega potrpljenja enkrat konec.
Ljudje — zveri.
Takoj po prvih spopadih Avstrijcev in Srbov, p.o prvem umiku Srbov na položaje na Ceru in osvojitvi Šab-ca so srbske oblasti konstatirale najstrašnejše zločine, ki so jih avstrijski vojaki zagrešili nad srbskim prebivalstvom. O teh grozodejstvih je srbska vlada poročala glavnemu odboru mednarodnega rdečega križa v Ge-nevo, ki je poslal takoj svojega delegata, da se na licu mesta prepriča o resničnosti teh groznih obdolžitev. Prišel je v Srbijo vseučiliščih profesor in šef medicinske klinike v Lau-sani dr. Reiss, ki je takoj obiskal vse kraje, odkoder so bili pregnani Avstrijci. Z največjo vztrajnostjo in strogo objektivnostjo je vodil ta neu-tralni delegat preiskavo in konstati-ral naravnost vnebovpijoča grozodejstva. O svojih razkritjih je izdal tiskano poročilo, ki ga je predložil vsem vladam. Zločini, ki jih je zagrešila avstro-ogrska armada na srbskih tleh, so tako strašni, da bi nikdo ne mogel verjeti, da so bili to sploh ljudje, ki so zagrešili dela, kakoršna niso v stanu zagrešiti ljudžrci.
V vasi Krivaji našel je dr. Reiss še nepokopar.ih 15 trupel otrok, deklet, žen in mož, ki so jih avstrijski vojaki povezali skupaj in potem z bajoneti pobili.
Pri kolodvoru v Lešnici je bilo postreljenih 109 meščanov v starosti od 8 do 80 let, ki so bili večinoma vsi iz vasi Prnjavora. Najprej so ukazali nesrečnim žrtvam, da si izkopljejo sami svoj grob, dolg 20, a širok tri metre; potem so postavili vse ljudi v izkopani grob in oddali v nje par salv. Na nesrečneže so nametali prsti in jih tako zakopali. Ko je doktor Reiss preiskoval ta skupni grob je konstatiral, da je bilo veliko teh ne-srečnežev le lahko ranjenih, da so jih torej žive zakopali; po legi teh nesrečnežev je dr. Reiss konstatiral, da so se mučili, da bi se izkopali iz groba ali so se pod nasuto zemljo zadušili.
Dr. Reiss je sestavil statistiko iz okrožij, kamor so prodrli avstrijski vojaki, in dognal, da je bilo tu pobitih 1300 oseb (994 moških in 306 žensk), ranjenih 116 (51 moških in 65 žen), izginilo jih je 562 (489 moških in 73 žensk), za otroke izpod 10 let je sestavil posebno statistiko: ubitih je bilo 87, ranjenih 15, izginilo je 20 otrok. Skupno z grozodej-
Klerikalna intriga proti sokolskenra zletn.
Maribor, 26. avg. (Izvirno poročilo »Domovine".) Predsednik pripravljalnega odbora za sokolski zlet dr. Vladimir Sernec je dobil danes direktno od vojnega ministrstva brzojavni poziv na orožno vajo v - -Prištino. Očividno gre za klerikalno	intrigo, ki hoče z odstranitvijo predsednika otežkočiti veliko pripravljalno delo ter tako oškodovati sijajni potek zleta. Storjeni so koraki, da se intriga, ki zlorablja našo armado v prilog klerikalcem in čukom, pravočasno razkrinka.
Proračun. Beograd, 26. avgusta. (Izvirno.) »Službene Novine" objavljajo uka*,, po katerem stopa zakon o proračunu v veljavo. Podpisan je ukaz le od finančnega ministra drja. Koste Sto-janoviča s pripombo, da bodo podpisi ostalih ministrov sledili. Proračun ni objavljen po prvotnem projektu finančnega ministra, temveč so upoštevani nekateri glavni ugovori, iznešeni v finančnem odboru. — S strani mnogih demokratskih poslancev so prispele Demokratičnemu klubu izjave, da bodo v parlamentu zahtevali takojšnjo revizijo objavljenega ukaza.	Pspeški delegat na Reki oropan. Zagreb, 26. avg. (Izvirno.) »Narodna Politika" poroča iz Reke, da so arditi vdrli v stanovanje papeške-ga delegata msgr. Constantinija, katerega so zvezali in mu popolnoma oplenili stanovanje. Msgr. Constan-tini je ostal zvezan v svoji sobi. Kakor se poroča, je drugi dan pobegnil iz Reke.
	Konferenca dr. Trum-hiča z rusk. delegati. London, 26. avg. (Izvirno poročilo »Domovine".) O predmetu razgovora, ki ga je imel minister Trumbič s Kamenjenom in Krasinom, poročajo : Jugoslovanski minister je razpravljal z ruskimi delegati o nevtralnosti Jugoslavije v rusko-poljskem sporu, o defenzivnem značaju češko-jugo-slovanske zveze in repatriaciji vojnih ujetnikov Jugoslovanov. Uspeh razgovora je bil povoljen.
Ofenziva proti Arnauto . Beograd. 26. avg. (Izvir, poročilo »Domovine".) Pod vodstvom novo-imenovanega komandanta obmejnih čet, slavnega generala Krste Srrtilja-viča, pričela je to noč ostra vojaška akcija proti Amavtom, da se preženejo iz onih obmejnih občin, ki se še nahajajo zapadno Debra	
	Razširjajte »Domovino"!
sivi ceni dr. Reiss žrtve avstrijske soldateske na 3500 do 4000 ljudi.
Istotako je napravil dr. Reiss približen pregled načina, kako so av-strijski vojaki pobijali prebivalstvo: ustreljenih je bilo 345 moških, 64 žensk, prebodenih 181 moških, 64 žensk, zaklanih 113 moških, 27 žensk, obešenih 7 moških, 6 žensk, pobitih s kopiti 43 moških, 26 žensk, razparan trebuh 2 moškima, 4 ženskam, živih sežganih 35 moških, 96 žensk, odsekanih, polomljenih in iztrganih rok 5 moškim, 1 ženski, odsekane noge 3 moškim, brez nosa 28 moških, 6 žensk, izlite oči 30 moškim, 38 ženskam, odrezani spolni organi 3 moškim, 3 ženskam, odrezana ženska prsa 3 ženskam, žrtve, ki so jim rezali jermena iz kože 15 moških, 3 ženske, zasutih s kamenjem 12 moških, 1 ženska, na kose sesekanih 17 moških, 16 žensk, brez glave 1 moški, 1 deklico, staro tri leta, so vrgli živo svinjam, da so jo požrle, pobitih, pri katerih se ni mogel konstati-rati način smrti 240 moških, 55 žensk.
Dr. Reiss je skušal psihološko dognati povode in motive, ki so privedli avstro-ogrske vojake, da so zagrešili take zločine, zato je šel v avstrijske ujetniške tabore in se tam pogovarjal z avstrijskimi ujetniki raznih narodnosti. Tu je hitro konstatiral, da je na duševno razpoloženje vojakov vplivalo divje pisanje gotovega dela avstrijskega in nemškega časopisja, ki je hu j skalo vojake in jim predstavljalo Srbe kakor ljudi manj vredne.
Vojaki so prišli tako razdraženi na bojišče, tu so jih hujskali po najvišjem povelju še brezvestni oficirji, tako da so res postali divjaki. Doktor Reiss ne pripisuje krivde za te strašne zločine vojakom, krivi tega barbarstva so bili merodajni krogi v Avstriji, a največji zločin so zagrešili oni časopisi, ki so hujskali na po-1 boj Srbov!
Dopisi.
Pravica — mučenica. Kar se je zgodilo pri nas, je neverjetno, kar se še godi, je neznosno. Imeli smo v Olševku za duševnega pastirja župnika Antona Berceta, ki je upravljal svoje dolžnosti tako skrbno, tako vzorno, da ne poznamo boljšega duhovnika. Ker je pa tudi za občevanje zelo dostopen in ljubeznjiv, ter odkritosrčen, postal je priljubljen v Olševku in okolici'tako, da morda ni v ljubljanski škofiji župnije, kakor pri nas. In kako on zna opevati ljubezen do naše zlate Jugoslavije, kako buditi vero, upanje in ljubezen do naše narodne dinastije! Pa hudo smo udarjeni mi, hudo je udarjen župnik Berce. Škof Anton Jeglič je odslovil župnika Berceta, ne da bi mu nakazal drugo primerno službo. Mi smo izgubili s tem svojega ljubljenega duševnega pastirja. Berce pa je izgubil streho in sredstva za življenje. Škof ga je storil nasilno brezposel-
nega, vzel mu je vsako možnost kakega zaslužka, župnik Berce dobiva mesečno 444 kron 72 vinarjev pokojnine z draginjsko doklado vred. In zakaj je škof to storil? Volitve se bližajo. Škof zahteva, da mora vsak duhovnik delovati za ,I<mečko zvezo' v nasprotju s »Samostojno kmetijsko stranko". Berce se v volitve ne meša, ni deloval za KZ, ni nasprotoval SKS, držeč se načela, da se ne spodobi duhovniku vmešavati se v posvetne boje. Zato ga je škof postavil na dnevne dohodke 14 K, kar se pravi toliko, kot: Berce mora prosjačiti ali lakote umreti. To je gotovo tudi škof proračunal. Ali naj za lakoto umrje on, ki ima za probujo našega naroda med sedanjo duhovščino največ zaslug, on, ki je ozmajeval leta in leta evangelij rodoljubja, on, ki raje trpi preganjanja, kakor da bi s svojega stanovskega stališča kratil volilcem dragoceno volilno svobodo! O tem smo se pomenkovali možje že mnogokrat in smo prišli do sklepa, da damo v slovensko javnost sledeči oklic: Jesen je pred durmi in naši duhoviiiKi pobirajo baro. Župnik Berce je s svojim javnim delovanjem, s svojo značajnostjo zaslužil posebno priznanje, katero naj se mu da z ozi-rom na njegovo pregnanstvo v obliki sredstva za življenja, ali z drugo besedo, nakloni naj se mu namesto cerkvene, slovenska bera. Ta bera naj bi bila v poljskih pridelkih, v vinu ali sadju, v denarju. V to bero naj prispevajo v prvi vrsti člani »Samostojne kmetijske stranke", ker je zaradi nje zavrgel škof Berceta. V to bero naj prispevajo vsi oni, ki so za »kancelparagraf", vsi, ki hočejo, da so volitve svobodne. Vabimo prav iskreno še posebej naše zavedne Slovenke k temu plemenitemu delu, vsaj še niso pozabile marljivega tajnika družbe sv. Cirila in Metoda. Ako bo zanimanje primerno, bo zaprošena bera z lahkoto bogata, zatiranemu župniku Bercetu dano sredstvo za življenje, počaščena bo pravica, škof Jeglič pa dobi primeren odgovor. Vse dopise prosimo na naslov: Ivan Jekovec, posestnik na Lužah, p. Šenčur pri Kranju.
Odbor za obrambo pravice v Olševku dne 17. avgusta 1920.
Andrej Brolih, posestnik v Hotemažah,
Franc Stružnik, posestnik na Visokem,
Franc Rozman, posestnik v Olševku, Ivan Jekovc, posestnik na Lužah,
Janez Brolih, posestnik v Hotemažah.
Iz Ihana. Kakor skoro povsod, tako smo se tudi pri nas začeli zavedati, da pod farovškim jerobstvom ne moremo prosto dihati. Ravno zato smo si tudi ustanovili SKS., ki prav dobro napreduje. Seveda imamo pri tem mnogo nasprotnikov, v prvi vrsti domačega župnika, ki mu nikakor ne gre v glavo, da si upamo misliti s svojo glavo. Pijanec je njegova naj-milejša psovka za pristaše »Samostojne", čeprav g. žužpnik jako rad kuha žganje in to gotovo ne zastonj.
j Ima tudi par pomogačev, med njimi J slikarja iz B. in nekega „purša", ki se je kar na svojo pest povišal za desetnika. G. župniku in njegovim pristašem odgovarjamo : ' Zaman je vaš trud, spoznali smo vas po vašem delu in spoznali smo sadove vašega delovanja. Zavedamo se prav dobro, kdo nas je navduševal za vojno, v kateri so padli naši najboljši sinovi in kdo je ostal vedno za pečjo.
Križevci pri Ljutomeru. Tudi pri nas smo dobili ne samo čuke, ampak tudi sove, za kar se je posebno trudil g. kaplan, ki bi rad sedaj dobil še naraščaj, sicer da je vsako delo brezuspešno in brezplodno. Nesrečo je imel samo pri tem, da so se njegovi agitatorji porazgubili preveč po temnih krajih, odkoder je bilo slišati samo klice „Bog živi"!
Iz D. M. v Polju. Tukajšnje županstvo je pobiralo svoječasno nekakšne denarne prispevke za drugega kaplana. Kakor se pa vidi, še eden nima kaj delati, ker lahko cele dneve pohaja in agitira po fari s svojim spremljevalcem Kukavico, baje prihodnjim obč. tajnikom. Pri nekaterih kmetih pravi, da agitira za »Kmečko zvezo", pri drugih zopet drugo, kakor pač ravno kaže, zahteva pa od vsakega, da se podpiše. Ako mu kdo ugovarja, da prejšnjega županstva ne mara več, jim zagotavlja, da Jokelna, Franceljna in Načeta tudi oni ne bodo več volili. Posebno zatrjuje: »le mi tako vržemo in postavimo čisto nov odbor". Iz navedenga je razvidno, da se agitira proti »Samostojni-kmetijski stranki", češ da je brezverska i. dr. Razvidno je torej, da je še ta kaplan v naši fari preveč, posebno, ako nima drugega opravka, kakor da dela zdražbe. Sicer pa bo bolj slabo opravil, kajti tudi naši možje so izpre-gledali in vedo, koliko je gotovim ljudem verjeti in zaupati. Vojna jih je izučila.
Zagorje ob Savi. Po krasno uspeli Sokolski slavnosti so čutili tudi naši čuki potrebo pokazati širši javnosti kaj morejo. Priredili so torej 22. t. m. Orlovski tabor. Prostor za telovadbo in veselico so si izprosili od znanega sudmarkarija Michelčiča. Bobnali so povsod posebno po okolici za veliko udeležbo. Največjo zaslugo pri tem sta si stekla kaplan Kos in mežnar Dolinar. Udeležba pa je bila vkljub temu jako klaverna. Tujih čukov je prišlo z godbo vred 75, ravno toliko tudi »orlic". Dasiravno povsod vpijejo »mi ne plešemo in ne pijemo", se je vendar na krščanski podlagi pilo in j>lesalo. Za slavnost so sekali mlaje, pri tem pa pokazali tako nezmožnost, da so prebrnili smreko na napeljavo električnega toka ter jo tako pokvarili, da je moral obrat eno uro obstati. Škode je okrog 6000 K. Čuki pravijo, da škode ne bo treba plačati. Sokol pa je moral drago plačati vsak žebelj. Mi jih ne zavidamo, zahtevamo pa nepristranost in
j enako pravico za vse. Predstojnik Kos ; in drugi vodje so imeli slabo vest. j Naprosili so vlado za pomoč in var-i stvo in tako smo videli za vsakim j žandarja z nasajenim bajonetom. ' Najlepši prizor pa se je nudil občinstvu zvečer, ko so odhajali Čuki v spremstvu orožnikov na postajo. Po maši so proglasili zborovanje pred cerkvijo. Govoriti so smele le določene osebe. Bali so se drugih govornikov, ki bi bili razkrinkali njih delovanje na polju draginje, povišanje železniških tarifov, farizejstvo v Beogradu itd. Tako pa so nemoteno vezali otrobe. Neki govornik je videl nepregledno množico Čukov, ki je prišla krepit domačine. Ko je gledal to »nepregledno" množico je moral imeti še hujšega mačka kot govornik žužek po znanem shodu. Razen izvoljenih jim seveda nihče ni nič verjel in tudi pridobili niso nobenega, kajti kmetje so poudarjali, da kjer se bratijo duhovniki in žandarji, tam še ni bilo nikdar nič prida in kamor stopi talca noga, 7 let trava ne raste. Kos žvižga po Zagorju lahko še tako vabljivo-zajjeljive pesmi, toda on bo odfrčal. Zagorci pa ostanejo kakor so bili.
Gospodarstvo.
= Padanje žitnih cen v Banatu.
Iz Novega Sada nam javljajo, da je kupčija z žitom ponehala, ker se cilje, da je nakup 1000 vagonov žita za Češko storniran zaradi previsokih cen jugoslovanskega žita in ker so se Če-I hi vsled tega pokrili v Rumu naj i. j Vsled slabega vremena prihajajo tudi j le man je količine žita na trg in trgov-
I ci se drže rezervirano. Vsled tega so | cene žita pričele polagoma padati. ! Pšenica je včeraj stala v Novem Sa-i du 600 do 620 K za q, moka 10-50 j do 10'75 K za kg, fina za kruh 9'50 J do 9'75 K, navadna krušna 8'50 K.
žitni trg je celo prišla ponudba iz Amerike, postavljena semkaj je ameriška pšenica cenejša od naše. Zaradi tega se pričakuje še nadaljno padanje cen.
= Nestalnost naše gospodarske politike. Pod tem naslovom se jugoslovanski Lloyd" pritožuje nad neugodnimi posledicami nesposobne politike naših odgovornih mož in nad neprestanim poviševanjem tarifov. Zlasti napada železniškega ministra dr. Korošca in poštnega ministra doktorja Drinkoviča ter kaže na to, kako postopajo v drugih državah, kjer ne sanirajo železnic s pretiranimi tarifi, marveč s povečevanjem prometa, ki edini more napraviti železnice in poštne naprave prinosne, dočim neprestano povečevanje tarifov samo zmanjšuje obratno in uporabno sposobnost, ne da bi končno dosegel kritje.
= Neprilike s transporti. (Uradno.) Oddelek za javno varnost v ministrstvu za notranje stvari objavlja: Opozarjajo se interesenti, naj se v primeru, kadar imajo kake neprilike
Zdravstvo.
Dr. E. M.:
Nalezljive bolezni.
i.
Izvor nalezljivih bolezni so vedno živa bitja — bakterije, glivice, amoebe —, ki so tako majhne, da jih s prostim očesom ne vidimo, temveč samo z drobnogledom (mikroskopom).
Vsaka nalezljiva bolezen ima za vzrok velikansko razmnoženje teh — za njo tipičnih — majhnih živalic v človeškem telesu, ki na različne načine učinkujejo na organizem, ga oslabe in ga v premnogih slučajih privedejo do smrti. Nekatere teh živalic učinkujejo s strupom, ki proizvajajo, nekatere uničujejo za življenje važne organe, druge zopet oslabe človeka s tem, da provzročijo take in tako dolgo trajajoče bolezenske znake, da mora človeški organizem oslabeti in končno podleči.
Provzročitelje nalezljivih bolezni najdemo povsod, na vseh predmetih, v vodi, v zemlji itd., v prvi vrsti pa v okolici dotične osebe, ki je obolela, na eni od številnih znanih nalezljivih bolezni. Pri različnih provzročiteljih nalezljivih bolezni so pač več ali manj različni pogoji potrebni, da se glive razmnože in postanejo človeku nevarne, toda kot glavno načelo velja, da je vsa okolica bolnika, ki trpi na nalezljivi bolezni več ali manj okužena s provzročitelji te bolezni. Kaj je lahko bolj, kaj pa manj okuženo, to odvisi od tega, na kak način se ta bolezen pojavlja. Tako je n. pr. pri jetiki najbolj nevarna slina in izmečki iz pljuč, pri koleri, tifusu, griži pa človeški odpadki.
Okuženje se izvrši na najrazličnejše načine. Ako dospejo bakterije v vodo se lahko vsakdo, kdor pije tako vodo, okuži. Najmanjša rana je lahko izvor smrtne bolezni, če pridejo v njo in po njej v život kali, ki provzročujejo bolezen. Najmanjši delci sline jetičnega provzročijo jetiko pri
drugem človeku, ako pridejo v njegova pljuča. Prah, ki vsebuje kali kake bolezni, provzroči isto bolezen pri dotičnem, ki ta prah vdiha. Jedila, na katerih in v katerih se nahajajo kali kužnih bolezni, provzročijo okuženje, ako se teh kali pred užitkom ne zamori. Velik del nalezljivih bolezni prenašajo tudi živali in živalice, ki imajo na sebi ali pa v sebi provzročitelje bolezni. V prvi vrsti bi bilo imenovati muhe, ki se nahajajo povsod, posedajo na najrazličnejši nesnagi in jo prenašajo na ljudi in živali. Nadalje so znane posebne vrste mušic, ki s pikom okužijo človeško kri in provzročijo malarijo. Uši so najboljši znani prenašalci pegavice; bolhe so prenašalci pljučne in bubonske kuge; živina prenese antrase; z mlekom na jetiki bolnih krav, se prenese j etika itd.
Največja nevarnost, da se kdo okuži, pa obstoji pri onih, ki pridejo v dotiko z bolnikom. Kakor že rečeno, se mora smatrati vsa okolica bolnika, ki trpi na nalezljivi bolezni, kot okužena,
e transporti, bodisi v Avstrijo ali v druge države, ki so zastopane v „Co-mite des Oirculations", vedno obrnejo na našega uradnega delegata na Dunaju na naslov dr. Bončina, zastopnik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v „Oomite des Circulations", Dunaj, Hofburg.
Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. oktobra 1.1. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkov-ske šole v Ljubljani do 20. septembra 1920. prošnjo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redne državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovska se poučuje ogledovanje klavne živine.
= Pivovarni Union" v Ljubljani je ministrstvo za trgovino in industrijo odobrilo premembo pravil in zvišanje delniške glavnice od treh na šet milijonov kron.
Politični pregled.
+ Organizacija Demokratske stranke v Srbiji. V sredo popoldne se je vršila seja glavnega odbora Demokratske stranke v navzočnosti Ljube Davidovioa, Sv. Prihioevi«a, Milorada Draškoviča, dr. Ede Luki-niča, Koste Timotijeviča dr. Veko-slava Kukovca, dr. Milko Brezigarja, dr. Radoje Jovanoviča, dr. Milana Markoviča, Velislava Vukoviča, Dra-gutina Pešiča, dr. Voje Marinkovica in mnogih narodnih poslancev. Razpravljalo se je o organizaciji stranke. Politično organizacijo je prevzel Ljuba Davidovi«. Izvoljeni so za vso Srbijo pododbori, ki bodo vodili predpriprave za volitve v konstitu-anto. Izvoljen je tudi finančni odbor, ki so v njem bivši ministri Miloš Savčic, dr. Voje Veljevič dr. Voje Marinkovič in div Milan Markovič.
+ Bosna iu Hercegovina proti Parlamentarni zajednici. V nedeljo se je vršila v Sarajevu sfeja glavnega odbora bosansko-hercegovinske kmet-ske stranke ..Hrvatska Sloga". Na sejo sta prišla kot zastopnika tudi delegata Narodnega kluba dr. Sir-kulj in dr. Lorkovič. Na seji je prišlo do popolnega preloma med Hrvatsko Slogo in Narodnim klubom; vsi bosanski govorniki so izjavljali, da je Narodni klub v vprašanju agrarne reforme izdal interes bosanskih kmetov. Lorkovič in Srkulj sta poskušala zagovarjati politiko Narodnega klnba in zajedničarjev, ali se jima ni posrečilo, da bi prepričala zborovalce o koristi politike Narodnega kluba in Parlamentarne Zajed-nice. Ogorčenje proti Parlamentarni Zajednici je bilo tako, da sta oba delegata zapustila sejo. Glavni odbor je sklenil nato resolucijo, ki v nji izreka svojo nezaupnico Parlamentarni Zajednici in izjavlja, da Kmetska stranka v Bosni in Hercegovini prekine vse zveze z Za jednico in se organizira kot samostojna Kmetska stranka.
Mslsferenosf WMm politih glsde obe. volitev v Sloveniji.
Od prevrata sem je vodstvo vlade v Ljubljani z malim presledkom doktor Zerjavovega predsedovanja v rokah SLS. Ako bi klerikalna stranka imela z občinskimi volitvami pošteno namero, bi že leta 1919. imela dovolj prilike in dovolj časa, da bi dala ljudstvu možnost, stopiti k občinskim volitvam, SLS pa tega ni storila, marveč je občinske volitve odrivala ter čakala na trenotek, ki bi bil po njenem mnenju za njeno politiko najugodnejši. Tudi letos bi se že lahko zdavnaj vršile občinske volitve, klerikalci pa so jih odlagali in so jih hoteli razpisati neposredno pred dr-žavnozborskimi volitvami. Špekulirali so na to, da bodo s pomočjo žensk pri občinskih volitvah v večini prodrli in da bodo na ta način tudi popravili svojo srečo pri državnozbor-skih volitvah. Ako bi klerikalci ne imeli v žepu sleparski občinski volilni red, ki jim daje upanje na zmago, bi danes gotovo nastopali proti občinskim volitvam, kakor so jih zavlačevali, dokler ni Protič-Koroščeva vlada nagradila klerikalcev z volilnim redom, prikrojenim za njihove strankarske namene. Sedanje vpitje klerikalnega časopisja in njihove za-
hteve po občinskih volitvah je sicer razumljivo, ker so klerikalci stavili vse svoje politične nade edinole še na manever z občinskimi volitvami. Zanimivo je vendarle, da pozabljajo klerikalci, da je sam dr. Korošec pri zadnjih pogajanjih za novo vlado v Beogradu pristal na revizijo občinskega volilnega reda in da se volitve tudi zato ne morejo vršiti, ker še ni izvršena poprava volilnega reda. V ostalem se vrše 28. novembia volitve v državni zbor in nobenega -dvoma ni, da je ljudstvo najbolj na teh volitvah interesirano. Kakor so volitve za občine potrebne, jih zaradi par mesecev poznejših volitev ne bo konec. Ako smo prestali sedem ali osem let brez občinskih volitev, bomo nekaj tednov tudi še prenesli! Če kdo, bi imeli v Sloveniji napredni ljudje dovolj vzroka, pritiskati na občinske volitve, ker so občine po ogromni večini v rokah klerikalnih županov ah pa gerentov. Če navzlic temu klerikalci delajo sedaj zaradi občinskih volitev gonjo, jc le dokaz, da o tej stvari ne mislijo iskreno in da jim je hudo, ker je v nevarnosti njihov nepošten manever, ki so ga nameravali z občinskimi volitvami.
ovosti.
*	Znamenita 451etnica. Danes obhaja polkovnik g. Janko Vukasovič-Štibil 451etnico, kar je stopil na svobodna srbska tla, da stopi v vrste borilcev za svobodo potlačene raje. Boril se je za svobodo Bosne in Hercegovine in potem stopil v srbsko armado. Udeležil se je srbsko bolgarske, balkanske in svetovne vojne, a pred očmi je imel le en cilj: osvobo-jenje svoje slovenske domovine. Temu cilju je posvetil vse svoje življenje, delal je z besedo in s peresom, spoznaval srbsko javnost s Slovenci, bil povsod, kjer je bilo zastaviti za Slovence odločilno besedo. In kako zadoščenje mu je bilo, ko se je po tolikih letih vrnil v svobodno slovensko domovino! Samo žal, da se ne more vrniti na svoj dom v ljubljeni vipavski dolini. Danes, ko slavi g. Vukasovič svoj znameniti praznik, želimo mu, da skoro pride čas, ko se vrne tudi v svojo svobodno vipavsko dolino!
*	Naši ujetniki iz Sibirije na potu v domovino. Iz ruskega ujetništva v Sibiriji se je vrnilo te dni 15 Slovencev. Vkrcali so se v Vladivostoku ter so se vozili preko Japonske, šangaja, Singapora in Sueza v domovino. Izkrcali so se v Gružu pri Dubrovniku. Tudi glavni transport, s katerim se vozijo vsi jugoslovanski ujetniki iz Sibirije, je že na potu v domovino. Angleški parnik „Himalaya" prispe v Dubrovnik začetkom meseca septembra. S prvim transportom so se med drugimi vrnili šaša Železnikar iz Ljubljane, prof. Košnik iz Gorice,
odv. kandidat dr. Vrtačnik z Viča, davčni uradnik Trtnik in urednik »Slovenca" Terseglav.
*	Pred volitvami. Klerikalna stranka je z vso vnemo na delu, da še pred občinskimi volitvami zbere žensko armado pod svojo zastavo. V ta namen so klerikalci ustanovili za služkinje posebno zadrugo „Naš dom", ki naj preskrbuje starim služkinjam stanovanja. Zadrugo vodijo stolna vikarja Zabret in Škrbec ter Ana Remec.
*	Sokoli iz Srbije v Mariboru. Na mariborski sokolski zlet se pripeljejo v soboto popoldne v Maribor kot prvi gostje Sokoli iz Srbije in Vojvodine.
*	Knietski praznik na Bledu. Dne 8. septembra se bo praznoval na Bledu kmetski praznik. Vršil se bo ma-nifestacijski shod, na katerem bodo govorili kmetski govorniki. Ob 14. uri bo slavnostni sprevod skupin iz kmetskega življenja v Zako na tekmovalni in veselični prostor. Za najlepšo skupino je razpisana nagrada 1500 kron; ob 16. uri tekma narodnih noš in skupin, konjska in vozov-na dirka, po končani dirki kmetska Veselica. Povodom kmetskega praznika vozi iz Ljubljane na Bled poseben vlak za polovično ceno.
*	Sokolski zlet v Št. Vidu nad Ljubljano ljubljanskega okrožja so-kolske župe Ljubljane I. Dne 5. septembra 1.1. slave ljubljanska in okoliška sokolska društva župe Ljubljane I svoj skupen praznik v Št. Vidu. Predsedstvo župe je izbralo za to slavlje Št. Vid. Krajevne neprilike, ki jih provzročajo društvu tamošnji javni in drugi faktorji in s katerimi
se ima boriti štvišld Sokol za svoj napredek, zahtevajo, da se udeleže okolška društva te prireditve in vlijejo štviškemu Sokolu v čašo neumornega dela tudi nekaj navdušenja za nadaljnjo uspešno sokolovanje v Št-viški okolici. Napadom z večih strani, od katerih veje še vedno srednjeveški duh štviški Sokol ni klonil, nasprotno skuša razgnati za vedno temo, zroč v lepše dostojnejše bodočnost, prosto strasti, ki jih sejejo njegovi nasprotniki med dobro in pošteno štviško ljudstvo. Bratje izven Št. Vida! Četudi preobloženi s sokolskim delom doma in drugod, dokažite Št. Vidu, koder je stekla pred leti zibelka nam nasprotne orlovske organizacije, da ni popolnosti nad sokolsko popolnost. Bodi to dan skupne manifestacije za neminljiva in večna sokolska gesla. Zdravo!
*	Mihajlo Avramovič, vodja in organizator srbske kmetske organizacije, se mudi na odmoru v Rimskih Toplicah ter se udeležuje prireditev »Samostojne kmetijske stranke". U-deleži se tudi kmetskega praznika na Bledu dne 8. septembra, kjer nastopi kot govornik.
*	Maršal Joffre v Beogradu. V
torek dopoldne je dospel v Beograd francoski maršal Joffre, slavni zmagovalec na Marni. V pristanišču ga je pričakovala ogromna množica, ki mu je priredila velike ova-cije. V imena prestolonaslednika regenta ga je sprejel dvorski maršal polkovnik Damjanovič, v imenu vlade predsednik dr. Vesnič iu vojni minister general Jovanovič, v imenu generalnega štaba vojvoda Mišic, francoski poslanik de Fontenaj in vojaški ter pomorski ataše kakor tudi predstavniki francoske kolonije v Beogradu. Popoldne je bil izlet na Avalo, kjer je general Matic razkazal maršalu vse interesantne momente iz bojev okoli Beograda v letu 1914 in 1915. Zvečer je bil diner pri predsedniku vlade dr. Vesniču; včeraj je maršal Joffre ogledal podoficirsko šolo na Topčideru, a jutri bo svečani sprejem pri regentu, zvečer pa gala-dine na dvoru.
*	Razmejitvena komisija v Mariboru. General Plivelič se je v zadevah razmejitvene komisije včeraj odpeljal iz Maribora v Ljubljano k deželni vladi in divizijskemu poveljstvu, komisija se je podala v štirih avtomobilih skozi apaško kotlino v Radgono, tehnični oddelek pa je včeraj ves dan meril na „I<apauner-koglu" pri Marperku. Meja se je določala tu v sporazumu s prisotnimi župani in posestniki.
*	Stavbeni urad v Celju plava, odkar je v njem kot zaupnik poverjenika za socijalno skrb Gosarja dr. Ogrizek kot predsednik stanovanjskega sosveta, precej v istih vodah kakor mariborski stanovanjski urad, kjer pašuje znani klerikalec dr. Juvan. V Celju dobe ljudje, ki so šele pred par dnevi prišli v mesto,
vsakdo, ki pride k bolniku, se gotovo dotakne ene ali druge stvari, ali vdiha kali bolezni, ali kaj uži-je v bolniški sobi in na ta način lahko oboli za isto boleznijo, ali jo pa prenese kam drugam.
Nevarnost, da se človek okuži s kako boleznijo, je zelo mnogovrstna in mu preti na vseh koncih in krajih, toda iz tega še ne sledi, da bi moral vsakdo oboleti, ki pride v dotiko z provzročitelji bolezni.
V prvi vrtsi nas čuva pred obolenjem sploh ustroj človeškega organizma. Človeško telo je tako ustvarjeno, da se z vsemi močmi brani proti vsaki stvari, ki bi mu zamogla škodovati. Tako n. pr. uniči kisli želodčni sok vse bakterije, ki pridejo v nepreveliki množini v želodec; žleze (bezgavke), ki se nahajajo v telesu, zadrže provzročevalce bolezni v telo samo, se začnejo v telesu proizvajati takoj tvarine, ki uničijo bakterije in njih strupe, t. j. nastanejo v telesu protistrupi. Na ta način si
moramo razlagati dejstvo, da je mnogo ljudi, katerih se bolezen sploh ne prime.
Da se obranimo bolezni, ali da jo lažje prenesemo — tudi kužne — je neobhodno potrebno, da je človeško telo zdravo in krepko. Krepak in zdrav človek ima vse predpogoje v sebi, da se za-more njegovo telo uspešno braniti napram vsem sovražnikom njegovega organizma
V	dosego tega cilja je potrebna smotrena higi-enična vzgoja vsakega posameznika, pričeti se mora že v detinstvu in nadaljevati toliko časa, da preide človeku v meso in kri.
V	prvi vrsti je nujna potreba, da si vsakdo okrepi svoje telo, da postane isto krepko in za-dobi zadostno odporno silo zoper vse provzroči-telje bolezni. Gibanje v prostem zraku, smotrena telovadba, s preudarkom izvrševani športi so pripomočki, s katerimi okrepimo telo. S tem delom se pa mora pričeti že v nežni mladosti, zakaj razvijajoče se telo vsebuje vse predpogoje, da postane
iz otroka krepak človek, ako se ga ne samo duševno, temveč tudi telesno pravilno vzgaja.
Toda ne samo, da moramo okrepiti telo, temveč zdržati ga moramo tudi krepkega. V tem oziru greši človeštvo največ z nezmernostjo v jedi in pijači. Ljudje, ki preveč jedo, si pokvarijo želodec in s tem tudi vso prebavo, pomehkužijo in izgube vso odporno silo zoper bolezni. Pijanec je pa še na slabšem, ne samo, da ima pokvarjen želodec, pokvari si tudi organe, ki so za življenje neobhodno potrebni — srce, jetra, ledvice — itd.
Skušnja uči, da se med žrtvami nalezljivih bor lezni nahajajo po največ slabiči in oni, ki ne poznajo mere v jedi in pijači.
Ena glavnih zahtev v boju zoper nalezljive bolezni je osebna snaga.
Na tisoče in tisoče ljudi ne bi obolelo za nalezljivimi boleznimi, ako bi pazili na osebno snaž-nost.
(Konec v petkovi številki.)
takoj stanovanje, samo cla so klerikalnega mišljenja, dočim morajo drugi čakati že celo leto. Če jim pa potem kdo očita korupcijo, so klerikalci
seveda razžaljeni.
*	Državni grb. V Beogradu se v kratkem sestane enketa, sestavljena iz državnikov, vojakov in umetnikov. Enketa bo rešila vprašanje~o državnem grbu, tako da bo to vprašanje rešeno do sestanka konstituante.
*	Odlikovanja. V priznanje za delovanje na nacionalnem in kulturnem polju so bili odlikovani: z redom Svetega Save četrtega razreda ravnatelj meščanske šole v Ljubljani in predsednik Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev Luka Jelene, deželni šolski nadzornik v Ljubljani Engel-bert Oanql in šolski nadzornik v Ptuju Pavel Flere; z redom Svetega Save petega razreda učitelj na Zidanem mostu Adolf Gnus nadučitelj v Ljubljani -Takob Dimnih, učiteljica v Ljubljani Vita Zupančič in učiteljica v Šturju Jožica Alti g. Red Svetega Save petega razreda je bil podeljen članom ljubljanskega dramskega gledališča Polonici Juvanovi in Rado Pregarcu.
*	Pričetek šolskega leta. Na vseh ljudskih šolah bivše Kranjske dežele se prične novo šolsko leto dne 17. septembra. Za vpisovanje sta določena 15. in 16. september.
*	Obrtniški kongres v Celju. Dne 5. septembra se bo vršil v Celju kongres načelnikov vseh obrtnih zadrug in obrtniških društev Slovenije z zelo obširnim dnevnim redom. Sklepi kongresa bodo obvezni za vse obrtnike posameznih organizacij. Zato je v interesu obrtnikov, da pošljejo na kongres v Celje svoje zastopnike.
*	,.Flosarska" ali kako se je savinjski splavar izognil Koroščevim tarifom. Neki splavar iz Savinjske doline je bil na Koroščevo naredbo glede povišanja železniških tarifov tako jezen, da je pripeljal na svojem splavu iz Gornje Savinjske doline svoj voz in konja, s katerim se je potem zopet vrnil na svoj dom.
*	Tragedija rodbino Kaill-Vuče-tic. Pred vojaškim sodiščem je bil včeraj zaslišan poročnik Vučetic, ki je ubil svojega svaka Kailla. Do sedaj je nepretrgoma spal. Njegovo span je je bilo podobno smrti. Pri zaslišanju je izpovedal sledeče: „Prvi je Tvaill napadel mene in me hotel suniti z nogo v trebuh. Sunek sem pariral, vsled česar je padel Kaill vznak na tla. Pobral se je takoj in me iznova naskočil s palico v roki. Na to sva se spopadla in se oba skupaj zvalila na tla. Kaj se je potem dogodilo, ne vem". Priča, ki je videla poročnika zapustiti stanovanje, krojaški mojster Šetina, je izpovedal, da se mu je zdelo, da je bil Vučetič kakor pijan.
*	Težke žrtve griže. Iz Žirov poročajo, da je prejšnji teden v tej občini umrlo za grižo 40 oseb.
*	Griža na Gorenjskem. Na Gorenjskem je griža v raznih krajih močno razširjena, zlasti v Tržiču je ta nalezljiva bolezen zahtevala že mnogo žrtev, posebno med otroci. Pretečeno soboto je ležalo pet mrli-čev v mrtvašnici. V teku enega meseca je v Tržiču umrlo 19 oseb za grižo.
*	Griža v Mariboru, V Mariboru se je pojavilo v zadnjem času več slučajev griže. Vendar ni med bolniki na srečo nobene smrtne žrtve.
a Požar v Postojni. V Postojni je izbruhnil v hiši posestnika Jakoba Mihalčiča požar, ki mu je uničil celo hišo ter upepelil vse gospodarsko posestvo z vsemi letošnjimi pridelki in gospodarskim orodjem. Ker se nesrečni pogorelec nahaja v žalostnem položaju, so meščani sestavili odbor, ki je nabral že lepo vsoto milodarov
*	Ropi in poboji na Koroškem. Na Koroškem so požigi, ropi, tatvine, poboji itd. na dnevnem redu, odkar je otvorjena demarkacijska črta. Razmere postajajo neznosne. Posebno v obmejnih občinah ogrožajo bivši folksverovci življenje in imetje naših mož. Po storjenem zločinu najdejo v bližnji Avstriji varno zavetje. V Medgorju se je dne 22. avgusta vršila slovenska veselica, ki se je je udeležil tudi tamošnji župnik Vuk. Med 10. in 11. uro so vdrli v njegovo stanovanje neznani lopovi, vsekakor tujci, ter odnesli sploh vse, kar se je v stanovanju nahajalo, perilo, obleko, orodje, denar, jedila itd., v skupni vrednosti nad 50.000 kron. Župniku je ostalo le to, kar je imel na sebi. Isto noč so pri nekem sosednjem slovenskem posestniku pokradli 5 konj in 8 ovc.
*	Drzna tatvina na Pogačarjevem trgu. Ivan Vreček, mokar na Pogačarjevem trgu, stanujoč v Korunovi ulici, Trnovo, je postal v sredo zvečer žrtev drzne in rafinirane tatvine. Okoli 6. ure zvečer je pospravljal po svoji stojnici na Pogačarjevem trgu. Naenkrat se mu približa neki inteligenten mladenič ter mu ponudi v nakup dežni plašč. Nakup je Vreček od-ttonil. Mladenič se je odstranil. Okoli 8. ure zvečer pa je Vreček šele konstatiral, da mu je zmanjkalo 10.000 K iz denarnice. Vreček je bil med delom obesil telovnik na drog stojnice in gotovo v trenutku, ko se je razgovarjal z dotičnim mladeničem glede nakupa plašča, je porabil drug zlikovec priliko, da mu je iz telovnika ukradel omenjeno vsoto. Tat je izginil brez sledu.
*	Velikanska tatvina v Beogradu. Kakor nam javljajo iz Beograda, je bila dne 25. t. m. ponoči izvršena v manufakturni trgovini Majstoroviča velikanska tatvina manufakturnega blaga. Neznani storilci so odnesli velike množine svile in druge manu-fakture v skupni vrednosti 170.000 dinarjev.
X Aretacija nevarne pustolovke.
V Šopronju je bila pretečeno soboto aretirana pustolovka Bella Jerusa-lem, o kateri se je mnogo pisalo zaradi njenih goljufij. Izvabila je raznim uglednim osebam nad deset milijonov kron. iSTa Dunaju je igrala vlogo gospe Humbert. Avstrijska vlada je zahtevala, da se Rella Jerusalem izroči avstrijski oblasti.
X Avstroogrski častniki pod obtožbo. Dunajska „Arbeiterr Zeitung" objavlja imena nekaterih avstroogr-skili častnikov, ki stoje pod obtožbo zaradi „kršen;ja službenih dolžnosti". Generalnemu državnemu pravdniku se izroče med drugim: generalni polkovnik nadvojvoda Jožef Ferdinand zaradi tatvine konj, orožja in cerkvene oprave, pod ni ar šal Pokorny zaradi zlorabe svoje oblasti, polkovnika Schramm-Pero in pl. Agoston zaradi tatvine in zanemarjanja službe, nad-poročnika Torok in Seifertitz zaradi tatvine in hudobnega ogrožanja moštva itd. List opisuje na dolgo in široko lahkomišljeno postopanje mnogih komandantov, ki so — kakor generalni polkovnik Stoger-Steiner — brez ozira na opravičenost potrjevali smrtne obsodbe vojaških sodišč, četudi je v mnogih slučajih šlo le za lahke pregreške. Nasprotno pa se je i milo postopalo, če je n.pr. kak čast-j nik povodom krokarije ustrelil nata-: karico. Tak častnik je bil obsojen na I mesec dni zapora, izvršitev kazni pa se je odložila.
Vaški pismonošar: Gospodična Miti, za vas je bilo eno pismo pa sem ga izgubil. No, pa saj tako nič posebnega ni bilo. Ivanu in Katrici se godi dobro, Tonček je imel ošpice, pa je že dober, teta Marta je še vedno bolehna, junica je že prav lepo narastla . . . drugega pa ni bilo prav nič zanimivega! Zbogom!
Vsem, ki pobitlte koncem avgusta v Maribor k sokolski slavnosti, toplo priporočamo brošuri:
Maribor in okolica,
zgodovinski opis. Cena K 6'—.
Vodnik po Mariboru.
Cena K 3'—, po pošti 60 v več. Naročila sprejema: Zastopstvo ju" goslov. no vin, Maribor, Slovenska ulica 15. — Na naročila brez denarja se ne ozira.
M. U. dr. Fran Virant
specialist za kožne in spcine bolezni
ordinira zopet redno od 1/i 2.—3. pop.
Ljubljano, MiMčesa c. 1B./II.
. (na voglu Sodne ulice). 3-3
Za smeh in ferateh las.
Pameten odgovor. Sin: Kaj ne oče, pameten mož more imeti samo pametno ženo? Oče: Ne, pameten mož sploh nima žene, ker se nikdar ne bo poročil!
Med prijateljicami. To ni mogoče, da imaš ta klobuk že tri leta, popolnoma nov je in po najnovejši modi.— Pred tremi leti sem ga kupila, dvakrat sem ga dala prenarediti, a zadnjič sem ga v gledališču zamenjala s čisto novim.
V muzeju. S temi kresili so si naši predniki kresali ogenj, da so mogli zakuriti na svojih ognjiščih. — Hm, torej je bil že takrat tak križ, da si prišel do žveplenk.
111
se išče
k 4. in 6. letu stoječima dečkoma. Dotična gospodična bi podučevala v 6. letu stoječega dečka temeljito za I. razred, oba dečka pa bi bila črez dan od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer pod njenim varstvom in vzgojo. Po službi se lahko gospodična pridruži domačim. Stanovanje in hrana v hiši, plača izborna. Ponudbe naj se pošljejo na Upravništvo domovine" pod „Linček 6, Francek 4" do 1. sept. t. 1. Ker se na visokost plače ne gleda, se reflektira na prvovrstno moč. Nastop in zahteva plače do 15. sept. oziroma do 1. okt. 1.1.
ITllfftTlf Gtll vedno in v vsaki mno-MPUJCIU žini po najvišjih
ceuah: Rrlnjevo olje, 3ahe gobe, fižol in druge deželne pridelke.
Mudim naJnlžJ®: Kay°. olje>
ilUUilii riž, sveče, moko, vžigalice, pravo slivovko, rum, ter razno drugo blago.
. RAN T,
KRANJ.
Iz Havre v Ameriko^
mr* same 6 cSsii.
Izdaja voznih listkov za vse boljše linije. Tozadevna pojasnila daje edino: koncesijska potovalna pisarna tvrdke
Ivaa Kraker v Ljubljani
Je Terezije) oesta 13, Kolizej.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ¥ LJUBLJANI
Stritarjema uncažtav.2. podražnice i Splitu, Trstu, CbIobch, SarajB«a, BopIcI, Csiju, laPibflFa in Borspljah; bančna' ekspozitura g Pfaja.
Delniška glavnica in rezerve okrog
Telefon St. 261.
K 50,000.000 -
Sprejema
»loge na kn)iž!ce In tekoči raSsan
proti ugodnemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, = valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslovi ,,Banka".
Salniika glavnleai
< 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Rezerve: okrog
K 10,000.000
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovsik, Duna], Kotor, Maribor, Metkovifi, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj.
Borzna naročila in jih izvršuje a»j
Sprejemat Vloge na knjižice. — Vloge na tekoči in liro-račun proti najugodnejšemo obrestovanju. — Rentni davek plača banka is svojega.
Kupuje In prodajat Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira t Menice, devize, vrednostne papirje itd. izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na v s*, ta- in
inozemska mesta. D&Je predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzemal
kiiiautneje.
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon »t. 257.