Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto.....-................. $3.00
Za pol leta____________________________1.75
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . . .	• •
Let. 4. Št. 167.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JUNE 19TH, 1946.	Price 5c.	Vol. 4. No. 167.
NAD 80 ORGANIZACIJ PODPISALO PETICIJE ZA TRST
Do danes so podpisale peticije za priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji, naslednje organizacije in podporna društva: 24 odsekov Hrvatske Bratske Za-jednice, ki štejejo skupno 2,266 članov. Društvene številke odsekov, ki so podpisali peticije so: odsek št. 657, 953, 638, 268, 736, 618, 951, 919, 874, 875, 816, 678, 870, 855, 628, 896, 787, 679, 871, 827, 648, 715, 739 in 943.
Nadalje 9 odsekov Zveze Kanadskih Hrvatov (Port Colborne, New Toronto, Montreal, Creighton Mine, Port Arthur, Schumacher, Princenton, Sudbury) skupno po številu 581 članov.
Zatem 7 odsekov Zveze Kanadskih Srbov (Mnt. Park, Port Colborne, Vancouver, Port Arthur, Montreal, Noranda, Sudbury) skupno po število 272 članov. Zatem 6 odsekov Zveze Kanadskih Slovencev (Nanaimo, Port Arthur, Montreal, Vancouver, Kirkland Lake, Sudbury) skupno po številu 197 članov.
Podpisalo pa je peticijo 8 odsekov Vzajemne Podporne Zveze
Bled, skupno štejejo 347 članov. Društveni odseki, ki so podpisali peticijo so : št. 1, 3, 6, 7, 8, 9, 14 in 15.
Zatem odsek Slovenske Narodne Podporne Jednote št. 587, Z 11 članov.
Deset mestnih organizacij Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, z skupnim številom 759 članov.
Dva odseka Kanadsko jugoslo-venske mladinske Federacije, odsek v Montrealu in Port Arthurju, z 48 članov.
Podružnica S.A.N.S., v Kirkland Lake, z 28 članov.
Organizacija HRSS, Weiland, 45 članov.
Slov. Pev. in dramsko društvo v Kirkland Lake, 51 članov.
Dalje 11 organizacij, z 6.504 članov.
Skupaj je podpisalo peticije za Trst 81 organizacij, ki štejejo 11.109 članov.
Zgornje je le delomično poročilo. Nadaljna poročila sledijo prihodnjič.
Svet K. J. Slovanov.
NAD 32.000 KANADČANOV ZAHTEVA PRIKIUČITEV TRSTA K JUGOSLAVIJI
Branili bomo želje prebivalstva Julijske Krajine, ki si žele vrnitve v naročje jugoslovanske domovine
Pariz — Dopisnik Tanjug iz Pariza poroča, da je pariški list "Ce soir" objavil poročilo o obisku svojega sodelavca Borda pri ministru Milovanu Djilasu. Zatem Bord opisuje vlogo Milovana Dji-lasa za časa domovinske vojne, ter njegovo izjavo o tekočih problemih. Glede Julijske Krajine Milovan Djilas je izjavil naslednje:
"Predlogi, ki jih vsebujejo poročila zavezniških strokovnjakov", pravi Milovan Djilas, "se bistveno ne razlikujejo od italijanskega predloga in Jugoslavija jih ne more sprejeti. Nova meja, ki sta jo predlagali Amerika in Anglija, bi spravila pod italijansko oblast petkrat več Jugoslovanov, kakor bi se Italijanov nahajalo pod našo upravo. Razmejitev, ki jo predlaga francoska delegacija, če tudi je najmanj krivična, bi kljub temu postavila pod italijansko kontrolo 50.000 Jugoslovanov več, kakor bi se nahajalo Italijanov pod našo. Taki sklepi morejo samo pod-žgati željo po osvajanju in pomenijo kršitev pravic narodov, da odločajo sami o sebi".
Nadalje Djilas pravi: "Trst je zgodovinska "kolonija", ki jo je ustvarila beneška republika. Ta kolonija naj bi služila kot odskočna deska za še globlji prodor italijanske trgovine v pokrajine, ki so vedno bile in ki so še danes po večini naseljene s Slovani. To prebivalstvo se je stoletja borilo
Odgovor ministru dela
Toronto —. Informacijski oddelek unijskega gibanja Canadian Congress of Labor, je temeljito razkrinkal potezo federalnega ministra za delo, kateri je v svoji izjavi obdolžil "komuniste" za nered in stavke v industriji. Ta poteza ministra za delo, pravi Informacijski oddelek, je nedvomno poslednja nada za zavetje bankrotiranemu stališču vlade v zadevi delavstva. Kadar koli je vlada pri-tisnjena z dejstvom svoje nemarnosti napram problemom organiziranega delavstva, tedaj se vedno odgovorni krogi poslužijo s stra-šenjem pred "rdečim strašilom". Na ta način so strašili svet Hitler, Musolini, Baldwin, Chamberlain, Petain in mnogi drugi, pa se jim ni obneslo. Tudi sedaj se ne bo obneslo odgovornim krogom, da bi povrnil kanadske delavce in farmerje v razmere predvojne dobe, to je miloščine, brezdelje, lakoto in bedo, samo za volje dobičkov okrog 65.000 oseb, katerih letni dohodki znašajo od 5000 dol. naprej. Ti maloštevilniki imajo seveda velik vpliv v Ottawi, toda ti ne predstavljajo želje in ne interese kanadskega naroda."
Tako se glasi izjava Informacijskega oddelka unijskega gibanja Canadian Congres of Labor.
proti tujčevemu jarmu in je ostalo izrazito slovansko. To dejstvo, ki so ga priznali veliki italijanski rodoljubi, ki so ustvarjali enotnost italijanskega naroda v dobi rior-gimenta — med njimi sta tudi Mazzino in Sonino, ki je skupno s predsednikom italijanske vlade Orlandom vodil italijansko delegacijo pri pogajanjih za sklepanje versailskega miru leta 1919. Sonino je pisal pred letom 1914, da bi zahtevati Trst pomenilo kršiti načelo narodnosti".
Tako je razumel Sonino Trst in Julijsko Krajino. Medtem sedanji "strokovnjaki", ki želijo postati učenci pri gotovih zadevah, se ponašajo ne kot strokovnjaki načel narodnosti, ampak načel volje imperialistov.
Glavni Izvršni odbor Sveta kanadskih južnih Slovanov je naslovil Svetu vnanjih ministrov v Parizu brzojav, s katerim se v imenu 32.000 Kanadčanov, ki so podpisali peticije zahteva priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji.
Peticije so podpisale številne organizacije, podporna društva in tudi posamezniki v posameznih naselbinah.
Zahtevo za priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji, je naslovil Svetu vnanjih ministrov Glavni Izvršni odbor Zveze Kanadskih Slovencev in Uredništvo lista Edinost.
Kakor razvidno iz dnevnih poročil, vprašanje Trsta in Julijske Krajine je na dnevnem redu vnanjih ministrov štirih velikih držav Amerike, Sovjetske Zveze, Anglije in Francije.
Na prejšnem zasedanju vnanjih ministrov kot znano, je to vprašanje ostalo nerešeno. Medtem ko sta vnanja ministra Amerike in Anglije zagovarjala stališče, da Trst pripade Italiji, vnanji minister Sovjetske zveze je odločno zagovarjal, da se Trst in Julijska Krajina p o,vrne k svojemu matičnemu steblu k Jugoslaviji, kot zavezniku in kot opravičenemu lastniku po zgodovini in narodnostni večini — Jugoslaviji.
Iz dosedanjih poročil o zaseda -
VELIKA NESREČA V PAYMASTER RUDNIKU
Brzojavno smo obveščeni, da je bil v veliki nesreči, ki se je zgodila v Paymaster rudniku, nedaleč Tim-minsa med drugimi ubit rojak John Lavrič.
Kako je prišlo do nesreče in koliko žrtev je zahtevala, zaenkrat nam ni znano. Brzojav, ki je bil naslovljen na Gl. tajnika Zveze Kanadskih Slovencev ne pove podrobnejše o tej nesreči. Upamo pa, da nam bodo tamkajšni rojaki sporočili podrobnosti za bodoči izvod lista.
nju vnanjih ministrov ni mogoče po tem vprašanju podati nič konkretnega. Na razpravi je vprašanje Podonavja, katero je po mnenju gotovih krogov v zelo tesni zvezi z vprašanjem Trsta. Pred svojim odbodom Mr. Byrnes je izjavil, da ni spremenil svojega stališča v pogledu Trsta in Julijske Krajine. Mr. Byrnes in njegovi prijatelji na Wall Street-u seveda ne mo-
rejo izpremeniti svojega stališča, ker to stališče zagovarja interese ameriškega in britanskega imperializma v Evropi in posebno na Balkanu. Toda to stališče ne odobrava ne samo ljudstvo Trsta in Julijske Krajine ,ampak vsak pošten demokrat zahteva upoštevanje narodnih pravic in ne imperialistične inspiracije italijanskih fašističnh elementov.
Stavka gozdarjev in mornarjev solidna
Vancouver — Predvčerajšnem so se vršili tukaj tri zelo važni sestanki voditeljev unijskega gibanja lestne industrije, kjer so predloženi novi predlogi, katere se pod-nese vladnemu predstavniku, Mr. Gordon Sloan-u, za rešitev stavke.
Kaj vsebuje novi predlogi zaenkrat ni znano ničesar konkretnega, toda zdi se, da bo unija sprejela načrt, ki ga je predložil vladni predstavnik.
Na stavki gozdnih delavcev se nahaja 35.000 delavcev. Stavka je solidna in jo podpira večina naroda v British Columbiji.
Enako solidna je stavka mornarjev, 5000 po številu. Unija mornarjev je sprejela predlog vlade za rešitev spornih vprašanj med mornarji in lastniki parniške družbe, toda lastniki vztrajajo na stališču proti priznanju zahtev mornarjev. Pat Sullivan, predsednik mornarske unije je predložil vladi, da prevzame kontrolo nad vsemi parniki, katerih lastniki nočejo priznati zahteve. Dejal je tudi, da je mornarska unija pripravljena pozvati stavkarje na delo in pregovarjati z lastniki in oblastmi direktno na predlogu federalnega ministra za delo. Sedaj je kakor razvidno ležeče, da oblasti rešijo ta važen problem, ker z nadaljevanjem stavke je občutno prizade-
ta dobava raznih stvari.
Tekstilni stavkarji v Montrealu in Valleyfield-u, 6000 po številu, so odločni pri svojih zahtevah, kljub odklanjanja delodajalcev priznati njihove zahteve.
Še vedno se nadaljuje stavka delavcev, Mill and Smelter Workers unije pri Anaconda American Brass kompanije v Torontu. Za večjo plačo, krajši delovni čas so zastavkali člani tipografične unije v Hamiltonu, Ottawi, Edmontonu. Vancouverju in tudi drugod. Od 10 junija v teku je stavka usnjarskih delavcev v Torontu. Unija zahteva krajši delovni čas in sicer 40 ur na teden ter povišanje plače in dva tedna plačani dopust.
Hkrati povedano stavka je zajela več stotin tisočev delavcev skoro po vseh večjih industrijskih podjetjih s zahtevo skrajšanja delovnega časa, večjo plačo in plačane počitnice.
IZDAJALEC MIHAJLOVIČ PRIZNAL SODELOVANJE Z FAŠISTIČNIMI SILAMI
RAZKRIL JE TUDI, DA SO GA ČLANI AMERIŠKE IN BRITANSKE MISIJE NAGOVARJALI NA BORBO PROTI PARTIZANOM
UN RR A POSLAL 98% POMOČI
Washington — UNRRa je poslal dosedaj obljubljene pomoči, semena za zgodnjo pomladno setev okrog 98 odstotkov, 16.000 glav živine in večjo zalogo hrane in obleke. Ta pomoč Jugoslaviji je bila poslana do dne 22 maja t.l.
Izdajalec Mihajlovič, kateri se točasno pred sodiščem zagovarja za veleizdajo, je poleg tega, da je priznal sodelovanje z fašističnimi okupatorji razkril pred sodiščem, da so ga člani ameriške in britanske misije polkovnik Robert McDowell (Amerikanec), pol kovnik William Bailey in polkovnik Hudson (Britanca) nagovarjali nadaljevati pod vsako ceno borbo proti partizanom kot najne-vernejše grupe v Jugoslaviji. Komuniste je treba uničiti" — so opominjali, pravi Draža.
Dalje je priznal na sodišču, da je prisostoval sestanku z Nemci, v novembru mesecu 1941 leta, na katerem pa, da ni prišlo do nobenega "sporazuma". Kot primer navaja, da so Nemci takoj po tem sestanku navalili navodno na položaje četnikov z pet nemških divizij. Toda ponovno se je sestal z Nemci in članom ameriške vojne misije, polkovnikom McDowel-lom v novembru 1944 leta. Draža trdi, da mu je takrat polkovnik McDowell dejal, da ga ne zanima njegova borba proti Nemcem, temveč proti komunistom. Ameriška mladina se ne bori v tej vojni za komunizem in noče komunizma v Jugoslaviji".
To razkritje Draža je smatral toliko tajnim, da je menil izpovedati vse to le na tajnem sestanku sodišča. Metdem mu je sodišče dalo vedeti, da tajnih zaslišanj ne bo, da lahko pove odkrito kar hoče.
Mihajlovič trdi, da je bil "prisiljen" k skupnim operacijam z Nemci, pri katerih so njegovi nižji poveljniki čestokrat vršili gotove akcije brez njegove vednosti, katerih sam ni odobraval. Toda, ko mu je sodišče predočilo njegove lastnoročne podpise na ukazih, ki jh je izdajal kot povelje, je priznal da so četniki sodelovali po
MI NE MOREMO POMOČI TEHTATI V MOTORJIH, ZLATU ALI PŠENICI - MI SMO DALI KRI NAŠIH OTROK - EHRENBURG
Nad osem tisoč poslušalcev, so navdušeno pozdravili tri svetovno znane sovjetske pisatelje na zborovanju, ki se je vršilo v Maple Leaf Garden dne 14. junija, pretekli teden. Če se pomisli, da se je to zborovanje vršilo komaj eno leto potem odkar je bila proglašena zmagoslavna napoved popolne in brezpogojne zmage nad oboroženimi silami nazifašizma v Evropi, ter sovražno in provoka-cijsko kampanjo zoper Sovjetsko zvezo, tedaj ni težko doumeti, da se nahajamo v dobi ne samo političnega trenja, temveč v dobi med oživetjem ali pa popolnim u-ničenjem preživelih fašističnih o-stankov v svetu, ki ogrožajo mir in varnost sveta.
To veliko ljudstvo zborovanje se je vršilo v duhu nujnosti po zgraditvi dobrih prijateljskih od-nošajev med Kanado in Sovjetsko zvezo. Prijateljski odnošaji so potrebni med narodi obeh držav posebno danes, ko se polagajo v mednarodnem obsegu predpogoji za mir in varnost. Pri otvoritvi tega zborovanja predsednik Rev. I. G. Perkins, je poudaril: "To zborovanje je sklicano za to, ker ljudstvo v tej deželi želi mir! Mi smo bili žrtve ene najbolje zlobne propagande moderne zgodovine. Izmed dveh vojn je visela "železna zavesa" nevednosti o Sovjetski zvezi in se je razširila po vsem svetu. Začasno je bila odstranjena za časa vojne, ker to je zahtevala neposredna nujnost za obstoj. Toda sedaj prav isti elementi, kateri so postavili to "železno zaveso" in širili neresnico o Sovjetski zvezi, so zopet na delu, da bi napravili jez med obema državama. Zato moramo stati na braniku, da sprečimo zlobno namero in ohranimo prijateljstvo, katero je skovano v vojni proti skupnega sovražnika".
Zatem je govoril zelo znani ko-lumnist Elmore Philpott, kateri je v svojem govoru razkrinkal najbolj reakcionarno in zlobno vlogo časopisa "Toronto Telegram", kateri zastopa interese kanadskih kapitalistov. Razkrinkal je tudi namero produkcije "atomske bombe" rekoč, da se mu zdi, kakor da kanadska gos nese jajca, na katerih pa sedi ameriški "orel". Vse to se dela brez da bi se vprašalo narod, če odobrava ali ne odobrava stališče gotovih krogov, ki podpirajo nov način imperializma. Toda jaz pravim, je dejal Philpott, da ogromna večina ljudstva ne odobrava imperialistično politiko v obliki "atomske gorjače" in želi mir, želi dobre in prijateljske odnošaje z narodi Sovjetske zveze".
Nato je navzočim predstavljen Konstantin Simonov, sovjetski poet in vojni poročevalec, kateri je v kratkih, a zelo pomembnih besedah orisal prejšne in točasne cilje Sovjetske zveze. Dejal je: "Naš cilj, ki smo ga postavili v dobi prejšnih "Pjatiletkah" je isti, kakor je danes. Prvič: ekonomski razvoj, drugič kulturni napredek in tretjič višji življenski standard za naše narode". Medtem ge-neral-major Mikhael Galationov, vojni poročevalec in urednik "Pravde", je dejal naslednje: "Mi smo prišli v Kanado, ne kot diplomati, temveč kot pisatelji. Naša želja je spoznati čustva kanadskega naroda, njegovo srce, ker smatramo, da je Kanada demokratična država, ki se je borila skupno z nami proti fašizmu. Toda mislimo tudi, da bi kanadčani morali enako spoznati ruski narod ter vedeti kaj prav zaprav se dela."
Tukaj prinašamo popolni tekst govora, ki ga je ob tej priliki imel svetovno znani novelist in vojni poročevalec Sovjetske zveze, Ilija
Ehrenburg.
"Jaz sem veste, zelo reven diplomat. Zato ne želim govoriti z besedami diplomata, ker tudi Vi niste diplomati. Jaz verujem, da se bomo razumeli. Jaz sem se nahajal v Združenih državah dva meseca, toda v vaši zemlji sem komaj dva dni. A, zdi se mi, da sem uspel razvideti kaj je dobro in kaj je slabo. To dobro je, vaš narod — slabo, so članki v vaših časopisih. Vendar pa mislim, da kljub temu so naše želje za prijateljstvo. Pravi se, da edino ljudstvo, ki je podobno eno drugemu more biti prijatelj. Črnolasec se lahko zaljubi v blondinko, matematik lahko postane prijatelj poeta. Zakaj ne bi tudi mi živeli v prijateljstvu.
MI SMO LAHKO PRIJATELJI
Kaj navadno se reče, da se diplomatu ne spodobi reči "ne", toda če diplomat izreče "mogoče", to pomeni nikoli. V mojem življenju sem dostikrat moral reči "ne". Toda, če sem rekel mogoče, sem dejansko tako tudi mislil. Mi moremo biti prijatelji z kanadskem narodom. Precej ljubeznivi kos pohištva za diplomacijo je okrogla miza. Zakaj ne bi potem govorili odkrito, da diplomatična okrogla miza ima preveč ostre vogale. Lludstva pa niso diplomati — in ljudstva v resnici lahko sedijo za okroglo mizo. Mi smo se borili skupaj v tej vojni in smo šli skozi velike preizkušnje. Zakaj ne bi šli skupaj v dnevih miru?
Vem, da naše prijateljstvo ni najbolj všeč nekaterim. So ljudje, ki želijo, da bi se prepirali in sovražili. Takih je tukaj in tudi drugod, ki še vedno sanjajo na "križarsko vojno" proti Sovjetski zvezi. še se ni uspelo obsoditi kriminalce na sodišču v Nurenbergu, pa je že nekatera gospoda priprav-
ljena prenoviti "firerjeve" projekte. Resnici na ljubo mislim, da bi si taki avtorji morali razdeliti članarino z avtorji Goeringom in Ribbentropom. Trava še ni prerast-la grobove, a ta gospoda govori o "tretji svetovni vojni". Ali so za to umirali Rusi ob Volgi in Kanadčani pri Scheld?
NEČASTNI POLOŽAJ
Meni izgleda, da nismo nikjer slišali toliko zlobnih besed proti moji zemlji, kakor tukaj. Jaz poznam Kanadčane kot hrabre in miroljubni narod. Zakaj so prav zaprav Kanadčani naščuvani proti Rusiji ? Za časa prve svetovne vojne, sem se nahajal na fronti v Franciji. Usoda je hotela, da sem bil skupaj z kanadskimi vojaki. Držali so se odločno na najbolj nevarnem položaju. Spomladi leta 1945 smo na ruski fronti z globokim ganotjem zvedeli o hrabrosti in vojnem uspehu kanadskih vojakov v Hollandiji. Tudi topot so Kanadčani stali na prvih položajih. Bilo je to zelo nevarno, toda častno mesto. Toda tudi sedaj skušajo postaviti Kanadčane na prvo mesto vojnega podžiganja proti Sovjetski zvezi. Verjamem, da je zelo nevaren, a vsekakor nečasten položaj.
Tukaj je časopisje, ki dnevno straši otroke pred Rusijo, ker navadno otroci se boje pred namišljenim strašilom. Mnogi čitatelji, če tudi je to že davno odkar so bili otroci, se tresejo in boje. Zakaj ? Zato, ker oni poznajo Rusijo le po tem, kakor pišejo časopisi, kateri pa na debelo lažejo. Tukaj pri vas se prodaja žganje na odmerke. Toda zlobno obrekovanje proti Rusiji, v neomejeni količini. Neki meščan, z katerim sva se srečala v trgovini tobaka, me je resno vprašal: "Ali ni resnica, da je Sovjetska zveza okupirala Iran
in pripravlja tudi baze v Argentini?" Znana mi je neka zelo modra španska pesem, ki pravi: "Nekateri pojejo to kar znajo, drugi znajo, pa samo to, kar pojejo". Tako tudi Kanadčani ponavljajo kar so čitali v časopisih. Toda ljudje, kateri tirajo kanadski narod proti Sovjetski zvezi, znajo svojo melodijo prav dobro.
V KANADI NI RUŠEVIN
Tukaj v vaši deželi je mnogo hiš, so velike in so manjše, revne in bogate. Toda nikjer ruševin! Med vami so srečni in nesrečni, toda celo nesrečni se lahko veselijo pri objemanju svojih otrok. Jaz govorim to zato, ker v moji zemlji so neštete sirote. Jaz ne poznam družine pri nas, kjer bi ne bilo prazno mesto za mizo pri kosilu. To je cena, ki smo jo mi plačali za zmago. To je cena, ki smo jo plačali za svobodo — našo in vašo! Vi imate Ocean. . . Vi imate hrabre vojake. Ampak, ali morete pozabiti na živo steno ob Volgi? Ali morete pozabiti Sta-lingrad?
Pred nedavnem ste naštevali koliko ste nam pomagali. Toda mi ne moremo na tehtnici iztehtati naš račun in našo pomoč. Mi nismo pomagali z stroji, pšenico ali pa zlatom, ampak z krvjo. Z krvjo naših otrok!
Nas se obtožuje z zlobno sramoto. Jaz ne želim tega zanikati, ker to bi bilo izpod vsakega dostojanstva moje zemlje. Pravijo, da Hottentots-i imajo neko zelo tujo moralo, namreč, če tepem, je dobro, če sem pa tepen, je slabo. Mogoče je, da Hottentots-i (Afriško pleme) nimajo take morale. Jaz jih vsekakor ne želim razžali-ti. Vse kar želim povedati z tem je to, da so tukaj taki Hottentotsi in ne med resničnimi Hottentotsi.
(Dalje na 4 str.)
njegovi vednosti z okupatorskimi silami v borbi proti partizanom.
"Ali zanikate, da so Nemci, Bolgari in četniki vodili skupne akcije?" je vprašalo sodišče.
"Tega ne zanikujem, ker to je bilo nekaj, čemur sem bil prisiljen", je odgovoril Mihajlovič.
Pri poznejši obravnavi Mihajlovič je priznal, da so ga Nemci zakladali z orožjem. Orožje je dobival tudi z strani zavezniških vojaških misij.
Sodišče je vprašalo Mihajlovi-ča, če je bil malteriran v zaporu ali pa izsiljen priznati gotova dejstva. Mihajlovič je odgovoril, da ni bil maltretiran in tudi z šilom iznuden priznati svoje pričevanje. Priznal je tudi, da so ga oblasti obvestile glede ponude za obrambo gotovih krogov iz Združenih držav. Obveščen sem bil o ponudi ameriških advokatov za mojo obrambo, pravi Mihajlovič. Toda ne-potrebujem obrambo izven zemlje, je odgovoril.
Izpoved Mihajloviča potrjuje, kako so se vodile skupne operacije z fašističnimi silami v borbi proti partizanom, kar je še najbolj neverjetno je to, da je bilo uporabljeno tudi zavezniško orožje pri teh operacijah v času, ko je bila skupna naloga zaveznikov boriti se proti fašističnim silam ne glede kje in na kakšen teritoriju se nahajajo.
Samo 25 minut za 16 dni obravnave
Montreal, 17 jun. — Porota v zadevi obtožbe za ogleduštvo Fre-da Rosse-a, potem ko je slišala nič manj kakor 360.000 besed v obravnavi zadnjih 16 dni, se je odstranila v posebno sobo. Preteklo je komaj 25 minut, da se je povrnila in izrekla obsodbo — kriv!
Verjetno je, da so bili porotniki zelo izurjeni v taki zadevi, ker 360.000 besed presoditi v 25. minutah, ni tako lahka stvar.
Kakor je naznanjeno bo obsodba za Fred Rosse-a izrečena še ta teden. Zakon po katerem je bil spoznan krivega določa do sedem let zapora.
Dobili večjo plačo in sigurnost unije
Sudbury — Pretekli teden je podpisana nova pogodba med International Mine, Mill and Smelter Workers unijo in International Nickel kompanijo, katera določa od 10 do 15 centov zvišanje plače in pa unijsko sigurnost. Pogodba se nanaša na veliki rudnik nikla v Sudbury in velike topilnice v Port Colborne ali pa okrog 8.325 delavcev zaposlenih v teh področjih.
Nova pogodba vključuje tudi plačane počitnice in sicer po terminu zaposlitve. Tako bodo delavci, ki so zaposleni pet let pri tej kompaniji dobili dva tedna plačane počitnice.
Neurje v Windsorju
Windsor, 18 jun. — Dvajset oseb je mrtvih in nad 150 ranjenih kot posledica velike nevihte, ki je zadela Windsor in okolico minulo nedeljo. Porušenih je okrog 100 stanovanj in se škodo že sedaj računa nad en milijon dolarjev.
Rešilni oddelek nadaljuje z iskanjem nadaljnih žrtev v ruševinah.
Poleg škode na stanovanjskih poslopjih je narejena zlasti velika škoda na farmah, kjer je večji del teh še vedno pod vodo kakor se glasi tozadevno poročilo iz prizadete okolice.
n
EDINOST"
Published weekly at
f	206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Zasedanje zunanjih ministrov
Prav te dni se vrši ponovno zasedanje zunanjih ministrov štirih velikih držav, Amerike, Sovjetske zveze in Francije v Parizu. Kakor na prejšnem je tudi na tem zasedanju nedvomno eno od poglavitnih vprašanj razmejitev med Jugoslavijo in Italijo ter pripadnost Trsta.
Na drugem mestu smo priobčili izjavo Sveta kanadskih južnih Slovanov, v kateri navaja število organizacij, podpornih društev in druge ustanove posebno unijski lokali, ki so v imenu svojega članstva poslali resolucijo Svetu zunanjih ministrov v Parizu.
Računa se, da so do danes poslane mnogoštevilne resolucije s zahtevo, da se Trst in Julijska Krajina povrne svojemu matičnemu steblu Jugoslaviji. Te resolucije so podpisane v imenu tisočev članstva. Ravno tako se računa, da je do danes podpisalo preko 30.000 Kanadčanov peticije za priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji. Podpisovanje peticij se nadaljuje in se pričakuje da bo v par naslednjih tednov število podpisnikov doseglo preko 40 do 50 tisoč.
Veliko število Kanadčanov potem ko jim je na zemljevidu pojasnjeno zakaj se gre, podpisali peticijo brez nadaljnega rekoč, da je Jugoslavija povsem opravičena v svoji zahtevi ne samo po narodnostnem, ampak tudi prirodnem vprašanju, Trst pripada razprostrtemu zaledju, ki je jugoslovansko in ne italijansko.
Tako prizna navadni Kanadčan. Tako priznanje je pripravljen dati vsak pošten rodoljub, kateri se zaveda poštenosti, kateri ima le iskrico občutka pravičnosti. Toda gotovi krogi po vzorcu ameriškega in britskega vna-njega ministra, zanikajo pravice tržaškemu ljudstvu in zagovarjajo osvajalne interese italijanskih imperialističnih elementov.
Edvard Kardelj je z ozirom na vprašanje Julijske Krajine in Trsta, dejal naslednje značilne besede: "Vprašanje Julijske Krajine in Trsta je vprašanje na katerem se preizkuša vest človeštva, občutek pravičnosti, resnična demokracija in zavezniška zvestoba do prijatelja, ki je ostal vedno zvest".
Te besede so dovolj močna pojasnitev obenem glede rešitve tega važnega vprašanja sedaj na zasedanju vna-njih ministrov v Parizu. Vse poštene, miroljubne in demokratične sile v svetu pričakujejo od tega sestanka pravično irešitev tega vprašanja, sicer tako rešitev, ki bo dejansko odstranila mogočnost za nadaljne imperialistične intrige in upoštevala narodne pravice.
Za rešitev tega vprašanja v duhu narodne pravice in v duhu miru in varnosti, je edino pravilen predlog vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije!
POROČILO REPARACIJSKE KOMISIJE 0 SK0DI, KI JO JE P0VR0ČILAITAL.0KUPACIJSKA VOJSKA VJUG0SLAVIJI
Reakcija in "rdeče strašilo"
Pretekli teden Informacijski oddelek unijskega gibanja Canadian Congres of Labor, je podal obširni pregled točasnih irazmer v industriji. Ta oddelek navaja nešteto primerov zakaj so se delavci morali poslužiti stavke. Vzrok za stavko ni vpliv gotovih političkih motivov, kakor se skuša v javnosti prikazati, temveč popolnoma opravičene zahteve delavcev, temelječe se na stvarni podlagi iračuna za njihov življenski in kulturni napredek.
Ne more biti slučaj, da so bili delavci prisiljeni čakati po več mesecev na odgovorne oblasti glede pregovora med delavci in delodajalci. Posamezni odgovorni krogi so se zanimali bolj za razmere v Evropi, posebno da se ne zgodi kaj hudega gotovim nazifašističnim industrijskim podjetnikom, kakor pa za neposredne zadeve v industriji zlasti za povojno dobo.
Informacijski oddelek je odločno zavrnil nespodobno obdolžitev za nadaljevanje stavk "komunistične voditelje", kakor jih je obdolžil federalni minister za delo. Federalni minister v svojem govoru o tekočih razmerah je namesto neposredne akcije za pohitritev pregovorov med delavci in delodajalci, napovedal vojno proti "komunistom", češ da so "komunisti" odgovorni za stavke v deželi.
Vse kar je pozabil omeniti federalni minister, kar je pa tudi razumljivo, je to, da se v svojem govoru ni dotaknil ogromnih dohodkov industrijskih podjetnikov. Namesto tega se je raje poslužil znanega "rdečega strašila" proti opravičenih zahtev 'delavcev. Toda "rdeče strašilo" ne more in tudi ne bo moglo zboljšati delovne in zdravstvene pogoje, ne more zvišati delavcem plače, ne more jim dati plačane počitnice, ne more napraviti številna stanovanja, katerih primanjkljaj postaja čedalje občutna in neznosna zadeva velikega števila družin, ki so prisiljene stanovati v ne odgovornih stanovanjih ali pa enostavno pod šotorskim krilom. Da — tega ne more in ne bo moglo dati "rdeče strašilo", katero je sedaj po smrti največjega krvnika Hitlerja postalo orožje za razbijanje delavskih stavk, za enostavno obtožbo proti delavcem v rokah črne in skrajne reakcije, katera skuša na ta način zaščititi ogromne dohodke velikih industrijskih in rudarskih podjetij. Toda črna reakcija se služi z istim! "rdečim strašilom" tudi v drugih zadevah in posebno proti Sovjetski zvezi in proti mednarodnega sporazuma, kooperacije med narodi — proti miru in varnosti.
Po smrti Hitlerja — nadaljuje z njegovim orožjem črna reakcija. Toda Hitlerjeva smrt je bila vsekakor neslavna.
Zločinski napad Italije na miroljubne narode Jugoslavije 6. aprila 1941. leta ni bil slučajen podvig Mussolinijeve fašistične vlade, temveč logičen zaključek dolgoletnih imperialističnih priprav pro-fašistične in fašistične Italije. V dobi med dvema vojnama, od 1918. leta do skupnega nemško-italijan-skega napada na Jugoslavijo 1941. leta so bile italijanske agresivne težnje proti naši državi v prvem načrtu italijanske zunanje politike. Iz cele vrste dokazov, ki to potrjujejo, navajamo samo nekoliko dejstev: napad na Reko in njeno enostransko anektiranje, v-pis enostranskih koncesij v korist Italije v vse konvencije, ki so bile sklenjene z Jugoslavijo, nasilno poita-lijančenje in preganjanje jugoslovanskih manjšin in njihovo prisilno deportiranje, pogoste odkrite pretnje Jugoslaviji, uradna ireden-tistična propaganda proti Jugo-j slaviji, organiziranje in vzdrževanje Paveličevih in drugih izdajalskih formacij ter njih pošiljanje v Jugoslavijo v cilju terorizma, priključitev Albanije kot temelj za vpad v Jugoslavijo in Grčijo, podpiranje Mačka in drugih petekolo-naških politikov v cilju razkosanja Jugoslavije ter moralna in gmotna pomoč vsem sovražnikom naših narodov itd. Te napadalne priprave Italije proti Jugoslaviji so bile del splošnega načrta napadalne fašistične politike Italije proti svobodoljubnim narodom in svetovnemu miru.
Italija je 6. aprila 1941. leta brez napovedi vojne napadla Jugoslavijo. Po mednarodnem pravu je ta napad že sam po sebi vojni zločin. Z istočasnim nemškim napadom je bil povezan tudi glede ciljev in metod.
Od 6. aprila 1941. leta do brezpogojne kapitulacije Italije 9. septembra 1943 (tedaj dve leti in pol) so bila pod italijansko zasedbo v-sa naslednja področja Jugoslavije: vsa Dalmacija, Črna gora, Hercegovina, Kosovo, Metohijsko področje, skoraj ves Sandžak, skoraj polovica Slovenije z Ljubljano, v-
sa južnozapadna Hrvatska s Kar-lovcem, velik del Bosne in del Makedonije s Tetovom z Gostivarom, Kičevom, Debrom in Strugo, kar je tretjina celotnega jugoslovanskega področja. Velik del teh področij je bil enostavno anektiran kot integralni del Italije (Slovenija, splitsko in šibeniško področje, Boka Kotorska, Kosovo in Me-tohija), ostala področja pa so bila pod vojaško zasedbo italijanskih oboroženih sil, kjer so ustvarjali in poskušali ustvarjati svoje kvizlinške vlade. Po pogodbi z Nemčijo (Berlinska pogodba) je imela Italija pod svojo oblastjo vsa ostala področja in je bila edini stvarni gospodar nad okupiranim področjem tako zvane "Neodvisne države Hrvatske" in na področju Črne gore. Vse kvizilinške vojaške formacije (ustaške, četni-ške, milica in domobranci) so bile na okupiranem področju pod italijanskim poveljstvom in so od njega dobivale hrano, obleko in municijo.
Pokrajine, ki so spadale pod vojaško okupacijo Italije, so bile najbogatejše pokrajine glede gozdov in ovčarstva v Jugoslaviji. Tukaj so bile tudi nekatere temeljne industrijske panoge življenjske važnosti za naše gospodarstvo (tovarna za celulozo v Drvarju, tovarna za aluminij v Lo-zovcu, kromovi rudniki in okoli 50 drugih velikih rudnikov, tovarne za cement, ladjedelnice itd.) Kosovsko-metohijsko področje je eno izmed žitnic Jugoslavije in ves primorski pas je temelj za vinogradništvo in kletarstvo v državi.
Istočasno z okupacijo so prišla z italijansko vojsko tudi gospodarske organizacije in podjetja, ki so dobila koncesije za gospodarsko izkoriščanje naše države. Ti "civilizatorji" so prevzeli vse važnejše gospodarske pozicije ter so prišle banke in zavarovalna podjetja popolnoma v njihove roke.
Sporedno s tem so deportirali Jugoslovane in sistematično naseljevali Italijane na njihovih po-
sestvih. Narodna lastnina je bila proglašena za vojni plen in iz-ropana.
Ko je vzplamtela vseljudska v-staja narodov Jugoslavije je vojaško slabi in strahopetni okupator pričel divjaško pustošiti in loviti ljudi. Italijanska vojska in njene okupacijske oblasti so točno izpolnjevale ukaze svoje fašistične vlade in vrhovnega poveljništva ter so neusmiljeno pustošile po naši državi, organizirale kazenske ekspedicije (rastrellemento), sadistično pobijale nedolžno civilno prebivalstvo, izvajale množična interniranja, rušile, požigale in ropale vasi, mesta, uničevale kulturne, umetniške in zgodovinske spomenike ter znanstvene pridobitve. Rušili in skrunili so crkve in šole, neusmiljeno ropali in uničevali trgovine, skladišča, rudarska in industrijska podjetja, prometna sredstva, bolnišnice in zdrav-stveno-higienske ustanove. Opu-stošili so kmečka gospodarstva in jim ropale živino in inventar, o-pustošili in požgali gozdove in sadovnjake, sekli in uničevali vinograde in parke.
V svoji zločinski akciji so tekmovali med seboj vojak, komandant, civilni guvernerji, fašistična milica, kraljevski karabinjeri in redne čete italijanske vojske. Za seboj so puščali pravo opustošenje povsod, kjer so se pojavili, tako da spada področje, ki je bilo pod bivšo italijansko zasedbo, med najbolj opustošene kraje Jugoslavije.
Italijanski fašistični okupatorji so med svojim neizzvanim napadom na Jugoslavijo in neprestanimi boji narodov Jugoslavije za svobodo in proti italijanskemu zatiranju vzeli življeje 437.956 osebam in onesposobili za delo 131. 250 ljudi. Odgnali so na prisilno delo 84.512 ljudi ter jih izčrpavali z najtežjimi deli. V koncentracijska taborišča so poslali 109.437 in-ternirancev, a v ujetniških taboriščih je bilo 7450 vojnih ujetnikov, ki so jih po kapitulaciji Italije izročili Nemcem. Prisilno so izselili 122.430, a prisilno mobili-
zirali 87.215 oseb.
Kmečka gospodarstva so bila najprej izpostavljena italijanskemu fašističnemu okupatorju. Požgali in porušili ali poškodovali so 142.555 kmečkih domov. Skupaj s poslopji je bilo uničena ali oropana premična imovina gospodarstev in poljedelski inventar. Sovražnik je uničil 4 milione 750.000 sadnih dreves, 38.000 hektarov vinogradov, oropal je 969 tisoč glav goveje živine, 3,095. 500 glav drobnice, 12,760.000 perutnine, 102.000 panjev kakor tudi plemensko živino v državnih žreb-čarnah. Uničili so tudi opremo, naprave in instrumente kmetijskih šol, posestev, kontrolnih in vzornih postaj.
Zaradi "strateškega" požiganja in izsekavanja za potrebe okupatorja so posebno trpeli gozdovi in gozdno gospodarstvo sploh. Sovražnik je posekal ali uničil 21 milijonov kub. metrov lesa, posekal 34.000 ha mladih gozdov, kultur in nasadov, odpeljal 670. 000 kub. metrov raznega drevja, 420.000 kub. metrov tehničnega lesa, 340.000 kub. metrov tesane-ga in rezanega lesa, 8700 ton proizvodov za kemično obdelavo lesa, uničil orodje in priprave za merjenje, kartiranje, elaborate ter pisarniško in drugo opremo gozdarskih ustanov. Nadalje je uničil 414 poslopij gozdarskih uprav in manipulacij, 550 km gozdnih železnic, 23 žičnih železnic ter 5000 km gozdnih potov, 67 žlebov, 35 lokomotiv in 500 vagončkov. Popolnoma je uničenih 424 in poškodovanih 620 žag, popolnoma uničena 1 tovarna za celulozo, 2 tovarni za ek-strakt, ena tovarna za vžigalice in 2 za impregnacijo lesa.
Na okupiranem področju so rudarska podjetja zelo poškodovana. Zelo je uničeno 18 jaškov, 28 popolnih delavnic, 5 jeklenih vrvi v dolžini 13 km, 82 kompresorjev, 150 rudniških poslopij. Oropali so 980.000 ton črnega premoga, 1730 ton železne rude, 218.000 ton lignita, 120.000 ton kromove rude, 752.000 ton raznih drugih železnih rud. Uničenih je 48 rudniških
Stališče Italijanskih socijalistov v pogledu Trsta in Julijske Krajine
Pred nedavnim je nekatero časopisje prineslo vest, da se je poleg drugih reakcionarnih strank pridružila italijanski zahtevi po Trstu, tudi komunistična partija. Ta vest je dala podlago za očitka komunistični partiji, češ, da je zašla v zablodo. Toda poznejše vesti in pa sam kongres italijanskih socialistov, ki se je vršil v aprilu t. 1., potrjuje, da so voditelji socialistične stranke v osebi g. Pie-tro Nenni, podpirali in podpirajo stališče italijanske reakcije pri zahtevi, da Trst in večji del Julijske Krajine pripade Italiji.
Na kongresu italijanskih socialistov, g. Pietro Nenni se je dotaknil tudi vprašanja razumejitve med Jugoslavijo in Italijo, članek, ki ga je prinesla "Borba", glasilo Komunistične Partije Jugoslavije, o tem govoru, pravi naslednje:
"Kakor je dobro znano se g. Nenni v tem vprašanju (Trsta in Julijske Krajine) ne razlikuje od drugih italijanskih politikov, ki se v glavnem zavzemajo za zasužnje-valne pretenzije do naše Julijske Krajine. Izjava g. Nennija o "ita-lijanstvu Trsta", o tem, da "Italija ne bo nikdar pristala na prepustitev Trsta Jugoslaviji" itd, je imela naša javnost že priliko slišati. Ob tej priliki je g. Nenni šel nekoliko dalje, celo do Wilso-nove črte g. De Gasperija. Nenni v svojem govoru je izjavil, da "je v Julijski Krajini samo ena pravična meja, in sicer tista, ki se je leta 1919 imenovala Wilsonova črta". Razen tega je vodja socialistične stranke dejal, da je ne-neposreden stik z Beogradom mogoč samo, če Jugoslavija prizna Italiji pravico do Trsta in mest v zahodni Istri".
Če bi takšno mnenje prebrali v mornarhističnem listu "Italia nu-ova" ali glasilu neofašističnega gibanja "Uomo quallunque", bi se pač ne čudili. Od fašističnih ostankov in njihovih prijateljev ni mogoče pričakovati nič drugega, kakor da skrivajo odgovornost premaganih napadalcev, oziroma bolje rečeno svojo lastno voljo. Italijanski imperialisti delajo to, kakor smo videli, s postavljanjem "pogojev" Jugoslaviji, s kleveta-njem naše države — z drugimi besedami, z raznimi poskusi, če bi se jim morda posrečilo prikazati Musolinijevo Italijo kot "žrtev", Jugoslavijo pa kot "krivca" za v-
se tisto, kar se je zgodilo med drugo svetovno vojno. Toda, ko zavzame takšno stališče takšna demokratična avtoriteta sedanje Italije, kakršna je g. Nenni, ko si dovoljuje, da potegne takšno "pravično" mejo med Jugoslavijo in Italijo, mejo, ki se krije s sedanjimi zahtevami fašistične drha-li v Trstu, z zahtevami študentskih izvržkov v Cremozi, ki so manifestirali za "italijanski Trst" ob vzklikih "vojno Jugoslaviji", ko postavlja pogoj za "kontakt z Beogradom" z "zahtevo" Jugoslaviji, je to v resnici nenavadno in se je treba nad takšnim pojavom res zamisliti.
Ali je g. Nenni resnični demokrat ali ni, v to vprašanje se ne bomo spuščali. Ob številnih prilikah je g. Nenni dejansko dokazal, da želi uspeh demokraciji v Italiji. Nam v Jugoslaviji je znana njegova dosedanja pripravljenost, da v sodelovanju s Komunistično partijo Italije, s krepitvijo enotnosti delavskega razreda, utrdi pozicije italijanske demokracije, ki jo še vedno resno ogrožajo o-stanki fašizma v državi. Nesporno je tudi, da je g. Nenni mnogo pripomogel za skupni nastop italijanskih socialistov in. komunistov pri občinskih volitvah ter tako v znatni meri za stabilizacijo enotnosti demokratičnih sil v Italiji. Prav tako je v veliki meri zasluga g. Nennija, da je doslej v italijanski socialistični stranki prevladovala politika enotnosti delavskega razreda in demokratičnih sil, a ne politika, ki jo vodijo raz-bijalci te enotnosti, znani obreko-valci Sovjetske zveze in prpfašis-tični "socialisti" tipa Saragata in Siloneja. Ko torej upoštevamo v luči teh dejstev stališče g. Nen- j nija do Julijske Krajine, sprevidi-1 mo, da je eden tistih demokratov I v sedanji Italiji, ki mislijo, da bodo njihova prizadevanja v notranji politiki "uspešnejša", če se bodo tudi dvignila šovinistična gesla proti Jugoslaviji, gesla, ki so kakor kaže "najprimernejša" za sedanji položaj v Italiji; če na področju mednarodnih vprašanj "razorožajo" imperialistične reak-cionarje iz tabora italijanske bur-žuazije s prevzemanjem njihovih megalomanskih zahtev.
Izkušnja pa je pokazala, da so se taki eksperimenti z demokracijo končali na škodo demokracije, da z njimi ni bila "razorožena re-
akcija", temveč da nasprotno oborožena. To je bilo med drugim razvidno tudi iz politike tržaških socialistov v znanem "Odboru narodne osvoboditve Julijske Benečije". Ime in zastavo svoje stranke so izročili v roke neofašističnih provokatorjev ter so se jim udinjali za nasilje nad demokratičnimi množicami v Trstu in za proti jugoslovanske izgrede. In kaj se je zgodilo? Ali se je tržaškim socialistom posrečilo spreobrniti neofašistične kričače v socialiste? Ali se jim je posrečilo na pozicijah italijanskega imperializma krepiti resnično demokracijo in ali so na teh pozicijah sploh mogli delovati v tem smislu tako kakor bi hoteli, kar je vsekakor sporno? Seveda niso. Tržaški socialisti so se sami izločili iz vsega, kar je resnično demokratično v Trstu, in postali so navaden privesek naj-mračnejše reakcije. Tržaški prole-tarijat gleda zdaj v njih lažne demokrate, agente neofašistov in trustov, prebarvane s "socialistično barvo". Nasprotno njim pa so se na liniji pravične in v resnici demokratične rešitve vprašanja jugoslovansko italijanskih odnosov, na liniji enotnosti slovenskih in italijanskih demokratičnih sil v Trstu in pasu "A" Julijske Krajine "okrepile", utrdile ter prekalile sile demokracije v tej pokrajini.
To, kar so tržaški socialisti storili že zdavnaj na svoji fronti, je g. Pietro Nenni storil na kongresu svoje stranke slovesno, v imenu vse svoje stranke. Na podoben način je v službo zasužnjevalnih pretenzij italijanskih imperialistov proti narodom Jugoslavije g. Nenni brez pridržka vložil ugled in moč svoje stranke. In njegov glas se je zdaj odkrito dvignil proti demokratičnim italijanskim in slovenskim množicam v Trstu in Julijski Krajini, proti njihovim pravicam do samoodločbe, za ponovno narodnostno zatiranje o-gromne večine tamkajšnega prebivalstva, za teptanje najosnovnejših načel demokracije.
Ali je bilo stališče g. Nennija glede razmejitve med Jugoslavijo in Italijo edino odstopanje od resničnih demokratičnih načel na kongresu socialistične stranke, edino popuščanje mračnjaškim silam reakcije, edino izrazito proti-jugoslovanska demonstracija ?
NE. Da bi ni bilo nam priča dejstvo, da kongresu v Florenci prisostvuje notorni vojni zločinec, ki je razen tega tudi sramotni izdajalec narodov Jugoslavije, zloglasni hlapec fašističnih okupatorjev. Na kongresu med delegati tujih "socialističnih strank" se je pojavila izdajalska mrhovina Živka Topaloviča. Truplo pokojnega "gazda" živka, sovražnika delavskega razreda Jugoslavije in naših narodov, intimnega sodelavca Draže Mihajloviča in "ideologa" ravnogorskih koljašev, je predsednik italijanske socialistične federacije tudi blagovolil pozdraviti. Živko Topalovič, član čet-niškega "nacionalnega komiteta", je najbližji sodelavec Draže Mihajloviča pri strašnih zločinih nad našimi narodi. Kot takšen mora prevzeti odgovornost hkrati z drugimi najhujšimi vojnimi zločinci. Osebnost Živka Topaloviča ni znana v Italiji, že dalj časa "gazda" Živko zbira okrog sebe četniške agente OVRE drobilce glav in posiljevalce ter organizira celo vrsto protijugoslovanskih provokacij. Kot zvesti hlapec reakcionarnih izdajalskih protiljudskih režimov v bivši Jugoslaviji, ki je njihov tabor fašističnih zločincev med drugo svetovno vojno okrasil s svojim "socializmom", je našel "gazda" Živko nove delodajalce. Zdaj kot pogost pisec člankov v mornarhofašističnem listu "Italia nuova" po pasje zvesto služi interesom italijanske reakcionarne buržuazije. Kakor se je včasih z Dražo Mihajlovičem boril, da bi Musoliniju ostale Črna gora, Dalmacija in "Ljubljanska pokrajina", tako je tudi zdaj v Italiji "gazda" Živko odrpl trgovino in prodaja svobodo in neodvisnost naših narodov. Ta izvržek kleveta v najbolj reakcionarnem italijanskem tisku našo domovino in "velikodušno odstopa" Italiji Julijsko Krajino.
Zakaj je bilo italijanski socialistični stranki potrebno "okrasiti" svoj kongres z navzočnostjo takšnega vojnega zločinca, je težko razumeti. Prav tako si ne moremo zamisliti da italijanski socialisti niso vedeli, da pomeni povabilo takšnega hudega vojnega zločinca, kakršen je Živko Topalovič, izrazito protijugoslovansko provokacijo, ki mora resno ogor-čiti demokratično javnost v naši državi.
črpalk in 8 kompletnih separacij.
Posebno težka opustošenja in poškodbe so bile v naši industriji. Uničevali so industrijsko poslopja, naprave in stroje, odpeljal ali uporabljali za potrebe okupacijskega vojaštva izgotovljeno blago in surovine. Skupna škoda, ki je bila povzročena industriji, je cenjena na 34,185.266 dolarjev. Uničili ali poškodovali ali odpeljali so stroje, orodja, surovine, polizdelke in izdelke v 8728 obrtnih delavnicah.
Strašno sliko nudi uničenje naš železniški promet. Uničenih je bilo 2434 in poškodovanih 1737 tovornih vagonov, uničenih 239 in poškodovanih 154 potniških vagonov, uničenih 157 in poškodovanih 85 lokomotiv. Uničenih je še 36.000 ton tračnic in 14.975 ton pribora za tračnice in nato 870 kretnic, 1,257.500 pragov, 30 tisoč kub. metrov tunelskih zidov, 4275 m jeklenih mostnih konstrukcij, 1 termična in 1 hidrocetrala državnih železnic.
Posebno težko je trpel pomorski promet. Okupator je odvzel, potopil ali poškodoval 19 tovornih ladij, 177 ladij in drugih plovnih objektov, 1561 motornih čolnov, jadrnic, v 31 pristaniščih so poškodovane naprave in konstrukcije. Zelo so poškodovane 3 velike in 58 manjših ladjedelnic. Večje število odpeljanih ladij je še zmeraj v Italiji.
Sovražnik je oropal in uničil 8810 avtomobilov, 1480 motocik-lov, 225 avtobusov, 56.250 koles. 4635 kočij in težkih voz.
Prav tako je uničeno 146.119 impregniranih lesenih telegrafskih in telefonskih drogov, 60.257 km telegrafske in telefonske žice, 1350 telefonskih central,' 4060 telefonskih aparatov, 2 radiotele-grafski in 1 telefonski postaji.
Razrušenih je ali težko poškodovanih 148.516 poslopij v mestih in vaseh, 9548 km cest, 413 jeklenih, kamnitih in armiranih betonskih mostov v dolžini 10.908 m, 498 lesenih mostov v dolžini 11.537 m.
Okupator je paraliziral trgovino, ko je uničeval trgovine, prodajalne, izčrpaval skladišča z blagom itd. Blago so oropali v 1480 trgovinah na debelo, 22.178 trgovinah na drobno ter odvlekli inventar iz 16.881 hotelov in gostiln.
Celotno finančno poslovanje na okupiranem področju je prišlo v roke okupatorja. Okupator je odnesel 9594 kg zlata, 29.951 kg srebra iz rezerve Narodne banke, ki je bila prenešena na področje, katerega so pozneje okupirali Italijani.
Italijani so zaplenili in odnesli 8,550.951 kg tobaka srednje vrste, 13 milijonov kilogramov deloma srednje kakovosti tobaka, 415.000 kg tobačnih izdelkov, 217.000 kg polizdelanega tobaka. Poleg tega so odvzeli 16 milijonov kilogramov soli in velike količine drugih mo-nopolskih predmetov.
Val sistematičnega uničevanja niti ni šel mimo zdravstvenih in higienskih ustanov. Sovražnik je kršil najosnovnejša pravila mednarodnega vojnega prava in je po-polnola uničil 23 ter poškodoval 20 bolnišnic. Uničil je 13 zdravstvenih domov, uničenih ali poškodovanih je 175 javnih ambulant, 32 zdravstvenih postaj in napravljena velika škoda in opustošenja t 10 zdravilnih kopališčih in 35 drugih zdravstveno - higienskih ustanovah.
Prosvetne ustanove, zgodovinski in kulturni spomeniki, ki so bili uspeh dolgoletnih naporov naših narodov, so bili posebno predmet fašističnega uničevanja in ropanja.
Uničevali in odnesli so vse, kar je pomenilo kakšno vrednost. Tako je bil uničen inventar v 1007 knjižnicah in v 1814 šolah. Uničeni so laboratorji, kabineti in zbirke v 114 šolah in znanstvene zbirke, instrumenti, aparati ter biblioteka medicinske fakultete v Ljubljani. Odnesli so knjige iz knjižnice v Ljubljani, odnesli en del korčulanskega arhiva iz 1. 1361. kakor tudi del notarialnega arhiva z dokumenti iz leta 1389. ter škofijski arhiv v Šibeniku. Trogir-ski arhiv iz leta 1335. do pričetka 19. stoletja je delno uničen, ostali del pa je bil odpeljan v Italijo. Uničene so umetniške in etnografske zbirke muzeja na Cetinju, poškodovani in opljenjeni muzeji v Šibeniku, Splitu, Kninu, kako trudi posamezne zbirke iz muzeja v Ljubljani.
Italijani so skrunili verske ustanove, pretvarjajoč jih v skladišča, v konjušnice in mučilnice. Odnesli so dragocenosti iz številnih cerkev, samostanov ter so popolnoma uničili 297 verskih ustanov raznih veroizpovedi.
Z natančnim popisom te škode in na podlagi posameznih prijav vaškega in mestnega prebivalstva, (Dalje na 4 str.)
Iz domače zabave v Calgary
De Vinton, Alta: — Kakor je že nekaterim znano, sem se preselil iz Mountain Park-a za nekaj časa, ne zato da ne bi bil rad v naselbini, apmak nekoliko zaradi bolezni .nekoliko pa tudi zaradi težkega dela v rudniku, kjer sem delal približno dvajset let. Zdaj delam v bližini Calgary.. V tem mestu imam nekoliko dobrih prijateljev in znancev med katerimi je tudi Matt Žalec. Od njega sem dobil tudi povabilo, da naj pridem na domačo zabavo, katero so priredili v soboto zvečer dne 25. maja, pri tovarišu Denu Po-povič-u v počast in obstoj štiri letnice našega naprednega lista "Edinost".
Seveda sem se jaz povabilu a veseljem odzval, da sem se prepričal kako se imajo še drugod po takih zabavah. Ob pol osmi uri sem se podal v spremstvu Mr. in Mrs. Popovich in njunih sinov na določeno mesto. Ko smo prišli tam smo že našli veselo družbo s katero smo se po domače pozdravili. Nato smo začeli razgovor o tem in onem, ko so medtem še vedno prihajali novi gostje, obojega spola in družba je postajala čedalje veselejša. Tovariš Žalec me je upoznal še z več Slovenci in Hrvati. Imel sem čast, da sem se spoznal z eno Slovenko. Povedal vam bi od kod je doma, če
mi ne bo zamerila ali prepričan sem da ne, ker ko sem jo vprašal od kod je doma mi je kar sama povedala, da je od tam ko piskre delajo, njen mož pa od Novega Mesta. No, sem rekel, sedaj bomo pa lahko zapeli eno po domače in res smo začeli, čez čas se je pa še harmonika oglasila tako, da smo se tudi zavrteli ,res da je bila nad vse vesela zabava.
Ko smo bili vsi v takem veselju je pa vzel besedo tovariš Den Popovič in nam na kratko razložil zakaj je bila prirejena ta domača zabava in da naj jo pomo-remo po naši moči, kar smo tudi storili. Potem smo nadaljevali s petjem in harmoniko do tretje ure v jutro. Videlo se je v kaki slogi živijo naši tovariši Slovenci, Hrvati in Srbi v Calgary. Vsa čast njim in priznanje.
Tovarišu M. Žalcu se najlepše zahvalim za povabilo in se priporočam če se bo še kaj enakega priredilo, da me obvesti. Prejmite moje najlepše pozdrave vsi tovariši in tovarišice Zveze Kanadskih Slovencev kakor tudi vsi čitatelji in naročniki našega edinega slovenskega lista Edinosti katerega bi bilo treba se bolj podpirati, da nam bi izhajal dnevno.
Posebej pozdravljam vse prijatelje in znance iz moje stare naselbine Mountain Park-a.
John Likevič.
lam vodi zunanja politika Kanade
Port Alberni, B. C. — Ministrski predsednik Mackenzie King vleče Kanado in njeno ljudstvo v tabor rušilcev miru — miru, za katerega smo plačali tako strašno ceno. In to, brez, da vpraša kanadsko ljudstvo ako je to prava pot.
Časopisi preteklih par tednov prinašajo vesti, da bo King in njegova vlada "kar na hitro roko" upoštevali plan predsednika Združenih držav — plan, v katerem je vključena namera, da se vpostavi veriga postaj za atomske bombe, zračna pristanišča in vojne postojanke v artičnem okrožju Kanade (Musk-ox ekspedicija smrdi po tem).
Kolikor nam je do sedaj znano, King do danes ni niti z eno besedo tega omenil v parlamentu. Ministrski predsednik je pripravljen toraj kakor razvidno na svojo roko napraviti vojaško pogodbo z Trumanom, ter v tej pogodbi izročiti imperializmu Združenih držav Amerike vse glavne postojanke severne Kanade za pripravo bodoče vojne proti Sovjetski zvezi. To se seveda prav lepo ujema z zunanjo politiko Združenih držav, Vel. Britanije in Kanade.
Neuspeh pariške konference štirih sil nam jasno kaže, kako resna je cela zadeva. Zunanji mini-
ster Združenih držav, Byrnes in koristiti. Kar nas je članov Inter-
Pismo prijatelju v tujini
(Nadaljevanje) Piše: K. Gornik-Dolinski
Vaščani na njihovih masovnih sestankih pretresajo vsa vprašanja, ki zanimajo dotično vas. Zadeve več vasi se obravnavajo potem na okrajnih sestankih itd. Večina vseh funkcionarjev dela brezplačno. Plačani so samo oni funkcionarji, ki so naravnost odvisni od tega dela. Kdor pa od izvrševanja funkcije ni naravnost gmotno odvisen, opravlja vse funkcije prostovoljno in brezplačno. Ti okrajni odbori so pa prevzeli tudi funkcije, ki jih prej občinski uradi ali sploh niso poznali, ali so jih poznali, a v izdatno manjši obliki. Gotovi sodni postopki, stvari davčnih uradov, stanovanjske zadeve itd., — vse to spada v delokrog teh odborov, ker ti odbori, ki so vedno na licu mesta, najbolje poznajo svoje ljudi in njih težnje ter morejo najbolj nepristransko razsojati glede vseh zadev, ki spadajo v delokrog odbora. Prava sodišča sicer še obstojajo in bodo tudi v bodoče obstojala, a naloga teh je in bo, ukvarjati se z važnejšimi bolj zamotanimi zadevami.
DELAVSKO VPRAŠANJE
Delavstvo dela po 8 ur na dan, razen nedelj in praznikov. Plače se določajo sporazumno med sindikatom in delodajalcem. V do-glednem času bomo . prešli na akordni sistem dela in to količinsko in kakovostno. Akordni sistem je bil vpeljan delno že prej, a naš akordni sistem bo bistveno drugačen. Prejšni akordni sistem je slonel na izmozgavanju delavcev, na izrabi vse delovne sposobnosti posameznika, da se je delavca na stara leta postavilo popolnoma upropaščenega na cesto, brez da bi se mu predhodno preskrbelo za udoben večer njegovega življenja. Mi hočemo in bomo tudi dosegli, da bo naš delavec s smotrenostjo in samoincijativnost-jo, samoiznajdljivostjo in pridnostjo dosegel stavljene mu naloge, brez da bi se vsled tega telesno ali duševno tako izgaral, da bi na stara leta ne mogel s pridom uživati sadov svojega dela. Mi hočemo, da bo naš delavec zapustil o-brat ali tovarno še pri takih močeh in v takih okolščinah, da bo kot "fant od fare" užival preostali del življenja. Ne moremo k temu pristopiti že jutri, se pa zavedamo, da v vidu zgodovine čas hitro beži in kot smo v teku štiriletne osvobodilne borbe pohitrili revolucionarnim potom proces duševne preosnove naših narodov, tako bomo s pomočjo izobrazbe, izpeljane na revolucionaren način, pohitrili tudi to. Mi hočemo, da bo naš delavec pri prestopu v ustanovo ali obrat občutil ustanovo ali obrat ne kot neko odurno stvar, nego, da se bo v tej ustanovi počutil kot doma, da bo ustanovo ali obrat smatral za svoj drugi dom.
AGRARNA REFORMA
0 tem, kar so naši predniki že sanjali sto in stoletja, to je o koščku zemlje, ki naj bi bila njihova last, o tem danes naš kmet ne sanja več. To je postalo že golo dejstvo. Naša ustava pravi: "Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!" Že vso zimo se vrši razdeljevanje,
zemlje veleposestnikov, cerkvenih posestev, graščinskih in tudi o-stalih večjih posestev, ki so po obsegu tako velika, da se jih normalno ne more obdelovati s delovno in tehnično silo lastnika. Razdeljevanje mora biti končano tako pravočasno, da bo spomladi že vsak lahko obdeloval svojo zemljo, ki jo bo vso prejel v svojo last. Ljudje, ki sami niso direktno kmetje, bodo sicer smeli obdržati malenkost zemlje, ki bo pa še vedno tolika, da se bo lahko ob vonju puhteče zemlje njen lastnik — za sremembo —- pošteno prepotil.
Delo. Vsak, ki je sposoben naše človeške družbe in ki je telesno ali duševno sposoben, mora biti primerno zaposlen. Velja načelo: K-dor dela, mora dostojno živeti, kdor pa noče delati, naj tudi ne uživa blagodata skupnosti. Delo je dolžnost v interesu skupnosti, ker delo ni poniževalno.
SINDIKALNO GIBANJE
Vsi delavci in nameščenci, torej vsi fizični in duševni delavci so včlanjeni v 26 strokovnih zvezah, pač po strokih ali približnih strokah n. pr. vsi železničarji in prevozniki skupaj, vsa prosveta skupaj itd. Teh 26 zvez tvori eno skupno zvezo. Tako se v vsaki zvezi rešujejo vsa sporna vprašanja, ki zadevajo člane dotične zveze, ker so pa vse zveze vključene potem v eno osrednjo zvezo, pridejo v tej osrednji zvezi do izraza želje in težnje posameznih stanov. Vsa mesebojna nesoglasja in trenja se ublažijo in uravnajo že na licu mesta. Članstvo v zvezi je prostovoljno.
UDARNIŠTVO
To je za naše stare pojme nekaj povsem novega. Če greš ob nedeljah in praznikih (pa tudi sicer ob prostih dnevih n.pr. šole ob počitnicah, posamezni razredi v prostih do — ali popoldnevih) po ljubljanskih ulicah, srečaš cele kolone v četverostopih korakajočega ljudstva: so starčki in starke, možje in žene zrelih let, mladina. V-sak nosi svoje orodje, ta lopato, oni kramp, ta poriva samokolni-co, oni nosi grablje, spredaj zastava in harmonika, vsa kolona poje in vriska. Tu ni razlike stanov: univerzitetni profesor koraka poleg hlapca, udarnica poleg dekle — vse poje in vriska in hiti na odrejeno mesto. Vse te množice delajo zastonj in kako delajo? Mostovi se brezplačno postavljajo, ceste in pota brezplačno grade, vagoni razladajo in nakladajo, vodovod se brezplačno napeljuje, ruševine brezplačno odstranjujejo, kmetom se polja brezplačno obdelujejo, orodje se jim brezplačno popravlja — vse udarniško. Udarniško delo nam je pripomoglo do tega, da smo v dobrem pol leta obnovili skoro ves železniški promet, da smo vzpostavili železnice tudi tam, kjer niso bile odnešene samo tračnice in pragi, ampak so bili porušeni tudi predori in bili odstranjeni tudi nasipi. Udarniško delo je bilo, s pomočjo katerega smo pospravili jeseni vse poljske pridelke tudi onim kmetom, ki niso imeli dovolj lastnih delovnih moči na razoplago. Udarniško de-
lo je bilo ono delo, ki je odstranilo gore ruševin po mestih, ki nam jih je napravil okupator z bombardiranjem, udarniško je bilo ono delo, ki nam je vzpostavilo naše rudnike, dasi jih je okupator žalil z vodo, udarniško je ono delo, ki nam bo spomladi pripomoglo do tega, da bomo obdelali tudi zadnji košček zemlje, pa naj bo še na tako neprikladnem ali nedostopnem kraju. Veliki, zlasti državni obrati, n. pr. železnica, dela v svojih delavnicah udarniško, ne samo v rednem delovnem času, ampak tudi v prostem času. Nikomur ne pride niti na um, da za to delo zahteval kako odškodnino. Kar se dela v prostem času, se dela vse brezplačno. Pod udarniškim delom razumemo v prvi vrsti ono delo, ki ga delavec opravi v svojem rednem delovnem času t.j. on mora v svojem rednem delovnem času delati tako, da čimveč proizvaja in to količinsko kot kakovostno. Udarniško delo, ki se opravlja brezplačno in v prostem času, se more smatrati kot udarniško šele tedaj (kar velja za o-brate in ustanove), če je posameznik v svojem delovnem času popolnoma izpolnil svojo stanovsko dolžnost, ker bi sicer mogel nastopiti primer, da bi delavec v svojem rednem delovnem času ne izpolnjeval svojih stanovskih dolžnosti, t. j. lenuharil in hranil svoje energije za "udarnika" in brezplačno delo v prostem času. Vse naše delo, vse naše življenje se vrši na udarniški način.
PRVOMAJSKO TEKMOVANJE
Po raznih državah po svetu se širi nezadovoljstvo. Valovi štraj-kov pluskajo preko prostranih morij. Gibanje ne zadrže niti državne, niti naravne meje. Pri nas v Jugoslaviji takih pojavov ne poznamo. Mi poznamo nekaj baš nasprotnega: tekmovanje v delu. V decembru in januarju so tekmo-, vale vse železniške delavnice in večina .večjih postaj in to na v-sem ozemlju Jugoslavije, vsi pre-mogorovniki so tekmovali, vse večje industrije so si napovedale boj-rezultati niso izostali. Komisije, ki so imele nalogo zbrati podatke iz vse Jugoslavije, so prišle do zaključka, da je marsikatera panoga, marsikatera tovarna, marsikateri rudnik že prekoračil predvojno zmogljivost.
Trditev glede prekoračenja predvojne zmogljivosti je navidezno in za Vaše razmere naravnost smešna, ni pa tako za naše. Vpo-števati je treba namreč sledeče: Industrijska podjetja, tovarne in obrati so porušeni, sirovin iz inozemstva še ne moremo dobiti, delavstvo je po pretežni večini novo. Železniški predori so razstreljeni, tračnice so bile odnešene, pragi požgani, cele kilometre in kilometre dolgi nasipi odstranjeni, od v-sega voznega parka, nam je ostalo komaj 10% v dobrem stanju. Tehnične naprave v premogorov-nikih so bile uničene, premogorov-niki sami so bili po pretežni večini vsi pod vodo, materijala vseh vrst primanjkuje, deloma ga pa sploh ni mogoče dobiti, kdor vse to upošteva, more šele razumeti, kaj pomeni prekoračiti predvojno zmogljivost.
(Nadalje prihodnjič)
senator Wanderberg sta zaključila konferenco v Parizu z izjavo, da bodo Združene skušale podpirati seperatno mirovno pogodbo z fašističnimi silami, brez ozira na pogodbe, ki so bile podpisane na konferenci na Krimu in Potsdamu. Te zgodovinske pogodbe predvidevajo, da štiri velike sile pripravijo mirovno pogodbo, na to pa se naj ta pogodba izroči vpoštev in raz-motrivanje sedemnajstim manjšim narodom.
Byrnesov predlog je torej potemtakem, da se edinost med velikimi štirimi silami razruši in tako spravi v nevarnost dobrobit in mir kanadskega naroda in ljustev Združenih narodov. To je razvidno tudi iz tega, ko Byrnes in Bevin zahtevata, da se Nemčije ne sme trdo prijeti! Oba enostavno nočeta priznati za kaj se pogodba podpisana v Potsdamu ne izvršuje v okupacijski coni, kjer so ameriške in angleške čete. Molčita, zakaj držijo fašistično poljsko armado generala Andersa in zakaj se v angleški okupacijski coni še drži precej nacijske armade pod popolnim orožjem. Zatem pa tudi podpiranje japonskega imperializma (industrijalistov), španskega Franka in fašistične mornarhistič-ne sile v Grčiji. Vse to je nedvomno del plana in nakan imperializma, da se razruši mir in vzpostavi imperialistična reakcionarna diktatura nad svetom.
Sovjetska zveza se seveda vsemu temu upira. Ona noče, da bi jo kdo silil z strašilom atomske bombe. Sovjetska zveza ne bi izdala interesov malih narodov Evrope, pa tudi ne bo dala podlago za oaivetje fašizma. Njeno stališče je jasno, da pogodba podpisana v Potsdamu zahteva, da se fašizem vniči z koreninami in to enkrat za vselej ako hočemo, da bodo narodi živeli v miru. In ta zahteva bo podpirana po vsakem možu in ženi poštenja, pa bilo to katere koli narodnosti.
Trumanova nakana dobiti severno Kanado za vojne namene proti Sovjetski zvezi, je plan, ki je skrbno zavit pri takozvanih "ruskih špijonih", oziroma kampanji zoper "ogleduštvo". Reakcija je skušala z tem napraviti tak strah med ljudstvom, da sploh ni več drugega izhoda, kakor udariti na Sovjetsko zvezo. To se pa ni obneslo vsaj v taki meri, kakor je reakcija računala.
Tudi tukaj v B. C. imamo ru-šilce miru, in to v osebah gozdnih baronov.
V listu Edinost ste pred kratkem čitali, da smo delavci lesne industrije zastavkali dne 15 maja in stavka je še vedno 100%. Naša zahteva je 25 centov poviška plače na uro, ali po domače povedano, 2 dolarja na dan več za "naš močnik" in toliko manj za dobičke gozdnih baronov; 40 ur dela na teden in popolno unijsko "zasigur-nost". Gospodarjem to nikakor ne gre v glavo, da si ubog navaden delavec upa kaj takega zahtevati, vendar pa računajo, da 25.000 go zdarjev in delavcev lesne industrije tudi nekaj šteje in zato so nam milostno obljubili: prvič po "nic-kel" na uro, drugič po 12 in pol na uro in tretjič po 15 centov na uro.
Nadalje pravijo, da je to vse kar morejo za nas storiti in ker so nam tako naklonjeni, se nam ni treba boriti za unijske pravice, ker nam unija baje itak nima kaj
national Woodworkers of America (CIO), okrog 25.000 nas je v B.C. (10.000 pa še vedno omahljiv-cev) pa pravimo takole: "Mogoče se bomo še malo zglihali za plačo, mogoče se bomo morali celo udati zadnji ponudi, da sprejmemo 15 centov na uro poviška plače, da ostanemo sužnji še po 44 ur delati na teden, a kar se unije tiče — ne popustimo.
Do sedaj še niso poskusili zlomiti stavko, a do tega še lahko pride. In če pride to tega, tedaj — fantje — v vzhodni Kanadi, bodite pozorni. Vedite, da je tukaj stavka in lepe obljube gozdnih baronov naj nikogar ne zapeljejo, da bi prišel sem delat. Garjevce (Scabs; bodemo enostavno poslali k vragu.
Kakor v zadevi borbe proti ru-šilcem miru, tako tudi v zadevi opravičenih zahtev delavcev, naša dolžnost je, da se z vso silo borimo proti podlim nakanam reakcije, ki ji načeljujeta gospoda Truman, King, Churchill in Bevin, kakor proti podjetniškim baronom.
Prav lepe pozdrave čitateljem Edinosti. Frank J. Ronner
Petinsedemdeset let stara zahteva
Tukaj v Port Arthur-ju in Fort William-u pristaniščih je do da-nas še vse mirno. Piket straže, mornarji in drugi delavci jih stra-žijo, da ne bi kompanije parniških družb pripeljale skebe, katerih zaenkrat tukaj ni. Za vsak slučaj, če bi pa tako zalego odkod impor-tirali, stoji tukaj močna straža.
Kaj mornarji zahtevajo je samo to, kar je po večini v industriji in drugih panogah dela že priznano. Zahtevajo osemurno delo na dan! V očeh gospode parniških družb je to nekaj ogromnega. Preteklo pa je 75 let od tega, ko so delavci v Chicago na prvega maja postavili zahtevo za osemurno delo. Odgovor tedanje kapitalistične družbe je bil seveda z terorjem in nasiljem proti delavcev na znanem "Haymarket-u" Torej danes po 75 letih je ta odmev še vedno silen in močan, kateri opravičuje obenem zahteve mornarjev, ki prevažajo velike in važne tovore preko kanadskih jezer in rek.
V Združenih državah mornarji in delavci v splošnem uživajo boljše pravice, kakor pa delavci tukaj v Kanadi, medtem ko parni-
Kampanja za X-Ray aparat za Slovenijo
Odsekom Z.K. Slovencev
UredništviV lista Edinost se tem potom obrača na odseke Zveze Kanadskih Slovencev, da čimprej mogoče pošljejo slike od odsekov in tudi drugo gradivo, ki so ga namenili, da se ga priobči v izvodu lista Edinost ob četrti obletnici.
V tem oziru se je posebno izkazal odsek Zveze iz Calgary, ker je poleg slike in primernega dopisa poslal tudi nad $73.00 kot čestitko listu Edinost ob njegovi četrti obletnici. Slike so poslali tudi nekoliko drugih (odsekov. Da bi ne bilo odlašanje pozneje predmet nepotrebnega izgovora in prigovora, prosimo one odseke, kateri do danes niso poslali svojih slik in potrebnega o'pisa iz svoje naselbine, da to storijo čimprej.
Uredništvo.
PRIPRAVIMO SE ZA OKROŽNA PIKNIKA
Kakor je že poročano, se bodo v avgustu mesecu vršila dva okrožna piknika in sicer eden v Južnem in drugi Severnem Ontario.
Okrožna piknika priredijo odseki Zveze Kanadskih Slovencev, katerih dohodki so namenjeni v svrho fonda za X-ray aparat.
Kampanja katero vodi odbor, Slovenska sekcija pri Svetu Kanadskih Južnih Slovanov je v teku. Kakor je bilo že omenjeno so se zato zavzele tri slovenske organizacije v Toronti. V ta namen se je izvolil odbor, ki bo vodil kampanjo in vse potrebno brezplačno v prihodnjih treh mesecih. To je od 15. junija do 15. septembra. Med tem časom imajo priliko vsa društva, odseki, pevski zbori in sploh vse slovenske organizacije, da to kampanjo podpro ter prirejajo piknike ali kaj podobnega ter določijo svoto katero se naj pošlje v sklad za pomoč Sloveniji. Kolikor bo društvo, odsek, pevski zbor ali pa kada druga nam še do sedaj nepoznana organizacija zbrala, bo to zasluga dotične organizacije, ki je prireditev priredila.
Posamezniki, kateri bi radi darovali večje ali pa tudi manjše svote bodo imeli priliko da svojo vsoto in ime napišejo na zato pripravljene pole, katere smo že razposlali in se bodo po končani kampanji poslale v staro domovino. Vsa imena bodo objavljena v Edinosti.
Pri tem podvzetju si nobena organizacija ne lasti kakšen posebni kredit, ampak je to namenjeno posebno darilo od vseh Kanadskih Slovencev, v stari kraj in na ta način ima vsaka organizacija le toliko kredita koliko bo prispevala. Isto velja tudi za vsakega posameznika.
Že v vojni in po vojni se je vedno gojila ta želja, da pomagamo enkrat naši Sloveniji. Ta prilika je sedaj tukaj, zato jo izvršimo skupno kot dobri Slovenci, da zberemo za ta aparat v najkrajšem času. Nikar se naj nikdo ne zanaša na drugega, ampak vsi na delo. Z združenimi močmi bomo delo tudi lahko izvršili.
Do sedaj se je že nabralo v ta sklad iz East Coulle Alberta, ka-
tera imena so bila že priobčena v Edinosti $144.00, iz Nanaimo B.C. katere imena so bila že tudi priobčena $350.00 in v Toronto, katera imena pa prinašamo tukaj kakor sledi:
Po $150.00: — Društvo "Bratska Sloga" št. 648 S.N.P.J.
Po $50.00: Odsek Zveze Kanadskih Slovencev in Mihael Žepič.
Po $25.00: — John Divjak, Joe Bedenk, Frank Lavrič, in George Matešič.
Po $20.00: — Odsek "Edinost" št. 11 V.P.Z. Bled, John Kosmač, Joe Petrič, in Matija in Ivanka Anzin.
Po $15.00: — Ludvik Troha, Peter šterbenc.
Po $10.00: — Joe Cestnik, Martin Baškovič, Joe Drasler, Rudolf Zupan, Amalija štangel, Jakob Drobnič, družina J. Smrke, družina John Šeme, John Šporar, Filip Steklasa, Maks Malešič, Frank Za-bukovec, in Frank Nightingale.
Po $5.00: — Stanko Demšar, Stanko Mihelič, Rajmond Mavrin, Joe šerjak, Alojzij Kosmerl, Margareta Hren, John Znidaršič, družina Toni Muc, Matija Ferkul, Frank Kresal, Martin Kenik, Tony Hočevar, Joe Levstik, Tony Somrak, Joe šile, John Panyan, Alojzij Klemenčič, Anton Hren, Sem Barjakovič, Tony Bartol, Tony Kozlevčar, John Uršič in George Kobe.
Po $4.00: — Mary Kosmrl.
Po $2.00: — Mary Anzin, Leo Trček, Angela Muhvič, George štimac in M. Pelatič.
Vsi gornji so prispevali na koncertu kakor je zadnjič poročano v Edinosti. Na vratih pri omenjenem koncertu se je dobilo $20.64 tako skupna svota znaša $739.64. S čemur pa Toronta še ne misli zaključiti in bo še nadalje prispevala da dosežemo naš cilj.
Ludvik Troha Tajnik
Zahvala Zvezi Kanadskih Slovencev
Ob zaključku kampanje nabiranja podpisov za Kanadsko-sovjet-sko prijateljstvo, katera je prinesla črez trideset tisoč podpisov in $11.000 prispevkov, se mi ob tej priliki iskreno zahvaljujemo za vaše delo ki ste ga doprinesli za uspeh kampanje.
Izročitev podpisov Mr. N. Be-lokhvostikov-u, namestniku poslanika Sovjetske Ambasade v Ot-tawi, da jih odpošlje v Sovjetsko Unijo, se bo izvršil na zborovanju v Maple Leaf Garden 14. junija. Podpise bo izročil Dr. E. J. Pratt, autor verza "Victory Message" kateri je bil tiskan na polah za podpise.
Mi tukaj prilagamo potrdilo, katero potrjuje celotno prejeto v-soto $539.10, katero je vaša organizacija zbrala kot prispevek. Mi vemo, da ta velika svota je zahtevala mnogo dela od vaše strani, vsled tega smo mi globoko hvaležni za vašo velikodušno podporo, katero ste nam dali pri tem našem podvzetju.
Z spoštovanjem
Frank W. Park lr. p.
National Director
Gornjo zahvalo je dobila Zveza Kanadskih Slovencev od Sveta za
Kanadsko-Sovjetsko prijateljstvo. Shod na kateremu so se izročili podpisi se je vršil v Maple Leaf Garden-u na katerem so govorili znani Sovjetski pisatelji Konštan-tin Simonov, poet in vojni časnikarski poročevalec, Maj. General Mihael Galaktionov, vojni editor (urednik) "Pravde in dobro poznani pisatelj Ilija Ehrenburg. Iz zahvale se vidi kako veliko delo je naredila naša Zveza Kanadskih Slovencev v tem oziru. Kaj so pa govorili omenjeni pisatelji na tem shodu je priobčeno na drugem mestu.
J. Smrke
ške družbe in drugi magnati zgrinjajo enake profite. Človek bi na ves glas zavpil: "Enakopravnost in demokracija, kje sta?"
Samo par primerov v razliki plače mornarjev: Mornarji v kanadskih vodah, kurjač zasluži $107.10 na mesec, dela 12 ur na dan, a v Združenih državah zasluži $213.00 na mesec ali $1.05 na uro in ne dela več kot osem ur na dan. Kuhar n. pr. zasluži od 144 do 154.60 dolarjev, dela 12 ur na dan, medtem ko zasluži v Združenih državah $300.00 na mesec in dela osem ur na dan. Tako bi lahko naštevali to ogromno razliko pri zaslužku in tudi delovnih urah. Zadostuje pa še iz omenjenega ,da dobimo celoten pomen sedanje stavke mornarjev in njihovih opravičenih zahtev.
Gozdarji v B. C. gozdovih enako krčijo pot do višje stopnje živ-ljenskih pogojev kanadskega delavca. Zahtevajo svoje pravice, zahtevajo demokracijo in mir! Zahtevajo samo to ,do česar so upravičeni ne samo po tem, da lesni baroni na njihov račun kupičijo ogromne profite, ampak tudi z ozirom na lačna leta 1930 in tako dalje naprej. Vsak treznomisleč delavec z lahko izprevidi, kaj je namera velikih industrijskih podjetij pri upiranju priznati zahteve delavcev. Njihova namera je dvojna. Prvič za vsako ceno razbiti stavko organiziranih delavcev in drugič razbiti unijsko gibanje, ko so pa to dosegli, povrniti tako delavce kakor ljudstvo v deželi na splošno v predvojna leta, brezdelja in bedo.
Večkrat se sliši kakšen "filozof", ki napoveduje, da je stavka povzročila "inflacijo", draginjo, propast itd. Dobro bi bilo ,da bi tak "filozof" navedel samo en primer, kje in kdaj je zvišanje plače delavcev povzročila inflacijo. Inflacija ne nastane, če je na trgu dosti odjemalcev, ampak nasprotno kadar jih ni, in ko so produkti predmet mrtvega kapitala v skladiščih.
Take "filozofe" poznamo ne po njihovih besedah, ampak po njihovem delu, ponašanju in zagovarjanju krivičnega sistema. Najdemo jih tudi na žal temu med navadnimi delavci. Z svojim napačnim pojmovanjem o marsikaterem problemu ovirajo hitrejši razvoj naprednega gibanja, ovirajo pravo zavest, ki je potrebna delavcem pri njihovi borbi za vsak-dajno življenje.
Stavkojočim mornarjem kakor tudi "logerjem" (če se morem tako izraziti) v B. C., je potrebna moralna in materijelna pomoč. Mornarska unija ima velike stroške. Kar poglejte na zemljevid in videli boste kakšna je razdalja od Superior jezera do Atlantika. Samo Superior jezero je 383 milj dolgo, 160 milj široko in njegova površina obsega vl.820 četvornih milj. Kje so pa še druga jezera kot Ontario Lake, St. Clair Lake in druga. Večina mornarjev so mladi fantje, vojni veterani iz druge svetovne vojne, ki so služili v vojaški mornarici. Prav tako so naši gozdarji v B. C.
Podpirajmo kjer koli mogoče opravičene zahteve enih in drugih. Pristopajmo v vrste organiziranih delavcev, da se odvrne namera velikih industrijskih izkoriščevalcev. Z tem smo odstranili deloma nevarnost za mir v svetu.
Martin Bayuk.
VELIKI PIKNIK V PORT ARTHURJU
VALDOR, QUE.
Vabilo! Z katerim se vabi vse Slovence in ostale Slovane, da nas posetijo na skupnem pikniku 30. t. m., na "Grinstabel" prostoru, katerega priredijo skupno odsek "Ljubljana" V. P. Z. Bled in odsek Z. K. S. v Valdorju.
še vedno je bil vsak zadovoljen Ljubljančanov na njih prireditvi v Valdor-ju in to pot se bo pridružil še odsek Z. K. S., da skupno zapojemo
"Lepa naša domovina, oj junaš-
Mestni Svet kanadskih južnih Slovanov priredi piknik v nedeljo dne 30 junija, na severni strani Burval Lake.
Na piknik bo kakor navadno na ražnu pečene jagnjetine, sladoleda in mehke pijače, ples in prosta zabava.
Ker je to prvi piknik v prosti naravi v tem letu, se uljudno vabi vse južnoslovanske izseljence, da se udeležijo. Zberimo se v prosti naravi in razveselimo v bratski zabavi.
V slučaju slabega vremena, se piknik vrši naslednjo nedeljo, to je dne 1 julija, na istem prostoru. Za dobro postrežbo in zabavo, skrbi:
Odbor.
ka zemlja mila"
Vabljeni ste tudi vsi iz sosednjih vasi, to je; Malartic in drugod. Vsi dobrodošli, šlo bo vse po žnorci.
Za vse drugo jamči skupni Odbor
Poročilo reparacijske komisije & škodi, ki jo je povzročila italijanska okupacijska vojska v Jugoslaviji
(Iz 2 strani)
gospodarskih podjetij in ustanov je ugotovljena vojna škoda, ki jo je povzročila narodom Jugoslavije z rušenjem in ropanjem italijan-sko-fašistična armada v naši državi od 6. aprila 1941 do 9. septembra 1943 v višini 9.849,897.278 ameriških dolarjev. Od tega odpade na neposredno materialno škodo 1.449,363.681, na izgubo narodnega gospodarstva zaradi vojne in okupacije 1.374,911,231, na gospodarsko izgubo zaradi izgube življenja, poškodb na zdravju in izgube svobode 6.716,349.648, na stroške Jugoslovanske armade 309 milij. 272.728. škoda je izračunana na podlagi cen iz leta 1938. in po obračunskem tečaju 1 ameriški dolar — 44 dinarjev.
Sem spada škoda, ki se nanaša samo na področje, ki je bilo pod italijansko okupacijo in ki je bila povzročena med to okupacijo, vračunana pa ni škoda, ki so jo italijanske vojaške formacije napravile izven tega področja, ko so sodelovale z nemškimi in drugimi satelitskimi silami.
To ogromna škoda je posledica brez obzirnega pobijanja, požiganja in ropanja po navodilnih italijanske vlade in ukazih višjega italijanskega vojaškega poveljstva. Ta navodila in ukaze so z vso brutalnostjo in okrutnostjo izvrševali italijanski vojaki in italijanske oblasti.
Iz brezštevilnih dokumentov, ki se nanašajo na okupatorjeve zločine nad narodi Jugoslavije, navajamo samo nekaj ukazov, iz katerih je jasno razvidna odgovornost italijanskih vojaških in civilnih funkcionarjev, ki so še danes stebar italijanske vojske, italijanskega upravnega aparata in italijanske policije.
General Alessandro Biroli je v knjižici — navodil izdal za vojaške divizije "Taro" in "Messina" tako naredbo:
"Italijani v Črni gori in na Hrvatskem in Nemci v Srbiji se borijo zato, da bi uničili na Balkanu prav iste sovražnike, vojake bivše Jugoslavije.
Vi vodite enako borbo, kakršno je blagorodna latinska kri najprej pod zastavo sv. Marka in nato skupaj z reškimi legiornarji pod zastavo komandanta vodila proti prav istemu sovražniku.
Vi se borite na Balkanu za Ita-
lijo, da bi ji izvojevali tisto mesto, ki bi ji zavarovalo posest jadranske obale od Krka do Trsta. Pokažite tem barbarom, da zna Italija kaznovati z nepodkupljivimi pravičnimi zakoni, čeprav je učiteljica in mati civilizacije.
Naj za vsakega padlega tovariša plača z življenjem 10 upornikov.
Ne smete zaupati tistim, ki so okoli vas. Zapomnite si, da je sovražnik povsod: mimoidoči, ki ga srečate in ki vas pozdravlja, žena, h kateri pridete, gospodar, ki vas pogosti kavarnar, ki vam prodaja kozarec vina".
Potem ko je general Armelini izvršil ukaz komandanta armade generala Maria Roatte za uničenje vasice Bruvno in drugih okoliških vasi v Liki, je poročal o svojem "uspehu":
"Ciklus operacij je bil s prihodom čet v Bruvno, ki je popolnoma požgano, končan. Izgube upornikov so bile velike, a še večje u-ničevanje hiš, življenskih sredstev, vodnjakov itd. Lahko smatramo, da je to področje danes spremenjeno v puščavo". (Prot. št. 6447, 25. julija 1942).
Italijanski kapetan Concine (št. 1323 G. M.) je takole opisal italijanske vojaške operacije:
"Ob 7. uri smo pričeli z "ras-trelamenti". Ni se mi posrečilo preprečiti, da ne bi čete, ki jih je prevzela nepomljiva strast za tatvino, oropale vsegar, kar jim je prišlo pod roko. Nosili so olje, perilo, žimnice, dragocenost, preproge".
Po vsem tem je dolžna Italija kot verolomna napadalka na Jugoslavijo, kot pobudnica, organi-zatorska in izvršiteljica vseh teh uničenj, rušenj, požigov in ropov, kot morilka naših najboljših sinov in mučiteljica naših narodov, plačati vojno odškodnino v največjem mogočem obsegu in v dobrem stanju vrniti vso odpeljano imovino.
Z brezpogojno kapitalucijo, ki ji je sledila po slavnih zmagah zavezniških armad na vseh frontah pa tudi na tleh Italije same, pri čemer je imela vidno vlogo tudi naša Narodno osvobodilna vojska, se Italija ni odkupila za vse zlo, ki ga je povzročila miroljubnim narodom sveta, predvsem narodom Jugoslavije in jugoslovanskemu prebivalstvu Julijske krajine.
Zadeva D. Mihajloviča
Nadaljevanje. . .
"Cetinje, 11. oktobra 1944. — Visoko odlikovanje podpolkovnika P. Gjurišiča. Četniški komandant g. Pavle Gjurišič, katerega je general Nedič nedavno povišal za podpolkovnika in mu poveril službo pomožnega komandanta Prostovoljnega korpusa, je dobil od strani Vrhovne komande nemških okupacijskih sil posebno priznanje za svoje vojaške vrline ter je od-
likovan od Firerja z redom Železnega križca".
KOLABORACIJA PROTI PARTIZANOM MED ČETRTO OFENZIVO
Ko so edinice V. črnogorske partizanske brigade zavzele četni-ško trdnjavo Ostrog v Črni gori, so našle v nji arhive takozvane-ga "Generalnega štaba narodne vojske Črne gore in Hercegovine" in "Štaba zetske četniške enote". Ti dokumenti kažejo, da so bili vodilni kolaboracijski oficirji kra-
Ml NE MOREMO TEHTATI POMOČI V MOTORJIH, ZLATO ALI PŠENICI - Ml SMO DALI KRI NAŠIH OTROK - EHRENBURG
(Iz 1 strani)
Ko je Sovjetska zveza za časa posvetovanja o vprašanju Irana (Perzije) vprašala za odložitev tega vprašanje za nekoliko dni, je bila obtožena z najčrnejšimi načrti. Toda, ko so bili britski vojaki "prerojeni" v starodavne Grke, se je šlo za obrambo starodavne civilizacije. Kadar Amerikanci govorijo o bazah na Islandu, je to "garancija" za varnost vseh ljudstev, toda kadar Sovjetska zveza ne želi, da bi bile ob njeni strani baze za novo invazijo, tedaj je to "rdeči imperializem". Kadar gotovi krogi vihte po zdraku z atomsko bombo, se to smatra kot abstraktno delo znanstvenikov ali pa nedolžni odih po skončani nogometni igri. Kadar pa vojaki R-deče Armade igrajo nogometno igro v bližini Moskve, je to že "militarna pripravljenost" Sovjetske zveze.
NARODNA ENAKOPRAVNOST
Mi zdravimo naše rane. Mi gradimo naša mesta. Mi skrbimo za naše vojne sirote. Naši narodi so se borili več kakor drugi in so žrtvovali večjo ceno za mir, kakor drugi narodi. Ko je vaše časopisje pisalo, da sovjetski tanki napredujejo proti Teheranu, tovarne v katerih so se izdelovali tanki za vojno, so bile zaposlene s izdelovanjem otročjih vozičkov, posode za mleko in orodjem za poljedelstvo. V svoji brezupnosti skušajo naložiti bolehne glave krivico zdravim. Nismo mi tisti, kateri ponavljamo vojne govore doma ali pa v kakšni gostiji. Nismo mi tisti, kateri navadno klenkajo z več kot z tajnim orožjem. Mi smo
Narodnostna struktura Julijske Krajine
V ta namen so ustanovili tudi posebni zavod "Ente per la rinascita agraria delle Tre Vene-zie". Na ta način je bil razen urednikov in delavcev tudi kmet prisiljen, da se seli iz svoje domovine. Ni pa odhajal samo v bližnjo Jugoslavijo, temveč tudi v Francijo in Južno Ameriko. Fašizem je pospeševal to emigracijo in izdajal dovoljenja za izseljevanje samo tistim, ki so dokazali, da niso Italijani oziroma, da niso italijanskega porekla.
Toda tudi to ni bilo dovolj fašističnim oblastim, zato je bil o-menjeni zavod pooblaščen, da lahko razlasti vsako posestvo, kjer se mu je to zdelo potrebno. Hkrati so se fašisti pečali z načrti o izseljevanju vseh Slovanov. Tako je zadnji tržaški prefekt v pogovoru z neko jugoslovansko uradno osebnostjo dejal; da bi predlagali italijanski vladi izselitev vseh Slovancev in Hrvatov, ko bi vedel, da bi se hotel kdo iz starih italijanskih pokrajin naseliti v tej "prokleti deželi". Italijane je namreč privlačevalo udobno življenje v mestih, nikakor pa ne težavno življenje na kamenitih kraških tleh.
Strašna surovost teh peklenskih ukrepov je najbolje razvidna iz dokumentov, ki so bili najdeni v stanovanju italijanskega državnega svetnika, dr. Itala Saura, ki je že sredi leta 1939 predlagal Mu-soliniju obširen načrt, po katerem bi naj prepovedali Slovanom, da bi si smel pridobivati posestva v Julijski Krajini in da bi s skrajnimi sredstvi prisilili Slovence in Hrvate na prodajo svojih dosedanjih posestev ter da bi se selili v oddaljena središča Italije ali celo v množicah v afriške kolonije.
Na podlagi uradnega ljudskega štetja leta 1931 je bilo v Julijski Krajini 958.618 prisotnih prebivalcev, od katerih se jih je rodilo v ostalih pokrajinah Italije 128. 897, torej skoro eno sedmino. Izmed teh Italijanov je bilo 90. 335 moških in 38.542 žensk, tako so torej na 9 moških odpadle 4 ženske. To je razumljivo, če upoštevamo, da je bilo med Italijani mnogo vojakov, ki so bili razkropljeni po Julijski Krajini. Teh vojakov je bilo 47.000 in ta številka je pomembna za italijanske na-
mere. Kot primer omenjamo, da je Avstrija imela na istem ozemlju manj kakor 25.000 vojakov, od katerih jih je bilo 17.000 v Pu-lju.
Zanimiv je pregled rojstnih krajev v zvezi z starostjo. Tako je bilo v tržaški pokrajini 77.137 prebivalcev v starosti do 14 let, od katerih se jih je 80% rodilo v občini njihovega bivanja, 6.5% v ostalih občinah Julijske Krajine, a niti 10% v Italiji. Toda za prebivalce v starosti od 15 do 64 let je to razmerje znašalo 49:23:22, za prebivalce nad 65 let starosti pa 49: 24: 12. Ostanek 15% prebivalcev, se je rodil izven italijanske meje.
Podobne razmere so bile v goriški pokrajini. Rrazmerje za prebivalce v starosti do 14 let po rojstnih v kraju bivanja in v ostali Julijski Krajini ter v stari Italiji je bilo: 85: 7: 5. 5; za prebivalce od leta 15 do 64. 65; 15: 17. 8, za prebivalce v starost nad 65 let pa 73: 19: 5. 2.
V Puljski pokrajini je bilo razmerje med domačim prebivalstvom in priseljenci mnogo ugodnejše kakor v tržaški in goriški pokrajini. Znašalo je za omenjena leta starosti 91.5: 5.3: 2.1 oziroma 71.4: 15.4: 2.1 oziroma 74.6: 2.6: 2.4.
Slabše kakor v Puljski pokrajini, toda še vedno ugodnejše kakor v tržaški in goriški pokrajini je bilo razmerje v reški pokrajini. Glede na to, da je bilo na Reki mnogo prebivalcev, ki so se rodili v Jugoslaviji, bomo navedli to razmerje tako, da bomo omenili prebivalce, ki so se rodili v sami Reki, nadalje prebivalce, ki so se rodili v Julijski Krajini, v stari Italiji in v tujini (po večini v Jugoslaviji). Za navedena leta starosti znaša to razmerje: 84.2: 7.2: 5: 56 oziroma 52.6: 15.8: 16.4: 15.2 in 58.1: 18.4: 3.6: 19.9. Iz navednih je jasno razvidno, da je med priseljenci stare Italije število otrok sorazmerno manjše kakor med autohtonim prebivalstvom. Priseljevali so se predvsem odrasli ljudje, zlasti moški.
Največ priseljencev je prihajalo iz sosedne Benečije (51,113), nadalje Puglije (13.762), Sicilije (7503), Campagne (7382) Emilije
(7184), Lombardije (6349), Tos-cane (5404), Piemonta (4916), Marke (3804), Kalabrije (2843), Ligurije (2601), Lazia (2551), Sardinije (2465), z južnega Tirolskega (2415), iz Abruzzov in Molisa (2127), Lucanije (1427), in iz Umbrije (1243). Velik priliv priseljencev iz Sicilije in iz ostalih pokrajin južne Italije je dajal predvsem policijske in jetniške organe, kakor tudi trgovce za nadrobno trgovino, ki so tako značilni za italijanska mesta.
Navedeno število 128.897 priseljencev ne zajema vseh Italijanov iz starih pokrajin, ker je treba upoštevati tudi njihove otroke, ki so se rodili po zasedbi Julijske Krajine na tem ozemlju. Za določitev njihovega števila moramo odšteti predvsem vojake iz starih pokrajin Italije, ki so bili razkropljenim po Julijski krajini. Njihovo število ne bomo ocenili previsoko, če sodimo, da sta bili dve tretjini vseh vojakov iz starih pokrajin, ena tretjina pa iz same Julijske Krajine. Po odbitku vojakov ostane še vedno približno 98.000 civilnih odraslih ljudi iz starih pokrajin. Od celotnega prebivalstva Julijske Krajine je bila tretjina v starosti do 14 let. Ako vzamemo za podlago ta ključ, ki je vsekakor prenizko ocenjen, ker tu gre za večje število odraslih kakor pri vsem prebivalstvu, moramo navedeni številki dodati še okrog 33.000, tako da bi najbolj verjetno število priseljencev leta 1931 znašalo 162.000, torej okroglo 160.000 ali šestino vsega prebivalstva.
Toda to število ni enako razdeljeno na vso deželo, ker je priseljencev v mestu več, zlasti mnogo v Trstu. Za bolše razumevanje se poslužimo specifikacije po pokrajinah in mestih. V tržaški pokrajini je bilo 63.932 priseljencev, in sicer 40.230 moških in 23.702 ženskih. Ako upoštevamo tudi njihove otroke, ki so se rodili v Julijski Krajini, moramo to število povečati za tretjino. Sedem de-vetin teh priseljencev je odpadlo na sam Trst, ki je štel 49.009 prebivalcev iz starih pokrajin, to se pravi, dve petini vseh priseljencev v Julijski Krajini. Ako upoštevamo tudi otroke, ki so se rodili v
zmagali v vojni zato, ker sovražimo vojno. Mi smo postavili naše "nadnaravne gospodarje" na kolena zato, ker vsak sovjetski otrok ve, da morajo vsi narodi biti enakopravni in da je za vse dovolj prostora pod soncem.
Mi smo se borili, ne proti ljudstev — ampak proti fašizmu. Mi smo zdrobili fašistične armado, toda fašizem še nadalje živi po smrti firerja. Jaz rečem odkrito tistim, kateri sanjajo o "križarski vojni" proti Sovjetski zvezi, prav tistim, kateri skušajo razdvajati človeštvo na "Anglosaksonce in druge," da so prav to fašisti ne glede na njihov jezik, ki ga govorijo. Gorje fašizem, ni nemški monopol. Po njegovom vzorcu so se naučili tudi v drugih državah. Fašizem je nauk nagih sil. Namesto navadne iznajdbe, vidimo pomembno iznajdo fizike, dasi pa lahko trdimo, da ljudje, kateri želijo zaključiti vprašanje z pomočjo smrtonosnega izuma, so medtem naučili nekaj od Hitlerja.
OBREKOVANJE NA DELU
Fašizem je zbirka predsodkov. Fašizem je prepričan, da je ena rasa ali pa narod višji od druge lase ali pa naroda. Top se lahko lazbije z topom. Toda fašizem je nemogoče uničiti z drugim fašizmom. V krvavih bitkah Rdeča Ar-r.iada je branila ne samo naš teritorij, ampak človeške pravice. To je končno vzrok, zakaj fašisti, napol-fašisti in četrt-fašisti sovražijo našo zemljo.
Obrekovanje dela zlobno delo, podžiga narod za mogočnost druge vojne. Ne vihtite z bombo o-krog, ker se lahko sproži. So posamezniki, ki ne štedijo črnila z nado, da se bo drugih narodov kri prelivala. Ti posamezniki nas ne ljubijo. Oni to pripovedujejo odkrito. Vse kar bi imel za dodati temu je to, da prav tako ne ljubijo vas, najmanj pa mislijo o usodi vaših otrok.
Jaz sem prišel sem z odprtim srcem. Vem da Kanadski narod želi mir, kakor ga želijo narodi Sovjetske zveze. Kanadski narod ne želi plačati ceno svoje krvi za drugih črnilo. Jaz sem že omenil, da nisem prišel tukaj, da bi se moral opravičevati. Jaz ne vprašam za obrambo. Mi bomo gradili našo domovino. Ako nam bodo naši prijatelji pomagali, mi bomo stisnili njihovo roko. Ako nam ne bo nihče pomagal, mi bomo gradili našo domovino vseeno tudi brez pomoči. Mi smo stali odločno, kadar so drvele proti nam mogočne nemške tankovske divizije. Nas ni branil, ne kanal in niti ne Ocean. Kljub temu smo stali odločni. Toda mi bomo stali prav tako odločni v očigled zlobnih člankov in obrekovanj.
Mi vemo, da kanadski narod ni kriv za zlobne besede in namišljeno strašilo. Vaša zemlja je velika in tudi lepa je. Zemlja dela, zlatega pšeničnega klasja, prostranih gozdov in velikega srca. Želim vam povedati, da moj narod proža svojo roko prijateljstvu kanadskemu narodu. To dela z svojim čistim srcem kljub vsemu — proža roko prijateljstva. Čuvajte to roko, naše srce, naše besede, da ne bodo zakrite s zaveso neresnice. Kadar se pa povrnem nazaj v Moskvo, bom rekel: V Kanadi imamo sovražnike. Njih se lahko pre-šteje. Toda v Kanadi mi imamo tudi enega skupnega prijatelja, to je Kanadski narod.
lja Petra polkovnika Bajo Stani-šič in general Blažo M. Džukano-vič. Pokažejo tudi, da sta ta dva človeka ubogala povelja Draže Mihajloviča.
Do februarja 1942 je polkovnik Bajo .Stanišič prebival kot puščav-nik v neki jami blizu vasi Vinič. Tedaj je dobil sporočilo od Mihajloviča, v katerem mu je zapovedal, da se vrne v aktivno službo in organizira "Komando narodne vojske Črne gore in Hercegovine". Stanišič je ubogal in sklical skupaj na sejo črnogorske nacionaliste. Povedal jim je, da se ne splača upirati se okupatorjem ter da je treba skleniti z njim pogodbo v namenu, da se vodi borba proti 'glavnemu sovražniku — partizanom; 17. februarja 1942 je Stani-šičev zastopnik Bogdan Pavičič v imenu Komande narodne vojske Črne gore in Hercegovine podpisal pogodbo s Komando italijanske divizije "Taro" in ta pogodba vključuje med drugimi tudi tole določbo:
"Vojaštvo Narodne vojske bo stražilo most čez reko Slap in bo preprečilo vsakim drugim trupam uporabo ceste in napad na italijanske vojaške sile, ki se pomikajo v smeri Nikšiča. Naše čete bodo skušale preprečiti razdejanje ceste in telefonske žice v tej okolici".
Fotostatični posnetek te pogodbe v srbo-hrvaščini in italijanščini, s podpisi poveljnika divizije "Taro" generala G. Pedrazzolija in Bogdana Pavičiča, je reproducirán v poročilu komisije za vojne zločine. (Dokument št. 33.)
Dne 6. marca 1942 je polkovnik Stanišič sklenil pogodbo z Vrhovno komando italijanske vojske v Črni gori, s katero se je zavezal nadaljevati brez kompromisa borbo proti komunizmu in proti črnogorskim komunistom — "proti največjemu mednarodnemu sovražniku." Zavezal se je tudi, da ne bo nikoli nastopal z orožjem proti Italijanom brez razlike kako bo vojna izpadla. Obratno pa se je italijanska komanda zavezala zalagati črnogorske nacionaliste z orožjem, strelivom, živežem, obuvalom in obleko.
(Dalje prihodnjič)
Kampanja za ponošeno obleko od 17 do 19 junija
17. junija začne kampanja za ponošeno obleko. Kampanjo vodi Canadian United Allied Relief Fund, katera bo trajala dva tedna, to je do 29 junija.
Zbrana obleka, obutev itd., v teku kampanje je namenjena za pomoč z vojno prizadetim zemljam v Evropi in Aziji, vključujoč tudi Jugoslavijo.
Podobna kampanja je bila pod-vzeta z strani iste ustanove preteklo jesen v kateri se je zbralo skupaj 12 milijonov funtov raznovrstne robe. Napram poročilu jugoslovanskega poslaništva v Ot-tawi, Jugoslavija je od tega dobila 540 ton. Zbrano blago je prepeljala UNRRa. Računa se, da se bo tudi v tej kampanji zbralo približno isto količino ponošene obleke, obutve itd., kar lansko leto, ki bo pa razdeljeno na posamezne države kakor je bilo v prejšni kampanji, kar pomeni, da bi dobili naši bratje in sestre v stari domovini okrog 500 ton ponošene obleke.
Izvršni odbor Sveta kanadskih južnih Slovanov se torej tem potom obrača južnoslovanskim izseljencem, da podpirajo kampanjo in prispevajo po svoji možnosti za njen uspeh.
Mestni odbori Sveta naj se povežejo z rokovodstvom kampanje v svojem mestu in pomagajo v delu, kakor so to storili v prejšni kampanji.
Izvršni odbor Sveta kanadskih južnih Slovanov.
M*»**«** Časti
Jffl&P
Julijski Krajini, moramo njihovo število povečati najmanj na 65.000, najmanj zaradi tega, ker je v Trstu živelo kljub strogim predpisom tudi mnogo drugih priseljencev iz ostalih pokrajin, ki niso bili prijavljeni.
število italijanskih priseljencev je naraslo tudi po letu 1931. Zlasti velik priliv je bil v zadnjih dveh povojnih letih, ko so številni Italijani pribežali v Trst iz strahu pred bombardiranjem, razen tega so pa pribežali v Trst tudi mnogi fašisti pred napredujočimi zavezniškimi armadami.
(Dalje prihodnjič)
Iz francoščine prevedla K. N.
Orana je obstala kakor vkopana. Naslednje moževe besede so jo spet zbudile v kruto resničnost in jo spomnile na pravkaršnji prepir. In tisti trenutek se je zavedala, da morda ni ravnala čisto pravilno in da tudi sama zasluži nekaj očitkov. Njeno ogorčenje je bilo smešno, čeprav je njen mož zagrešil hudo netaktnost s svojo radovednostjo. Ali ni nekoč nekje brala, da je radovednost včasih samo krinka za kakšno drugo čustvo?. . .
In zdaj odhaja!. . . Odhaja, ne da bi se bil spravil z njo.
"Ali se boste vrnili?" je naposled zašepetala v zadregi.	..........-
"Upam, da. Razen če mi ne bo opeka padla na glavo," je šaljivo pristavil. "Sicer pa človek nikoli ne ve, kako se bo zasukala ta vražja politika."
Ugriznil se je v spodlnjo ustnico, kakor da bi bil preveč povedal, ali pa kakor da bi hotel udužiti čustva, ki so mu vkljub obvladanju prikipela na ustnice.
Orana se je zmedeno ozrla okrog sebe, kakor da bi iskala opore v domačnosti teh štirih sten, kjer bo prav kmalu tako sama. . .
Njene oči so se ustavile na moževem kovčegu. Zaz-del se ji je že nekoliko ogoljen. In da bi vsaj nekoliko zabrisala mučno napetost, ki je ostala med njima zaradi prepira, je spravljivo dejala:
"Dovolite vsaj, da vam posodim svoj kovčeg, vaš se mi zdi že nekoliko obrabljen".
In ne da bi počakala, kaj bo odgovoril, je stopila k svoji omari in vzela iz rije velik, lep kovčeg iz svetlega usnja.
"Zakaj neki naj bi vam ga jemal ?" je vprašal nekoliko nejevoljno, kajti zbodlo ga je, da ima njegova ženo toliko elegantnejši kovčeg kakor on.
"Prosim vas, nikar toliko ne vprašujte", je živčno odgovorila Orana. "Moj kovčeg je zelo praktičen, kajti obleko zložite vanj lahko nekako tako kakor v omaro. In ker boste dolgo ostali tam doli, vam bo še posebno dobrodošel. Vaš kovčeg je pač nekoliko premajhen za tako dolgo potovanje".
Miguel je sicer s prva nekoliko gubančil čelo in sr-šil obrvi, potlej je pa potrpežljivo čakal, da je njegova žena predejala obleko iz njegovega kovčega v svojega. Nehote je opazoval Oranine drobne roke, ki so pazljivo in skrbno zgrinjale njegovo obleko in jo polagale v o-gromen kovčeg. Ko je Orana končala to nekoliko neprijetno delo, je vstala, si pogladila lase in ljubeznivo dejala :
"Tako. Upam, da boste dobro potovali, Miguel."
"Zahvaljujem se vam, senora, bili ste preljubezni-vi", je vljudno odgovoril mladi Španec in se priklonil. "Skušajte izrabiti svojo prostost in odpeljite se k svojim staršem na počitnice. . . Upam, da bodo zadovoljni, saj vas bodo objeli prej, kakor so pričakovali. Zdaj je pa res že pozno. . . To pot, senora, se morava zares posloviti. . ."
Mlada žena ga je hotela zadržati, hotela je omiliti ledeno vljudnost tega slovesa, hotela ga je poklicati, preprečiti, da bi odšel tako nenadno, brez sprave, brez tople besede.
Slišala je, kako je zaklenil vrata in trdo, kovinsko rožljanje ključa v ključavnici jo je zbudilo iz otopelosti.
Z enim samim skokom je bila pri sobnih vratih, jih odprla, stekla v predsobje, odklenila vrata stanovanja in stekla na stopnice. Prepozno. Dvigalo je že počasi drčalo navzdol. . .
"Miguel! Miguel!" je zakričala, misleč, da jo bo mož morda slišal in da se bo temna kletka pričela dvigati. Nič.
Ali jo je Moreno slišal? Če že ni razumel smisla njenih besed, je vsaj slišal krik ogorčenja in upora, krik, ki je rezko odmeval po vsem stopnišču.
Ko se je dvigalo ustavilo v pritličju, je mladi mož nenadno pomislil; da bi mu bilo treba samo pritisniti na gumb, pa bi bil v nekaj sekundah spet pri svoji ženi. Na nesrečo se je pa prav tedaj spomnil Oraninih očitkov in nehote je zamahnil z roko, kakor da bi hotel odgnati misli na prezgodnjo spravo.
(dalje prihodnjič)
RIVŠI POSLANIK SVARI
Chicago — Bivši ameriški poslanik v Londonu, J. P. Kenedy, je pred člani Ilinoiske trgovske zbornice svaril rekoč: "Ne ruski komunizem in ne angleški ekspiri-ment v državnem socializmu ne moreta dati ničesar Ameriki."
"Angleški ekspiriment", pravi Kenedy, je v nasprotju z ameriškim načinom življenja. Glavna razlika med regimentacijo v Rusiji in regimentacijo v Angliji je v tem, da se morajo Rusi pokoriti ukazom državnih uslužbencev medtem ko Angleži lahko kritizirajo podržavljenje industrij itd."
Škoda da je Kenedy zavzemal enkrat mesto poslanika, ko je tako slabo poušen o razliki med dvema fudamentalno različna si gospodarska in politična sistema, to
VIOOVDANSKIZLET DEMOKRATIČNIH SRROV
Demokratični Srbi južnega On-tarijo prirejajo proslavo svojega narodnega praznika v nedeljo, 30. junija v Hamiltonu. Pri tej prireditvi sodelujejo; organizacije Sa-veza Kanadskih Srbov iz Toronto, Hamiltona, Wellanda, Port Col-borna, Chatama in Windsor-ja, kakor tudi Srbska Dobrotvorna Društva SNS iz Windsorja in Port Colborna.
Poleg krasnega godbenega programa katerega bo izvajal mladinski tamburaški zbor "Sloboda" iz Wellanda, pevsko društvo "Jedin-stvo" iz Toronto, sestre Nožinič iu sestre Putnik, pela bo tudi
ALEKSANDRA DJORDJEVIČ iz Detroita.
Na proslavi bodo tudi znameniti gostje in govorniki iz Kanade in Amerike. Iz Kanade bo prisostvoval župan mesta Hamilton-a G. S. Lorenc, major William Jones in Paul Martin, državni tajnik Ka-
je v Sovjetski zvezi in Angliji. Razvidno je, da Kenedy sicer govori tako, kakor je v interesu ameriškega velebiznisa, nikakor pa bistvene razlike med omenjenima sitemoma.
nade, kakor tudi predstavniki bratskih organizacij Hrvatov, Slovencev in Makedoncev. Iz Združenih Držav Amerike, bodeta na proslavi kot gosta in glavna govornika gospod Viča Balen in soproga podpolkovnika Šime Balena, katera je ena od prvobork za svobodo narodov Jugoslavije. Nadejamo se, da bi prišel tudi v imenu srbskega demokratičnega po-kreta Z. D. Amerike duhovnik
NIKOLA DRENOVAC.
Mi upamo in želimo, da nas bodo na taki redki proslavi obiskali tudi bratje Hrvati Slovenci in Makedonci. Čisti dobiček z Vidov-danskega Izleta bo šel v korist sirotam Jugoslavije.
Busi bodo vozili iz Toronte od makedonske halle na 386 Ontario St. točno ob 9.30 predpoldne v nedeljo 30. junija. Iz Wellanda in Port Colborna bodo istotako vozili busi. Iz Hamiltona bo postaja na 243 Beach Rd.
Vsi kateri bodo pa prišli z au-tomobili pa naj vzamejo Hyway st. 20 in takoj čez griček bodo videli potokaz, ali pa naj se vsi javijo v partizansko halo na 243 Beach Rd.
Vsi nam dobro došli.
Prireditveni odbor.