
■  -iftV




že gimnazije in realke.

Spisal

I f m ■i f -

A. Pokorny.

Poslovenil

Ivan Tušek,

učitelj na kr. viši realki v Zagrebu.


V Celovcu 1864.

Natisnil in prodaja J. in F, Leon.

*>

161597

V v o d.

koliko da ne vse terdno poveršje zemeljsko pokrivajo pri-
rodnine, ki obstojč kakor živali iz različnih terdnih in tekočih delov,
ki se tem enako rede in množijo, ki pa nimajo nikakoršnega občutka
in ne svojevoljne gibljivosti. Kakor je znano, imenujejo se te
prirodnine rastline ali bilja  (vegetabilia, plantae) in vse skup z
eno besedo: rastlinstvo.

Če je tudi gledč števila versti manj rastlin kakor živali, vendar
so pri vsem tem še verlo mnogoverstne in glede množine jih je
celo veliko več kakor živali, ktere se že zavolj proste svoje
gibljivosti laže umikajo človeškim očem, med tem ko rastline, vezane
na svoja stajališča, so že zato bolj očitne, ker jih navadno mnogo
skup raste. Vsaki kraj ima zavolj rastlin, ki ga pokri¬
vajo, svojo posebno podobo.  Kako različen je že pri nas
pogled prijazne, lepe ravnine, ki je zaraščena z nizkimi zelišči in
germiči, od pogleda resne mračne tmine v doraščenem gozdu!
Kolik razloček je med poljem, pokritim z rumeno pšenico, med
zeleno trato in med skalnato steno, olepšano s pisanim cvetjem!
Še bolj očividen je rastlinski vpliv na podobo kakega kraja, ako
ga primerjamo z drugim, ki ima dokaj drugačno pod¬
nebje.  Ako se obernemo od ledenega severja, kjer so tla pokrita
z večnim snegom, proti jugu, razširja se najbliže pred nami pas,
po kterem pokrivajo tla le borni lišaji in nizko mahovje, in kjer
se ve da tudi sem ter tje kako zelišče vendar le lepo cvete; kjer
pa ne raste nobeno drevo, noben germ. Bolj proti jugu se že
začenja nizko germovje in pritlično drevje, kterega se na južni
strani derže široki gozdi černega jelovega drevja. Se ni viditi
tukaj sadnega drevja in malo se seje tod žita, ki se ga mnogo
prideluje še le tam, kjer se razširjajo široke trate in raste tako

1 *

4

listnato drevje, ki se mu na jesen osiplje listje. Ako gremo še
bolj proti jugu, pokažejo se nam na enkrat rastline popolnoma
drugačne podobe. Živo zeleni travniki so minuli in na mesto njih
najdemo vedno zeleno listnato drevje z usnjastim svitlim listjem.
Todi raste tudi naj žlahtnejše sadje, znano nam pod imenom južnega
sadja. Ako pridemo na zadnje v vroče dežele, vidimo, da se razvija
pred nami najčverstejše, najbolj velikansko in najeudnejše rastlinsko
življenje, ki tacega pogleda nevajenega prebivavea srednje-gorkih
krajev mora vneti, da vse to občuduje iz vsega serca. — Enako
se menjajo tudi rastline na prav visocih hribih, posebno v vročih
krajih. Med tem ko, postavim, na podnožji tenerifskega Pika rastejo
še palme in večtisočletne drevesaste, lilijam podobne rastline, pride
se, vzdignivši se na ta 11530 čevljev visoki hrib, zaporedoma
najpoprej v vedno zelene, potem pa v samo po leti zelene gozde.
Iz teh se pride v Černe jelove gozde, nad kterimi v visočini od
več kot 6000 čevljev nad morjem rastje na enkrat začne pojemati
tako, da raste samo nizko germovje in še bolj visoko le borna
planinska zelišča. Nad tem pasom zginejo rastline popolnoma ravno
tako, kakor v severnih, z večnim snegom in ledom pokritih krajih.
Tedaj so tukaj bi djal vsa podnebja verstoma drugo verh druzega
in lahko jih je v malo urah preiti.

Pa rastline niso imenitne samo zavolj tega, da rastejo povsod
in'da so tako raznoverstne; saj treba je le malo bolj na tanko
prevdariti stvar in prepričati se moramo, da so velike imenit¬
nosti tudi v prirodnem in v človeškem gospodarstvu.
Kamor le pridero silni zrak in voda, toplota in svitloba, ki napra¬
vijo, da razpade sčasoma poveršje golega skalovja, povsod vidimo,
(ta se preprežejo tla z majhnimi neznatnimi rastlinami, ki same prej
ali poznej spet poginejo, tla pa s svojo trohnobo premenijo v pri¬
pravno podlogo za popolniše rastline. Tako se napravi sčasoma
lega rodovitne persti (imenovane: černa zemlja), v kteri najboljše
rastejo rastline, ki rede človeka in brezštevilne živali, ki so vse
odvisne od rastlinstva. Saj od gole persti in od samega kamenja
ne more živeti nobena žival; vsaka potrebuje za živež rastlin ali
pa druzik žival, ki se rede od rastlin. Kakor živali bi tudi človek
ne mogel živeti brez rastlin. On ne dobiva samo največ svojega in
svoje živine živeža iz rastlinstva, ampak tudi najpotrebniše priprave
za poslopja in obleko, za mnogoverstno orodje in za druge potrebe
življenja.

Spomnimo se na primer mnogoverstnega žita, sočivja, zelenjave,
sadja in pičnih rastlin; tistih koristnih dreves in germov, ki nam
dajejo neogibno potrebno kurjavo, gradivo in drugi les; vlaknatih
rastlin, kakor lami in bombaža, iz kterih se napravlja toliko robe

5

za obleko; mnogih oljnatih, barvarskih in drugih v umetniji in v
obertniji rabljenih rastlin; spomnimo se zadnjič tudi še tistih rastlin,
ki imajo v sebi ravno tako hude strupe, kakor najboljša zdravila
— in prepričati se moramo do dobrega, da je rastlinstvo brezkončne
moči na blagor in srečo človeštva.

Že sama ta važnost rastlin nas mora spodbadati k njih bolj
natančnemu premišljevanju in spoznavanju! Koliko bolj še nas
vnemate za to lepota in imenitnost njih podob! Kje je kdo, ki bi
ga ne bila mikala že pisana lepota, dobri duh ali čudna podoba
marsiktere rastline! Saj ima že vsak kmetič svoj mali vertič, v
kterem najskerbniše goji neke posebne cvetlice, svoje ljubljenke.
Tako hočemo tudi mi odbrati nekoliko rastlin, in je ž njihovo
mnogokrat čudno sestavo vred v sledečem bolj natauko spoznavati.

Nič ne podpira spoznanja rastlin bolj, kakor namenu primerna
zbirka posušenih rastlin ali rastlinjak  (herbarium). Tako zbirko
si more vsak sam lahko napraviti; ker, ako je le količkaj pazljiv,
zamore si na sprehodih nabrati skoraj da ne vse v teh bukvah
popisane rastline. Tedaj je samo na tem ležeče, da je tako ohrani,
da se tudi pozneje vselej lahko spoznajo. Vse to se doseže naj¬
bolje tako le. Naj se nabirajo samo celi in podučni eksemplari,
t. j. taki, ki imajo kolikor je le mogoče, vse rastlinske dele na
sebi, tedaj tudi korenino, cvet in plod. Za nabiranje je najbolj
pripravna, pa ne neogibno potrebna kositerna pušica (botanična
škatlja), ker v nji rastline najdalje ne zvenč. Se nevele rastline
se lepo razgernejo med več pol sušivnega, ne limanega, papirja
tako, da med vsako lego rastlin se položč 3—4 pole praznega
papirja. Tako se lahko mnogo rastlin skladoma nakupiči. Cela
skladavnica se potem obloži s kamenjem, ali se pa dene v prešo
in stlači, to da se ne sme preveč. Rastline se tako zmlinčijo in
sok se iztlači iz njih. Da se ta hitro od njih odpravi in da se
rastline kmalo posušč, treba je sušivni papir, ki serka sok v sč,
vsaki dan saj enkrat ali dvakrat premeniti in namestiti ga s suhim.
Popolnoma suh papir se dobi, ako se moker papir vsaki krat,
kedar se odrabi, dobro posuši na zraku ali pa pri peči, kar je še
bolje. Pri takem ravnanji se posušč skoraj vse rastline v malo
dneh in ohranijo svojo pravo podobo. Manjše rastline, posamni
cveti ali listi se že posušč, ako se denejo v bukve. Mesnate, zlo
sočnate rastline je treba, da se umore, potopiti do cvetja v krop,
jih potem dobro iztisniti in koj med papir položiti in zdaj ravnati
ž njimi, kakor z druzimi. Mesnate gobe se dajo dobro ohraniti le
v vinskem cvetu. — Posušene rastline se hranijo med belim papirjem
in najbolje je, ako se vtaknejo pod papirnate odrezke, ki so na
koncih prilepljeni na papir. K vsaki rastlini se pridene listek, na

6

kterem je napisano na tanko ime, kraj in čas, kdaj in kje se je
dobila rastlina, in še druge opombe. Da se vsaka rastlina lahko
najde v veči zbirki, treba jih je tako vvrstiti, kakor je naštevajo
kake bukve, ki popisujejo mnogo rastlinskih verst, ker se tako
zamorejo bukve rabiti kakor kazalo ali imenik. Zavoljo tega so
tudi v naših bukvah zaznamovane posamne rastlinske versti z zapo¬
rednimi številkami.

Popis posamnih rastlinskih verst.

I. Breziislne in brezevetne rastline.

(Steljnice, Lagerpflanzen, Thallophyta).

1. Alge  (Algae).

1.  Potuhni o kr a k  (Bach- Wasserfaden, Conferva rivuMris)
obstoji iz enojnatih, kakor las tankih, mnogokrat več čevljev dolgih
zelenih niti, ktere se vidijo pod povekševavnim steklom ali mikro¬
skopom, da so členaste. Členi so 2—4 krat daljši kakor so debeli
in so napolnjeni z zelenimi zerni.

Pokriva mnogokrat na dolgo in široko potoke in reke. Ce
se kdo opeče ali če ga kak merčes piči, tedaj ga je dobro pokla-
dati na rano, ker hladi.

Zelenje, ki pokriva časih stoječe in počasi tekoče vode, obstoji
navadno iz različnih okrakov in drugih brezlistnih in brezcvetnih
vodnih rastlinic, med kterimi živi navadno vse polno malih ži¬
vali, kakor: zaželskih ličink (Insektenlarven), košarjev(Krustenthiere),
polžev, močelk (Infusorien) i. t. d.

2. Mehurjasta halnga  ali morski mah  (Blasentang, Fueus
vesiculčsus) ima ploščnato, na več mestih vilasto, od 3 palcev do
enega čevlja dolgo in 3—6 čert široko steljko (Lager) z enim
srednjim rebrom. Steljka je usnjasta; če je mokra, je olivasto
zelena, če je suha, pa černo rujava in ima velike jajčasto - napih¬
njene mehurje, ki so napolnjeni z zrakom in ki stojč navadno po
dva pod rogovilami.

Mehurjaste haluge je neizmerno mnogo blizo bregov v atlan-
tiškem in medzemeljskem kakor tudi v severnem in iztočnem
morji. Iz pepela se dobiva soda in jod.

Večina rastlin po sladkih vodah, in skoraj vse morske rastline
so proste, brezlistne in brezevetne rastline ali alge, ki se množijo

8

z razdeljavo ali pa z razvijanjem mehurčastih zernic (tros, Sporen).
— Morske alge  ali tako imenovani morski mahovi (Tange) so
navadno bolj krepki in pa najlepše rudeči ali zeleni in imajo neiz¬
merno različne, nitkaste, listaste, navadno pa germaste podobe.
Nekteri so več sto čevljev dolgi, drugih je pa tako neizrečeno
mnogo, da pokrivajo nektera morja več tisoč milj na dolgo in
široko. Zadnji so znani mornarjem pod imenom morske trave, ker
so res, če jih je mnogo nakupičenih, podobni plavajočim travnikom.
Nekteri morski mahovi se rabijo za živež, iz drugih se dobivajo
marsiktere reči, kakor: barve, soda, jod, i. t. d.

2. Lišaji (Flechten, Lichenes).

3. Zidna plitvičarka  ali torilovec  (Wand-, Schusselflechte,
Parmelia parietina) se razširja na okroglo na svoji podlogi in ima
listasto, bolj ali manj razcapano, ploščnato, bolj svitlo ali bolj temno
rumeno steljko. Na nji se vidi navadno mnogo majhnih latvičastih
plodičev, ki imajo tros (Sporen, Keimkorner) v sebi.

Raste povsod na drevesni skorji in na starih plankah, posebno
če so obernjene proti severju.

4. Plubnjak  ali izlandski lišaj  (Islandische Flechte, Cetraria
islandica) ima k višku stoječo germasto, zlo razraščeno ploščnato
steljko navadno rujavkaste barve, ktere najzgornje kerpice imajo
navadno po kraju prav majhne kocinice in ki nosijo tudi latvičaste
rujave plodiče, ki so pa sicer kaj redki.

Ta lišaj raste kaj pogostoma po vseh severnih krajih, posebno
na Izlandiji, kakor tudi na visocih gorah in pokriva mnogokrat tla
na široko. Pa tudi pri nas v nižavah raste sem ter tje, posebno
po pustinah. Pri nas se samo kuha, da se pije njegova voda;
visoko na severju pa daje ljudem in živalim zdravo jed.

5. Jelenovec  (Rennthierflechte, Cladonia rangifertna) je tudi
k višku stoječ, germast, pa ima okrogla, siva, velikokrat tudi bledo-
rumenkasta deblica, ki se v verhu razraščajo v prav tanke končke
in ki nosijo časih majhne temno-rujave, gumbaste plodiče.

Ta lišaj raste navadno s prejšnjim skupaj in je imeniten zat6,
ker je navadna in mnogokrat edina kerma severnega jelena.

6. Bradovec  (gem. Bartflechte, Usnea barbata) ima okroglo,
nepravilno razraščeno, navadno visččo steljko modrasto-zelene barve
z mnogimi postranskimi vejicami in velikimi skledastimi plodovi,
ki so vsi ene barve.

Raste navadno rad po hribih na suhi jelovini in je časih več

čevljev dolg.

9

Lišaji  so brezlistne in brezcvetne rastline, ki so imenitne
zavolj tega, ker se naselijo izmed vseh rastlin najpoprej na golem
skalovji in zidovji, na drevji in na lesovji sploh, ki leži na vetru
in dežji. Sicer pa rastejo lišaji, tudi na tleh, posebno pa visoko
na severju, in na visocih gorah jih je toliko, da pokrivajo tla skoraj
edino le sami. Nekteri izmed njih služijo v živež, iz nekterih se
dobivajo barve.

3. Glive (Pilze, Fungi).

7. Snet  (Getraidebrand, Uredo segetum) je prav droben eern
prah, ki žitna zerna na zadnje popolnoma napolni, ki rad pušča
barvo in se razkaja. Pod povekševavnim steklom se pokaže, da
ta prah ni nič druzega, kakor brezštevilna množina trosa
ene glive.

Ta verst snetja se naredi samo na pšenici, ječmenu in ovsu,
pa na teh žitih ga je, žali Bog, časih toliko, da je škoda velika.
Snetjavo klasje se lahko pozna, ker je černo in ne do dobrega
razvito.

8. Navadna plesenj  (gem. Kopfschimmel, Mucor Mucedo) ni
druzega, kakor tanki, pajčevinasti, beli kocnji, kterih nekaj na tleh
leži, nekaj pa k višku stoji. Zadnji imajo na koncih okrogljaste
mehurčke, ki so napolnjeni s sivo-zelenim trosom in ki se pozneje
izprezajo.

Ona se naredi z več enacimi verstmi vred na gnjilih in po¬
kvarjenih jedilih, posebno na kruhu in je je celo leto dovolj.

9. Navadna kervnica  (gem. Flockenstaubling, Lycoperdon
Bovista), je podobna ploščnati kroglji in je časih še veča, kakor
človeška glava. Od začetka je napolnjena do dobrega z belim
mesom, ki se pozneje porumeni in kašasto postane in ki se nazadnje
spremeni v droben ruiav prah. Ta prah je brezštevilna množina
trosa, ki se kmalo razkadi, da ostane samo prazen lonec.

Ona in druge enake glive rastejo pogostoma po pašnikih in
po tratastih gričih po letu in v jeseni. Dokler je mlada, je za jed,
pozneje kedar se že kadi, je dobra za ustavljanje kervl.

10. Cerna gomoljika  (schwarze Speise-Trliffel, Tuber ei bari um )
je skoraj okrogel gomolj, ki je debel kakor oreh, časih pa tudi,
kakor pest. Ima debelo, terdo, bradavičnato černkasto skorjo in je
od znotraj mesnata, rumenkasto-bela, z mnogimi rujavkastimi žilami
marmorirana.

Gomoljika raste pod zemljo, navadno po tri do sedem skup,
po listnatih gozdih v toplejših krajih. Iščejo jih v jeseni z nalašč
za to priučenimi psi.

10

11. Navadni smerbek  (Speise-Morchel, Morchella esculenta)
je voščeno-mesnata gliva z obličastim, rujavim klobukom, ki je
od spodej platničasto nabran in ki je priraščen na belkast, gladek,
od znotraj votel bet.

Navadni smerček raste sšpičastim smerčkom  (Spitz-
morchel) vred, ki ima bolj podolgast, klobuk, pomladi po gozdih in
po senožetih pogostoma in posušen se da ohraniti za zimo.

12. Lesicji parkeljc  (gelbe Barentatze, Clavaria flava) nima
klobuka, kakor ga imajo navadno vse mesnate glive, ampak obstoji
samo iz več palcev dolgega, na koncu razraščenega, rumenjaka-
stega beta.

Ta gliva raste pogostoma po gozdih in je za jed. Tudi več
druzih ž njo srodnih, koralasto-razraščenih verst je dobrih za jed,

13. Kresilna goba  ali /rod  (Zunderschwamm, Poljporus
fomentarius) je zato imenitna lesnata gliva, ker nima beta in ker
je njen kopitast klobuk po strani priraščen navadno na bukova
debla. Od zgorej je siva in terda, od znotraj pa rumenkasto rujava
in mehko kocnjata. Od spod ima eno lego tankih, dolgih cevi,
zavolj česar je, kakor da bi bila luknjasta.

Največ se dobi te glive po bukovih gozdih in napravlja se iz
nje netilna goba.

14. Jedljivi goban  (essbarer Rbhrenpilz oder Herrnpilz, Boletus
čdulis), ima jako zbočen, blazinast, mesnat klobuk, ki ima zgorej
pod rujavo kožo eno lego belega mesa in pod njo eno pozneje
rumenkasto lego prav tankih ceveh; zato se tudi, če se pogleda
od spod, vidi kakor da bi bil luknjičast. Debeli, kratki bet je
tudi napolnjen s terdim belim mesom.

Po letu in jeseni posebno po dežji najde se pogostoma po
vseh gozdih.

15. Jedljiva lesibica  (Speise-Faltenpilz, Cantharellus cibarius)
je od zunaj rumenjakasta, gladka in od znotraj rumenkasto-bela.
Od začetka zbočen klobuk je pozneje lijast; ima na spodnji strani
tumpaste, vejaste gube, ki se raztegujejo še nekoliko po betu doli.

Povsod po gozdih in se more brez škode jesti.

16. Pečenka  ali kakmak  (Feld-Blatterpilz, Champignon, Aga-
ricus campestris) je bela, ima mesnat, nekoliko zbočen klobuk, ki
je mnogokrat poznejše rujavkast in nosi na spodnji strani mnogo
tankih listkov, ki so od začetka beli, potem rožno-rudeči, in na
zadnje temno -rujavi. Bet je gladek, bel, še precej povsod enako
debel in zgorej obdan z belo kožico, tako imenovanim obročkom.

Raste povsod po pašnikih, travnikih, po tratah kraj gozdov,
prideluje se pa tudi na toplih gredah, ker je ena ljudem najbolj
priljubljenih jedljivih gob.

11

17. Rudeba mušnica  (rother Fliegenschwamm, Agaricus musca-
rius) je tudi platničarica, ki ima na spodnji strani škerlatastega,
z belimi bradavicami posutega klobuka mnogo listkov ali platnic.
Spodaj gomoljasto-debeli bet je bel in ima zgorej tudi bel obroček,
ki pa pozneje odpade.

Ta zavolj strupenosti sploh znana goba raste najrajša po
jelovih gozdih. Zalije se z mlekom in se da muham jesti, da
cepajo po nji. Prebivavci severno-vzhodne Azije napravljajo iz nje
neko pijano pijačo.

Glive  so med brezlistnimi in brezcvetnimi rastlinami posebno
zat6 imenitne, ker rastejo vedno le v ali na drugih rastlinah, ali
pa tam, kjer gnjijč rastiinske ali živalske snovi. Mnogo izmed naj¬
manjših gliv se naseli na listji, na steblih, cvetih in plodih, in
vzrokujejo tako imenovani snet, rijo in smod  rastlin, in utegnejo
zelo škodovati, če se hudo pomnožijo. Ravno to velja od tako
imenovanih p le s en j, ki se napravijo na stvareh, ktere se kisajo
in gnjijo, kakor na kruhu, siru, sadji, starem mesu, mokrem usnji,
obleki i. t. d. Bolj razvite glive, ki so navadno mesnate in ki se
sploh gobe  imenujejo, so ali imeniten živež, ali so pa zavolj stru¬
penosti zlo nevarne. Ni ga gotovega znamenja, po kterem bi se
dale razločevati strupene gobe od družili enakih, ki so za jed.

Sploh so vse gobe sumljive,  ktere 1. imajo neprijeten duh
in okus, 2. ktere so sluzaste ali slinaste, ali ktere so
že nagnjite, 3. ktere, če se narežejo, barvo hitro spremenijo ali
4. ktere imajo mnogo rezkega soka, in 5. vse, ki rastejo na nečed¬
nih, sumljivih krajih.

Pa tudi mnogo gob, ki nimajo teh lastnosti, je zlo strupenih.
Zat6 je najboljše, da se obvarujemo nesreče, ako skerbimo, da
spoznamo prav dobro to malo gob, kar se jih navadno je, in da
jemo samo te in še te samo takrat, če so prav nove.

Pregled brezlistnih in brezcvetnih rastlin. Brezlistne
in brezcvetne rastline so najnepopolniše tvorine. rastlinstva, ki nimajo
nikakoršnega cveta, kakoršnega imajo više rastline, nikakoršnega
pravega stebla in korenin, in tudi ne pravega listja, ampak imajo
le nekako vseskupno, enolično razširjavo mnogoverstne podobe, ki
se imenuje steljka  (Lager, Thallus). Zato se pa imenujejo tudi
steljkarice (Lagerpflanzen). Množijo se navadno z majhnimi mehurčki
(tros, Sporen), ki se vidijo prostim očem komaj kakor prah in ki
se narejajo na različnih mestih steljke. Rastejo ali najbolj v vodi,
ali na suhem ali pa na gnjijočih organskih snovih, in se po tem
delč v tri plemena: alge, lišaje  in glive.

o

12

II. Listnate b r e z c v e l n e rastline.

(Listnate tajnocvetke, Crvptogamae foliosae.)

4. Mahovi (Moše, Musci).

18. Studenbni jetrenjak  (Brunnen - Lebermoos, Marchantia
polymorpha) ima več palcev dolgo, precej široko, rogovilasto listje,
ki ima lepo zeleno barvo in po sredi eno žilico. Iz tega listja
mole k višku receljčki, ki nosijo na verhu krožen podobne ali
zvezdaste plodne glavice. V teli glavicah je več okroglastih pre¬
dalčkov, tako imenovanili pušic, ki se pozneje izprezajo in raz¬
trosijo obilni, z fračicami pomešan tros. Listje ima tudi še mnogo
majhnih čašastih posodic, v kterih zeleni berstiči kar odkriti ležč.

Ta zavolj posebne svoje podobe kaj imenitni mah raste povsod
kraj studencev, na mokrem zidovji in kraj potov, kakor tudi po
močvirjih. Nekdaj so ga rabili za zdravilo v jetrenih boleznih,
zatč se mu pravi jetrenjak.

19 . Os/ro/isti šotni mah  (spitzblatteriges Torfmoos, Sphag-
num acutifolium) raste k višku v gostih šopih skupaj, je časih več
kakor čevelj dolg, ima pa kratke, navzdol zakrivljene stranske
vejice. Mali špičasti listki so mu neke posebne blede barve; če
so suhi, tedaj so popolnoma beli. Obličasti rujavi plodiči se na
kratkih receljnih pokažejo verh deblica in se prezajo tako, da se
odzdigne ploščnato pokrovce.

Ta in drugi ž njim srodni šotni mahovi pokrivajo velikokrat
močvirja na dolgo in široko in mnogo pripomorejo k napravljanju
šote, ker njih debela gosta in gobata ruša pri tleh vedno odgnjiva,
na verhu pa dalje raste in drugim rastlinam v podlogo služi.

20. Navadna praprotica  (gem. Haarmiitzenmoos od. Wider-
thon, Polvtrichum commune) ima enojno, k višku stoječe steblo, ki
je časih čez en čevelj dolgo in ki ima ozko, špičasto, temnozeleno
listje, ki je, če je suho, k steblu pritisnjeno, če pa je mokro, od
njega proč stoji. Verh stebla se pokaže na lepo rujavo-rudečem
recelnu plod, ki obstoji iz četverorobate pušice, ki se odpre s
pokrovcem. To pokrovce nosi bledo-rumeno kocinasto kapico, pod
njim se pa pokaže na robu pušice 64 kratkih lepih zobčikov.

Ta mah, ki raste v gostih šopih po mokrih gozdih, po pašni¬
kih in po močvirjih, je velikokrat čudnovito dolg in je zavolj tega,
kakor tudi zavolj lepe svoje postave, kaj poseben.

13

Mahovi  so večidel majhne, pa kaj lepe rastlinice, posebno
če se ogledujejo s povekševavnim steklom. Nimajo sicer še tacih
cvetov, kakoršne imajo više rastline, imajo pa že pravo listje. Njih
plod je z mnogim trosom napolnjena pušica, ki se izpreza v lopute,
ali se pa odpre s pokrovcem. Mahovi, ki se odpirajo s pokrovci,
nosijo tudi kapico in imajo lepo nazobčano ustje. •— Ker rastejo
mahovi v šopih skup, pokrivajo sem ter tje tla gosto na dolgo in
široko, posebno pa v merzlih krajih, kjer skoraj druzega nič ne
raste, kakor mahovje in lišaji. Pa tudi drugod jih je na priprav¬
nih mestih brez števila, kakor po studenčnatih senčnatih gozdih, po
močvirjih; pa tudi na skalovji, zidovji, strehah, drevji i. t. d. se
izmed vseh rastlin najpred in najbolj pogostoma naselijo. Posebnega
neposrednega prida pač ne dajejo človeku.

5. Praprote (Farnkrauter, Filices).

21. Sladka korenina  (gem. Tupfelfarn, Polvpddium vulgare)
ima ravno, plazečo koreniko, ki je sladkega vkusa in debela kakor
pisavno pero. Ta korenika poganja mnogo stranskih vlaknatih
koreninic in iz verha več */ a  — 1 čevlja dolzih golih listov, ki so
pernasto-delni. Vsaka listna kerpica ima na spodnji strani dve
versti velikih okrogljastih plodnih kupčkov rumenkasto-rujave barve.

Dobiva se po pokliuah skalovja, posebno po gozdnatih gorah s
plodovi vred od maja do septembra.

22. GUstna podlesnica  (mannlicher Wurmfarn, Aspidium
Filix mas) ima dolgo, nagnjeno, s černorujavimi luskami gosto
pokrito koreniko, ki poganja iz verha šop velicih 1—3 čevlje dolgih
listov. Listi so podolgasti, dvakrat pernati, s kratkim luskastim
peceljnom; peresca so tudi podolgasta, tumpasta, na robu narezana
in imajo na spodnji strani dve versti okroglih, od začetka z neko
kožico (tako imenovanim zagrinjalcem) pokrite plodne kupčke.

Ena najnavadniših in najlepših praprot naših gozdov; s plo¬
dom vred se dobi od junija do avgusta.

23. Orlova praprot  (Adler-Saumfaru, Pteris aquillna) ima
dolgo, plazečo in jako razraščeno koreniko in posamne liste, ki so
2—5 čevljev in še več dolgi. Ti listi so trivoglati, večkrat perna-
stodelni in so, kakor njih dolgi pecelj gladki in goli. Plodni kupčki
so blizo roba peresec in so od začetka tudi pokriti z zagrinjalcem.

Ta največa praprot v Avstriji raste gosto kraj gozdov in
med germovjem po pašnikih. Plod nosi od junija do septembra.

14

Praprote  so rastline z veči del večletno koreniko, ki poganja
iz verha več zavitih, lepo razdeljenih listov, ki imajo na spodnji
strani plodne kupčke. Ti kupčki obstoje iz majhnih zernastih poso¬
dic, v kterih je še le drobčken prahast tros (Sporen), iz kterega
potem izrastejo praprote. — Največ praprot je po tropiških krajih,
kjer izrastejo visoke, kakor drevesa. Pri nas jih je le malo verst,
in še te niso za nikakoršno posebno rabo.

Praprotam podobne rastline.

24. Njivska preslica  (Acker-Schachtelhalm, Equisetum arvense)
ima velikokrat več čevljev globoko v zemljo segajočo členasto,
černo koreniko, ki poganja pomladi dvojna stebla. Naj pred se
pokažejo namreč enojnata, gladka stebla mesnate barve, ki imajo
okrog vsacega kolenca veliko 8—12 krat nacepljeno rujavo nožnico
in v verhu valjast plodni klas, ki je napolnjen s kakor prah drobnim
zelenkastim trosom in s fračicami. Druga stebla so pa nerodovitna,
zelena, podolgoma progasta, in imajo vretenčaste tanke vejice, ki
so večidel enoj nate in ostro četverorobate.

Jako nadležen je njivski plevel, ki se skoraj ne da zatreti.
Njegova plodna stebla poganjajo že marca in aprila, neplodna pa
še le nekaj tednov pozneje.

Se je nekaj drugačnih preslic, ki se pa vse lahko spoznajo,
ker so vse členkaste, na videz brezlistne postave. Nektere versti z
enojnatim, ostrim steblom se imenujejo konjski  rep  in se rabijo
za umivanje, derganje in likanje.

25. Navadni lesicjek  (gemeiner Barlapp, Lvcopodium clava-
tum) ima na tleh ležeče, plazeče, dolgo steblo, ki ga gosto pokri¬
vajo okrog in okrog tanki, ozki listi ravno tako, kakor je to pri
mahovih. Iz stebla molita, navadno po dva in dva, 2—3 palce
dolga peceljna, kterih vsak nosi rumenkasto-zelen valjast plodni
klas. Ti klasi imajo pod svojimi krovnimi lističi male posodice,
z obilnim trosom napolnjene. Ta tros je žepleno-rumen prah, ki se
rad razpraši, in se rabi v ognjarstvu.

Lesičjek raste po mahovitih pašnikih sem ter tje pogostoina
in plodi v juniju, avgustu.

Pregled listnatih brezcvetnih rastlin. Listnate
brezcvetne rastline nimajo še sicer cvetja, kakoršnega imajo više
rastline, pa imajo vendar že očividna stebla in korenine, kakor
tudi listje. Med nje spadajo posebno le mahovi in praprote.

Vse brezcvetne rastline  nimajo pravega cveta, to je:
nimajo nikakoršnih prašnikov in pestičev in ne izrastejo iz razvitega

15

semena, ki ima že v sebi mlado rastlinico (kal), ampak večidel le
iz kakor prah drobnih prostih mehurčkov (tros), iz kterih izraste v
ugodnih okolnostih kar neposredno tista verst.

III. Cveteče rastline z eno samo kalico.

(Enokaličnice, Monocotvledoneae).

6. Trave (Graser, Gramineae).
a) Latnate trave.

26. Navadni oves  (gem. Ilafer, Avena sativa) ima vlaknato
korenino, ki poganja eno ali več votlih, kolenčastih bil. Bili so
k višku stoječe, 3 — 4 čevljev dolge gladke in gole. Z nožnico
bilko obsegajoči listi so čertasto prišpičeni in po robu ostri. Cveti
stojč po dva, redkokrat po trije vkup v visečih klaskih; klaski
sami so razdeljeni po k višku stoječem latu, ki ima na vse strani
preč stoječe vejice. Obadva cveta v klasku obdajata od zunaj 2
velika zelena listka (zunanje ali časne pleve); vsaki cvet posebej
ima še dva manjša zelena listka (znotranje ali venčičeve pleve),
kterih spodnja kolenasto-pregenjeno, močno reso na herbtu nosi.
Znotranje pleve tudi pozneje, bi djal kakor luščina, obdajajo podol-
gasti špičasti plod (ovseno zerno).

Oves ne raste kakor tudi mnogo drugih žitnih rastlin nikjer
več divje, seje se pa povsod kakor jaro žito, posebno po merzlih
gorah in v severnih krajih. Pri nas imajo ovseno slamo za klajo
in zerno dajejo živini, posebno konjem, zobati. Po nerodovitnih
krajih, kakor post. po naših slovenskih hribih, v Škociji i. t. d.
pekč iz njega tudi kruh ovsenjak. Tudi kašo delajo iz njega.

27. Pravo proso  (echte Hirse, Panicum miliaceum) ima 2—3
čevlje visoko bil, široke liste, ki so z biljo vred kosmati, in lat z
majhnimi, samo enocvetnimi klaski. Plodiči (prosena zerna) so
prav majhni, okrogli in rumeni.

Proso sejejo sem ter tje pogosto, posebno v toplejili krajih na
peščenih njivah, kakor po Štajerskem in Kranjskem.

28. Pajž  ali laško pšeno  (Reis, Oryza sativa) ima k višku
stoječo, 2—4 čevlje visoko bil, ki je gola kakor so tudi ozki dolgi
listi. Njegov lat je skerčen, pozneje kimast, in obstoji iz enocvet-
nih pakrožnih klaskov. Bela, jako terda rajževa zerna so luščinasta

16

kakor ovsena. Od druzih trav se rajž tudi v tem razločuje, da
ima njegov cvet 6 prašnikov.

Rajž sejejo po vseh toplejših krajih (pri nas po Benečanskem,
v Primorji in po južnem Ogerskem); on potrebuje močvirne zemlje,
na ktero je mogoče vodo spuščati. Največe vrednosti je rajž za
prebivavce Kitajskega in vzhodne Indije, kterih je on najpoglavitniša
jed. Kake jedi se iz njega narejajo, to je znano, kakor tudo to,
da se prodaja že obdelan.

29. Navadni lerst  ali meč tč v k  (gemeines Schilfrohr, Phrag-
mites communis) je naj veča domača trava. Ima večletno koreniko
in 6—10 čevljev visoko bil, z velikimi širokimi listi in z rujavkasto-
rudečim velikim latom, kterega cvete obdajajo pozneje dolge kocine.

Raste ga mnogo skup povsod po stoječih vodah, cvete julija,
avgusta in se potrebuje za marsikaj.

30. Cukrovi terst  (Zuckerrohr, Saccharum officinarum) ima
večletno koreniko in 8—12 čevljev visoko in 1 — 2 palca debelo
bil, ki je na kolencih gerčava in z rahlim, sočnatim sterženom
napolnjena. Velik končni lat pri tej travi malokdaj zraste, ker
porežejo bili že poprej, dokler so še mlade in sočnate.

Cukrovi terst sejejo povsod po vročih krajih, kjer je vlažna
zemlja. Cuker ali sladkor se dobiva iz njega s tem, da se pore¬
zane bili iztiskajo, da se tako dobiti sok z nekoliko apnom pomeša
in prekuha. Med kuhanjem se odločuje iz soka cuker v kristalih,
kteri se pa morajo potem še prečistiti.

31. Indijanski terst  ali bambus  (Bambusrohr, Bambusa
arundinacea) je izmed vseh trav največa. Raste šopoma skup,
posamne bili so 20—50 čevljev visoke, 2-6 palcev debele in po¬
ganjajo iz kolencev močne listnate veje; Pri vsem tem imajo sicer
bilkam naših trav kaj podobne bili neizrečeno terdnost. Narejajo
se iz njih mnogoverstne reči, palice, posode i. t. d. Raste posebno
v vzhodni Indiji.

Latnatih je največ domačih trav, ki napravljajo zavolj svoje
goste rasti lepe trate naših travnikov in pašnikov.

b) Klasnate trave.

32. Rež  (Roggen, Secale cereale) ima vlaknato korenino,
4—6 čevljev visoko, tanko bil, z nekolikimi ozkimi listi in s pozneje
kimastim klasom. Klas je sestavljen iz majhnih dvocvetnih klaskov,
ki so obernjeni s širjo stranjo proti koželju, na kterem vsi stojč.
Spodnja pleva vsakega cvetka ima dolgo stegnjeno reso.

Rež je naše najkoristniše žito, ki ga sejejo povsod pri nas;
pa ozimke se več seje kakor jarke, Reženo zerno ni lušeinasto,

17

je podolgasto, drobno, na koncu mulasto, na dnu špičasto in rujavo.
Rožena moka ni tako bela kakor pšenična, pa reženi kruh je
zdrav in ostane dolgo mehek. Tudi drobna in dolga režena slama
je velike vrednosti.

33. Navadna pšenica  (gemeiner Weizen, Triticum vulgare)
ima 3—5 čevljev visoko, precej debelo in terdo bil z nekolikimi
sinjimi listi in s štirivoglatim k višku stoječim klasom. Klas je
sestavljen navadno iz štiricvetnih klaskov, ki so obernjeni s širjo
stranjo proti koželju. Spodnja pleva cvetov ima reso ali pa ne.
Zerno ni luščinasto, je podolgasto, debelo, na koncu mulasto, na
dnu špičasto in riunenkasto-rujavo. Pšenična moka je verlo bela,
iz ktere se pečejo bolje pekarije.

Pšenico sejejo povsod, ozimko in jarko, to da v toplejših
krajih bolj ko v merzlih. Rež in pšenica ste naša najpoglavit-
niša žita.

34. Navadni ječmen  (gemeine Gerste, Hordeum vulgare) ima
2—3 čevlje visoko bil, travnato zelene, po obeh straneh ostre liste
in precej dolg klas, v kterem stoje posamni enocvetni klaski v
štirih navpičnih verstah. Spodnje pleve cvetov imajo prav dolgo in
ostro reso. Zerno je luščinasto, podolgasto, na obeli koncih špičasto
in rumeno.

Ozimni in jari ječmen se seje povsod, tudi po severnih in po
južnih krajih. Za kuho se rabi posebno obdelani ječmen, iz neob¬
delanega se pa dela slad j o (Malz). Seje se tudi ječmen dvoverstnik
in šestoverstnik.

35. Omotna ljulika  (Taumellolch, Lollium temulentum) je
enoletna kakor navadna žita in ima zložen klas, kterega 5—7 cvetni
klaski so z ožo stranjo proti koželju obernjeni. Pleve ima navadno
dalje alj krajše rese in plodovi so od velikosti drobnega žitnega
zerna.

Ta ljulika raste prav pogostoma med jarim žitom (posebno
med ovsom in ječmenom) in je edina trava, ki vžita, strupene,
omotne lastnosti pokazuje.

c) Betičnate trave.

3G. Turšcica  ali koruza  (Mais, Kukurutz, Zea Mays) ima
3 — 8 čevljev dolgo, 1 /„—3 palce debelo, ne votlo, ampak z vlakni
napolnjeno steblo, široke liste in dvojnato cvetje z razločenimi
cveti. Prašnični cveti stojč namreč v končnem latu, pestični cveti
pak so blizo dnu stebla v betiču, ki je zavit v več listnih nožnic.
Iz teh betičev se razvijejo plodni sterži z znanimi okroglimi neko¬
liko ploščatimi zerni, ki so ali rumeni, ali rudeči, ali beli, ali pa
tudi pisani.

Rastlinstva, 2

18

Turščica je edino iz južne Amerike k nam preneseno žito;
zdaj se pa sadi povsod po toplejili krajih.

Trave  so imenitne zavolj posebne sestave stebla, listov,
cveta in plodil. Okroglo, navadno zelnato steblo je kolenčasto in
večidel votlo. Imenuje se bil. Listi ne kažejo velikih različnosti;
vsi so namreč čertasti, prišpičeni, prevlečeni od vsporednih žilic in
obstojč samo iz listne plošče, ki sedi brez peceljna na bilko obse¬
gajoči nožnici. Cveti so neznatni zato, ker cvetna pokrivalca (til
pleve imenovana) obstoje samo iz zelenih listkov. Navadno stoji
več travnih cvetov skupaj v klasku, ki ga obdajajo od zunaj
veče pleve. Ti klaski stoje spet v latu, ali pa v zloženem klasu,
bolj redkokrat v betiču. Eazun rajža in turščice imajo skoraj vse
trave obojni cvet s 3 prašniki in 1 pestičem, ki nosi dve peresaste
brazdice. Enosemni plod je suh in jako močnat. •—

Trave so najkoristniše rastline in rastejo po vsi zemlji. Žita
so najtečniši in najnavadniši človeški živež v srednje gorkih deže¬
lah in jih sejejo nalašč po njivah, ki jih je v Avstriji tretjina vse
zemlje. Divje rasteče trave so s svojimi tratami najpoglavitniši del
travnikov in pašnikov, in so zelene ali posušene najboljša klaja
za domačo živino, ovce, koze, konje. V toplih krajih, kjer so trave
lesnate, ni nič travnikov.

* Travam podobne rastline.

37. Ostrica  (scharfes Biedgras, Carex acuta) ima plazečo
koreniko, ki poganja posamne bili in mnogo vlaknatih koreninic,
ki delajo rahlo rušo. K višku stoječe bili so 1 - 3 čevlje visoke,
ostrorobate, gole kakor vsa rastlina in pri tleh z ruj avimi nožnicami
obdane, niso pa kolenčaste. Bili imajo pri dnu dolge, čertaste,
špičaste, po sredi žlebaste, po robu ostre liste in v verhu več od
krovnih listov podpertih klasov, izmed kterih imajo najzgornji 2—3
samo prašnične cvete, spodnji 3—5 pa samo pestične cvete. Cveti
so kaj prosti, saj stoje kar za malimi krovnimi listi klasu 3 pra¬
šniki ali pa 1 pestič z 2 peresastima brazdicama. Plodiči so jaj¬
časte tverdke (Niisschen).

Easte povsod po rekah in potokih, po močvirnih mlakah in
mokrih travnikih. Cvete mesca aprila in maja. Ona in mnogo nji
enakih versti dajajo znano kislo seno močvirnih travnikov.

38. Močvirska sila  (Teichbinse, Scirpus lacustris) ima plazečo,
za palec debelo, členkasto, z nožnicami obdano koreniko in k višku
stoječe, 4—12 čevljev visoke, okrogle, gladke, temnozelene bili, ki
nimajo kolencev in od zgor ne listov, ampak le pri tleh je obdajajo
kožaste nožnice, kterih najzgornja en list nosi. Od znotraj je bil
napolnjena z rahlim belim sterženom. V verhu teh dolgih bili stoji
več šopato nakupieenih klaskov, ki obstoje \%  popolnih, od

19

majhnih, rujavih, krovnih listov podpertih cvetov. Plod je mala
tverdka.

Easte oh stoječih ali počasi tekočih vodah z bičjem in terstjem
vred na gostem skup. V terstnih goščah bivajo najrajše povodne
tiče. Cvete mesca junija, julija.

Od močirske site se mora dobro razločevati manjše ločje
(Simse, Juncus) ki ima tudi brezlistne, okrogle bili, pa pod verhom
ima šop posamnih cvetov s pravilnim 6 lističnatim cvetnim obodom.
Zato se pa tudi prišteva k lilijastim rastlinam.

Lilije (Lilien, Liliaceae).
a) S čebulicami.

39. Vertni tulipan  (Gartentulpe, Tulipa Gesneriana) ima jajčasto,
s kostanjastimi luskami obdano čebulo in golo, sinjkasto steblo, ki
nosi 3—4, obsegajoče podolgaste gole liste, in v verhu en sam,
k višku stoječ, zvončast cvet. Cvet obstoji (ako ni pitan ali poln)
iz 6 pisanih lističev, 6 velicih prašnikov in enega pestiča, ki nima
vratu.

To iz jutrovih dežel k nam zaneseno, lepo pa nedišečo vertno
cvetlico imajo povsod po vertih, to da pred še bolj kakor zdaj.
Cvete že mesca aprila in maja.

40. Cesarski tulipan  (Kaiserkrone, Fritillaria imperialis) ima
obličasto čebulo z belorumenkastimi luskami, 2—3 čevlje visoko,
gosto listnato steblo, ki je od zgor golo, ki pa ima v verhu spet
šop listja, pod kterim se prikažejo kimasti, rumenkasti ali rujav-
kasto-rudeči cveti. Cvet je Glističen, vsak listič ima na dnu bel
mednik.

Ta lepa, k nam iz Perzije zanesena vertna cvetlica ima zlo
strupeno čebulo. Cvete mesca maja.

41. Bela lilija  (weisse Lilie, Lilium candidum) ima jajčasto
čebulo z rahlimi, bledo-rumenimi luskami, 2—4 čevlje visoko steblo,
ima suličasto, svitlo zeleno listje, ki je pri dnu bolj gosto, pri
verhu pa bolj redko in manjše. Verh stebla stoji grozd velikih,
belih, močno dišečih, zvončastih cvetov, ki imajo 6 cvetnih lističev,
6 prašnikov z zlato - rumenimi prašnicami in 1 pestič z dolgim
vratom.

Ta priljubljena vertna cvetlica je k nam zanesena iz jutrovih
dežel, kjer so jo že v starodavnih časih visoko spoštovali kakor
podobo nedolžnosti in čistosti. Cvete mesca junija in julija.

2 *

20

42. Zlati klobuk  (Turkenbund, Lilium Martagon) ima jaj¬
často, z rumenimi majhnimi luskami pokrito čebulo in 2 čevlja
visoko steblo z v vretencu stoječimi, pakrožno suličastimi listi.
Verh stebla stojč v rahlem grozdu lepi kimasti cveti. Cvetnih listi¬
čev je 6, ki so nazaj zavihani in mesnate ali vijolčaste barve z
škerlatasto-rujavimi lisami.

Ta krasna cvetlica raste po gorskih gozdih in cvete mesca
mesca junija, julija.

43. Višnjevi cebulcek  (ziveiblattrige Meemviebel, Seilla bifolia)
je majhna rastlinica z jajčasto čebulo, iz ktere izraste med 2 žleba-
stima, ven zavihanima listoma betva, ki nosi grozd, obstoječ iz
3—10 majhnih, višnjevih, zvezdastih cvetov.

Višnjevi čebulček se dobi sem ter tje po listnatih gozdih že
marca, aprila popolnoma v cvetji.

44. Ticje mleko  (gelber Milchstern, Ornithogalum luteum)
poganja iz jajčaste čebule le en ozek ploščnat list in 4—6 palcev
visoko betvo s dyema krovnima listkoma in s koblom cvetov,
kterih lističi so od znotraj rumeni, od zunaj pa zeleni.

Dobi se precej pogostoma po listnatih gozdih in cvete že
mesca marca, aprila.

45. Vertni hiucint  (Garten-IIvazinthe, Ilyacinthus orientalis)
ima obličasto, od zunaj rujavo-černo čebulo, ki poganja 5—8 ozkih,
sočnatih listov, med kterimi se pokaže okrogla betva. Betva nosi
v grozdu 6—18 dišečih, lijastih, šestkrat na pol nacepljenih cvetov
višnjeve, rožno-rudeče, bele ali bledo-rnmene barve.

Ta kaj priljubljena vertna cvetlica je iz jutrovih dežel k
nam zanesena. Sadi se tudi lahko v lonec in cvete že mesca
februarja, marca.

46. Jesenski podlesek  (Herbst-Zeitlose, Colchicum autumnale)
ima jajčasto, z rujavimi usnjastimi luskami obdano čebulo, in je
posebno zavolj tega znameniten, da pridejo cveti v jeseni sami iz
tal, listi pa in plod še le prihodnje leto. Cveti so velikozvončasti,
imajo več palcev dolgo cev in šestkrat nacepljen rob, so lepe
lilaste barve in izrastejo neposredno kar iz čebule. Imajo 6 prašni¬
kov, kakor vse lilijaste rastline, pa 3 jako dolge, nitaste vratove.
Plod je tripredalčasta glavica in se pokaže med mesnatimi široko
suličastimi listi.

Raste ga po nekterih krajih brez števila po travnikih in je
mesca septembra in oktobra zavolj lepega cvetja njih največa lepota.
Ker je pa cela rastlina jako strupena, živina ne jč njenega listja.

47. Navadna čebula  (gemeine Zwiebel, Allium cepa) ima
potlačeno obličasto, iz koncentriških, debelih, sočnatih lupov obsto¬
ječo in z več rumenkasto-rudečimi suhimi kožicami pokrito čebulo,

21

2—4 čevlje visoko steblo je cevasto, pri sredi napihnjeno in pri
dnu listnato.

Listi so steblu podobni, tudi cevasti in napihnjeni, na koncu
prišpičeni. Steblo nosi obličast kobul majhnih zelenkasto - belih
cvetoy, ki so podperti s kratkim 2—4kratdelnim tulcem.

Sadijo jo povsod in cvete mesca julija in avgusta.

48. Drobnjak  (Schnittlauch, Album Schoenoprasum) ima cel
šop valjasto-jajčastih čebul, 3—8 palcev visoko cevasto steblo, nit¬
kaste cevaste liste, zbočen kobul, ki je poln majhnih mesnato-
rudečih lilijastih cvetov in dvodelen tulec.

Raste divje ob rekah, sadi se pa tudi pogostoma zavolj ceva¬
stih listov. Cvete od mesca julija do septembra.

49. Češenj  (Knoblauch, Album sativum) ima z rudeč-
kasto-belimi luskami obdano čebulo, ki obstoji iz več majhnih jaj¬
častih čebulic; 2—3 čevlje visoko steblo je do srede poraščeno
s ploščnatimi, na dolgo prišpičenimi listi in nosi v verhu v eno¬
listen, dolgokljunast, kopi podoben tulec zavit kobul majhnih rudeč-
kasto-belih cvetov, med kterimi so tudi nektere čebulice.

Sadč ga povsod po vertih in cvete od mesca junija do
avgusta.

50. Luk  (gemeiner Lauch, Porrei, Album Porrum) ima kakor
češenj ploščnate liste, pa samo enojno, skoraj obličasto, belo čebulo
in obličast, v enolisten tulec zavit kobul rožno-rudečih cvetov, med
kterimi ni nikakoršnih čebulic.

Povsod znano kuhinjsko zelišče; cvete mesca junija in julija.

Vse češnjeve versti, kterih je še več, imajo kobulasto cvetje
in neki poseben okus in močen duh.

b) S plazečimi korenikami.

51. Dišeča šmarnica  (vvohlriechendes Maigloekchen, Conval-
laria majalis) ima na pošev rastečo, belkasto koreniko, debelo kakor
gosje pero. Ta korenika poganja iz verha 2 pakrožna lista in
enojnato, 4—6 palcev visoko betvo. Verh betve stoji na eno stran
viseči, kimasti grozd majhnih, polkroglastih, čisto belih, jako prijetno
dišečih cvetov, iz kterih se pozneje narode okrogle, svitlo-rudeče
jagode.

Po senčnatih listnatih gozdih pogostoma mesca maja in junija.

52. Porabni biluš  ali špargelj  (gebrauchlicher Spargel,
Asparagus officinalis) ima kratko debelo koreniko, iz ktere pomladi
več luskastih, mesnatih kali požene. Steblo in vejice imajo luskice
in v šopih stoječe, zelene ščetinaste liste. Zelenkasto-beli cveti so

22

majhni, pozneje doli nagnjeni, sem ter tje po rastlini raztreseni in
dvodomni. Plod je okrogla, kakor grah debela, od začetka zelena,
pozneje svitlo rndeča jagoda.

Kaste sem ter tje po travnicih divje; pa ga tudi pogostoma
sadč zavolj mesnatih kali. Cvete mesca junija, julija.

53. Voleja jagoda  (vierblattrige Einbeere, Pariš quadrifolia)
ima ravno okroglo koreniko, ki poganja iz verha samo eno enoj-
nato, V,—1 čevelj visoko steblo. Steblo nosi v verhu vretence iz
4 velikih jajčastih listov in en sam cvet. Cvet je zelen, ima 8 listi¬
čev, 4 zunanje širje in 4 znotranje ože, 8 prašnikov in en pestič
s 4 nitkastimi vratovi. Iz pestiča se naredi skoraj okrogla, slivasto-
černa, kakor črešnja debela jagoda, ki ima več semen.

Pogostoma po senčnatih, vlažnih gozdih. Cvete že mesca aprila,
maja. Cela rastlina, posebno pa jagoda, ima omoten strup.

Domače lilijaste rastline  so zelišča s čebulami ali kore¬
nikami, z enojnatimi, celorobimi listi in mnogokrat lepimi cveti,
kterih obod in prašniki pod prosto pestičevo plodnico stoje. Cvetni
obod je navadno enojnat, šestlističen ali šestkrat nacepljen; pra¬
šnikov je tudi navadno 6 in edini pestič se prenaredi ali v glavico
ali pa v jagodo.

Mnogih lepih vertnih cvetlic in nekoliko kuhinjskih zelišč
spada sem.

Sabljanice (Schwerteln, Ensatae).
a) Perunike (Irideae).

54. Nemška perunika  (deutsche Schwertlilie, Iris germanica)
ima dolgo, ravno koreniko, ki poganja serpaste sinje liste. Kaka
2 čevlja visoka stebla nosijo 3—5 prav velikih modrih cvetov. Spo-
dej cevasti cvetni obod so bolj zgorej razdeli v 6 podolgastih
lističkov, izmed kterih so trije zunanji nazaj zavihani in po sredi
pokriti s široko progo rumenih kocin; znotranji trije pa stojč k
višku in nimajo nikakoršnih kocinic. Pod cvetnim obodom stoječi
pestič se končava v 3 vijolčaste, venčičnim lističem podobne brazde,
ki pokrivajo 3 prašnike. Plod je glavica.

Je ena najnavadniših in najlepših vertnih cvetlic, raste pa tudi
sem ter tje divja in cvete mesca maja, junija.

55. Vodna perunika  (Wasser-Schwertlilie, Iris Pseudacorus)
ima traynato-zelene, ozke sabljaste liste in rumen cvet, kije  cvetu

23

prejšnje perunike podoben, samo da zunanji listički cvetnega oboda
niso kocinasti, ampak le temno-rudeče žilasti.

Povsod ob stoječih in počasi tekočih vodah. Cvete mesca
iunija, julija.

56. Pravi žefran  (echter Safran, Crocus sativus) ima ploš-
čnato obličasto čebulo, veliko kakor majhen oreh, ki je zavita v
rujavo, vlaknato kožo. S cveti vred razvijajoči se listi so ozki,
temno-zeleni in imajo po sredi belo žilo. Bledo vijolčasti, temno-
progasti cveti se pokažejo navadno po dva skup. Cvetni obod ima
jako dolgo, neposredno iz čebule izvirajočo cev s šesterodelnim
robom, ki je lijasto-zvončast. Trije prašniki so priraščeni na koci¬
nasto gerlo cvetnega, oboda. Jako dolg vrat se končava v trodelno,
široko, živorudečo brazdo.

Iz jutrovih dežel k nam zanesen. Sadi se ga sem ter tje
mnogo in sicer samo zavolj cvetnih brazdic, ki dajajo kot dišava
in barvilo znan žefran. 20,000 cvetov dajo še le en funt žefrana.

b) Narcisnice (Narcissen, Amaryllideae).

57. Zvonček  ali dremavica  (SchneeglčSckchen, Galanthus niva-
lis) ima jajčasto belo čebulo, iz ktere se prikažeta v kožasti nož¬
nici 2 ozka, tumpasta, sinja lista in med njima ena sama 3—6
palcev visoka betva, ki nosi na verhu kimast, s tidcem podpert
bel cvet. Cvet obstoji iz šestlističnega oboda, kterega 3 zunanji
lističi so veči, podolgasti in beli kakor sneg, 3 notranji pa so
krajši, izrobljeni in zelenkasto pasasti. Ti lističi so kakor tudi
6 prašnikov priraščeni na jajčasto, travnatozeleno pestičevo plodnico.

J Raste sem ter tje pogostoma po senčnatih, nekoliko vlažnih
listnatih gozdih in je sploh znana perva pomladanska cvetlica.^ Po
drugih krajih pa rastejo namesto njega mu slične norice  (grosses
Schneeglockchen, Leucojum vernum), ki so mu sicer podobne,
samo da imajo 6 enako velicih cvetnih lističev.(Cvete mesca febru¬
arja in marca.*/

58. Beli narcis  (rveisse Narzisse, Narcissus poeticus) ima
jajčasto, od zunaj černorujavo čebulo in cel šop k višku stoječih,
ozkih, za čevelj' dolgih, sinjih listov. Enocvetna betva je ravno
tako dolga ali pa dalja kakor listi in ima v verhu kimast, dišeč
cvet. Cvetni obod ima za palec dolgo zeleno cev in se razširi v
šesterodelen bel rob, ki ima v sredi rumen privenčič z drobno
narezanim, kot cinober rudečim robom. 6 kratkih prašnikov je
priraščenih na cev; edini pestič je podcveten.

Lepa vertna cvetlica, ki raste v nekterih krajih tudi divja,
po travnikih. Cvete mesca apila in maja.

24

c)  Ananas niče  (Ananasgevrachse, Bromeliaceae).

59. Amerikansha agava  ali stoletnica  (amerikanische Agave
oder hundertjiihrige Aloe, Agave americana) je ena najimenitniših
in najlepšili rastlin. Na kratki, pa jako debeli koreniki stoji šop
več čevljev dolzik, debelili, mesnatih listov sinje barve in suličaste
podobe, kterib navadno rumenkasti rob je bodeče nazobčan. Iz
srede tega velicega šopa listja pride ob času cvetja k višku stoječa,
24—37 čevljev visoka betva, ki nosi, ročnatemu svečniku podobna,
velik priramidast lat. Ta lat ima velikokrat do 4000 velikih
dišečih cvetov. Vsak posamen cvet je čez 2 palca dolg, ima zelen-
kasto-rumen, od spod cevast cvetni obod, ki se končuje v šestero-
delen rob in 6 jako dolgih prašnikov z visečimi prašnicami. Iz
podcvetnega pestiča se naredi glavičast plod. — To rastlino, ki je
v toplejši Ameriki doma, imajo po večik vertih mnogokrat zavolj
lepote v zakurjenih rastlinjakih. V svoji domovini cvete vsako
osmo leto, pri nas pa le redko kdaj; zato se ji pa pravi stoletnica.
Kedar ocvete, posuši se stara rastlina, pa korenika poganja spet
nove kali.

V Ameriki delajo iz soka te rastline neko močno pijačo
(Pulque), iz listnih vlaken napravljajo tkanine, steržen jedo, iz terna
delajo klince in igle i. t. d. Ni dolgo tega, kar jo sadijo tudi v
Italiji in Dalmaciji v žive plotove; zdivja tudi sem ter tje in daje
zavolj svoje čudne postave takemu kraju neko posebno podobo.

60. Pravi ananas  (echte Ananas, Bromelia Ananas) ima k
višku stoječe, en čevelj visoko steblo, ki se dviguje iz šopa mes¬
natih, ozkih, špičastih in ternasto nazobčanih listov in ki nosi s
šopom listja venčan klas vijolčastih cvetov. Jagode, ki se naredijo
iz posamnih cvetov, zrastejo se v mesnat, storžast plod zlato-rumene
ali rudečkaste barve, ki ima lep duh in jako prijeten okus.

Raste v tropiških krajih sploh, v Evropi ga imajo samo po
zakurjenih rastlinjakih.

Sabljanice  se razločujejo od družili enokaličnic posebno v
tem, da je njih pravilni, navadno šesterodelni, večidel lep cvetni
obod priraščen na pestičevo plodnico. Sicer imajo čebulo ali kore¬
niko in enojnato listje kakor lilijaste rastline. Listi so pa mnogo¬
krat serpasto zakrivljeni po obeh robeh ostri in imajo vsporedne
žile. Zato se pa pravi tem rastlinam sabljanice.

9. Kukoviče (Orchisgewachse, Orchideae).

61. Dišeča mošnjica  ali kukovec  (gemeine Ragvvurz, Orchis
Morio) ima dva skoraj okrogla gomolja in enojnato, */a — 1 čevelj
visoko gladko steblo, ki ima več podolgastih, tumpastih, nazaj
zavihanih listov in ki se končava v rahel cvetni klas. Od nekoliko
krovnih listov podperti cveti imajo nepravilen šestlističen cvetni obod;
5 manjših lističev namreč je drug k drugemu pritisnjenih tako, da
so vsi skup kapici podobni, eden pa (tako imenovani medeni listič)
je mnogo veči, na vzdol obernjen, široko jajčast, v tri kerpice raz¬
deljen in se končava na zadnjem koncu v votlo ostrogo. Ta
cvetni obod je škerlatno- ali rožno-rudeč ali pa popolnoma bel.

Raste po vseh travnikih in pašnikih pogostoma. Cvete mesca
aprila, maja. Gomolji dajejo s a lep imenovano zdravilo.

62. Mačje uho  (fliegentragender Insektenstendel, Ophrys mus-
cifera) je dišeči mošnjici podobno, samo da imajo cveti drugačno
podobo. Trije zunanji lističi cvetnega oboda so zeleni in so toliko
široki, kakor dva druga, prav ozka in rujava. Sesti pa, medeni
listič, je velik, pakrožen, navzdol obernjen, v tri kerpice razdeljen,
brez ostroge, rujave žametaste barve in višnjelkasto pisan. Celi
cvet s tem pisanim lističem vred se je Nemcu muhi podoben zdel,
od todi gori imenovano nemško in botaniško ime; Slovenec ga
je pa prispodobil mačjemu ušesu.

Ta in druge nji podobne lepe kukovice rastejo najraje na
apneni zemlji in cveto od začetka maja do konca junija.

63. Lepi čeveljc  (schoner Frauensclmh, Cypripedium Calceolus)
ima ravno plazečo koreniko, enojnato 1-—1 %  čevlja visoko kosmato
steblo z navadno štirmi pakrožnimi, špičastimi listi, in en ali dva
velika cveta v verhu. Cvetni obod obstoji iz 4 ozkih, na vskriž
stoječih, škerlatasto-rujavih lističev in iz enega prav velikega, tre-
bušnatega, svitlo rumenega, nekoliko rudeče pisanega medenega
lističa, ki je čeveljcu ali čolničku podoben.

Ta na apneni zemlji, posebno kraj gozdov pod germovjem
rasteča rastlina zaslužuje, dajo  poznamo, ker je ena najlepših
domačih cvetlic. Cvete mesca maja in junija.

Kukovice  imajo nepravilen cvetni obod, ki je časih kaj
čudne podobe in ki je priraščen na plodnico; znamenitne so pa še
zato, ker so njih prašniki s pestičevimi vratovi skup zraščeni. Plod
je s prav majhnim, prahu podobnim semenom napolnjena glavica.
Največ in najčudnejše verstl teh rastlin rastejo na drevesih in po
gozdih tropiških krajev.

* S kukovicami sroclne rastline (banane).

64. Muza  ali rajska smokva  (gemeiner Pisang oder Paradies-
feige, Musa paradisiaca) ima debelo koreniko, iz ktere se dviguje

26

8—15 čevljev visoko, zelnato deblo. Listi so 6—12 čevljev dolgi,
1 Va —p  čevlja široki, podolgasti, eelorobi in nerazdeljeni; samo
stareji so navadno od strani raztergani. Med njimi se pokaže viseč,
3-4 čevlje dolg, betičast klas, ki ima 12 - 16 šopov belkasto-
rumenih, z vijolčastimi luskami obdanih cvetov. Kumari podoben
plod (jagoda) ima vkus kakor figa ali smokva.

Ta banana je ena najnavadniših in najkoristnišik rastlin,
ki se sadijo v tropiških krajih. Ona namestuje tam naša žita. Nje
saditev ne prizadene mnogo truda, ker poganja korenika, kedar
se stara debla posekajo, spet nova debla, ki imajo čez 3 mesce že
spet 30—40, časih celo 60 — 80 funtov sadja, tako da se dobi na
leto od vsake rastline več kot en cent sadu. Razun sadja, ki je
vsakdanji živež ljudi in mnogih žival, se dobiva iz peceljnov njenih
listov tudi vlakno zavervi in tkanine in liste same imajo za rjuhe,
senčnike i. t. d.

Banane  so verlo lepe rastline tropiških krajev, ki se lahko
spoznajo na enojnatem, zelnatem deblu in na neizrečeno velikih
listih in lepem cvetji.

10 . Betičnice (Kolbenbltitler, Spadiciflorae).

65. Šterkovec  ali kur ni k  (gefleckter Aron, Arum maculatum)
ima gomoljasto koreniko, ki poganja pšičaste liste s dolgimi peceljni
in betve, ki nosijo v verhu v bledozelen tulec zavit betič. Ta je
od zgor kijast in vijolčast ali rujavo-rudeč, pri sredi ima obroč iz
prašničnih cvetov, pri dnu pa venec pestičnih cvetov, iz kterih se
narede pozneje kakor grah velike, rudeče jagode.

Sem ter tje po senčnatih, vlažnih listnih gozdih pogostoma.
Cvete mesca maja in njegova korenika ima hud žgeč, pa zgin-
Ijiv strup.

66. Navadni kolmez  (gemeiner Kalmus, Acorus calamus) ima
perst debelo, ravno koreniko, 3 — 4 čevlje dolge, ozko-sabljaste,
travnato-zelene liste, in ravno tako dolgo dvorezno (na dve strani
ostro) betvo, ki ima pri sredi postransk betič z majhnimi, zelenkasto-
ali rujavkasto-belimi gosto nakopičenimi obojnimi cveti.

Raste precej pogostoma ob rekah in mlakužah in cvete mesca
junija in julija. — Korenika ima neki poseben močen duh, je
grenka in je za zdravje.

67. Šir o kol h; In n ter stika  ali rogoz  (breitblattriger Rohrkolben,
Tvpha latifolia) ima globoko v tla segajočo, členasto koreniko, 5—7
čevljev visoke, čertaste, % palca široke liste in nosi verh enojnatega
brezlistnega stebla valjast, več palcev dolg, pozneje temno-rujav
betič, ki je sestavljen iz brezštevilnih, s kocinicami obdanih cvetov,
kterih zgornji so pa sami prašnični, in spodnji sami pestični.

n

Raste ob rekah in mlakužah mnogokrat s terstjem vred pogo-
stoma. Cvete v juniju, juliju.

Vse betičnice  so zelišča, ki se razločujejo od druzih enoka-
ličnic v cvetji. Njih cvet je namreč debel, mnogokrat mesnat koželj,
ki nosi brezštevilno mnogo majhnih z enojnatim obodom obdanih cvetov.

11. Palme (Palmen, Palmae.)
a) Pernaste palme.  (Fiederpalmen.)

68. Navadna dateljnova palma  (gemeine Dattelpalme, Phoenix
dactylifera) ima enojnato, k višku stoječe, 30—60 čevljev visoko,
2—3 čevlje debelo deblo, ki nosi v verhu gost šop 8—10 čevljev dolgih,
pernatih listov. Izmed listja izrastejo veliki cvetni betici, ki so od
začetka zaviti v trebušnat, usnjast, rujav tulec. Prašnični in pes-
tični cveti niso vsi na istem deblu, ampak so dvodomni. Prašnični
cveti so majhni, rumenkasto-beli in jih je do 12000 v enem betiču;
iz pestičnih cvetov, ki jih ni toliko v enem betiču, izrastejo podol-
gasti, mesnati, bledo-rumeni ali živo-rudeči jagodasti plodovi z enim
semenom, časih jih je po 200 na enem betiču. Eoženasto, podol*
gasto seme je na sprednji strani po sredi žlebasto.

Dateljnova palma je najnavadniša palma severne Afrike in
južnozapadne Azije, posebno Egipta, Arabije in Perzije. Njeno
sadje (dateljni) je po teh krajih najpoglavitniši živež ljudi, konj
in velblodov (kamel); pa tudi drugače je ta palma koristna. Sadč
jo tudi že v Italiji in v Dalmaciji, kjer pa njeno sadje ne dozori.
Njeno listje je znano pod imenom pravih palmovih vejic.

69. Prava kokosova palma  (echte Kokospalme, Cocos nucifera)
ima enojnato, k višku stoječe, 60—80 čevljev visoko, šibko deblo,
ki je pri tleh precej debelo in ki ima v verhu šop iz 10—12 per¬
natih listov, ki so 12—16 čevljev dolgi. Izpod teh listov izrastejo
veliki cvetni betici ž njihovimi tulci. Prašnični in pestični cveti so
vsi na istem drevesu. Kokosovi orehi so veliki kakor človeška
glava, so jajčasto špičasti in imajo od vlaknate lupine obdano koš¬
čico. Ta koščica ima, dokler še ni popolnoma zrela, v sebi neko
hladivno, mleku podobno tekočino, ki se sterdi pozneje v mandelj-
nasto, terdo jedro.

To najkoristnišo izmed vseh palm sadč po vseh tropiških
krajih, posebno pa po otocih in bregovih indijanskega oceana. Iz
sadov dobivajo kokosovo mleko, kokosovo olje in neko pijano pijačo,
ki se jej „arrak“ pravi; deblo jim daje les; iz vlaken, ki se
dobijo iz listov in cvetnih tulcev, spletajo marsikaj; verhov popek
ali serce jim daje zelenjavo (palmovo zelje); terde lupine imajo za
čaše in tudi druge posode strugajo iz njih; iz deblovega soka delajo
palmovo vino, palmovi sladkor i. t. d,

28

70. Pravu sagova palma  (echte Sagopalme, Sagu,s Rumphii)
je znamenitna posebno zavolj tega, ker ima kratko (15—30 čevljev
visoko), pa več čevljev debelo deblo, ki ima komaj dva persta debel
les, ki je pa po sredi vse napolnjeno z belim, mehkim sterženom.
Posušen steržen se imenuje sagova moka, ki je eno samo drevo v
petnajstem letu da že 600 funtov. Ta palma ima bodeče, do 4
sežnjev dolge liste, velikanske cvetne betice, ki so 6 — 10 čevljev
dolgi in ki imajo brez števila majhnih neznatnih cvetov. Njen plod
je storžast, okroglast in luskinast. Imenitna je ta palma še zato,
ker se popolnoma posuši, kedar je le pervikrat ocvetela in pervi-
krat sad obrodila. To se navadno zgodi, kedar je okoli 30 let stara.

Njena domovina je vzhodna Indija.

71. Navadna terstinasta palma  (gem. Rohrpalme oder Drachen-
Rotang, Calamus Draco) se od druzih palm v tem razločuje, da je
njeno tanko, terstinasto deblo vejnato in da nima v verhu šop listja,
ampak da je povsod poraščeno z bodečimi pernatimi listi. To deblo
je mnogokrat čez 300 čevljev dolgo, pa komaj palec debelo, in se
vije po drugem drevji gori in doli tako, da mnogokrat ni nikakor
mogoče skoz tak gozd iti. Cveti in kakor lešnik debele jagode
so podobni cvetju in plodu druzih palm. Jagode imajo v sebi rudečo
smolo, ki se ji pravi zmajeva kri (Drachenblut).

Debla te indijanske palme so tudi pri nas dobro znana pod
imenom „terskovec“ (spanisches Rolir) in delajo iz njega palice,
mnogoverstne pletenine i. t. d.

b) Mahalaste palme  (Facherpalmen).

72. Navadna pritlična palma  (gemeine Zvvergpalme, Chamaerops
humilis) ima prav kratko, mnogokrat komaj čevelj visoko deblo, ki
nosi v verhu šop mahalastih, 10—18 čevljev dolgih listov.

Imenitna je zato, ker je ona edina evropejska palma, ki še
blizo Nizze gosto germovje dela. Zavolj lepega listja jo imajo zlo
tudi po zakurjenih rastlinjakih.

73. Navadna šcitasta palma  (gemeine Schirmpalme, Corypha
umbraculifera) je ena največih lepot rastlinstva. Verh enojnatega,
50—80 čevljev visokega, povsod enako debelega debla se razširja
velik šop listja na vse strani. Posamni listi so 18 čevljev dolgi
in imajo 14 čevljev široko perstasto nacepljeno ploščo. Veliki
cvetni betic stoji k višku in jagodasti plodovi so okrogljasti.

Ta palma raste v vzhodni Indiji. Njene liste imajo Malabari
namesto papirja, in pišejo na-nje z železnimi pisali. Sicer se pa le
malo rabi ta lepa rastlina.

Palme  imajo enojnato deblo, ki nosi v verhu šop velikih,
pernasto ali mahalasto zloženih listov, izmed kterih izrastejo navadno
veliki betici, obstoječi iz brezštevilnih, majhnih, neznatnih cvetov,

29

ki se razvijejo pozneje v jagode, bolj redkokrat v koščičasto sadje.
Deblo nima pravega lubja in ne gostega lesa, kakor naša drevesa,
ampak obstoji navadno le iz raztresenih rahlih stremen. Na poveršji se mu
vidijo ostanki in sledi velicih listov, ki se ne obletavajo, ampak ki
le počasi se posušajo in odgnjivajo. Veliko cvetje je zavito v čolnu
podoben, časih verlo terden in obširen tulec; neznatni cveti so
deljeni navadno v prašnične in pestične cvete, ki so ali vsi na
istem drevesu, ali pa vsaki posebej na drugem drevesu. Plodovi
mnogih versti so veliki in vžitni. — Skoraj vse iii najlepše palme
rastejo v tropiških krajih po malo skupaj, ne pa da bi delale goste
gozde, kakor naša gozdna drevesa. Kaj imenitne so nekoliko zavolj
krasne svoje podobe, nekoliko pa zavolj velike koristi, ki jo dajejo
prebivavcem vročih dežel. Njih lahka, pa terdna debla se rabijo
za les, palice, podpore, čolne; steržen sagove palme da posebno
dobro moko; iz soka, ki teče iz stebla, dobiva se palmovo vino;
pri nekterih versteh tudi sladkor in še celo vosek; deblova vlakna,
še bolj pa iz peceljnov, tulcev in oplodja vzeta vlakna se predelujejo
v mnogoverstne pletenine; listje imajo za znamenja miru in zmage,
za sončnike, za strehe; veliko verhovo serce da verlo dobro zelen¬
javo (palmovo zelje); plodovi mnogih versti so vžitni in so jako
oljnati in smolnati; palmovo olje in smola so ali za jed, ali za
svečavo ali pa za zdravilo. Iz tega vsega se vidi, da so palme res
najplemenitiše rastline, in ker dajejo človeku najrazličniše stvari
brez posebnega truda v toliki obilnosti, imenovali so jih tudi kne¬
ginje (Principes) rastlinstva.

Pregled enokaličnic. Enokaličnice  (Spitzkeimer oder
einsamenlappige Pflanzen) se razločujejo od družili rastlin v tem,
da ima njih kal samo eno kalico (Keimblatt). Zato se pa vidi pri
žitih, lilijah i. t: d., kedar kal poganjajo, da se pokažejo vselej
najpoprej le posamni, večidel špičasti listi. Dalje so vse večidel
zelišča, redkokdaj lesnate rastline. Ako so lesnate, imajo navadno
ne razraščeno, časih tudi vilasto razraščeno deblo, ki nima lubja,
ne pravega lesa, ampak ki je sestavljeno le iz raztresenih stremen.
Vse (razun palm) imajo enojnato listje z vsporednimi ali obokasto
zakrivljenimi žilami. Sem spadajo: 1. Trave; 2. lilijaste rastline;
3. sabijanice; 4. kukovice; 5. betičnice; 6. palme.

30

IY. Cvcteče rastline z dvema ali več kalicami in z enojnatim

cvetnim obodom.

(Brezvenčičnice, Apetalae, kronenlose Blattkeimer.)

12. Jelovo drevje ali storžnjaki. (Nadelholzer, Zapfenbaume,

Coniferae).

a) S storži ali češarki.

74. Smreka  (gemeine Fichte oder Rothtanne, Abies excelsa) je
šibko, 100 — 130 čevljev visoko drevo z rujavim, pozneje razpo¬
kanim, skorjastim lubom in z na ravnost proč stoječimi vejami, [ki
narejajo piramidast verh. Ozki krepni listi (igle) stojč posamezno
okoli in okoli po vejah; so na obeli straneh temno-zeleni in se kon-
čavajo v kratko špico. Cveti stoje v mačicah in prašnični in pes-
tični posebej. Rujavkasti prašnični cveti so obdani s suhimi krovnimi
luskami in se pokažejo sem ter tje po vejah; pestični cveti pa stojč
konec vej v zelenkasto rudečih mačicah, kterili krepne luske pozneje
olesene, da narejajo 6—8 palcev dolg valjast storž. Vsaka ploščnata
storževa luska pokriva dva perutkasta semena, ki pa pozneje od¬
padejo, da ostane sam koželj.

Smreka  dela po gorah do 5000 čevljev visoko nad morjem
velike gozde, daje izversten, mehek tesarski les za pohištva in za
deske, dalje mnogo čiste smole in nje skorja se rabi za čreslo.
Cvete v maju in juniju.

75. Jelka  (Weiss- oder Edeltanne, Abies pectinata) je glede
velikosti, podobe, cvetja in ploda kaj podobna smreki. Nje lubje
je pa bolj gladko in belkasto-rujavo in listje je odzgor temnozeleno
in svitlo, od spod pa bledo in temno, na dalje ploščnato in čertasto,
s tumpastim izrobljenim koncem.

Tudi jelka dela po gorah velike gozde in se ravno tako rabi,
kakor smreka. Cvete mesca maja.

76. Navadni bor  (gemeine Waldfbhre oder Kiefer, Pinus
sylvestris) je 80—120 čevljev visoko drevo, ki je pa navadno veliko
niže, s košatim verhom in z rujavo-rudečim, globoko razpokanim
lubjem, ki se rado odlupi. Dva palca dolgi listi ali igle stojč po
dva skup, so višnjelkasto zeleni, krepni in bodeči, in stojč konec
vejic v šopih. Cveti so vsak posebej v mačicah. Prašnične mačice
stojč konec vej v čopasto kito nakupičene in imajo mnogo žepleno-
rumenega, cvetnega praha; škerlatasto-rudeče pestične mačice stojč
navadno posamezno in kedar so ocvetele, razvijo se v špičast,
kegljast storž. Storževe lesnate luske so pri dnu precej debele in
ne odpadejo; seme je tudi perutkasto.

31

Bor ali borovec dela po ravninah in nizkih gorah, posebno na
peščeni zemlji, velike gozde. Njegova derva so zlo smolnata in
zato dobra za kurjavo. Smolo pa nabirajo tudi posebej, in zavolj
tega uarezujejo drevesa globoko. Iz borovčeve smole delajo ter¬
pentin, terpentinovo olje, peglo ali kolofonijo, smolnjak in žužek ali
Černe saje i. t. d. Cvete od mesca aprila do maja.

77. Černi bor  (Sclrvvarzfohre, Pinus nigricans) je navadnemu
boru precej podoben. Razloči se pa vendar lahko na černkasto-
sivem, od znotraj rudečem lubji na mnogo daljih, 2 — 5 palcev
dolzih, černkasto-zelenih iglah in večih storžih.

Ta bor ima pogostoma jako razširjene verhove z zvitimi in
krivimi vejami in raste na apneni zemlji, posebno okrog Dunaja,
po Štajerskem, Ogerskem in v Dalmaciji. Rabi se ravno tako, kakor
prejšnji.

78. Gorski bor  ali rus j e  (Zvvergkiefer oder Krummholzkiefer,
Pinus Piunilio) ima nizko, ležeče, sem ter tje zvito deblo s k višku
stoječimi vejami, s krajšimi iglami, ki so bolj k vejicam pritisnjene
in s k višku stoječim storžem.

Je imeniten posebno zato, ker raste samo po visocih gorah,
kjer ne rastejo več druga visoka drevesa. Kolikor bolj visoko v
gorah, toliko manjši je, tako da je na zadnje le nizek germ.

79. Žlahtna pinija  ali paiu/ok  (edle Pinie, Pinus Pinea) je
bor, ki je černemu boru podoben glede rasti in široko razširjenega
verha. Ima pa velike, jajčaste, tumpaste storže, kterib perutkasto
seme je vžitno in se prodaja pod imenom: pinele.

Pinija raste po toplejih deželah, posebno v Italiji in se lahko
spozna na posebni svoji rasti.

80. hiniba  ali sibirski ceder  (Zirbelkiefer, Pinus Cembra) je
smrekove rasti, pa mnogo manjša in se razločuje posebno v tem,
da stoje nje listi po pet skup v šopih, in da so višnjelkasto zeleni.
Kratki, tiunpasti, skoraj obličasti storži imajo neperutkasto seme,
tako imenovane limbove orehe, ki so tudi vžitni, samo da imajo
smolnat okus.

Raste sem ter tje po srednjih Alpah v gozdičih, pa se sploh
le redko kje dobi.

81. Navadni mecesen  (gemeine Larche, Larix europaea) je
60—100 čevljev visoko drevo z rujavo-rudečim, razpokanim lubjem
in lepe piramidaste rasti z na ravnost proč stoječimi vejami. Kratke
tanke igle so mehke, stojč v šopih po 20 — 40 skup in se oblete
na jesen. Cveti se pokažejo vsak posebej v obličasto-jajčastih
mačicah. Luske majhnega storža so ploščnate kakor pri smreki.

Lepo drevo, ki dela po bolj visokih gorah majhne gozde, in
ki ga nalašč tudi mnogokrat sadijo. Mecesnov les je posebno dober
za stavbe v vodi. Cvete mesca aprila ravno takrat, kedar listje
poganja.

32

82. L ibanski ceder  (Ceder des Libanon, Larix Cedrus) je veliko,
lepo drevo prav posebne podobe. Začne se že nizko pri tleli raz¬
raščati in ima velik košat verb, kakor ga imajo nekteri lepo raščeni
hrasti. Iglasto listje je vedno zeleno, sicer je pa ceder glede listja,
cvetja in storžev podoben našemu mecesnu.

To drevo je bilo že v starodavnih časih verlo čislano zavolj
lepote in dišečega lesa. Tam, kjer so nekdaj stali imenitni gozdi
libanskega cedra, stoje zdaj le še nektera več tisoč let stara drevesa.
Mlajši gozdi so po več krajih Sirije in male Azije. Rujavo-rudeči
grenki les imajo zdaj, da izrezujejo mnogoverstne dišeče izdelke iz
njega in da kadijo ž njim. Poprej so pa tudi ladije tesali in jeru¬
zalemski tempelj je bil sezidan iz njega.

83. Vedno zelena cipresa  (immergrtine Cypresse, Cupressus
sempervirens) je posebne piramidaste rasti s k višku stoječimi vejami
(kakor laška topol naših drevoredov) in je temne, bi djal, otožne
podobe. To vzrokujejo najbolj mali, temno zeleni listki, ki so do
dobrega pritisnjeni k četvero-robatim šibkim vejicam in je tako po¬
krivajo. Plod je skoraj okrogel storž.

Cipreso so sadili že stari Gerki in Rimljani kakor podobo
žalosti na pokopališča. Raste v toplejih krajih, posebno v Italiji.

b) Z jagodastim plodom.

84. Navadna brina  (gemeiner Wachholder, Juniperus com-
munis) je germ z razkrečenimi vejami in s šilastimi, krepkimi,
jako špičastimi iglami, ki so sinje barve in ki stoje vedno po tri
skupaj. Cveti stoje posebej prašnični in pestični vsak na drugem
germu, in izrastejo iz listnih pasli v prav majhnih mačicah. Iz
mačice, ki ima pestične cvete, naredi se majhna jagoda, ker se so-
rastejo mesnate krovne luske. Jagoda je od začetka zelena, pozneje
černkasta in višnjevo slivasta.

Brina raste pogostoma po nerodovitnih pustinah in cvete že
mesca aprila. Iz njenih jagod se kuha brinovec; z vejami se kadi,
iz lesa se napravljajo strugarska dela.

85. Navadna tisa  (gemeiner Eibenbaum, Taxus baccata) je
20 — 30 čevljev visoko drevo z rudeče-rujavim lubom in skoraj
okroglim verliom. Njeni listi stoje dveverstno in so zgor temnejši
kakor spodej, ravno tako kakor jelkni listi, samo da so bolj špi-
časti. Cveti stojč v mačicah, prašnični in pestični posebej vsak na
drugem drevesu. Plodovi so okrogle, svitlo-rudeče, kakor grah
debele jagode.

Tisa raste po gorah, navadno le posamezno. Redko kje se
dobijo celi gozdi tise, kakor na Štajerskem. Po velikih vertih je
imajo za živ, vedno zelen plot, ker ima zlo goste veje. Iz rudeč-
kasto-rujavega lesa delajo mnogoverstne strugarska dela, posebno
pipe za sode.

33

Jelovo drevje raste po srednje-gorkih in po merzlih krajih.
Vsa imajo kaj prosto cvetje in plodove. Cvetnega oboda nimajo,
ampak le krovne luske. Cveti so razločeni. Prašniki so navadno
zraščeni in prašnični cveti stoje posebej v mačicah. Pravih pestičev
nimajo, ker stojč v pestičnih mačicah za krovnimi luskami kar od¬
krita mlada semena. Krovne luske teh mačic se ne oblete, ampak
se po cvetji povekšajo in olesene ali pa omesene. Ce olesene, naredi
se storž (conus, Zapfen); če pa mesnate postanejo, napravi se stor-
žasta jagoda (Zapfenbeere).

Jelov les je jako smolnat, lahek in mehek. Imajo vsa jelova
drevesa ozke, špičaste liste (igle, Nadeln). Ker jih je nekterih iz¬
med njih cele gozde, dajejo ljudem mnogo kurjave, lesa za stavbe
in za druge razne izdelke.

13. Mačičarice ali mačnice (Katzchenbaume, Amentaceae).
a) Verbnice (Weidenartige, Salicineae).

86. Bela verba  (weisse Weide, Salix alba) je 20—60 čevljev
visoko drevo s sivim, razpokanim lubjem, kterega deblo se že nizko
pri tleh razrašča v dolge, na koncu vitke- in upogljive veje. Kratko-
peceljnati listi so suličastoprišpičeni in drobno napiljeni, in časih na
obeli straneh, časih samo na spodnji strani belosivkasti, kar drevesu
že od daleč daje nekako sivo podobo. Prašnični in pestični cveti
so posebej vsak na drugem drevesu, in se pokažejo z listjem vred
v mačicah. Mačice imajo sivkasto-koeinaste krovne luske, za kte-
rimi stojita ali 2 prašnika z rumenimi prašnicami, ali pa 1 pestič
s kratkim vratom in 2 brazdama.

Ta verba raste ob potokih, rekah in stoječih vodah. Iz njenih
tankih, gibkih mladik se pleto jerbasi. Njeni količi radi obzelene,
ako se sade. Tudi njen mehki les se rabi za marsikaj. Cvete
mesca aprila, maja.

87. Sviba  (Sahhveide, Salix caprea) je ali germ ali pa majhno,
20—30 čevljev visoko drevo. Ima jajčasto, malo narezano ali pa
celorobo listje, ki je zgorej temno-zeleno in golo, spodej pa belkasto-
koeinasto; pri dnu peceljna stojita še 2 ledvičasta prilistka. Cveti
stoje kakor na beli verbi posebej v mačicah, ki so pa debelejše in
veče, kakor mačice bele verbe, in ki se razcvetajo že pred listjem.

Sviba raste pogostoma po gozdih in po germovji, sadč jo pa
tudi sem ter tje v drevorede. Cvete že mesca marca in aprila.
Mačičaste mladike to in drugih zgodaj cvetečih verb se nosijo na
cvetno nedeljo k blagoslovu namesto palmovih vej. Sicer jo rabijo
za kurjavo in tudi se izdeluje marsikaj iz njenega lesa.

Hasllinatro. 3

34

88. Laška topol  (Pyramidenpappel, Populus pyramidalis) je
80—100 čevljev visoko, šibko drevo, ki ima piramidast, ozek, na
dolgo prišpičen verlr, ker so gole, k višku šterleče veje skoraj po¬
polnoma k deblu pritisnjene. Listi so kupasto-trivoglasto prišpičeni,
na obeh straneh goli in enake barve, nazobčani in z dolgimi peceljni.
Cveti stoje v mačicah razločeni, in se pokažejo vsak posebej na
drugem drevesu. Krovne luske mačic so gole. Mačice s prašničnimi
cveti so od začetka zavolj mnogo prašnikov rujavo-rudeče, pozneje
pa černkaste. Dreves s pestičnimi cveti je neizrečeno malo, in
imajo zelene mačice, ki se pozneje zlo podaljšajo. Goli rujavi popki
te topoli so lepljivi (smolnati).

Je iz jutrovih dežel doma, ki se pa sadi zdaj pri nas povsod
v drevorede. Cvete že mesca aprila, preden listje poganja.

89. Trepetlika  (Zitterpappel, Populus tremula) je drevo ali
germ s sivim, precej gladkim lubom in košatimi vejami. Listje je
okroglasto, kratko prišpičeno, na spodnji strani bolj bledo in po
robu sloko (zaokrožno) nazobčano. Ker visi listje na dolgih, plošč-
natih peceljnih, začne se tresti, če le najmanjši vetrič popihne.
Cveti so razločeni, in so na različnih drevesih v mačicah, kakor
pri prejšnji. Krovne luske pa imajo po robu goste, svitle kocinice.

Popki so goli in smolnati. Sem ter tje raztresena po gozdih
in gričih. Tudi jo sade kraj cest. Trepetlika daje mehka, lahka
derva, kterih oglje se potrebuje posebno za napravljanje strelnega
praha. Cvete marca, aprila, preden listje poganja.

90. Beli ju (j ne d  ali bela topol  (Silberpappel, Populus alba) je
lepo, 80 —100 čevljev visoko drevo s sivim, pozneje razpokanim
lubjem in košatim verhom. Listje je jajčasto, voglasto nazobčano,
zgorej gladko in temno-zeleno, spodej belkasto- kosmato, kakor so
tudi peceljni in ornladi; konec omladov je listje veče, v tri ali pet
kerp razcapano, s serčastim dnom. Popki so kosmati ne smolnati,
cvetje kakor pri prejšnji.

Po logih kraj večih rek pogostoma; sicer pa redko kje, samo
da jo sadijo tudi sem ter tje zavolj lepote. Cvete mesca marca,
aprila, preden začne listje poganjati.

Verbaste mačnice  se razločujejo od druzih, da imajo dvo¬
domne cvete in poseben plod, ki je majhna, zelena glavica z več
semeni, ki vsakega posebej obdaja (nekoliko bombažu podobna)
kodeljica. Vse imajo lahek, mehek les in njih količi radi obzelenijo,
zato jih je lahko zasaditi. Skoraj vse cyetijo že, preden poganjajo
listje.

b) Brez niče  (Birkenartige, Betulaceae).

91. Verna jelša  (Schwarz-Erle, Alnus glutinosa) je germ ali
pa 30—70 čevljev visoko drevo, z rujavkastim, v starosti černkastim
lubjem in precej terdim, rudeče-rujavim lesom. Peceljnati listi so

35

okrogljasti, tumpasti, ne enako napiljeni in na obeli straneh goli;
dokler so mladi, so smolnati. Mačice se pokažejo pred listjem na
najmlajših omladih in sicer prašnične in pestične na istem drevesu.
Prašnične mačice so nekaj palcev dolge in rumenkasto-rudeče, in
stoje po 3-5 v kimastih grozdih. Pestične mačice so pa le neko¬
liko čert dolge in škerlatno-rudeče in stoje v k višku stoječih groz¬
dih. Iz zadnjih se napravijo potem skoraj okrogli storžki, ki imajo
lesnate, terpežne krovne luske.

Ob rekah in po močvirjih povsod. Cvete že mesca februarja
in začetka marca pred listjem.

92. Bela breza  (vveisse Birke, Betula alba) je šibko, 30—80
čevljev visoko drevo z belim, gladkim lubjem, ki se luši v podobi
listkov. Veje so tanke, upogljive, šibaste, rujavo-rudeče in mnogo¬
krat k tlam viseče. Peceljnato listje je kupasto, trivoglato, dolgo
prišpičeno, dvakrat napiljeno, golo. Mačice ali abranki se pokažejo
z listjem vred, in sicer prašnične in pestične na istem drevesu; perve
so dalje in viseče, navadno po dva skup verli omladov, zadnje pa
stoje posamezno in po strani. Kedar dozorijo mačice, postanejo krov¬
ne luske pestičnili mačic usnjaste in odpadejo s perutkastim plodom vred.

Breza raste posamno in dela tudi cele gozde po vsej Evropi
daleč noter v severne kraje. Njen beli in terdni les je jako dober
za marsiktere izdelke, iz protja delajo obroče, iz tankih vej metlje.
— Cvete začetka maja.

Brezaste mačnice se razločujejo od druzih, da se krovne
luske pestičnih mačic pozneje povekšajo, da usnjaste ali celo lesnate
postanejo in da so tako zrele mačice nekako storžu podobne.

c) Skledičnice  (Becherfriichtige, Cupuliferae).

93. Poletni hrast ali dob  (Stieleiche oder Sommereiche,
Quercus pedunculata) je eno največih in najlepših dreves naših
krajev. Zraste 100—160 čevljev visok', je mnogokrat na po-
robku 6—8 čevljev debel in doseže starost od več kot tisoč let.
Deblo ima globoko razpokano, temno skorjo in nosi velik košat
verh z razkrečenimi krivimiv ejami. Listje ima prav kratke peceljne,
je šobastokerpo in vedno na obeh straneh golo. Cveti so razločeni in
se pokažejo z listjem vred; prašnični cveti stoje v podolgastih, ru-
menkasto-zelenih mačicah, pestični cveti pa po 3—4 skup na palec
dolgem, pozneje še daljem peceljnu, ki nosi pozneje plod (zato se
imenuje ta hrast peceljnat). Plodovi (želod) so jajčasto-podolgasti
orehi, ki stoje v lesnati skledici.

Ta hrast dela sem ter tje velike gozde, to da bolj po rav¬
ninah kakor po gorah. Cvete v aprilu in maju. Terdni sivi les je
jako dober za stavbe in razne izdelke. Z želodom pitajo prešiče.
Ježice in šiške, ki se napravijo, ako osa šiškarica list nabode, ra¬
bijo v barvariji, Stari hrasti so bili že v starodavnih časih kakor

3 *

36

podoba moči jako imenitni, pri starih Nemcih posebno, če je na
njih rastlo ohmelje (Eickenmistel).

94. Gruden ali črepinjels  (Steineiche oder Wintereicke, Quer-
cus sessiliflora) je prejšnjemu verlo podoben, samo da ni tako visok,
debel in da ne doseže take starosti. Razločuje se dalje še od unega,
da ima peceljnato, v mladosti kosmato listje in da ima sedeče
pestične cvete in plodove.

95. Plutec  (Korkeiche, Quercus Suber) je samo 20—40 čevljev
visoko drevo, ki je posebno imenitno zavolj jako debele, razpokane
gobaste skorje, ki daje pluto (kork); sicer je pa imeniten ta hrast
zavolj tega, da ima vedno zeleno, usnjasto, jajčasto ali suličasto
listje.

Plutec raste z drugimi vedno zelenimi hrasti vred po jutrovih
deželah in po deželah okrog medzemeljskega morja, od koder se
dobivajo tudi najboljše šiške. Znano je, da se rabi pluta za za¬
maške, podplate i. t. d.

96. Navadna leska  (gemeine Haselnuss, Corylus Avellana) je
10—20 čevljev visok germ s šibastim protjem in gladkim, sivim
lubjem, kterega poveršna kožica se rada odlupi. Peceljnato listje
je serčasto-jajčastoprišpičeno, neenako dvakrat napiljeno, spodej jako
kocinasto. Razločeni cveti se pokažejo že pred listjem. Prašnični
cveti stoje v visečih mačicah ali abrankih; pestičnih cvetov je pa
manj in stoje kakor v berstu skup, iz kterega mole le škerlatno-
rudeči vratovi pestičev. Pozneje se razvijejo ti v znane jajčaste
orehe (lešnike), ki čepe v zeleni, zvončasti, raztergano nazobčani
skledici. Lešniki visijo ali posamezno po vejah, ali pa po 2—4 v
kozorah.

Navaden germ naših šum, kterega vžitni, enozernati plodovi
(lešniki) so sploh znani. Cvete že mesca februarja in prašnični
abranki se vidijo že v jeseni.

97. Navadna bukev  (gemeine Bucke oder Rothbuche, Fagus
sylvatica) je 80 —100 čevljev visoko drevo z gladkim, belkasto-
sivim lubom, košatim verhom, šibkimi rujavkastimi vejami in dol¬
gimi, koželjastimi popki. Pakrožni, peceljnati listi so špičasti, s
skoraj celim robom; dokler so mladi, so svitlo-zeleni in imajo po
robu majhne kocinice, pozneje so pa temno-zeleni, skoraj usnjasti
in goli. Prašnični cveti stoje v okroglih, peceljnatih, rumeno-zele-
nih mačicah; pestični cveti pa so, po dva ali trije skup, obdani z
rudečkasto skledico, ki se pozneje zlo povekša in mehkobodičasto
glavico naredi, ki se izpreza v 4 loputice. V nji so trirobati, špi¬
časti, svitlorujavi orehi (žir).

Bukev je eno najlepših gozdnih dreves; ona mnogokrat sama
pokriva na dolgo in široko posebno niže gore. Terdi, rudečkasti
les je najboljša kurjava. Žirje vžiten, ima pa mnogo tolstega olja. —
Cvete začetka maja,

3?

98. Pravi kostanj  (echter Kastanienbaum, Castanea vesca) je
50—80 čevljev visoko drevo s sivkastim, v starosti razpokanim Ju-
bom in je poseben zavolj velikega, enojnatega, suliča¬
stega, debelonazobčanega, usnjastega listja in zavolj cvetja. Cveti
se razcvetajo še le, ko je že listje dorastlo in so razločeni; praš-
nični cveti so v velikih, 6 palcev dolgih, raztegnjenih, rumenkastih
mačicah; pestični cveti sedč, obdani z zelenkasto skledico, pri dnu
mačic ali pa v pashah listja. Kedar plod zori, povekšajo se skle¬
dice in naredč bodičasto glavico (jezico) s 4 loputicami. Vsaka
jezica ima 2—3 velike pol obličaste, rujave orehe (kostanje).

To lepo drevo dela bolj na jugu (že na Ogerskem in v Italiji)
cele gozde, sade ga pa tudi zavolj vžitnega ploda povsod, kjer vino
raste. Cvete mesca junija.

99. Gaber  (Hainbuche, Weiss- oder Steinbuche, Carpinus Be-
tulus) je 60—80 čevljev visoko drevo z gladkim sivim lubom in
je bukvi podoben. Jajčasti podolgasti listi so pa ostro dvakrat
napiljeni in prišpičeni. Bazločeni cveti se pokažejo z listjem vred.
Prašnični cveti stoje v palec dolgih, valjastih, rumenkasto-zelenih,
gostih mačicah; pestični cveti v rahlih, čertastih, zelenih mačicah.
Zadnjih krovne luske se pozneje zlo povekšajo in pokrivajo plošč-
nati orehek kakor tridelen, usnjast list.

Gaber dela v nekterihkrajih, posebno na apneni zemlji, cele
gozde, po nekterih krajih ga pa ni. Beli, terdi les je dober za kur¬
javo in za razne izdelke. Sade ga pa tudi po večih vertih v obokane
shodnice in v meje, ki je obrezujejo. Cvete mesca aprila, maja.

Skledičaste mačnice, med ktere spadajo skoraj vsa dre¬
vesa naših listnih gozdov, razločujejo se od družili posebno v tem,
da čepi njih plod, ki je oreh, v skledici, ki pa ima sicer verlo raz¬
lične podobe.

d) Koščičnice (Steinfriiclitige, Drupaceae).

100. Navadni oreh  (gemeiner Wallnussbaum, Juglans regia)
je veliko, 40—80 čevljev visoko drevo s svitlosivim, v starosti glo¬
boko razpokanim lubom, z velikim, široko razširjenim verhom in s
precej debelimi mladikami.

Listi so čevelj veliki, liho (petčmato do devetčrnato) pernati
in imajo, dokler so zeleni, neki poseben duh. Cvesti začne malo
poprej, preden začne zeleneti. Prašnični cveti stojč v postranskih,
debelih, zelenkastih mačicah, ki pozneje očernč in odpadejo; pestični
cveti stojč navadno le po 2-3 skup konec vej. Sedeči koščičasti
plod je skoraj okrogel; zunanja mesnata koža (oblakovina) je ze¬
lena, pozneje černkasta in se da rada odprezati od dvokoritaste,
okrogle, koščičaste lupine.

38

To drevo, ki je iz Perzije doma, sade povsod po toplejših
krajih. Znano je, da so oljnati plodovi (orehi) dobri; razun tega tudi
stolarji verlo čislajo rujavi, terdi les. Cvete v aprilu, maju.

e) Perutkarice ali babnice  (Fliigelfriichtige, Samaraceae).

101. Nm-adni brest  (gemeine Feldulme oder Riister, Ulmus
campestris) je veliko, 60—90 čevljev visoko drevo z drobno raz¬
pokanim, černkastim lubom in velikim širokim verliom, ki ima po¬
sebno podobo zato, ker je listje na tankih vejah dvestransko obern-
jeno. Listi sami imajo kratke peceljne, so jajčasto podolgasti, pri-
špičeni, na dnu očividno vegasti, dvakrat napiljeni. Mali zeleni cveti
se pokažejo v postranskih, skoraj sedečih šopih. So obojni in imajo
večidel petkrat nacepljen cvetni obod, 5 prašnikov in 1 pestič z 2
brazdama, ki izraste kmalo v majhen (6—8 čert dolg), skoraj o-
krogel perutkast plod, ki kmalo odpade.

Po gozdih, pa navadno le posamno, pogostoma tudi v dre¬
voredih. Beli, terdi les je verlo čislan. Cvete mesca marca in aprila.

102. Navadni jesen  (gemeine Esche, Fraxinus excelsior) je
verlo veliko, 60—130 čevljev visoko drevo s sivorujavkastim, glad¬
kim, še le v starosti razpokanim lubom, ki je verlo znamenito zavolj
debelih mladik in černih debelih popkov. Nasprotni listi so liho
(9—15ernato) pernati, podolgasto suličasti listki neenako napiljeni.
Neznatni cveti nimajo ne čaše, ne venčiča, izrastejo v majhnih,
gostih latih iz stranskih popkov mlajših vej. Cveti so deloma obojni,
deloma razločeni. 1—iy s  palca dolgi plod ima eno samo seme in
se končava na zgornjem koncu v listasto, podolgasto peruto.

Po listnatih gozdih, večidel posamno; pa ga tudi mnogokrat
sadč. Terdi, beli les rabijo posebno stolarji. Cvete v aprilu, maju
pred listjem.

Mačnice  so imenitne zato, ker njih navadno razločeni, ne¬
znatni cveti stoje v mačicah. Med nje spada večina vseh gozdnih
dreves srednje-gorkih krajev. Skoraj vse se oblete v jeseni, in po¬
ganjajo cvetje pred listjem ali pa z listjem vred. Plod je ali glavica
z več semeni, ali oreh z enim semenom, ali koščičast plod, ali
pa perutka.

14. Koprivnice (Nesselgewachse, Urticinae).
a) S suhimi plodovi  (mit trockenen Frtichten).

(Prave koprive, eigentlicke Nesseln, Urticaceae.)

103. Velika kopriva  (grosse oder Wald-Brennnessel, Urtica
dioica) ima plazečo koreniko, k višku stoječe četerirobato, več
čevljev visoko steblo z nasprotnimi, serčasto-jajčastimi, prišpičenimi,
debelo napiljenimi listi. Listi in steblo so pokriti s pekočimi ščeti-

39

nicami, ki imajo podobo majhnih, terdih las, ki se na sprednjem
koncu v kljukico, na spodnjem pa v mehurček končavajo. Če se
jih dotakne, tedaj se kerhke kljukice rade odlomijo in žgeči sok
teče iz mehurčka skoz votlo ščetinico v kožo, na kteri se potem
napravi boleč spuščaj.

Mali, zeleni čašni cveti so dvodomni in stojijo v pashnih
visečih latih. Plodovi so prav majhni, černi orehki.

Kraj potov, v plotčh, na pustih krajih in po gozdih zraste
mnogokrat čuda velika, povsod pogostoma. Cvete od junija do
septembra.

104. Mala kopriva  (gemeine Brennnesel, Urtica urens) je
enoletno zelišče, ki zraste k večemu 2 čevlja visoko in ki se lahko
razloči od velike koprive po majhnem , jajčastem, zarezano-napi-
ljenem, živo zelenem listji in po enodomnih cvetih.

Raste le po grobljah in je tudi silen plevel po obdelanih
mestih in peče veliko bolj, kakor velika kopriva. Cvete od julija
do septembra.

Stebla kopriv, izmed kterih v vzhodni Indiji rasteče strašno
ranijo, dajejo vlakno za napravljanje koprivovca. Naše mlade koprive
jedo gosi rade in od listja živi mnogo gosenic.

105. Navadna konoplja  (gemeiner Hanf, Cannabis sativa) je
enoletna rastlina s terdim, k višku stoječim, enojnatim, zgorej vej-
natim steblom. Dolgo peceljnati listi so večidel nasprotni, 5—9
črnato-perstasti; listki so suličasti, ostro in debelo napiljeni, zgor
hrapavi kakor je tudi steblo. Zeleni čašni cveti so dvodomni; praš-
nični cveti so združeni v končen lat, pestični cveti stojč bolj skup.
Plodovi (konopno zerno) so majhni, sivi orehki s kerhko luščino.

Je v jutrovih deželah doma, pa se je tudi pri nas mnogo seje
po njivah. Stebla s prašničnimi cveti se kmalo posušč, kedar so
ocvetela; potem se pa porujejo. Iz steblovih vlaken se dela debelo
platno, platno za jadra, vervi, i. t. d. Oljnata konopna zerna tiči
radi jedč. Cvete v juliju, avgustu.

106. Navadni hmelj  (gemeiner Hopfen, Humulus Lupulus) je
večletna se ovijajoča rastlina z do 40 čevljev dolgimi, se na levo
vijočimi stebli. Peceljnati serčasti listi so 3—5 kerpi, debelo na¬
piljeni in zgor so kakor tudi steblo hrapavi. Zelenkasti čašni cveti
so dvodomni. Prašnični cveti stojč v končnih in stranskih latih,
pestični cveti v mačicah, in sicer je navadno spet več mačic v grozd
združenih. Kedar so pest.ične mačice dozorele, podobne so zelnatemu
storžu, ker so se njih krovne luske povekšale. Ti storži imajo razun
malih orehkov pri dnu tudi mnogo rumenih, močno dišečih zern
dišeče-grenkega vkusa (tako imenovano hmeljevo moko).

Hmelj raste pogostoma divje po germovji, pa se ga tudi po
nekterih krajih, pri nas posebno na Češkem, mnogo sadi v posebnih

40

hmeljnikih, po kterih vsajajo dolge kole, da se okrog njih ovija.
Storže rabijo zavolj grenke hmeljeve moke v pivarijah. Cvete v
juliju, avgustu.

b) Z mesnatimi plodovi  (mit fleisckigen Fruchten).

(Kruhovci, Brotfruchtbaume, Artocarpeae.)

107. Bela murba  (weisser Maulbeerbaum, Morus alba) je
20—30 čevljev visoko drevo, kterega listje je ali jajčasto- špičasto
in celo, ali je pa pri dnu serčasto in nepravilno izrezano ali ker-
pasto, pri teni debelo in neenako napiljeno, bolj ali manj golo.
Enodomni rumenkasto-zeleni časni cveti se v kratkih gostih mačicah
pokažejo z listjem vred.

Pestične mačice se med dozorevanjem spremenijo v zložen,
večidel belkast plod, ki je podoben malinovim jagodam,

To za svilarstvo neobhodno potrebno drevo je doma na Kitaj¬
skem in sade ga zdaj po mnogo krajih toplejše in srednje Evrope.
Kiselkaste jagode so vžitne, rumenkasti les je precej terd. Cvete
mesca maja. — Beli murbi zlo podobna je černa murba,  ki pa
ni dobra za svilne gosenice; razločuje se od bele murbe, po bolj
hrapavem listji in po jagodah, ki so od začetka rudeče, pozneje
pa černkaste.

108. Navadni figovec  (gemeiner Feigenbaum, Ficus Carica)
je germ ali 6—25 čevljev visoko drevo s kosmatimi mladikami, ki
imajo v sebi, kakor tudi vsi drugi njegovi zelnati deli, bel mleček.
Listje je serčasto, 3—5 kerpo, s tumpastimi, šobasto-nazobčanimi
kerpicami, sicer pa je kaj različnih podob. Enodomni, mali cveti
so v sredi mesnatega, hruški podobnega cvetišča. To zeleno, po
vejah sedeče, mlademu sadju podobno cvetje je tedaj treba razre¬
zati, da se cveti sami zamorejo viditi. Pestična cvetišča dozorijo
potem v mehke, mesnate, hruškam podobne fige, ki imajo med
mesom mnogo majhnih orehkov (zern), in ki se prodajajo v
ploščice zmlinčene.

Baste po toplejših krajih divje, in ima skoraj celo leto zrele
plodove s cveti vred. Tudi v bolj toplih krajih pri nas ga sadijo
po vertih.

Več versti v vzhodni Indiji in Afriki rastočih fig imajo mnogo
mlečnega soka, iz kterega delajo kavčuk (gummi elasticum).

109. Pravi kruhovec  (echter Brotfruchtbaum, Artocarpus incisa)
je šibko, 40—50 čevljev visoko drevo z na ravnost proč stoječimi
vejami in z mladikami, ki imajo samo na koncu listje. To drevo
je zavolj velicega listja in zavolj ploda verlo imenitno. Listi so 1V 2
čevlja dolgi in skoraj čevelj široki, pri tem zarezano pernasto-na-
cepijeni, Cveti so enodomni, pcstični cveti stoje v kimastih podol-
gastih klasih, pestični cveti v nekakem obličastem cvetji. Zadnji

41

se razvijejo v obličasto na viclez jagodo, ki je kakor velika po-
meranča, časih celo kakor človeška glava debela. Nezreli plod, ki
je 3 — 4 funte težek, ima v gerbasti luščini bel, rahel, močnat
steržen, ki ima, v listje zavit in na vročih kamnih pečen, pšenič¬
nemu kruhu podoben vlcus. Zreli sad ni vžiten in ima kašast ster¬
žen neprijetnega vkusa.

Kruhovec je doma na otocih južnega morja in redi ondešnje
prebivavce tako, kakor nas žita in krompir. Kruhovec rodi skoz
8 — 9 mescev v letu vedno neprenehoma toliko sadu, da so tri
drevesa dovolj, da rede enega človeka v tem času. Ostale tri mesce
se pa živijo ondešnja ljudstva od vkuhanega kruhovčevega sadja.
Tudi se rabi mehki, lahki les, mlečnati sok iz lubja, ličje i. t. d.
za mnogoverstne reči.

110. Vzhodni platan  (morgenliindische Platane, Platanus
orientalis) je mogočno drevo s sivim lubom, ki se v listkih luši.
Listje je veliko, dlanasto-kerpo, dolgopeceljnato. Cveti so raz-
ločeni in se pokažejo v okroglih mačicah, ki visijo navadno po
dve ali tri skup na dolgem, omahlem receljnu. Pesti črne mačice se
potem povekšajo, in akoravno so suhe, vendar si, ako jih pogle¬
damo , zamoremo nekoliko misliti, kakšino podobo da ima kru¬
hovcev plod.

Lepo drevo topleje in srednje Evrope, v kterega senci so se
že stari Gerki in Rimljani radi sprehajali. Cvete v aprilu in maju.
Pri nas sade po vertih in v drevorede bolj pogostoma zahodni
platan  (abendlandische Platane, Platanus occidentalis), ki je k
nam prenesen iz severne Amerike. Ta ima manj globok-o capasto,
v mladosti spodej volnato listje.

Koprivaste rastline  so zelišča ali drevesa z majhnimi
neznatnimi cveti, ki so večidel nepopolni in ki imajo časi podoben,
zelen cvetni obod, ki ga pa mnogokrat tudi nimajo. Plod je različen.

Še nektere znamenite brezvenčičnice.

a) Lebednice (Melden, Chenopodiaceae).

111 . Navadna pesa  (gemeine Runkelriibe oder Rttben-Mangold,
Reta vulgaris) ima v divjosti tanko koželjasto korenino, ki pa z
obdelovanjem postane debela in mesnata, repi podobna. Doraščeno
je golo steblo 1—4 čevlje visoko, spodnji listi so jajčasti, tum-
pasti, mnogokrat serčasti, zgornji so pa kupasti, špičasti. Popolni
cveti sede po 2 ali 3 v podolgastih klasih, ki so sami spet v lat
zloženi in imajo petkrat nacepljen cvetni obod.

Ta rastlina se zlo sprevrača in sade jo zlo zavolj repi po¬
dobnih korenin. So spreveržki z belo (bela pesa,  Burgunderriibe)
z rumeno (prava pesa,  eigentliche Runkelriibe) in z rudečo ko¬
renino (rudee a pesa,  rothe Riibe). Pervo imajo za živino, iz

42

druge napravljajo pesni cuker, in tretja, ki ima rudečkasta stebla
in liste, je kuhinjsko zelišče. Cvete od julija do semptembra in
je eno- ali dveletna.

112. Navadna Špinača  (gemeiner Spinat, Spinacia oleracea)
ima koželjasto korenino in več k višku stoječih, golih stebel. Pecelj-
nati listi so podolgasti in imajo pšičasto ali kopjasto dno. Dvo¬
domni cveti imajo zelen cvetni obod in stoje klobčičasto v kvišku
stoječih zloženih klasih.

Iz jutrovih dežel zaneseno kuhinjsko zelišče, ki ga pri nas
sade povsod zavolj listov; zdivja tudi časih in cvete od maja do
jeseni. Je eno- ali dveletna.

113. Metlja ali beli kozji rep  (gemeiner Gansefuss, Chenopo-
dium album) je enoletno neznatno zelišče s koželjasto korenino in
s kvišku stoječim steblom, ki je s cvetjem in listjem vred, kakor
z moko potreseno. V pecelj zloženi listi so pri tleh kupasti, bolj
v verhu pa bolj podolgasti, bolj ali manj repato-nazobčani. Mali
zeleni cveti so klobčičasto v zložen klas združeni.

Eden najnavadniših plevelov, raste po pustih in obdelanih
mestih kraj potov in blizo hiš. Cvete od julija do oktobra. Opom¬
nili smo to rastlino kakor izgled mnogo družili enakih, neznatnih
rastlin, ki vse rastejo posebno po solnatih pustotah in blizo človeš¬
kih naselbin. Povsod, kjer rastejo te rastline, so tla solnata, in iz
nekterih samih se še celo sol dobiva.

b) Mlečnice. (\Yolfsimlc’iarten, Euphorbiaceae),

114. Garjevi mleček  (cypressenartige Wolfsmilch, Euphorbia
Cvparissias) je zelnata, 1 čevelj visoka, popolnoma gola rastlina s
plazečo koreniko in z več k višku stoječimi enojnatimi stebli, ki
nosijo v verhu kobul, obstoječ iz 5 ali več na koncu vilastih rogovil.
Sedeči listi so ozkočertasti, modro zeleni, imajo cele robove in
stojč precej blizo skup. Kaj posebni so enodomni cveti verli vilastih
kobulovih vejic. Obdajata jih dva rumenkasto-zelena krovna listka
in podobni so popolnemu cvetu z enim pestičem in z 10 — 12 praš¬
niki, ki jih spet obdajajo polomesčaste žlezice. Tripuckasta okrogla
glavica je hrapava.

Ta belega, žgečega mlečnega soka polna rastlina je strupena
in raste po suhih tratah skoraj v vseh krajih pogostoma. Cvete od
aprila do junija.

Je še mnogo družili, temu v podobi in v lastnostih enakih,
domačih mlečkov. Drugačni so pa neki posebni, večidel v vroči
Afriki rastoči mlečki, ki so zavolj mesnatih, brezlistnih, stebrastih
stebel tako imenovanim kaktom popolnoma enaki, in ki imajo prav
mnogo neizrečeno strupenega mlečnega soka, s kteriin zamorci svoje
psice ostrupajo. Druge sem spadajoče rastline imajo pa spet ko-

43

risten mleček, kakor pravi kavčukove  c (echter Kautschukbaum,
Siphonia elastica).

115. Enoletni govšec  (einjahriges Bingelkraut, Mercurialis
annua) je zelnata, gola rastlina s kvišku stoječim, kolenčastim steb¬
lom, ki ima navskriž stoječe veje. Nasprotni listi so jajčasti, na¬
piljeni. Neznatni, zeleni cveti so dvodomni. Prašnični cveti so v k
višku stoječih klasih. Pestični cveti sedijo po 2—3 skup v pashah
listov. Dvopuckaste glavice so terdoščetinaste.

Eden najbolj sitnih plevelov na obdelani zemlji. Cvete od
junija do decembra.

c) K is e Ini c e (Ampfer, Polygoneae).

116. Navadna ajda  (gemeiner Buelnveizen oder Haidekorn,
Polygonum Fagopyrum) je enoletna rastlina s čevelj visokim, k
višku stoječim, večidel kervavo rudečim steblom, na kterega ko-
lencili sede s posebnimi nožnicami pšičasto -serčasti, prišpičeni
listi. Mali rudečkasto-beli cveti stoje verh vej v češuljah. Plodovi
so majhni, trirobati, černorujavi orehki.

Je iz Azije doma; seje se je mnogo za drugo setev. Cvete v
juliju, avgustu.

117. Navadna kislica  (gemeiner Sauerampfer, Rumex acetosa)
poganja iz korenike k višku stoječa, več čevljev visoka stebla z
nekterimi pšičastiini listi, izmed kterih so zgornji sedeči, spodnji
pa peceljnati. Mali rudečkasto-zeleni cveti so dvodomni in stoje v
brezlistnem, končnem latu. 3 notranje kerpice cvetnega oboda se
med dozorevanjem povekšajo in obdajajo trirobate orehke.

Povsod po travnicih, tudi jo sadijo z drugimi kislicami vred
zavolj prijetnega kiselkastega vkusa. Cvete od maja do julija.

d) Lavorike  (Lorbeern, Lanrineae).

118. Žlahtna lovorika  (edler Lorbeer, Laurus nobilis) je
8—15 čevljev visok germ, ali nizko, 20—25 čevljev visoko drevo
s togimi, k višku stoječimi vejami. Usnjasti, vedno zeleni listi so
podolgasto suličasti, po robu bolj debeli. Dvodomni, rumenkasto-
beli cveti so nabrani v šope, ki stojijo v pashah. Plod je modrasto-
černa jajčasta jagoda kakor črešnja debela.

Lavorika, ktere vedno zelene veje so že Greki in Rimci imeli
za podobo časti in slave, raste v jutrovih deželah in povsod okrog
medzemeljskega morja. Tudi v Istri še raste in blizo Reke je en
velik gozd lavorike. Bolj proti Severju jo le sadijo in jo morajo
dobro varovati pred zimskim mrazom. Cvete v maju, juniju.

Izmed mnogo lavorikastih rastlin, ki rastejo v toplejih krajih
in ki imajo vedno zeleno, večidel dišeče listje, hočemo tu na kratko
opomniti samo cimetovo lavoriko  (Zimmtlorbeer, Laurus Cinna-

44

momum), ktcre lubje daje znano dišavo, in kaferno lavoriko
(Kampferbaum, Laurus Camphora), ki je imenitna zavolj terdega,
pa izdišljivega olja, ki se mu pravi bela kafra.

e) Volčini  (Seideln, Thymeleae).

119. Navadni volčin  (gemeiner Seidelbast oder Kellerhals,
Daphne Mezereum) je majhen 2—3 čevlje visok germ s sivoruja-
vimi vejami. Cvete, preden listje poganja. Cveti imajo samo enojnat
cvetni obod, ki je lepo rudeč kakor breskvino cvetje, in ki ima
omoten duh; cveti izrastejo po vejah v podobi le na videz končnega
klasa, in so obojni. Kedar ocvete, začne konec vej poganjati velike,
klinasto-suličaste liste. Pozneje škerlatno rudeči, kakor grah debeli,
koščičasti plodovi stoje potem pod listjem.

Precej pogostoma kraj gozdov. Cela rastlina, posebno pa
lubje in plodovi, so hudo strupeni. Cvete že mesca marca, aprila.

Pregled brezvenčičnic. Brez  venci čnic  e (kronenlose
Blattkeimer, Apetalae) imajo 2 ali več v kolobarju stoječih kalic
(Keimblatter) in razločne, navadno pa razločene in neznatne cvete,
ki imajo samo enojnati cvetni obod, tedaj nc čaše in venčiča ob
enem. Sem spadajo sosebno:

1. jelova drevesa: 2. mačnice; 3. koprivnice.

V. Cvelečc rastline z dvema kalicama, s čašo in enolističnim vcnčičcin.

(Enolističnice, Rčjhrenblumen, Monopetalae).

15. Košarice ali jerbasnice (Kopfblumen, Compositae).
a) Kolobarnice  (Stralbliitige, Corymbiferae).

120. Navadni lapuh  (gemeiner Huflattih, Tussilago Farfara)
ima v zemljo skrito koreniko. Že pred listjem poganja 3—6 pal¬
cev visoke, enojnate, luskaste, belkasto kosmate betve, kterih vsaka
nosi samo en košek cvetov. Prav pri tleh poganja okroglasto-ser-
časte, debelo nazobčane, zgor gole, spodej sivokosmate liste še le
potem, ko je ocvetel. Z enojnatim zelenkastim ovojkom obdani
cvetni košek ima skoz in skoz rumene cvetke, ki so na robu (v
kolobarji) jezičaste, na sredi (u krožcu, Scheibe) pa cevaste. Male
rožke (Schliessfriichtcken) nosijo enojnate kodeljice (Haarkrone,
pappus).

45

Pogostoma na vlažnih krajih, posebno na ilovčasti zemlji. Ena
pervih pomladanskih rastlin. Cvete v marcu, aprilu.

121. Navadna marjetica  (geni. Gansebliimchen oder Massliebe,
Bellis perennis) je majhna rastlinica, ktere korenika poganja več
rožic (Rosette) lopatičastih listov in več golih betev, vsako z enim
koškom. Mali cvetni koški obstoje razun zelenega ovojka iz belih
večkrat zadej rudečih, jezičastih cvetov v kolobarju in iz rumenih,
cevastih cvetov v krožcu. Po vertih imajo eno njeno zverst s skoz
in skoz cevkastimi, škerlatno rudečimi cveti.

Na kegljastem cvetišču sedeče rožke nimajo kodeljice.

Po tratah verlo pogostoma. Ta skoraj po celi zemlji rastoča
rastlina cvete skoraj vse leto.

122. Volovsko oko  (weisse Wucherblume, Chrysanthemum Leu-
canthemum) poganja iz korenike eno ali več 1—2 čevlja visocih,
listnatih stebel, vsacega navadno le z enim koškom. Spodnji listi
so lopatičasti, tumpasto-debelo narezani; zgornji so klinasti ali pa
podolgasti, napiljeni. Veliki cvetni košek je podoben marjetičnemu.
Rožke nimajo kodeljice.

Ta znana rastlina raste kaj pogostoma po travnikih in cvete
od junija do avgusta.

123. Prava kamilica  (echte Kamille, Matricaria Chamomilla)
ima enoletno, koželjasto korenino in golo, */a—1 čevelj visoko,
škerlatno-rudeče vejnato steblo. Dvakrat do trikrat pernasto-delni
travnato-zeleni listi imajo prav ozke, skoraj nitaste končke. Koški
so konec vej in imajo bele nazaj zavihane cvete v kolobarju in
rumene cevaste cvete v krožcu. Votlo cvetišče se potem kegljasto
podaljša. Rožke nimajo kodeljice.

Ta jako dišeča rastlina daje znani kamilični čaj in raste je
sem ter tje mnogo okrog vasi, kraj potov in po njivah. Cvete od
maja do septembra.

124. Navadni rman  (gemeine Schafgarbe, Achillea Millefolium)
ima vejnato koreniko, ki poganja več kvišku stoječih ali se dviga¬
jočih, z listi vred volnato-kosmatih, v verhu češuljasto - vejnatih
stebel, vsako z več koški. V obsegu suličasti listi so prav
drobno, večkrat pernasto-delni. Koški so majhni. Belih kolobarjevih
cvetov je navadno le pet; tudi cevastih, belih krožcevih cvetov je
le malo. Plevnato cvetišče nosi rožke brez kodeljice.

Prav navadna po travnikih in pašnikih. Cvete od julija do
septembra.

125. Pelin  (Wermuth-Beifuss, Artemisia Absinthium) ima vej¬
nato koreniko in na pol germasta, k višku stoječa, 2—5 čevljev
visoka, v verhu latnato-vejnata stebla, ki so kakor cela rastlina
sivo kosmata. Spodnji listi so peceljnati in dva- do trikrat per-
nasto-delni, Obilni mali žepleno-rumeni cvetni koški izrastejo na

46

vejicah steblorega lati; so skoraj okrogli in kimajo. Cveti šče je
hrapavo kocinasto; plodiči nimajo kodeljic.

Cela rastlina ima neki poseben dober duh in zlo grenek vkus,
tako da je že v pregovoru: grenko ko pelin. Raste po mejah,
kraj potov, po germastih gričih, to da ne povsod. Cvete v juliju,
avgustu.

126.  O bi no %elisce  (Alpen-Edelvveiss, Gnaphalium Leontopo-
dium) ima valjasto, na pošev rastočo koreniko, ki poganja k višku
stoječa, prav enojnata, 1—6 palcev dolga stebla, ki so s celo rast¬
lino vred belo-volnata. Certasto-suličasti listi imajo cele robove.
Več majhnih jajčastih cvetnih koškov je verh stebel skup, ki jih
obdajajo bolj dolgi, pakrožni, posebno jako volnati krovni listi
kakor zvezda.

Po pašnikih, skalovji in keršji visocih planin, posebno na
apneni zemlji. Ljudje radi jemljejo to rastlino seboj za znamenje,
da so bili na kaki visoki gori, in sicer zato ker se ne spremeni,
če je suha. Cvete od julija do septembra.

127. Enoletna solncnica  (einjahrige Sonnenblume, Helianthus
annuus) ima k višku stoječe, 4—8 čevljev visoko, enojnato steblo
z jajčastimi, dolgoprišpičenimi, neenako napiljenimi, hrapavimi
listi. Edini, verh stebla kimasti cvetni košek je prav velik (mno¬
gokrat čez pol čevlja širok) in ima zlato-rumen kolobar iz jezičastih
in rujavkast krožeč iz obilno cevastih cvetov. Zadnji se razvijejo
na ploščnatem, plevnatem cvetišču v černkaste ali sive, gole plodiče.

Je iz južne Amerike doma, pa sade jo pogostoma tudi pri nas
zavolj lepšega ali pa zavolj oljnatega ploda. Cvete od julija do
septembra.

128.  Navadni masleni grint  (gemeines Kreuzkraut, Senecio
vulgaris) ima enoletno korenino, in k višku stoječa V 2 —2 čevlja
visoka, večidel gola stebla. Pernasto nacepljeni listi so goli ali
pajčevinasto volnati. Rumeni mali cvetni koški nimajo kolobarjevih
cvetov in so združeni v k višku stoječe češulje. Plodiči nosijo
lasaste kodeljice.

Eden najnavadniših plevelov po obdelani in pusti zemlji. Cvete
skoraj celo leto.

Mnogo divjih in vertnih rastlin ima enako sestavljeni cvet in
plod, kakor tu popisane kolobarjaste košarice (jerbasnice). Izmed
njih hočemo opomniti z imenom samo: navadni  rep  uh  (gemeine
Pestwurz, Petasites officinalis); kitajsko nebi n o iskrico  (chi-
nesische Sternblume, Aster chinesis), ki na jesen lepša naše verte;
spremenljivo georgino  (veranderliehe Dalie oder Georgiue,
Georgina variabilis); meseček  (Ringelbume, Calendula officinalis);
hribovski kokovičnik ali berdnjo  (Berg-Wohlverlei, Arniča
montana); kepasto solnčnico  (Erdbirne, Helianthus tuberosus) i. t. d.

47

b)  Cevni  c e (Rohrenbliitige, Tubuliflora).

129. Plavica  (blaue Flockenblume oder Kornblume, Centaurea
Cyanus) je enoletna rastlina s k višku stoječim, 1—2 čevlja visokim
vejnatim steblom in s sedečimi, čertastimi listi, ki so sivozeleni ka¬
kor tudi steblo. Cvetni koški verk vejic imajo ovojek, ki obstoji
iz od zunaj suhljatih, kožastih lusk. Cveti v košku so vsi cevasti,
samo da so na robu stoječi nekoliko veči; vsi so posebno lepo
višnjevi. Po vertih se dobijo tudi plavice z belimi ali rudečimi
cveti. Na plevnato-ščetinastem cvetišču sedeče rožke imajo kratko
kodeljico.

Po njivah, posebno med jarim žitom pogostoma, in raste z
žitom vred po celi zemlji. Cvete od junija do avgusta.

130. Navadni tur ek  ali gladez  (gemeine Stacheldistel, Car-
duus acanthoides) ima dveletno koželjasto korenino in k vikšu sto¬
ječe, 2—3 čevlje visoko, povsod listnato in kodrasto, perutasto,
ternato steblo. Tudi šobasto-pernasto nacepljeni listi imajo po robu
terne, in vsaki konček se posebej končava še v dalji in debeliši
tern. Listne plošče se stegujejo še globoko navzdol po steblu od
mesta, kjer so na-nj listi priraščeni s svojimi nožnicami. Skerlatno
rudeči cvetni koški stoje posamezno in k višku konec vej in imajo
obličast, bodeč ovojek. Cveti so vsi cevasti in vsi enako veliki.
Na plevnato-ščetinastem cvetišču sedeče rožke imajo dolge kodeljice.

Kraj potov, povsod na obdelanih in pustih mestih. Cvete od
junija do septembra.

131. Konjska potovica  (grosse Eselsdistel, Onopordon Acan-
thium) je dveletna in poganja še le druzega leta 1—6 čevljev
visoka, debela, k višku stoječa, pri verku vejnata stebla, ki so s
celo rastlino vred pajčevinasto volnata in ternata. Veliki pakrožni
listi so šobasto izrezani, imajo po robu terde terne in se stegujejo
po steblu navzdol tako, da se vidi, kakor da bi bilo steblo široko-
perutasto. Prav veliki, svitlo-škerlatno-rudeči cvetni koški izrastejo
posamezno verh vej. Cvetišee ima piskricem v satovji podobne glo-
binice. Sicer ima pa cvetje in plod, ki je podobno cvetju in plodu
navadnega turka.

Raste pogostoma kraj potov, v ploteh, po pustih krajih. Cvete
v juliju in avgustu.

132. Navadni repinec,  (gemeine Klette, Lappa vulgaris) ima
dveletno, koželjasto korenino in časih krajše, časih daljše, kvišku
stoječe, pri verku vejnato steblo. Jajčasti ali podolgasti, pri dnu
serčasti listi so mnogokrat verlo veliki. Repinec in repuh imata
izmed vseh domačih rastlin največe liste. Obli koški stoje verh vej
v češuljah in imajo mnogokrat kuštrast ovojek. Vsaka ovojkova
luska ima na koncu bodečo kljuko, zavolj česar se rade prijemajo
obleke. Škerlatastih, cevkastih cvetov ima manj kakor turek. Plo-
diči plevnato-ščetinastega cvetišča imajo kodeljico,

48

Raste pogostoma kraj potov po obdelanih in neobdelanih krajih
in naredi mnogokrat majhen germ. Cvete v julija in avgustu.

c) Jezičnice (Zungenbliitige, Liguliflorae).

133. Navadni potrošnik  ali cikorija  (gemeine Cichorie oder
Wegwarte, Cichorium Intybus) ima mesnato, dolgo, razraščeno,
z grenkim mlečkom napolnjeno, korenino in k višku stoječe,
mnogokrat več čevljev visoko steblo, ki se že koj pri dnu razrašča
v narazen stoječe veje. Listi, ki jih ima prav pri tleh v podobi
rožice (Rosette), so škerbinasti (schrott-sageformig) in se pozneje
posuše; premenjavno na steblu stoječi listi pa so podolgasto
suličasti in šobasto nazobčani. Cvetni koški so bolj pri verhu vej
v pashah in so združeni skoraj v klas ali grozd po dva ali po
več skupaj. Ovojek ima dve versti lusk. Obilni cvetki so vsi jezičasti
in višnjevi. Kodeljica je mnogokrat krajša kakor je plod.

Pogostoma kraj potov in v mejah. Sem ter tje ga sade tudi
zavolj korenine, ki daje znano cikorijo. Cvete od julija do septem¬
bra in je večleten. — Mesnati, pri tleh stoječi listi ene druge, tej
prav podobne versti, endivije  (Endivie, Cichorium Endivia)
namreč, rabijo se za salato.

134. Navadni regrat  (gemeiner Lorvenzahn, Leontodon Tara-
xacum) ima valjasto, globoko v zemljo segajočo korenino, ki po¬
ganja prav po tleh škerbinaste liste v podobi rožice in več enoj-
nastih, cevastih stebel, vsacega z enim cvetnim koškom. Ovojek
ima dve versti lusk, vsi cveti so jezičasti in rumeni. Kedar cveti
ocveto, zadobi cvetni košek zavolj lepih, širokih kodeljic yerh vsa¬
cega plodiča neko posebno obličasto podobo. Plodiči se slabo derže
pikastega cvetišča. Vsa rastlina, posebno pa votla stebla, imajo bel
grenek mleček v sebi.

Prav pogostoma po travnikih, pašnikih in po neobdelanih
krajih, in je po vertili siten plevel, ki se težko zatare. Mladi listi
se jedo za salato. Cvete skoraj celo leto.

135. Travniška soncica  ali kozja brada  (Wiesen-Bocksbart,
Tragopogon pratense) ima koželjasto dveletno korenino in k višku
stoječe steblo, ki je pa razraščeno navadno v nekoliko vej, vsako
z enim koškom. Listi so podolgasto čertasti, s celim robom, pri-
špičeni. Luske velikega koška so tako dolge, kakor vse skozi
jezičasti, rumeni cveti. Velika kodeljica plodičev je na zadnje
zvezdasto razširjena.

Precej pogostoma po travnikih in mejah. Vsa rastlina ima v
sebi bel mleček. Cvete od mesca maja do julija.

49

136. Narodni škerhhiec  (gemeine Ghnsedistel, Sonchus olera-
ceus) ima koželjasto, enoletno korenino in k višku stoječa gola,
vejnata stebla. Veje nosijo v kvišku stoječih češ ulj ah več cvetov.
Podolgasti listi so škerbinasti ali pernasto nacepljeni, po robu ostro
nazobčani in na spodnji strani višnjelkasto slivasti. Cvetni koški
imajo le rumene jezičaste cvete. Kodeljica plodičev je svitlo-bela.

Povsod po obdelanih in neobdelanih krajih. Vsa rastlina ima
mnogo mlečka. Cvete od junija do septembra.

137. Vet Inn solata  (G-artensalat, Lactuca sativa) ima doraš-
čena k višku stoječe, 1—2 čevlja visoko, golo steblo s češulja-
stirni vejami. Listi so nazobčani in goli; spodnji sede, so celi ali
škerbinasto-pernasto nacepljeni, zgornji pa s serčastim dnom obdajajo
steblo. Mali cvetni koški imajo bledorumene jezičaste cvete, plodiči
lasalo kodeljico.

Dobi se samo vsajena. Mladi, mesnati listi stoje glavato skup
in dajejo znano zelenjavo. Enoletna ta rastlina cvete v juliju in
avgustu.

138.  Divja solata ali h,cika  (wilder Latticli, Lactuca Scariola)
ima koželjasto, eno-ali dveletno korenino, k višku stoječe, 2-4
čevlje visoko, belkasto steblo, ki je pri verhu latuato vejnato. Viš-
njelkasto-zeleni listi so po rebru bodeči in šobašto škerbinasti. Listi
stoje na ravnost proč od stebla in imajo navpično ploščo. Cvetni
koški so majhni in imajo bledorumene jezičaste cvete.

Divji salati je zelo podobna smerdljiva salata  (Giftlattich,
Lactuca virosa), samo da ima ta cele liste. Obe imate v sebi bel
omoten mleček. Divja salata raste kraj potov, po neobdelanih krajih
sem ter tje pogostoma. Cvete v juliju, avgustu.

Vse košarice  (jerbasnice) so posebne zavolj cvetja. Obilno
majhnih cvetov z enolističnatim venčičem stoji skup na cvetišču
in obdaja je vse skupej ovojek tako, da se vidi, kakor da bi bil
le en sam fzložen) cvet. Posamezni cveti imajo ali jezičast, ali
cevast venčič. Nektere košarice imajo na robu (v kolobarji) jezi¬
časte , na sredi (v krožen) pa cevaste cvete, med tem ko imajo
druge ali samo jezičaste ali pa samo cevaste cvete. Razim tega so
cveti ali popolni ali nepopolni; vedno so pa prašniki s svojimi
prašnicami v cev zraščeni. Plod je rožka, ki nosi navadno kode¬
ljico. — Skoraj deseti del cvetečih rastlin spada v ta veliki oddelek
rastlinstva.

Hastlinatvo.

4

50

16- Broščnice (Krappe, Rubiaceae).

a) Zvezdnice  (Sternkrauter, Stellatae).

139. Perla ali dišeča strašnica  (gemeiner Waldmeister, Aspe-
rula odorata) ima tanko, daleč plazečo, členasto koreniko, ki po¬
ganja iz koncev svojih vej enojnata, četverorobata, k višku stoječa
stebla s suličastimi, po robu ostrimi listi. Spodnjih listov stoji po 6,
zgornjih po 8 skup v vretencu. Verh -1 čevlja visokega stebla
stoje majhni, beli cveti v nepravih kobulih z lojastim venčičem, na
kterega cevi so priraščeni 4 prašniki. Ščetinasti plod obstoji iz 2
majhnih oblih rožek.

Po senčnatih gozdih pogostoma; zvenjena rastlina ima močen,
prijeten duh in se deva v vino, ki dobi od nje posebno dobro slast.
Cvete v maju, juniju.

140. Rumena lakota ali sterdenka  (echtes Labkraut, Galium
veram) ima plazečo koreniko in k višku stoječa, vejnata, 1—3
čevlje yisoka, okrogljasta stebla. Čertasti, skoraj nitasti listi stojč
po 6—12 skupaj v vretencih ; prav majhni, rumeni cveti pa verh
vej v gostih, latnato zloženih nepravih kobulih. Cveti imajo kolesast,

4 krat nacepljen venčič s 4 prašniki. Polkroglasti plodiči so po dva
skup in so goli.

Prav pogostoma po suhih travnikih in po poljskih mejah.
Cvete od junija do septembra.

141. Brošc  (Farberrothe oder Krapp, Rubia tinetorum) ima
kakor pisavno pero debelo, plazečo koreniko, ki poganja več 2—3
čevlje visokih stebel. Stebla so 4 robata, po robeh imajo kratke
ščetinice in široko narazen stoječe veje. Listi stoje po 4—6 skup
v vretencih, so suličasti, po robu in od spod ostri. Rumeni cveti
stojč v latnato zloženih nepravih kobulih, in imajo kolesast, večidel

5 krat nacepljen venčič s 4—5 prašniki. Plod je za grah debela
dvopuckasta jagoda.

Te bolj južne rastline se sem ter tje mnogo prideluje zavolj
rudeče barve, ki jo daje njena korenika. Ako je živina to rastlino,
dobi na zadnje še celo rudeče kosti. — Cvete od junija do
avgusta.

b) Lesnate broščnice  (Holzgevvache).

142. Pravi kavovec  (echter Kaffeebaum, Coffea arabica) je
šibko, 15—20 čevljev visoko, vedno zeleno drevo, z navskriž sto¬
ječimi, razširjenimi vejami. Tudi jajčasto podolgasti, goli, zgorej
temnozeleni, spodej bledi listi so nasprotni. Beli, dišeči cveti so po
3—7 v pashah nakopičeni, ki se razvijo v jajčasto jagodo z dvema
predalceraa. Jagoda je dozorela temno rudeča in ima 2 spredaj

51

ploščnata, na herbtu zbočena, kakor rog terda zerna (kavina
zerna).

Kavino drevo so presadili iz pervotne njegove domovine, iz
Arabije in Etijopije, v vzhodno in zahodno Indijo. Evropejci kuhajo
kavo še le od 15. stoletja in vendar se je poraba žganih kavinih
zern tako razširila, da jih potrebuje sama Evropa na leto 225
miljonov funtov.

143. Kozja pogačica  (gemeiner Schneeball, Viburnum Opulus)
je 6—15 čevljev visok germ s sivorujavim lubom in zelenimi mla¬
dikami. Nasprotni listi so jajčasti, trokerpi neenako debelo nazob¬
čani, spodej kosmati. Cveti stoje verh vej v nepravih kobulih, ki
imajo v sredi popolne cvete z zvončastim, rumenkasto-belim ven-
čičem, pri kraju pa velike, kolesasto ploščnate venčiče brez
prašnikov in pestičev. Obličaste jagode so pozneje živo rudeče. Po
verteh imajo eno zverst kozje pogačice, ki ima okrogle, samo iz
belih, kolesastih cvetov sestavljene neprave kobule (pitana kozja
pogačica).

Precej pogostoma kraj gozdov. Cvete v maju, juniju.

144. Čemi bezeg  (sclnvarzer Hollunder, Sambucus nigra) je
germ ali 10 - 20 čevljev visoko drevo s široko razprostertimi ve¬
jami, ki imajo mnogo belega steržena. Nasprotni listi so liho, trojno
do sedmerno pernati, listki so jajčasti, prišpičeni, špičasto napiljeni.
Cveti stoje v velikih, ploščnatih nepravih kobulih, in imajo kole-
saste, malo izdolbene, rumenkasto-bele venčiče in močen duh. Obli¬
časte jagode so rudeče.

Po germovji, tudi pogostoma sajen okrog vasi in po vertih.
Cvete v juniju in juliju. Iz cvetja se kuha čaj. Jagode in cvetje
tudi nekteri jedo.

145. Kozji parkeljci ali cevke  (echtes Geisblatt, Lonicera Ca-
prifolium) so it)—15 čevljev visok germ, z dolgimi, šibkimi vejami,
ki se spenja na druga drevesa. Nasprotni listi so jajčasti, tumpasti,
višnjelkasto zeleni in imajo cele robove; zgornji se navadno z dnom
zraščajo. Cveti stoje na zgornjem koncu vej po 6 v vretencih,
ali pa verh vej v šopkih. Dolgi so 1 %  palca, od začetka so beli z
rudečkastim dnom, pozneje so rumenkasti, lepo dišijo in imajo ne¬
pravilen ustnat venčič. Jajčaste jagode so škerlatno rudeče.

Znan in lep germ naših vertov, ki raste v bolj južnih krajih
tudi divje. Cvete v maju in juniju.

Broščnice  imajo nasprotne ali vretenčaste liste, navadno
pravilen lijast ali kolesast venčič in iz dveh delov sestavljen plod,
ki je večidel ali dvojnata rožka ali pa jagoda.

4 *

52

17. Oliknice (Flieder oder oLIbaumartige Gewachse, Oleaceae).

146. Kalina , kostanjiberje  ali zlniolez  (gemeine Rainvveide,
Lignstrum vulgare) je o—10 čevljev visok, jako vejnat germ z
nasprotnimi suličastimi, nekoliko usnjastimi listi, ki imajo cele ro¬
bove. Beli dišeči cveti se pokažejo verh vej v gostili kitah, in imajo
lijast venčič in samo 2 prašnika in 1 pestič, ki se razvije v černo,
za grah debelo jagodo.

Po germovji in kraj gozdov. Cvete v juniju in juliju.

147. Ltitovha  ali š panjski bezeg  (gemeiner oder spanischer
Flieder, Svringa vulgaris) je 6—10 čevljev visok germ, ki gre
časih tudi v drevo in ki ima nasprotne, širokojajčasie, pvi dnu
serčaste liste s celimi robovi. Lepi, dišeči cveti sc pokažejo v veli-
cib, gostih kitah, ki stoje navadno po dve konec vejic. Cveti so
navadno lilaste barve, ali pa tudi beli in imajo lijast venčič in 2
prašnika. Plod je podolgasta, svitlorujava glavica.

Je iz Perzije doma, pa je zasajena po vseh vertih zavolj lep¬
šega. Cvete v aprilu, maju.

148. Prava olika  ali muslina  (echter Oehlbaum oder Olive,
Olea europaea) je jako vejnat germ ali drevo s sivim lnbom, tako
da je podobna belosivim verbam. Nasprotni, suličasti listi so usnjasti,
vednozeleni, zgor temnozeleni, spodej belkasto sivi. Mali belkasti
cveti se pokažejo v grozdih, ki stoje v pashah, in ki imajo 2 praš¬
nika v lijasto-kolcsastem venčiču. Jajčasti plod je koščičast, doseže
velikost slive in je večidel temnozelen.

Olika raste od nekdaj divja v jutrovih deželah, posebno v
Palestini, sadi se pa po deželah okrog medzeroeljskega morja, v
južnih Tirolali in v toplejši .Ameriki. Iz zrelih plodov se iztiska
olje (tako imenovano laško ali olildno olje), ktereg-a bolje, svitlo-
rumene sorte imajo za jed, druge pa za svečavo. Že v starodavnih
časih je bila olikina vejica znamenje mini. Cvete v juniju, juliju.

Oliknice  imajo nasprotne liste, večidel pravilen, lijast venčič
in 2 prašnika v popolnem cvetu. Plod je različen.

18. Razhudnice (Nachtschatten, Solanaeeae).
a) Z jagodastim  plodom.

149. Podzemljica  ali krompir  (Kartoffel oder Erdapfelpflanze,
Solarnim tuberosum) ima koreniko, ki poganja pod zemljo več dolgih,
vervičastih živic ali pritlik (Auslaufer). Na teh živicah visijo gomolji,

53

ki so različnih podob in ki imajo mnogo očes. Korenika poganja
iz tal tudi več zelnatih, k višku stoječih , listnatih stebel, ki nosijo
pozneje tudi cvetje in plod. Listi so pernasto zarezani tako, da se
menjajo veči in manjši odrezki. Bledovijolčasti ali beli cveti se po¬
kažejo na dolgih receljnih v verhnih in stranskih nepravih kobulih.
Verčič je kolesast. V sredi cveta je 5 prašnikov, ki se z rumenimi
prašnicami dotikajo, in 1 pestič, iz kterega se naredi okrogla, mno-
gosemna, zelena, kakor črešnja debela jagoda.

Krompir, ki ga sade zdaj povsod, je od nekdaj doma v Ame¬
riki, namreč na peruanskih in kilijanskih planinah, in je bil pre¬
nesen v Evropo leta 1584, in v naše kraje še le leta 1730—1740.
Od začetka v so podzemljice dajali le živini, ker so mislili, da so
nezdrave. Še le pred <30 do 80 leti so vsled več slabih letin jeli
sploh je saditi in jesti, tako da so zdaj najpoglavitniši živež za
ljudi po hribih in nekterih nerodovitnih deželah (na Irskem, v Rud¬
nih gorah, v nekterih krajih Šiezije). Od kar se sadijo podzemljice,
še ni bila nikoli po celi Evropi na enkrat lakota. Zadnja pretečena
leta je jel krompir zlo gnjiii, tako da so bili po nekterih krajih
ljudje v veliki skerbi, da jim bo Bog za vedno vzel ta tako koristni
dar Amerike; zdaj se pa vendar le kaže, da bo nehala ta bolezen.
Kaj je njen pravi vzrok, to se še ne ve za gotovo. Množijo se pod-
zemljice navadno z gomolji, ki jih pa zavolj varčnosti mnogokrat
poprej razrežejo v kerhlje, ker imajo več očes. Zamore se pa tudi
krompirjevo seme saditi, iz kterega pa še le v 2. ali 3. letu izras-
tejo taki gomolji, da so za rabo. — Cvete v juliju, avgustu.

150. Razhudnik  (bittersiisser Nachtschatten, Solanum Dul-
camara) je polgerm, kterega veje so zelnate, ki na tleh leže ali
se pa spenjajo. Jajčasti listi so pri dnu mnogokrat serčasti, naj
viši so tudi kopjasti. Vijolčasti cveti stojč v stranskih kimastih ne¬
pravih kobulih in so podobni krompirjevim cvetom, samo da so
venčičevi končki nazaj zavihani. Male jajčaste jagode so škerlatno
rudeče.

Veje te omotne strupene rastline imajo od začetka zoperno
gernek, pozneje osladen okus; po jagodah se močno bljuje. —
Po mokrih šumah in ob vodah. Cvete od junija do avgusta.

151. Volčje jah el ko  (L'ebesapfel oder Paradiesapfel, Solanum
Lycopersicum) je enoletno zelišče, ki je v marsičem podobno krom¬
pirju , samo da nima gomoljev; pernasto zarezani listi imajo špi-
časte odrezke, ki so sami spet zarezani, cveti so rumeni in plod je
svitlo-rudeča, ploščnato-obla, po verku brazdata, verlo sočnata, kakor
jabelko debela jagoda.

Je iz južne Amerike doma, imajo ga pa pogostoma po vertih
zavolj njegovega ploda, ki se rabi v kuhinjah. Cvete v juliju,
avgustu.

54

152. Turški poper  ali paprika  (gemeine Beissbeere oder spa-
nischer Pfeffer, Capsicum annuum) je enoletno zelišče s k višku
stoječim, 1—2 čevlja visokim steblom, ki ima na dolgih peceljnih
špičasto-jajčaste, gole liste. Umazano-beli cveti izrastejo posamezno
v listnih pashah, in imajo kolesast venčič, 5 prašnikov in 1 pestič,
kakor krompir. Več palcev velika jagoda je podolgasta, navadno
špičasta in, če je zrela, je rudeča kot cinober.

Je iz južne Amerike doma, pa sade ga posebno na Ogerskem
pogostoma zavolj jagod, ki imajo hudo žgeč vkus. Cvete od junija
do septembra.

153. Volčja črešnja  (gemeine Tollkirscke, Atropa Belladonna)
ima debelo valjasto razraščeno korenino in k višku stoječe, 3—6
čevljev visoke, pri verhu rogovilaste veje, ki so kocinaste, kakor
vsi njeni zelnati deli. Peceljnati špičasto-jajčasti, celorobi listi stojč
spremenjavno, na najzgornjih vejah pa po dva in dva skup. V
pashah vej in listov se pokažejo veliki, umazano rujavi cveti, posa¬
mezno ali po dva skupaj. Imajo valjasto-zvončast venčič, ki je pri
dnu zelenorumen z rujavkastimi žilami, pri verhu je pa umazano-
vijolčasto-rujav, 5 prašnikov in 1 pestič, ki se razvije v mnogo-
semno, svitločerno jagodo črešnjeve podobe in velikosti. Ta jagoda
je napolnjena z rožno-rudečim sokom in sedi v razširjeni, povek-
šani čaši.

Ena najbolj strupenih, najhujše omotnih rastlin, ktere čreš-
njam podobne jagode so že večkrat zapeljale nevedoče, da so jih
vžili, če ravno so lahko spoznati. — Po gorskih gozdih, posebno
po čertih, mnogokrat pogostoma, to da ne povsod. Cvete od junija
do avgusta.

154. Kuslornica  (gemeiner Bocksdorn, Lycium barbarum) je
germ z belkastimi, šibastimi, ternatimi vejami. Suličasti listi so
celorobi, špičasti in goli; iz listnih pasli se pokažejo, posamezno
ali po dva skupaj, cveti, ki imajo lijast, svitlo vijolčast venčič, 5
prašnikov in 1 pestič, iz kterega se naredi rudeča, podolgasta
jagoda.

Sade jo pogostoma v žive meje in plotove. Cvete od julija do
septembra.

b) Z glavičastim plodom.

155. Navadni zobnik  (gemeines oder schwarzes Bilsenkraut,
Hyoscyamus niger) ima koželjasto, eno-ali dveletno korenino, kvišku
stoječe, 1—2 čevlja visoko, enojnato ali vejnato steblo, ki je lepljivo
volnato, kakor vsa rastlina. Jajčasto-podolgasti listi so pernastodelno-
šobasti, sivozeleni. Cveti sede posamezno, po koncu v listnih pashah;
ko se razcvetajo, stoje verh stebla ali verh vej na kupu; ko plod
dozoreva, stojč v podolgastem, listnatem, enostranskem klasu. Imajo
vrečasto, peterozobno, terpežno čašo in lijast velik venčič, ki je

55

bledo rumen In preprežen s temnovijolčastimi žilami, tako da je
nekako posebno temen ali umazan viditi. V čaši sedeča mnogosemna
glavica se odpre s pokrovcem.

Zoperno smerdeča, zlo omotna strupena rastlina, ki raste pov¬
sod po grobljah, kraj potov in tudi po njivah. Cvete v juniju
juliju.

156. Narodni kristavec  ali svinjska dušica  (gemeiner Stech-
apfel, Datura Stramonium) ima koželjasto, enoletno korenino in k
višku stoječe, y g —2 čevlja visoko, precej golo steblo, ki ima vilaste
veje. Peceljnati, jajčasti listi so šobasti, nazobčani. Prav veliki, 3—4
palcev dolgi, beli cveti stojč posamezno med razsohami. Cevasta
čaša je peterorobata, venčič je lijast. Plod je bodeča, mnogosemna
glavica jabelkove velikosti.

Zoperno smerdeča, jako omotna strupena rastlina, ki je prav
za prav iz vzhodne Indije doma, ki pa raste skoraj povsod; pogo-
stoma po grobljah, kraj potov in po krompirjeviščih. Cvete v juliju,
avgustu.

157. Navadni tobak  (gemeiner Tabak, Nicotiana Tabacum) je
enoletno zelišče, ki ima enojnato ali vejnato, 4—6 čevljev visoko
steblo, ki je z vso rastlino vred žlezasto-kociničasto. Veliki listi so
podolgasto-suličasti ali jajčasti, prišpičeni. Cveti se pokažejo verh
stebla v velikem, nepravemu kobulu podobnem latu. Imajo zvon-
často-latvičast venčič, ki je bel, samo na robu je rožno rudeč. Ce-
vasto-zvončasta čaša je terpežna in obdaja jajčasto mnogosemno
glavico.

Z več ž njim srodnimi verstmi vred je bil prinesen tobak še
le leta 1560 iz Amerike v Evropo, kjer so kmalo jeli vkljub prepo¬
vedi puhati, nosljati in žvekati liste te omotne strupene rastline. Dan
danešnji se tudi pri nas po nekterih krajih mnogo sadi tobaka,
tako da se mnogo ljudi živi od njega. — Cvete v juliju in avgustu.

Razhudnice  so zelišča ali germi s premenjavnimi listi in
s cveti, ki imajo pravilen, enolističen venčič in v dnu venčiča 5
prašnikov. Plod je glavica ali pa jagoda. — Skoraj vse so jako
omotne strupene rastline. Nektere iz Amerike prinesene verstl pa,
kakor: krompir, volčje jabelko, turški poper in tobak, spadajo med
rastline, ki se sploh sadijo.

19 Bučnice (Ktirbsen, Cucurbitaceae).

158. Navadna buča  ali tikca  (gemeiner Klirbis, Cucurbita
Pepo) je enoletna rastlina z na tleh ležečim, robatim, ščetinastim,
6—20 čevljev dolgim steblom in z vejnatimi, kljukastimi viticami

56

ali ročicami (Ranken). Veliki dolgopeceljnati listi so serčasti, petero-
kerpi, nazobčani, hrapavo kociničasti. Posamezni cveti izrastejo iz
listnih pash in so enodomni. Imajo zvončast, jako velik, pomerančno-
rumen venčič. Plod je jako velika, navadno okrogla jagoda, ki je
pozneje od znotrej votla in ki ima mnogo ploščnatib, z belo luščino
obdanih semen (bučno seme) v 6 dvojnih redih.

Buča je iz jutrovih dežela k nam zanesena in sade jo povsod
zavolj njenega mnogokrat čudo velikega (do 200 funtov težkega),
v podobi verlo različnega ploda. S plodovim mesom pitajo navadno
prešiče; pa ako se dobro napravi, vžitno je tudi za ljudi, kakor
je tudi seme. Cvete od junija do avgusta.

159. Navadna kumara  (gemeine Gorke, Cucumis sativus) je
enoletna rastlina z na tleh ležečim, ščetinastim steblom in enoj-
natimi ovijavnimi viticami ali ročicami. Dolgopeceljnati, hrapavi
listi so serčasti, petvoglati, neenako nazobčani. Cveti so enodomni;
prašnični cveti se pokažejo po 4 do 5 skup, pestični cveti pa po¬
samezno ali pa po dva v listnih pashah. Zvončasti venčič je temno
zlato-rumen, plod je podolgast, nezrel je bradavičnat in zelen, do¬
zorel pa je gladek in rumen. Rumenkasto-belo s plodovim mesom
obdano seme je na koncu špičasto.

Je iz jutrovih dežel doma, pa sade jo povsod zavolj ploda,
ki je vžiten, dokler ni zrel. Cvete od junija do septembra.

160. Culernafa dinja  (gewohnliche oder Zuckcr-Melorie, Cu¬
cumis Melo) je navadni kumari podobna, samo da je povsod pora¬
ščena z daljimi, mehkimi kocinicami in da ima obličast ali jajčast
zelen plod, kterega rumenkasto meso je vžitno in hladivnega vkusa
in duha.

Je tudi iz jutrovih dežel doma in sade jo prav pogostoma po
Ogerskem in po druzih južnih kronovinah vred z vodeno dinjo
(Wassermelone, Cucumis Citrullus), ktere plod ima rudečkasto meso.
Cvete od junija do avgusta.

161. Rudebejagodasti bhtšec  ali divja huba  (rothbeerige Zaun-
rtibe, Bryonia dioica) ima repi podobno, mesnato, prav veliko ko¬
renino in več spenjajočih se robatih, golih stebel z enojnatimi, ver-
telastimi vilicami. Peceljnati listi so serčasti, peterokerpi, s spiča-
stind nazobčanimi kerpicami. Umazano-bledo rumeni cveti so dvo¬
domni, prašnični cveti stoje v dolgopeceljnatih kiticah, manjši pes¬
tični cveti pa v kratko peceljnatih, enojnatih kobulih. Za grah de¬
bele jagode so okrogle in živorudeee.

V  ploteh in mejah sem ter tje pogostoma. Po drugih krajih
pa se nahaja temu prav podobni če rn o jagodasti blušec
(schwarzbeerige Zaunriibe, Bryonia alba), ki je pa enodomen. Oba
sta hudo strupena in cyeteta od junija do septembra.

57

Bučnice so zelnate rastline s spenjajočim se steblom, kerpa-
stimi listi in z vertelasto zavitimi viticami. Pravilni cveti so razločeni
v prašnične in pestične cvete in imajo lijast venčič. Plod je jagoda.

20. Trobentnice (Schliisselblumen, Primulaceae).

162. Pomladanska trobentica  ali orbita  (Frlihlings-Schllissel-
blume, Primula officinalis) ima valjasto, debelovlaknato koreniko in
pri tleh stoječe, jajčaste, gerbaste, narezane liste, izmed kterih
izrastejo enojnata y 2  do .1 čevlja visoka, brezlistna stebla, ki nosijo
v verlm kobul cvetov. Cveti imajo cevasto, štirikrat nacepljeno
čašo, in lijasto-cevast, majhen, kakor rumenjak rumen venčič, v
ktercga do'gi cevi je 5 prašnikov. Plod je s terpežno čašo obdana
glavica.

Pomladanska cvetlica, ki raste pogostoma po travnikih io kraj
gozdov. Cvete v aprilu in maju. Iz dišečega cvetja te in sledeče
versti kuhajo čaj.

163. Visoka trobentica  (bobe Schliisselblume, Primula elatior)
jo prejšnji podobna, pa se lahko od nje razločuje po večih, nedi-
šečib cvetih, ki so bled ož epi en or u meni in ki imajo ploščnato-širok,
latvičast rob. Dobi se tudi ena zverst brez stebla (Primula acaulis),
ki poganja gosti kobul kar neposredno iz korenike. Po vertili imajo
to trobentico tudi s popolnoma rudečim ali pisanim, večkrat tudi z
dvojnim venčičem. Sploh se ta rastlina rada zverže.

Divja trobentica raste po gozdih in travnicih, to da ne pov¬
sod. Cvete v marcu in aprilu. Rumeni cveti postanejo, če se posušč,
s časom zeleni.

164. lglec  (Aurikel, Primula Auricula) ima ostro-valjasto, de¬
belovlaknato koreniko in pri tleh stoječe, narobe jajčaste, mesnate,
celorobe, kakor z moko potresene liste in enojnata, brezlistna, y 2
čevlja visoka stebla. Ti nosijo kobul verlo lepo dišečih, temnoru-
menih cvetov, kterih rob je ploščrat.

Raste sem ter tje po pečinah in po skalovji v gorah. Pogo¬
stoma po vertih zavolj lepšega sajen iglee ima venčič različnih barv.
Cvete v aprilu, maju.

165. Smolnata trobentica  (klebrige Schliisselblume, Primula
glutinosa) ima nagnjeno koreniko, ki poganja p ti tleh klinastosuli-
časte, smolnate, sicer pa popolnoma gole liste in eno 2—3 palce
visoko steblo, ki nosi 3—5 krasnih, vijolčastih, lepo dišečih, krat-
kopeeeljnatih cvetov.

Raste na najviših skrilnih planinah in nabirajo jo sem ter tje
in rabijo kakor pravo špajko. Cvete julija, avgusta.

58

Trobentnice so večidel večletna zelišča z enojnatim listjem
in s pravilnimi cveti, ki jih nosi navadno brezlistna betva; 5 praš¬
nikov je priraščenih na cev pravilnega venčiča. Plod je enopredal-
časta glavica.

21. Hrapavolistnice (Rauchbliittrige, Asperifoliae).

166.  Navadna plačnica  (gemeines Lungenkraut, Pulmonaria
officinalis) ima valjasto, nagnjeno koreniko in k višku stoječe,
l / 2  —1 čevlja visoko, s celo rastlino vred kratkoščetinasto steblo.
Listi so temnozeleni, mehki, večkrat belo-lisasti; pri tleh stoječi
listi so peceljnati, ali serčasti ali jajčasti, na steblu sedeči listi pa
so bolj podolgasto špičasti. Pri razcvetanji rožno-rudeči, pozneje
svitlo-vijolčasto-višnjevi cveti stojč v enostranskih grozdih. Imajo
petvoglato, pri dozorevanji napihnjeno čašo in lijast, peterokerp ven-
čič, na kterega je priraščeno 5 prašnikov. Plod obstoji iz 4 majhnih
tverdek na dnu čaše.

Prav pogostoma po gozdih, ob potokih in je ena pervih po¬
mladnih rastlin. Cvete v marcu, aprilu.

167.  Navadna potočnica  ali mačje oči  (gewohnliches Vergiss-
meinnieht, Mvosotis palustris) ima plazečo koreniko z več '/„—l’/ 2
čevlja visokimi, k višku stoječimi, robatimi stebli; kratkokocinasti
steblovi listi so podolgasto-suličasti. Lepi mali, višnjevi, na sredi
rumenkasti cveti stojč v enostranskih zavihanih grozdih. Petero-
zobna čaša je poraščena z ležečimi kocinicami, venčič je latvičast.
V kratki, zgorej z rumenkastimi zaklopkami zaperti njegovi cevi je
5 prašnikov. Plod obstoji iz 4 majhnih tverdek na dnu čaše.

Raste pogostoma po mokrih travnikih, ob potokih in grapah.
Cvete od maja do septembra.

168.  Radeči gabe%  (gebrauchliche Beinwurz oder Schwarzwurz,
Symphytum officinale) ima koželjasto, vejnato, na ravnost v tla
rastočo, po verhu černo korenino in k višku rastoče, 1—3 čevlje
visoko, vejnato steblo, ki je s vso rastlino vred ščetinasto. Jajčasto-
suličaste listne plošče se razširjajo po peceljnu ali steblu navzdol.
Rožno-rudeči, redko? kdaj rumenkasto-beli cveti stoje v na eno
stran kimastih grozdih. Venčič je y 2  palca dolg, valjasto-zvončast
in ima 5 prašnikov v svoji cevi, ki je zgor zaperta z 5 zaklop¬
kami. Plod obstoji iz 4 tverdek na dnu čaše.

Povsod ob vodah in po mokrih travnikih. Cvete v juniju in

juliju.

169. Volovsld jezik  (gemeine Ochsenzunge, Anchusa officinalis)
ima koželjasto, dveletno, časih tudi večletno korenino in k višku

rastoča stebla, ki so ščetinasta z vso rastlino vred. Listi so podol-
gasti, špičasti, navadno celorobi, zgornji obsegajo steblo, spodnjih
plošče pa se zožujejo v peceljne. Cveti stojijo v enostranskih groz¬
dih, ki imajo krovne listke. Lijasti venčič je pri razcvetanji šker-
latast, pozneje pa lepo višnjev; njegovo gerlo zapira o belih zaklopek,
pod kterimi je priraščeno 5 prašnikov. Na dnu terpežne čaše so 4
tverdke.

Kraj potov, po gričih in po pustinah. Cvete od maja do
septembra.

170. Navadni ga d oteč  (gemciner Natternkopf, Echium vulgare)
ima koželjasto, vejnato, dveletno korenino in k višku rastoča stebla, ki
so z vso rastlino vred jako ščetinasta. Suličasti listi so špičasti, imajo
cele robove, zgornji sede, spodnji pa se zožujejo v peceljne. Veliki
cveti stojč v k višku stoječih, enostranskih grozdih na kratkih steb-
lovih vejah. Navadno živo-višnjevi venčič je lijasto-zvončast in ima
nepravilen peterokerp rob in golo gerlo. Plod in prašniki kakor pri
prejšnji versti.

Prav pogostoma kraj potov, po grobljah in ob vodah. Cvete
od junija do septembra.

171. Morsko proso  ali litje seme  (Acker-Steinsame, Lithosper-
mum arvense) ima enoletno, koželjasto korenino in k višku rastoča,
sivo zelena stebla, ki so s vso rastlino vred kocinasta. Podolgasti
ali suličasti listi so špičasti in celorobi. Mali beli cveti se pokažejo
v enostranskih grozdih iz paseli krovnih listkov na zgornjem delu
rastline. Venčič je lijast in ima zaperto gerlo. Plod obstoji iz 4
belih, kakor kamen terdih tverdek.

Pogostoma po njivah in kraj potov. Cvete od aprila do
junija.

Hr ap a v olis tni ce so večidel zelišča s premcnjavnimi, enojna-
timi, kocinastimi listi in popolnimi cveti, ki imajo pravilen, eno-
lističen venčič, v kterega cevi je priraščeno 5 prašnikov. Plod ob¬
stoji navadno iz 4 razločenih tverdek (oreščičev) na dnu terpežne
čaše. Cvetje je navadno enostransk polžasto-zavihan grozd.

22. Ustnice (Lippenbliitler, Labiatae).

172. Meriva kopriva  (gefleekte Taubnessel oder Biencnsaug,
Lamium maculatum) ima koželjasto-vlaknato korenino, ki poganja
pod zemljo plazeče živice in k višku rastoča 1—2 čevlja visoka
stebla. Stebla so štirirobata, enojnata ali vejnata. Nasprotni listi so
pecelj nati, sereasti, prišpičeni, debelo in neenako nazobčani, bolj

60

ali manj kocinasti. Veliki škerlatasti cveti stojč v listnih pashah.
Venčič ima dve ustni, kterih zgornja je zbočena, spodnja pa ob¬
stoji le iz ene na robe serčaste kerpice. V zakrivljeni, spodej tre-
bušnato napihnjeni venčičevi cevi so 4 prašniki, 2 daljša in 2
krajša, in venec kocinic. Na dnu čaše so 4 drobne tverdke.

Po logik in med germi pogostoma. Cvete od aprila do sep¬
tembra in je večletna.

173. Materna dušica  (Feld-Thvmian oder Queadel, Thymus
Serpiltum) je majhen, nekoliko palcev visok polgerm, s tankimi,
ležečimi ali dvigajočimi se stebli in z majhnimi okroglastimi ali
čertastimi, kratkopeceljnatimi listi. Mali rožnorudeči cveti stoje šo-
pasto skup v na videz vretencih. Dveustnasti venčič ima ploščnato
zgornjo in trikrat nacepljeno spodnjo ustno in zakriva 4 ne
enako dolge prašnike.

Vsa rastlina je bo'j ali manj kocinasta in ima močen, pa pri¬
jeten duh. Easte povsod po suhih travnikih, po poljskih mejah in
po grivah. Cvete od junija do septembra.

174. Plazeči akrecnlh  ali bučnih  (kriechender Glinšek Ajuga
reptans) ima pngriznje.no koreniko, ki poganja listnate, ležeče živice
(pritlike) in enojnata k višku rastoča stebla. Živice poganjajo mno¬
gokrat spet koreninice. Podolgasti, tumpasti listi so po robu neko¬
liko narezani in so, kakor vsa rastlina, ali goli ali kocinasti. Cveti
se pokažejo verh k višku stoječih stebel v gostem, vretenčastem
klasu izmed krovnih listkov. Višnjevi venčič ima le eno ustno, ker
nima zgornje ustne, in zakriva 4 ne enako dolge prašnike.

Easte pogostoma po logik, kraj gozdov in ob potokih. Cvete
od aprila do junija.

175. Travniška kadulja  ali žajbelj  (Wiesen-Salbei, Salvia pra-
tensis) ima koželjasto-vejnato korenino in k višku stoječa, 1—2
čevlja visoka, štirirobata, pri verliu žlezasto smolnata stebla. Pecelj-
nati nasprotni listi so jajčasti ali podolgasti, pri dnu večkrat ser-
často špičasti, narezani, zgorej goli, spodej puhasti (flaumig). Veliki
temno-vijolčasti cveti stoje v klasih, ki so. iz vretenec zloženi. Venčič
ima dye ustni, kterih zgornja je zbočena, spodnja pa trikrat nacep¬
ljena ; njena srednja kerpica je velika. Prašnika sta samo 2.

Easte po travnikih, gričih in po mejah. Vsa rastlina ima po¬
seben duh. Cvete od maja do julija.

176. Prava sirka  (echter Lavendel, Lavendula veva) je vejnat,
1—2 čevlja visok ^polgerm, ki ima goste, zelnate štirirobate, k višku
šterleče mladike. Certasti ali suličasti listi nimajo peeeljnov. Modri
cveti se pokažejo pretergoma verh vejic v klasih, čaša je ametistasto
modra in venčič je vijolčast, dveustnast z večo gornjo in krajšo
enakokerpo spodnjo ustno in z 4 neenakimi prašniki.

61

Kaste divja po južni Evropi, sade pa tudi pogostoma po vertili
to aromatično dišečo rastlino. Cvete v juliju in avgustu.

Ustnice  so zelišča ali germi s štirirobatim steblom, nasprot¬
nimi listi in vretenčastimi listnatimi cveti, ki imajo večidel 4 praš¬
nike (dva veča in dva manja). Plod obstoji iz 4 tvcrdek (oreščičev).
Je pa tudi mnogo ustnic, ki imajo v sebi močno dišeče (zginljive,
eterične) olja in ki se zavolj tega sadijo pogostoma po vertili. Med
te spadajo: bazilika  (Basilienkraut, Ocvmum Basilieum); različne
mete, konjska meta  (Krausemiinze, Mentba crispa); rožmarin
(Rosmarin, Rosmarinus officinalis); šetraj ali čober  (Saturei, Sa-
tureja liortensis); majoran  (Majoran, Origanuni Maj orana); melisa
(Citronenmelisse, Melissa officinalis:; grenkuljica ali zlata
ketnica  (Cundelrebe, Glecboma bederacea) in mnogo druzib.

23- Zijalke (Larvenbliitler, Personatae).

177. Veliki odolin  ali žabica  (grosses Lbwenmaul, Antirrhinum
majus) ima k višku stoječe, 1—2 čevlja visoko, spodej golo, pri
verhu kociničasto steblo s suličastimi, celorobimi, golimi listi. Veliki
cveti stoje v grozdih konec stebel. Tumpaste časne kerpice so mnogo
krajše kakor V /„ palca dolgi venčič, ki je dvenstnast, to da pri
sredi napihnjena spodnja ustna zapira gerlo popolnoma. Ako se
ustni nekoliko razvlečete, ste žrelu podobni. Venčič je rožnorudeč
ali bel, z rumenim gerlom. Izmed 4 na venčič priraščenih praš¬
nikov sta 2 dalja ko druga dva. Plod je mnogosemna glavica.

Prav navadna povertna rastlina, ki mnogokrat tudi zdivja.
Cvete od junija do avgusta.

178. Rudeci naperstec  (rotker Fingerhut, Digitalis purpurea)
ima k višku Stopiče, 2—3 čevlje visoko enojnato steblo, ki je s
suličastimi, ne enako narezanimi listi vred belokosmato. Veliki cveti
stoje verh stebla v enostranskem grozdu. Ne enako peterodelna
čaša je kratka , krasni venčič pa je blizo 2 palcev dolg in (neso-
merno (nesimetrično) zvončast; on je bolj škerlatno-rudeč, od zno¬
traj belopikast, redko kedaj popolnoma bil. Prašniki sta 2 daljša,
2 krajša; plod je mnogosemna glavica.

Ta lepa rastlina je ena izmed najbolj strupenih, omamno-
ostrih rastlin. Raste divja sem ter tje po gozdnatih gorah, imajo jo
pa tudi po vertili zavolj lepšega.

179. Rumeni naperstec  (blassgelber Fingerhut, Digitalis ochro-
leuca) ima zlo kosmato steblo, suličaste, napiljene, po robu kocini-

62

časte liste in velike, žeplenorumene cvete v enostranskem grozdu.
Je pa prejšnjemu sicer jako podoben.

Precej pogostoma po zaraščenih gorah. Cvete v juniju, juliju.

180. Navadna madronšica  ali maj kala n  (gemeines Leinkraut,
Linaria vulgaris) ima valjasto, plazečo koreniko in k višku stoječa,
z listjem^ vred gola, le pri verhu nekoliko kocinasta, večidel vejnata
stebla. Certasti listi so celorobi, špičasti, trižilasti in pokrivajo
steblo navadno prav gosto. Cveti se pokažejo verhu stebla in vej
v gostih grozdih. So veliki in imajo dveustnast, pri dnu ostrogast,
žeplenorumen venčič s temnejšimi lisami v gerlu na spodnjej ustni.
4 prašniki niso vsi enako dolgi, plod je glavica.

Raste pogostoma kraj potov, po mejah, gričih in po suhih
travnikih. Cvete od junija do septembra.

181. Veliki lucnik  ali papeževa sveča  (grossbllitiges Woll-
kraut, Himmelbrand oder Konigskerze, Verbascum phlomoides ) ■  ima
2—5 čevljev visoko, enojnato ali samo pri verhu vejnato steblo,
ki je z vso rastlino vred gostokosmato. Listi, ki izrastejo pervo leto,
stoje pri tleh v podobi rožice, drugo leto še le izraste visoko steblo
z mnogobrojnimi, jajčastimi ali podolgasto-suličastimi, jako volnatimi
listi, ki ali sede, ali pa kterih plošče se razširjajo navzad po steblu.
Veliki cveti izrastejo šopasto v 1—2 čevlja dolgem grozdu verli
stebla. Citronasto rumeni, dišeči venčič je kolesast, z neenako ker-
pastim robom in nosi 5 prašnikov, izmed kterih sta daljša 2 gola,
3 krajši so pa gosto belovolnati. Plod je glavica.

Ta lepa rastlina raste tropoma na suhih, peščenih mestih, po
kamnitih gričih skoraj povsod z več njej podobnimi verstmi vred.
Cvete od junija do septembra in je dveletna. Iz posušenega lučni-
kovega cvetja kuhajo tudi vodo (čaj).

182. Njivski jetičnih  (Acker-Ehrenpreis, Veronica agrestis) je
majhna, mična, enoletna rastlinica z ležečim, mnogokrat verlo raz¬
raščenim, 3—9 palcev dolgim steblom, ki dela okroglo rušo. Mali
peceljnati, jajčasti listi so debelo narezani. Cveti izrastejo posamezno
iz paseh zgornjih listov in visijo na pozneje zavihanih (hilih) recelj-
nih. Venčič je neenako-kolesast s četverodelnim robom, je višnjev
in rad odpade z 2 prašnikoma vred. Cveti so popolni. Plod je
narobe serčasta glavica, ki se derži trikrat do štirikrat daljega receljna.

Zgodaj s pomladi prav pogostoma po njivah. Cvete v marcu,
aprilu.

a j e d a v k e (Schmarotzerkrauter).

183. Navadni liisnec  (gemeine Schuppemvurz, Lathraea Squa-
maria) je čudna brezlistna zajedavka rožno-rudeče barve, ktere
vejnata z mesnatimi, belimi luskami pokrita korenika sedi na ko¬
reninah listnatega drevja, (kakor post. bukve, leske). Iz zemlje
moleča stebla so enojnata, 6—7 palcev dolga, z rudečimi luskami
pokrita in nosijo v verhu enostransk grozd rudečkastih, od krovnih

63

listkov podpertih cvetov, ki imajo četverokerpo čašo, zijalast venčič,
2 krajša in 2 daljša prašnika in pestič, ki se razvije pozneje v
glavico s kakor prah drobnim semenom.

Ta kaj posebna rastlina je posušena popolnoma černa. Easte
v nekterik krajih po listnatih gozdih prav pogostoma in cvete v
marcu in aprilu.

184. Veliki poletni koren  (grossere Sommenvurz, Orobanche
major) je brezlistna, rujava zajedavka, ktere gomoljata korenina
sedi na koreninah navadne materne dušice, rumene lakote, stročnic
in družili rastlin. Iz zemlje moleče steblo je enojnato, do 1 čevlja
visoko, z vso rastlino vred žlezasto-kocinasto in z luskami pokrito;
barve je mnogokrat blede, ki cika ali na rumenkasto, ali na rudeč-
kasto ali na višnjelkasto. Cveti so iste barve, zrastejo verh stebla
v grozdu in imajo dvolistno čašo in cevasto-zvončast venčič. Sicer
so pa popolni cveti z 2 krajšima in 2 daljima prašnikoma. Plod
je glavica s kakor prah drobnim semenom.

Na solnčnatih gričih, po suhih travnikih in na deteljiščih, po¬
sebno na apneni zemlji raste pogostoma in je rastlinam, na kterih
sedi, jako škodljiv. Cvete v juniju in juliju. (Druge škodljive versti
zajedajo konoplje in tabak).

Zijalke  so zelišča s premenjavnimi listi in s cveti, ki imajo
nepravilen , enolističen (večidel zijalast, redko kdaj nesimetričen,
kolesast) venčič. Skoraj vse imajo 4 prašnike, 2 daljša in 2
krajša; nektere jih imajo tudi 5 ali pa le 2. Plod je glavica. Nek-
tere so hudo strupene, mnogo jih je, ki so lepe povertne rastline;
nektere so znamenite zajedavke.

24. Vresnice (Ileideln, Ericaceae).

185. Navadni vres  (gemcines Heidekraut, Eriča vulgaris) je
majhen, nizek, vedno zelen germ z na tleh ležečimi stebli in vejami
in z drobnimi, čertastimi listi, ki drug druzega pokrivajo. Svitli,
lilasto-rudeči cveti se pokažejo konec vej v večidel enostranskih
grozdih. Imajo suho četverodelno čašo in zvončast venčič, ki je
manjši od čaše, pa oba sta lilasto-rudeča; prašnikov imajo 8 s
škerlatuo-rudečimi prašnicami; plod je glavica.

Pokriva mnogokrat na dolgo in široko nerodovitna, peščena
tla. Po nekterih žalostnih goljavah ne raste skoraj nič druzega,
kakor ta germ, zato se pa taki kraji imenujejo vresje. Cvete od
julija do septembra.

186. Borovnica  ali verna jagoda  (geineine Heidelbeere, Vac-
cinitim Mvrtillus) je k višku stoječ, Va—1V 2  čevlja visok, verlo

64

vejant germ z zelenimi, ostrorobatimi vejami. Jajčasti listi so drobno
napiljeni, odpadljivi. Kimasti cveti izrastejo posamezno iz listnih
pash. Imajo verčast, skoraj obel, bledozelen, nekoliko rudečkast
venčič z 8 prašniki. Oble, vžitne jagode so Černe, slivaste in za
grah debele.

Je raste mnogo po gozdih in kraj gozdov, posebno po gorah.
Cvete v juniju, juliju. Jedo se tudi posušene jagode, ki zlo puščajo
barvo.

187. Jtmsnica  ali lil-je cemice  (rothe Heidelbeere oderPreiss-
beere, Vaccinum Vitis hlača) je majhen, ve dno žele n germ s plazečo
koreniko, ki poganja k višku 3—12 palcev visoka, okrogla, vej-
nata stebla. Usnjasti listi so narobe jajčasti, celorobi ali malo
narezani, na robu uvihani, vednozeleni. Beli ali rožnorudeči cveti
stoje verh vej v enostranskih gostih, kimastih grozdih. Oble jagode
so živo rudeče.

Raste po jelovih gozdih, na peščeni zemlji in na šoti, to da
ne povsod. Cvete od maja do julija. Kiselkaste jagode se vkuhane
jedo. V Rudnih gorah in v Šurnavi (Bohmenvald) so borovnice in
brusnice važen živež : smukajo je s posebnimi grebeni, sušijo in
spravljajo. Tudi po nekterih kranjskih gorah je tako nabirajo, kjer
kuhajo iz borovnic tudi žganje.

188. Pianinih: oaisam  ali rndeči ravš  (Alpenrdslein, Rhodo-
dendron hirsutum) je majhen, šopast germ s pakrožnimi, drobno-
narezanimi, po robu kocinastimi in spodej rujavo-pikastimi listi.
Krasni, živo-rožnorudeči cveti stoje v rahlih češuljah. Imajo lijast
venčič, ki je tudi od zunaj smolnato pikast, in JO prašnikov. Plod
je glavica.

Ta germ je ena najlepših planinskih rastlin in pokriva, mno¬
gokrat na široko, bregove apnenih gora. Zavoij lepega cvetja ga
pozna vsak prebivavec in obiskovavec planin. Cvete od junija do
avgusta, bolj nizko poprej, kakor na bolj visokih gorah. Je še ena
tej prav podobna verst, ruj a vi ravš  (rothbraunes Alpenroslein,
Rhododendron ferrugineum), ki ima celorobo, spodej popolnoma
rujavo listje.

V r e s n i c e so večidel vednozeleni germi, z mnogokrat iglastim
listjem in pravilnimi zvončastimi ali cevastimi cveti. Prašnikov imajo
navadno 8 ali 10. Plod je glavica ali jagoda.

* Še ne k ter e enolis ličnice.

189. Mali zimozelen  (kleines Singrtin oder Immergriin, Vinca
minor) ima tanko, plazečo koreniko, ki poganja mnogo polgermastih
stebel, izmed kterih leže nerodovitna na tleh, rodovitna pa stoje
k višku. Nasprotni, podolgasto-suličasti listi so vedno zeleni, celo-

65

robi, temnozeleni in s vitli. Dolgopeceljnati cveti izrastejo posamezno
iz zad listov. Imajo latvičast, višnjev venčič, ki je l / 2  palca širok.
Plod je glavica.

Raste po kamnitih gozdih in med germovjem, to da bolj v
južnih krajih; tudi ga imajo zlo po vertih. Cvete od maja do sep¬
tembra.

190. Veliki svišč, svedrec  ali zuspanček  (grossblumiger Enzian.
Gentiana acaulis) ima nagnjeno, valjasto koreniko, ki poganja
prav pri tleh navadno le krog suličastih listov, izmed kterih izraste
k višku na dolgem receljnu edini veliki cvet. Venčič je zvončast,
spodej betičast, zunej temno-moder ali vijolčast, znotrej temno-višnjev
s 5 bolj svitlimi progami. Časih izraste 2 palca velik. Prašnikov
je 5, ki so vtaknjeni v venčičevo cev. Pestičev vrat se razširja v
široko brazdo. Plod je podolgasta, mnogosemna glavica.

Ena izmed najlepših planinskih rastlin, ki raste po senožetih
in po skalovitih krajih, posebno na apneni zemlji. Cvete na nižih
gorah v maju, na visocih planinah pa pozneje.

191. Breskvinolistna zvončica  (ptirsichblatterige Glockenblume,
Campanula persicifolia) ima valjasto, nagnjeno koreniko in 2—3
čevlje visoko, k višku stoječe steblo s čertasto-suličastimi, drobno
napiljenimi, golimi listi. Cveti so združeni v enojnat grozd, so ve¬
liki in imajo polkroglasto-zvončast, temno-višnjev venčič in enojnato
čašo s suličastimi kerpicami. Plod je glavica.

Raste precej pogostoma po gozdih. Cvete od maja do junija.
Po vertih imajo sem ter tje pitano zverst te lepe rastline.

192. Njivski siak  (Acker-Wmde, Convulvulus arvensis) ima
nitasto, daleč plazečo koreniko in ovijajoče se steblo, ki se ali
spenja ali pa na tleh leži. Peceljnati listi so jajčasti ali podolgasti
in imajo pšičasto dno. Cveti izrastejo posamezno iz zad listov. Imajo
bel ali rožnorudeč, lijasto-zvončast venčič, ki je 1 palec širok. Plod
je obla glavica.

Slak je siten plevel po njivah, ki raste tudi po suhih tratah.
Cvete od maja do septembra.

193. Prava predenica  (echte Flachsseide, Cuscuta Epilinum)
je čudna, brezlistna zajedavka z nitastimi, enojnatimi, zelenkasto-
rumenimi stebli, ki se s sesnimi bradavicami prijema lanenega stebla
in ga izsesava. Zelenkasto-rumeni majhni cveti izrastejo v klobčičih
iz stebel in imajo verčast, večkrat nekoliko rudečkast venčič. Plod
je skoraj obla glavica.

Predenica je po laniščih siten, škodljiv, lanena stebla opletajoč
plevel. Cvete v juniju, juliju.

194. Prava špajka  (echter Speik, Valeriana celtica) je 3—8
palcev visoka, popolnoma gola rastlinica, s prigriznjeno, šopasto

Žiralatro. 5

66

koreniko, ki poganja podolgasto-suličaste, celorobe, pri tleh stoječe
liste in k višku stoječa stebla, ki so poraščena le z 2 ali 4 na¬
sprotnimi listi. Mali temno-rumeni, od zunej rudeči cveti stoje na
videz v končnem klasu; imajo lijast venčič in ali le 3 prašnike, ali
pa le 1 pestič, ali pa oboje.

Raste le po najviših planinah; gorjanci jo nabirajo in rabijo
njeno močno, dišečo koreniko za zdravilo. Mnogokrat se pa jemljč
tudi druge rastline mesto prave špajke, ki sploh redko kje raste.
Cvete v juliju in avgustu.

195. Veliki pripotec  ali terpolec  (grosser Wegerich, Plantago
major) ima kratko, debelo, prigriznjeno koreniko, ki poganja le
le pri tleh stoječe, v krog razširjene, dolgopeceljnate, jajčaste,
peterožilaste liste in betvasta, brezlistna stebla, ki nosijo dolge,
valjaste klase. Popolni cveti so majhni, imajo četverodelno čašo in
suh, bledo vij olčast, enolističen venčič s 4 dolgimi prašniki. Plod
je majhna, podolgasta glavica.

Raste pogostoma po pašnikih, tratah, kraj stez in potov, po
kterih se ne hodi mnogo. Cvete od julija do oktobra in je kaj raz¬
lične velikosti (od 3 palcev do 1 čevlja). Zelene liste pokladajo na
rane, ker hladijo, s semenom se hranijo tiče.

Pregled enolističnic.

Enolističnice  (Monopetalae) imajo 2 nasprotne kalice in
cvete s čašo in venčičem, kterega posamezni lističi so zraščeni v
en sam kos. Sem spadajo posebno:

1. košarice (jerbasnice) ;

2. broščnice ;

3. oliknice;

4. razhudnice;

5. bučnice;

6. torbentnice;

7. hrapavolistnice;

8. ustnice;

9. zijalke;

10. vresnice.

\l, Cveleče rastline z dvema kalicania in z vcčlističniin veneičem,

(Mnogolističnice, Blattblumen, Polypetalae).

25. Kobulnice (Doldenpflanzen, Umbelliferae).
a) Jedljive in dišeče.

196. Sloglavež  (Feld-Mannstreu, Ervngium campestre) ima
koželjasto, debelo koreniko, ki k višku poganja žlebičasta, sicer
pa z vso rastlino vred gola stebla, z razpertimi vejami. Listi so
krepni, skoraj trikrat zarezani, odrezki so dva- do trikrat pernasto
nacepljeni, ternato napiljeni. Spodnji listi so peceljnati, zgornji se¬
dijo. Mali beli ali zelenkasti cveti stoje v šopasto skerčenih kobulih
verh stebla in vej.

Vsa rastlina dela krepen, bodeč, okrogel germ, ki je y a —1
čevlja visok in ki ima posebno, bledozeleno barvo. Raste pogostoma
po pašnikih in suhih gričih. Cvete od julija de septembra. Močno
dišavno koreniko so rabili poprej v zdravilstvu.

197. Navadni peteršilj  (gemeine Petersilie, Petroselinum sa-
tivum) ima koželjasto, dveletno korenino, ki poganja k višku na¬
vadno več okroglih, 2—4 čevlje visokih, že od dna vejnatih stebel
s šibastimi vejami. Listi so svitlozeleni in goli, kakor vsa rastlina;
pri tleh stoječi in spodnji steblovi listi so peceljnati, trikrat pernati,
z jajčastimi, trikrat nacepljenimi, nazobčanimi listki, zgornji pa
imajo krajše peceljne, so manj zloženi, s trikrat nacepljenimi, celo-
robimi listki. Zelenkasto-rumeni cveti stoje v zloženih kobulih, ki
imajo eno-ali dvolistno ogrinjalo, ki časih tudi manjka, in 6—8
listno ogrinjalce. Mali cveti imajo 5 okroglastih lističev in 5 praš¬
nikov. Dvorožke so jajčaste.

Imajo ga po vseh kuhinjskih vertih zavolj listja in korenin, ki
imajo poseben duh, in je doma iz južne Evrope. Cvete v juniju,
juliju.

198. Navadna zelena  (gevvohnliche Sellerie, Apium graveolens)
ima od začetka koželjasto, vsled obdelovanja pa debelo, repi po¬
dobno, mesnato, dveletno korenino in cevasta, brazdata, 1—2 čevlja
visoka, jako vejnata stebla, ki so gola, kakor vsa rastlina. Pri tleh
stoječi, temno-zeleni, svitli listi so pcternato pernati, listki so okrog-
ljasto-trokerpi, vrezano-nazobčani, krajši steblovi listi pa so trojnati
s suličastimi, špičastimi listki. Prav majhni, beli cveti stojč v zlo¬
ženih kobulih, ki nimajo ne ogrinjala ne ogrinjalca. Dvorožke so
okrogljaste.

6 *

68

Raste divje na pomorjih, sadč jo pa tudi pogostoma zavolj
listja in korenine. Cvete od julija do septembra.

199. Navadni koren  (gemeine Mohre oder gelbeRlibe, Daucus
Carota) ima tanko-koželjasto, terdo korenino, ki pri sajenem korenu
postane debela, mesnata in bledorumena ali rumeno-rudeča, in ki
poganja k višku vejnata 1 ’/„—4 čevlje visoka, z vso rastlino vred
ostrokocinasta stebla. Nesvitli listi so dvojno ali tvojno pernati s
pernasto nacepljenimi listki. Mnogobrojni beli cveti stojč v velikih,
gostih, zloženih kobulih, ki so na sredi gnjezdasto vglobljeni, po¬
sebno kedar so že ocveteli, in ki imajo razun 4 listnega ogrinjala
tudi še 4 listno ogrinjalce. Venčič ima 5 lističev, ki so narobe ser-
časti; jajčaste dvorožke nosijo majhne bodice.

Raste divje povsod po suhih travnikih in po njivskih mejah,
sadč ga pa tudi mnogo zavolj vžitne korenine. Cvete od junija do
avgusta in je dveleten.

200. Navadni kumiti  ali ktimena  (gemeiner Klimmel, Carum
Carvi) ima koželjasto, dveletno korenino in k višku stoječa, 1—3
čevlje visoka, že od dna vejnata, sicer pa z vso rastlino vred gola
stebla. V občertu podolgasti listi so dvopernati s pernasto naceplje¬
nimi listki, spodnji so peceljnati, zgornji sedijo na široki terbušnati
nožnici. Beli cveti stojijo v 8—16 rogovilastih zloženih kobulih
in nimajo ne ogrinjala ne ogrinjalca. Venčič ima 5 lističev, ki so
narobe serčasti; podolgaste dvorožke so močno dišavne.

Raste povsod po travnikih in pašnikih; sem ter tje ga tudi
sadijo zavolj ploda. Cvete izmed domačih kobulnic najpervi, že v
maju in juniju.

201. Navadna biberneljica  (gemeiner Bibernell, Pimpinella
Saxifraga) ima koželjasto večletno korenino in k višku stoječa,
drobno žlebičasta, vejnata, pri verliu skoraj brezlistna, gola ali
kosmata stebla. Pri tleh stoječi listi so pernati iu imajo jajčaste,
tumpaste ali debelo napiljene listke; steblovi listi so tudi pernati, pa
imajo suličaste in navadno pernasto-nacepljene listke. Beli cveti
stojč v rahlih zloženih kobulih, ki nimajo ne ogrinjala, ne ogri¬
njalca.

Raste prav pogostoma po suhih travnikih in gričih, in je
imenitna zavolj posebnega, grenkega vkusa. Cvete od julija do
septembra.

202. Navadni dežen  ali berš  (gemeines Heilkraut, Heracleum
Spondylium) ima debelo, koželjasto , dveletno korenino in 2—5
čevljev visoka, debela cevasta stebla, ki so brazdasta in z vso rast¬
lino vred ščetinasta. Prav veliki listi so trodelni, listki sami so pernasto-
ali dlanasto-kerpi in ne enako napiljeni. Nožnice steblovih listov so
trebušnato napihnjene. Beli, večkrat nekoliko rudečkasti ali zelen¬
kasti cveti stojč v prav velikih, nanogocvetnih, zloženih kobulih,

69

Ogrinjala ni, ali je pa 1—6 listen; 61istno ogrinjalce ima pa
vedno. Dvorožke so jajčaste, na herbtu ploščnate in s kožastim
robom obdane.

Kaste pogostoma po travnikih in kraj potokov. Cvete od julija
do septembra.

203. Sladki janei  (gemeiner Anis, Pimpinella Anisum) ima
enoletno, drobno-koželjasto korenino in k višku stoječe, vejnato, ne¬
koliko kosmato steblo. Najspodnji listi so serčasto-okrogljasti, vre-
zano-nazobčani in nekoliko kerpasti, srednji so petčrnato-pernati,
naj zgornji so trojni s suličastimi listki. Beli cveti stojijo v rahlih,
zloženih kobulih, ki imajo večidel enolistno ogrinjalo in malolistno
ogrinjalce.

Doma iz Egipta, pa sade ga v toplejših krajih pogostoma
zavolj dišavnih, jajčastih dvorožek. Cvete v juliju, avgustu.

204. Navadni koper  ali smerdi/j  (gemeiner Dill, Anethum gra-
veolens) ima enoletno, drobno-koželjasto korenino in k višku sto¬
ječa, 2-3 čevlje visoka, okrogla stebla, ki so gola in slivasta,
sicer pa temnozelena, kakoršna je vsa rastlina. Trojnato pernati in
mnogodelni listi so posebni zavolj nitastih listkov. Temno-rumeni
cveti stojč v velicih, zloženih kobulih, ki nimajo ne ogrinjala, ne
ogrinjalca. Dvorožke so jajčaste.

Ta iz južne Evrope k nam zanesena rastlina tudi v naših
krajih mnogokrat zdivja, ker jo sade pogostoma po kuhinjskih
vertih zavolj mladih kobulov, ki imajo posebno močen duh. Cvete
od julija do septembra.

205. Navadni komarček  ali koprec  (gemeiner Fenchel, Foeni-
culum vulgare) je kopru jako podoben, samo da ima dveletno ko¬
renino, viša, debeleja stebla, še bolj drobno razdeljene liste, mnogo
prijetniši duh in skoraj okrogle, podolgaste dvorožke.

Južna rastlina, ki jo sadč pogostoma zavolj dišavnega ploda.
Cvete od junija do avgusta.

b) Strupene kobulniee.

206. Mala trobelika  ali pasji peteršilj  (gemeine Gleise, Hunds-
petersilie oder Gartenschierling , Aethusa Cynapium) ima drobno-
koželjasto, enoletno korenino in k višku stoječa, 1—3 čevlje visoka,
okrogla, z vso rastlino vred gola stebla. Listi so temno zeleni,
svitli, dvo-in tropernati, z jajčastimi, pernasto nacepljenimi listki.
Beli cveti stojč v zloženih kobulih, ki nimajo ogrinjala, ki pa imajo
iz treh čertastih, visečih listkov obstoječe ogrinjalce. Lističi majhnih
cvetov so narobe serčasti in neenaki; plodiči so jajčasto-okrogli.

Je nevarna, omamna strupena rastlina, ki je pravemu peter¬
šilju, med kterim pogostoma raste, posebno v podobi spodnjih listov

70

jako podobna. Loči se pa lahko od njega po temno-zeleni svoji
barvi, po neprijetnem, od peteršiljevega popolnoma različnem duhu,
ki se posebno lahko spozna, ako se zmanejo listi. Najbolji razlo¬
ček pa med pravim in med pasjim peteršiljem je zadnjega viseče
ogrinjalce. Sicer pa raste pasji peteršilj pogostoma po grobljah,
kraj potov in v ploteh. Cvete od junija do septembra.

207. Pikasti mišje/i  ali smerdljivec  (gefleckter Schierling, Co-
nium maculatum) ima koželjasto, dveletno korenino in k višku
stoječe, 3—7 čevljev visoko, okroglo, pri verhu verlo vejnato steblo,
ki je z vso rastlino vred golo, pa slivasto in večidel rujavo-pikasto.
Temno-zeleni, svitli listi so tropernati, listki so jajčasto-podolgasti, špi-
časti, globoko pernasto nacepljeni. Beli cveti izrastejo v srednje-
velikih kobulih, ki imajo navzdol zavihano, mnogolistno ogrinjalo
in 3—4 listno ogrinjalce. Dvorožke so oblo-jajčaste.

Ena najhujših omamnih strupenih rastlin, ktere vsi deli, ako
se zmanejo, smerdijo neprijetno po miših. Baste prav pogostoma
po neobdelanih krajih, kraj potov, v ploteh in mejah. Cvete v juliju
in avgustu.

208. Velika trnbelika  (grosser Wasserschierling oder Gift-
wtitherich, Cieuta virosa) se lahko spozna po debeli, mesnati (repi
podobni), od znotrej predalčasto-votli koreniki. K višku stoječe steblo
je okroglo, pri verhu vejnato in golo, kakor vsa rastlina. Listi so
dvo-ali tropernati, s čertasto-suličastimi, špičasto-napiljenimi listki.
Beli cveti stoje v velikih, gostih, zloženih kobulih v verhih in
v majhnih na. straneh, in imajo malolistno ogrinjalo, ki ga pa časih
tudi nimajo. Imajo pa tudi nektera večlistna ogrinjalca. Dvorožke
so okrogljaste.

Posebno so se otrovali ljudjč že mnogokrat z repi podobno,
sladko, močno dišečo koreniko te rastline. Razločuje se pa ta kore¬
nina lahko od vsake druge, ktera je koli vžitna, na poprečnih pre¬
dalih. Sicer pa raste ta strupena rastlina ob mlakužah, rekah in po
močvirjih, to da ne povsod. Okrog Dunaja ne raste; pogostoma
raste na južnem Češkem. Cvete v juliju in avgustu in je večletna.

Kobulnice  so zelišča z večidel koželjasto korenino in s k
višku stoječimi cevastimi stebli, na kterih kolencih sede navadno
jako razdeljeni listi z veliko, večkrat trebušnato napihnjeno nožnico.
Mali neznatni, beli ali rumenkasti cveti izrastejo v zloženih kobulih,
ki so mnogokrat podperti s posebnimi listki (ogrinjali). Cveti so
večidel popolni, in imajo 5 lističev in 5 prašnikov. Plod je dvorožka,
ktere polplodiči visijo na nitastem plodonoscu. — Kobulnice, ki se
lahko ločijo od druzih rastlin na svoji posebni rasti, imajo mnogo¬
krat v vseh svojih delih izdišljive snovi: zat6 jih je pa tudi mnogo,
ki imajo poseben duh in vkus. Med tem, ko so nektere zavolj tega

71

najimenitniša kuhinjska zelišča, so druge naj hujše, omamno-strupene
rastline.

*K obulnicam podobne rastlinp.

209. Hren  (gelbbltiliender Hornstrauch oder Hartriegel, Cornus
mas) je 18—20 čevljev visok germ ali drevo z nasprotnimi vejami
in listi. Listje je jajčasto prišpičeno in celorobo. Dren cvete, preden
začenja listje poganjati. Rumeni cveti izrastejo v majhnih enojnatih
kobulih, ki so podperti 41istnim ogrinjalom. Mali popolni cveti
imajo 4 lističe in 4 prašnike. Jajčasti koščičasti plod je živorudeč,
osladno-kisel, vžiten in znan pod imenom: dren  ulj  e.

Raste po germovji in kraj gozdov, to da ne povsod. Cvete že
v marcu in aprilu. Jako terdo drenovino cenijo strugarji visoko.

210. Navadni bersljan  (gemeiner Epheu, Hedera Helix) je
vednozelen germ, ki ne zajeda drugih rastlin, ampak ki se prijema
le z mnogobrojnimi zračnimi koreninami dreves in skal, na ktere
se spenja. Njegovo le počasi v debelino rastoče deblo je dreve-
sasto, če je že jako staro. Peceljnati, svitli, usnjasti listi so 3—5
kerpi, pri dnu nekoliko serčasti, zgornji so pa mnogokrat popolnoma
kupasti ali celč suličasti. Tako listje se dobi posebno na cvetečih
mladikah, na kterih izrastejo zelenkasto - rumeni cveti v majhnih
enojnatih kobulih. Cveti so popolni in imajo 5 - 10 lističev in
ravno toliko prašnikov. Plod je obla černa jagoda.

Skoraj povsod po gozdih, po drevji in skalovji se spenjaje.
Cvete pa pri nas le malokdaj, namreč le takrat, kedar je že prav
star in drevesast, tako da pokriva na široko skalovja in zidovja.
Cveti se pokažejo še le v oktobru.

211. Vinska ter ta  ali loža  (Weinstock oder Weinrebe,
Vitis vinifera) je germ s kolenčastimi vejami, ki se, ako se ne
porežejo, spenjajo jako visoko na druge germe in drevesa, kterih
se deržč s svojimi listom nasprotnimi ročicami ali viticami. Dolgo-
peceljnati listi so okrogljasto-serčasti, bolj ali manj globoko 3—5
kerpi, neenako in debelo napiljeni; dokler so mladi, so spodej kos¬
mati. Mali rumenkasto-zeleni cveti izrastejo v gostih kitah. Dišijo
lepo in imajo petero-zobčasto čašo in 5Iističnat venčič, kterega
lističi se, s konci skup deržč, odločijo kakor kapice. Prašnikov je
pet. Plod je dvo do četverosemna, verlo sočnata, nekoliko slivasta
jagoda rumenkaste, svitlo zelene, rudečkaste ali modre barve.

Domovina vinske terte, ki sojo  sadili že v starodavnih časih v
Aziji, ni znana, kakor tudi ni znana domovina tolikih domačih živali
in rastlin. Podivjana terta (vinika) raste sem ter tje, ima pa verlo
terpke jagode. Ker ljudjč že toliko časa sadč vinsko terto, sprevergla
se je v brezštevilne sorte, ki se ločijo posebno v podobi in kakoš-

72

nosti jagod. Zrele jagode so zdravo in prijetno sadje (grozdje); iz¬
tiskam sladki sok (mošt) začne vreti, ako ima dovolj toplote in ako
zamore zrak do njega, in se spremeni v pijano vino, kterega je
brezštevilno sort zavolj boljšega ali slabšega grozdja in zavolj raz¬
ličnega pripravljanja. V starihsodih se vsede tako imenovani vinski
kamen ali sreš (IVeinstein). Iz vina se distilira (bolj pogostoma pa
iz druzih kipečih stvari) vinski cvet (spiritus vini) in se dela pravi
vinski jesih. Posušeno grozdje daje znane korinte, ki nimajo zerna,
in debele rozine in cibebe. — Vinsko terto pri nas navadno po
vinogradih vsako leto porežejo do debele večletne korenike. V
Italiji in na Gerškem pa jo pustč, da se spenja visoko na topole
in breste (brajda). V srednji Evropi so še le Rimljani jeli pridno
saditi vinsko terto ; dan danešnji se pa nahaja vinstvo v vseh delili
zemlje po toplejših krajih zmernega pasu.

212. Bela omela  (weisse Lcimmistel, Viscum album) je čuden,
vedno zelen zajedavni germ, ki vriva svoje korenine v les raznih
dreves in germov, in ki ima vilasto-razraščeno deblo z nasprotnimi
usnjastimi, tumpasto-podolgastimi listi. Dela navadno okrogle, ru-
menkasto-zelene germe na vejah našega listnega drevja. Ti gerini
se vidijo že od daleč, posebno po zimi, kedar so drevesa gola.
Prašnični in pestični, rumenkasto-zeleni cveti so razločeni in so
vsak na drugem germu, in stojč po 3—5 med rogovilami ali konec
vej. Prašnični cveti imajo le četverodelno čašo, na ktere kerpicah
so priraščene 4 prašnice, ker nimajo prašnih nitek. Pestični cveti
imajo majhen 4 lističen venčič z 1 pestičem, ki se razvije v oblo,
belo, enosemno jagodo, ki je polna lepljivega soka.

Ta zajedavni germ, iz kterega jagod se dela tičji lim, raste
na topolah, verbah, javorjih, na sadnem drevji in še celo na jelovem
drevji sem ter tje pogostoma. — Cvete že v februarju in marcu.

213. Ohmelje  (europiiische Riemenblumc oder echte Eichen-
mistel, Loranthus europaeus) je prejšnji enako, samo da ima temno
zeleno, odpadljivo listje, dvodomne cvete v končnih enojnih gozdih
in rumene jagode.

Paste samo na hrastih in cvete v maju, juniju.

26. Debelolistnice (Fettpflanzen, Crassulaceae).
a) Prave.

214. Navadna homulica  (gemeiner Mauerpfeffer oder scharfes
Fettkraut, Sedum acre) je majhna, večletna rastlinica s tanko kore¬
nino in z več plazečimi, nitastimi, gostolistnatimi debelci in z 3—4

T3

palce visokimi, k višku molečimi, evetečimi stebli. Mesnati listi so
valjasti, tumpasti in goli kakor vsa rastlina. Rumeni cveti stoje
navadno v dvodelnih nepravih kobulih. Oni so popolni in imajo 5
suličastih lističev in 10 prašnikov. Plod obstoji iz 5 mešičkov (Balg-
kapsel).

Raste poysod po zidovji, na peščenih in kamnitih krajih, po
mejah. Cvete v juniju, juliju. Listi imajo oster okus.

215. Navadni vatresk  (gemeine Hauswurz, Sempervivum tec-
torum) ima koželjasto, vejnato, večletno korenino, ki poganja mnogo
plazečih debele, ki nosijo na koncu rožico mesnatih, po robu koci-
ničastih, sicer pa golih, podolgastih listov. Rožnorudeči cveti stojč
na posebnih 1-—1%, čevlja visokih steblih v enostranskih nepravih
kobulih. Imajo večidel 12 časnih kerpic in ravno toliko razprostertih
lističev, večidel 24 prašnikov in 12 vratov in pozneje ravno toliko
mešičkov.

Ta lepa, od začetka na skalovji južnih planin rastoča rastlina
se nahaja precej pogostoma na starem zidovji in na strehah, pa
vselej s popačenimi cveti. Cvete v juliju, avgustu.

216. Vedno zeleni kr ec  ali kamenterica  (immergriiner Stein-
brech, Saxifraga Aizoon) ima koželjasto korenino, ki nosi, kakor
nosijo tudi kratke živice, rožice mesnatih, po napiljenem robu z
belimi apnastimi pikami pokritih listov. Iz srede te listne rožice
se dvigujejo k višku 3 palce do 1 čevlja visoka, rahlolistna cvetna
stebla. Beli cveti stojč kakor v grozdu skup in imajo 5 belih lis¬
tičev, 10 prašnikov in 2 vratu. Plod je glavica.

Ta rastlina raste le na apneni zemlji, ki je posebno imenitna
zato, da odločuje apno iz svojega listja. Cvete od maja do julija in
je večletna.

h) Kaktice (Kaktusgevviische, Cacteae).

217. Navadni kakt  (gemeine Feigendistel, Cactus Opuntia) ima
mesnato, pozneje lesnato, členasto in tudi vejnato deblo brez pravih,
očividnih listov; podobni so namreč listi šilastim iglam, ki rade
odpadejo. Posamezni deblovi členi so ploščnati, narobe jajčasti,
zeleni, in pokriti z mnogobrojnimi kratkimi bodicami. Bledorumeni
cveti izrastejo na kraju zgornjih členov, so popolni, imajo mnogo
narobe jajčastih lističev in mnogo prašnikov. En palec dolga, jajčasta,
sočnata jagoda je rudeča.

Doma je v zahodni Indiji in v severni Ameriki, sadč ga pa
v južni Evopi tudi v žive plotove, kjer rad tudi podivja. Osladni
plod je vžiten. Cvete od junija do avgusta.

Kakt  ice  so imenitne posebno zavolj čudne podobe njihovega
večidel mesnatega, z bodicami pokritega, skoraj brezlistnega debla.

74

Ono je ali oblo, kakor pri dinjastem  kak  tu  (Melonenkaktus),
ali podolgasto, valjasto, ali robatim stebrom podobno, ali listasto-
členasto, kakor pri navadnemu kaktu. Mnogo kaktov ima tudi ve¬
like, krasne cvete ali vžitne plodove, ki jih zavolj tega imajo po
rastlinjakih ali po vertih. Vsi so pa doma iz topleje Amerike, kjer
rastejo po pustinah, na kamenji in po skalovji.

Debelolistniee  so zelnate ali germaste rastline z mesnatimi,
sočnatimi listi ali stebli in pravilnimi večlističnatimi venčiči. Plod
je mehu podobna glavica ali pa jagoda.

27. Zlatičnice (Hahnenfussgewasche, Ranunculaceae.)

218. Jeternik  (blaues Leberbliimchen, Anemone hepatica) ima
valjasto koreniko, ki je obdana z mnogo vlaknatimi koreninicami.
Korenika poganja peceljnate, serčasto-trokerpe, celorobe, zgorej gole,
spodej kocinaste liste in tudi enojnafe, brezlistne, enocvetne, 3—4
palce visoke betve. Cveti so popolni in imajo trilistno čašo in
6—12 zvezdasto razprostertih, večidel višnjevih, redko kedaj belih
ali rudečih lističev. Prašnikov je mnogo in so majhni; pestičev je
tudi več, iz kterih se napravijo podolgasti plodiči s kratkimi kljuni.

Paste prav pogostoma po senčnatih gozdih in pod germovjem.
Cvete navadno, preden poganja listje, že v marcu in aprilu. Po vertih
imajo tudi pitane in pisane zversti.

219. Velikonočnica  (grosse Ktichenschelle oder violettes Wind-
roschen, Anemone Pulsatilla) ima valjasto, na ravnost v tla rastočo
koreniko, ki poganja pri tleli stoječe, dva- do trikrat pernasto-delne
liste; pa navadno že pred listi poganja več k višku stoječih, enoj-
natih, enocvetnih stebel, ki so z vso rastlino vred kosmata. Pod
velikim, po koncu stoječemu zvonu ali tulipanu podobnim cvetom
sede 3 dlanasto-četverodelni krovni listki, ki so jako kosmati. Cvet
sam ima 6 vijolčastih lističev, prav mnogo rumenih prašnikov in
mnogo zgor vijolčastih pestičev; ki se pozneje razvijejo v dolgo
repate plodiče.

Raste pogostoma po senčnatih, suhih gričih, posebno na
apneni zemlji. Cvete že v marcu, aprilu. Velikonočnica je hudo stru¬
pena, kakor tudi nji podobni k os matinec  (Wiesen-Kticlienschelle,
Anemone pratensis), ki se pa od njega lahko razloči po kimastih
temnovijolčastih cvetih.

220. Podlesna veternica  (BuschAVindrbschen, Anemone ne-
morosa) ima okroglo, ravno, rumeno koreniko, ki poganja pri tleh
en sam, trikrat zarezan list in eno enojnato, k višku stoječe steblo,
ki nosi v verhu 1 cvet in pri sredi 3 peceljnate, pri tleh stoječemu

76

listu podobne krovne liste. Cvet ima 6 zvezdasto razprostertih belih
ali nekoliko rožnorudečih lističev, mnogo prašnikov in več pestičev,
ki se razvijejo v nerepate plodiče.

Pogostoina po germovji in po gozdih. Cvete v aprilu in maju.
Raste nayadno skup ž njej jako podobno zlatičnasto veternico
(hahnenfussartiges Windroschen, Anemone ranunculoides) ki se pa
na rumenih cvetih lahko razloči od podlesne veternice.

221. Pomladanski zajčji mak  (Friihlings-Adonis, Adonis ver-
nalis) ima z debelimi vlaknatimi koreninami poraščeno koreniko in
k višku stoječe steblo, ki je golo z večkrat drobno pernasto-delnimi
listi vred, in ki nosi v verhu precej velik, lep cvet. Cvet ima 6
listno, odpadljivo čašo in 12—20 ploščnato razprostertih, lepo citro-
nasto-rumenih lističev z mnogimi prašniki in pestiči. Iz pestičev se
naredijo kljukasto zakrivljeni plodiči, ki stojč v skorej oblem šopku
skupej.

Raste precej pogostoma po solnčnatih apnenih hribih, Cvete
v aprilu, maju.

222. Lopatica  ali bradovičnik  (ranunkelartiges Feigvvurzkraut,

Ficaria ranunculoides) ima šopasto, iz mesnatih, betičastih gomoljev
in iz vlaken sestavljeno korenino in na tleh ležeče, večidel enoevetno,
6 — 8 palcev dolgo steblo, ki je s vso rastlino vred golo in ki nosi
večkrat v listnih pashah mlade čebulice. Peceljnati listi so okrog-
ljasto serčasti, časih nekoliko voglati. Precej veliki cveti imajo 3
belkaste čašne listke, 8 12 podolgastih, zlatorumenih lističev in

mnogo prašnikov in pestičev, ki se razvijejo pozneje v majhne,
trebušnate, orehaste plodiče.

Raste pogostoma po senčnatih krajih, po logih, v plotčli, kraj

gozdov. Cvete od mesca marca do maja in ocvetela se kmalo po¬

suši; gomolji in čebulice pa ostanejo in mnogo se jih vidi časih
po tleli ležati na takih mestih, kjer so poprej cvetele lopatice. Ti

gomolji in čebulice so bili tudi večkrat že vzrok, da so ljudjč go¬

vorili, da je padalo žito iz neba.

223. Travniška zlatica  (scharfer Hahnenfuss, Ranunculus acris)
ima kratko, jako z vlaknatimi koreninami poraščeno koreniko in k
višku stoječe, vejnato, mnogocvetno steblo, ki je z listi vred poraš¬
čeno s pritisnjenimi kocinicami. Pri tleh stoječi listi so peceljnati,
dlanasti, globoko peterodčlni, steblovi listi pa sede, so unim enaki,
samo da niso tako jako razdeljeni. Cveti so srednje velikosti,
imajo 5 proč stoječih čašnih listkov, 5 narobe serčastih, zlatorume-
nih, jako svitlih lističev, mnogo prašnikov in več pestičev, ki se
razvijejo pozneje v plodiče, v skoraj oblem šopkn skupaj stoječe.

Ena najbolj navadnih travniških rastlin, ki je pa nekoliko
strupena. Cvete od maja do avgusta.

76

224. Kaluinica  ali jurjevka  (Sumpf-Dotterblume, Caltha pa-
lustris) ima vlaknato šopato korenino in na tleh ležeče ali k višku
moleče, tolsto steblo, ki je z vso rastlino vred golo. Serčasto-
okrogljasti listi so drobno narezani, spodnji so peceljnati, zgornji
pa sedijo. Cveti so prav veliki, rumenakasto- ali pomerančasto
rumeni in imajo večidel samo 5 lističev, pa mnogo prašnikov in
več stebel, iz kterih se raz vij 6 glavice.

Raste pogostoma po mlakužah, ob potokih in po vlažnih trav¬
nikih. Dokler je zelena, je strupena. Cvete v aprilu, maju.

225. Čemi teloh  (schwarze Niesswurz, Helleborus niger) ima
debelo, z mnogo vlaknatimi koreninami poraščeno, černo koreniko,
ki poganja samo pri tleh stoječe liste in več enocvetnili golih stebel.
Listi so dolgopeceljnati, dlanasti in zloženi iz 7 •— 9 podolgastih,
debelih, napiljenih listkov. 3—8 palcev visoka stebla nosijo velike
cvete. Cveti imajo 5 velikih, belih, terpežnih časnih listkov in
krog majhnih, rumenkastih, cevastih lističev; prašnikov je mnogo
in pestičev je tudi več, ki se razvijejo pozneje v glavice.

Cerni teloh je huda strupena rastlina gorjanskih gozdov in
planin, ki cvete zgodaj pomladi; v toplih zimah cvete večkrat že
v decembru. Zavolj lepega belega cvetja jo imajo tudi časih po
vertih zavolj lepšega.

226. Navadna potonika  (gemeine Pfingstrose, Paeonia offici-
nalis) ima kratko koreniko, ki je poraščena z mnogo gomoljasto
odebeljenimi vlaknatimi korenicami. Steblo je k višku stoječe 1—2
čevlja visoka, debelo in golo. Dolgopeceljnati listi so dva- do
trikrat trojnati, listki so suličasti in celorobi. Prav veliki, 3—5
palcev široki cveti stojč posamezno verli stebel in imajo 2 veča
zelena časna listka, ki pokrivata od začetka obli cvetni popek
popolnoma; venčič divje potonike ima večidel 8, po vertih sajene
pa mnogo lističev, ki so temno - karminasto - rudeči. Mnogobrojni
zgorej rumeni prašniki divje rastline se pri sajeni potoniki spremenč
večidel tudi v lističe. Plod obstoji iz 3 glavic, ki se do srede
skup tišče, od srede dalje pa narazen stoje.

Ta krasna vertna rastlina raste divje po gorjanskih gozdih
južne Evrope. Po vertih imajo večidel pitane, večkrat tudi pisane
zversti potonike. Cvete v maju in juniju.

227. Ostrožnih  ali stalnik  (Feld-Rittersporn, Delphinium Con-
solida) ima enoletno, koželjasto korenino in tanko, k višku stoječe
steblo s krevljastimi vejami. Vsa rastlina je poraščena s pritis¬
njenimi kocinicaini. Listi so trodelni, mnogokrat nacepljeni s čer-
tastimi, celorobimi odrezki. Lepi cveti izrastejo v rahlih, malo-
cvetnih grozdih in so nepravilni, ker se izmed 5 temno-vijolčastih
lističev zgornji podaljšuje v votlo ostrogo. Plod je podolgasta, gola
glavica.

n

Eden najbolj navadnih njivskih plevelov. Cvete od junija do
avgusta.

228. Prava preobjeda  ali pasja smeri  (eehter Eisenhut, Aco-
nitum Napellus) ima iz več, repi podobnih gomoljev obstoječo černo
koreniko in k višku stoječe, 1—3 čevlje visoko, enojnato, debelo
steblo, ki je poraščeno čez in čez s temnozelenimi, svitlimi dlanasto

5— 7 krat zarezanimi listi in ki nosi v verhu enojnat, mnogocveten
grozd velikih, navadno vijolčastih cvetov.

Cveti so kaj čudni in nepravilni. Izmed 5 zunanjih, vijol¬
častih lističev je namreč zgornji (tako imenovana kapa) mnogo
veči in čeladasto zbočen, pod njim sta pa še 2 kaj čudna (mor¬
skemu konjičku podobna) lističa. Plod obstoji iz 3 narazen stoječih
glavic.

Prava preobjeda je ena najhujših, omamnih strupenih rastlin
in raste le na planinah in viših gorah, posebno rada blizo planšar¬
skih koč. Je pa še več drugih preobjed, ki imajo višnjevo cvetje
in ki rastejo sem ter tje divje , ki so pa manj strupene; sadč je
zatč tudi po vertih zavolj lepšega.

229. Navadni srobot  (gemeine Waldrebe, Clematis Vitalba) je

6— 12 čevljev visok, plezajoč germ, ki obstoji iz mnogo šibkih,
brazdastih stebel. Nasprotni listi so pernati; listkov je navadno 5
in so jajčasti, prišpičeni, celorobi ali debelo napiljeni. Lepi beli
cveti izrastejo v mnogocvetnih nepravih kobulih verh vej ali iz
listnih paseh. Imajo le enojnat, večlističnat cvetni obod in mnogo
prašnikov in pestičev. Iz zadnjih se razvijejo suhi, orehasti plodiči.

Vsak plodič nosi dolg peresast prirastek, zatč je pa tudi v
jeseni germ kakor da bi nosil siva omela.

Raste sem ter tje pogostoma v ploteh, mejah, kraj gozdov.
Cvete v juliju in avgustu in je hudo strupen.

* Z zlationicami sroden je:

230. Navadni cestnin  (gemeiner Sauerdorn oder Berberitze,
Berberis vulgaris) je 4—10 čevljev visok germ s šibastimi, terna-
timi vejami. Jajčasti, drobno napiljeni listi stojč šopoma skup, pod
vsakim šopom je enojnat ali trodelen tern. Cveti izrastejo v stran¬
skih, visečih grozdih. So popolni in imajo 6 zelenkastih časnih
listkov in 6 čisto rumenih venčičevih lističev, kakor tudi 6 praš¬
nikov, ki stojč narazen, ki pa, če se jih kaj dotakne, nagnč se
proti pestiču. Plod je podolgasta, živo-rudeča, kisla, vžitna jagoda.

Raste po germovji, to da ne povsod in cvete v maju, juniju.

78

Zlatičnice so večidel hude (ostre), mnogokrat jako strupene
rastline, s celimi ali dlanasto razdeljenimi listi in s popolnimi cveti,
ki imajo pravilen ali nepravilen, enojnat ali dvojnat cvetni obod,
ki opade z mnogobrojnimi prašniki vred, in več plodnic.

28. Križnice ali lusknice.

(Kreuzbliitler oder Schottenpflanzen, Cruciferae.)
a) S pravimi luski (Siliquosae).

231. Kapus  (Gemiise- oder Gartenkohl, Brassica oleracea) ima
dorasel koželjasto korenino in k višku stoječe, 2—3 čevlje visoko,
golo, večidel vejnato steblo. Listi so vsi slivasti in goli, spodnji
so liri podobni, zgornji so podolgasti in sede z ozkim dnom. Veliki,
bledo - citronasto - rumeni cveti stoje v že od začetka podolgastem
grozdu. K višku moleči luski so 2—3 palce dolgi in imajo mnogo
černorujavega semena.

Ta rastlina raste divje kraj morja; ker jo pa sade že od
starodavnih časov, zato se je neizrečeno spremenila in je zdaj več
sort, ker zamore vsak njen del omeseneti. Razločujejo se 1. zverstl,
kterih zeleni listi nam dajejo zelenjavo. Med te spada a) glav¬
nato zelje ali bersota  (ki se razločuje v beli ohrovt, rudeč-
kasti ohrovt in kislo zelje)  z bledozelenimi ali vijolčasto re¬
dečimi listi, ki delajo terde glave; b) ohrovt  (Winter- oder Blatt-
kohl) ki se razločuje spet v zeleno, višnjevo, rujavo in
kodrasto zelje,  kterega ploščnati ali kodrasti, bledo- ali temno¬
zeleni, rudečkasti ali vijolčasti listi narazen stojč, ali k večemu
rahle podolgaste glave delajo. 2) Zversti, kterih korenika se vživa.
Sem spada koleraba,  ktere stebla otečejo nad zemljo v debel,
obel, mesnat gomolj. 3) Zversti, kterih cvetni popki so vžitni.
Sem spadajo a) k ar vij ol, kterega vse cvetje je mesnato in b)
brokola,  ki ima le nektere cvetne popke mesnate. — Sadi se
kapus povsod po vertih in po njivah. Cvete v aprilu, maju, časih
tudi v jeseni in je dveleten.

232. Ogersiica  (Repskohl, Brassica Nap us) je kapusu verlo
podobna in se razločuje posebno po zgornjih listih, ki obsegajo
steblo z globoko-serčastim dnom.

Sadijo jo 1. zavolj verlo oljnatega semena  (Reps) na
njivah, posebno na Ogerskem. 2. V kuhinjskih vertih zavolj
listov  (Schnittkohl) ki se rabijo za zelenjavo. 3. Tudi rnerkva
ali kavlja  (Steckrube) je posebna zverst ogerščice z belkasto,
rumeno ali černkasto, repi podobno korenino.

79

233. Repa  (Rubenkohl, Brassica Kapa) je tudi podobna ka¬
pusu; samo da so pervi listi bolj travnato zeleni, da zgornje steblo
obsegajo in da mali zlatorumeni cveti stoje v češulji, med razcve-
anjem najzgornji vsi v eni ravnici.

Tudi repo sejejo zavolj oljnatega semena  (Riibenreps);
bolj pogostoma pa kot zelenjavo,  zavolj korenine, pod imenom
bela repa.  Repa je kakor ogerščiea enoletna in dveletna in cvete,
tako je enoletna, v aprilu, maju; ako je pa dveletna, cvete v juniju,
juliju.

234. Travniška kreša  (Wiesen-Schaumkraut, Cardamine pra-
tensis) ima nagnjeno, odgriznjeno koreniko, ki poganja k višku
stoječa, okrogla stebla. Listi so pernati; pri tleli stoječi imajo
okroglaste, nazobčane listke; steblovi listi so podolgasto-suličasti,
celorobi. Precej veliki cveti imajo lepo lilasto barvo in stoje v
rahlem grozdu verli stebla ali verh vej, ki jih je le malo. Cveti
imajo 4 lističe in 4 daljše in 2 krajša prašnika. Plod je droben
lusk, ki je dalji kakor cvetni pecelj.

Raste pogostoma po mokrili, vlažnih travnikih. Cvete v
aprilu, maju.

235. Povertna redkev  (Gartenrettig, Raphanus sativus) ima
repi podobno korenino in k višku stoječe steblo, ki je z vso rast¬
lino vred ostro-kocinasto. Spodnji listi so liri podobni z okrog-
ljastimi, tumpasto - nazobčanimi kerpicami, zgornji so pa podolgasti,
skoraj celorobi. Vijolčasto-rudeči cveti stoje od začetka v češulji,
ki se pa raztegne pozneje v dolg grozd. Valjasti luski so med
semeni bolj ali manj preščenjeni in imajo dolg, špičast kljun; iz-
prezajo se ne.

Je iz Azije doma, sade jo pa povsod zavolj korenine, ki je
ostrega (hudega) vkusa. Male, skoraj oble, bele ali rudeče kore¬
nine imenujejo se redkvica  (Radieschen). Cvete od junija do
avgusta in je eno- ali dveletna.

b) Z luščki  (Siliculosae).

236. Kurje zdravje  (Friiklings-Hungerbllimchen, Draba verna)
je majhna enoletna rastlinica s tanko-vlaknato korenino in z rožico
pri tleh stoječih, suličastih, celorobih listov. Na k višku stoječem,
enojnatem, mnogokrat komaj 1 palec, pozneje pa do 8 palcev vi¬
sokem, brezlistnem steblu stoje mali, beli križasti cveti v grozdu.
Plod je večsemen, okrogljast ali podolgast lušček s široko po-
srednjo steno.

Ta zavolj male svoje postave imenitna rastlinica raste zgodaj
pomladi povsod na peščenih krajih in po suhih tratah. Cvete v
marcu, aprilu.

80

237. Navadni plešec  ali kobulica  (gemeine Hirtentasche, Cap-
sella bursa pastoris) je enoletna rastlina s koželjasto korenino in
* rožico pri tleh stoječih, večidel pernasto-nacepljenih listov. K
višku stoječe, vejnato steblo je 1 palec do 1 čevlja visoko in ima
navadno nekoliko suličastih listov, ki ga obsegajo. Mali, beli cveti
delajo pozneje verlo podolgast grozd. Plod je narobe trivoglat,
ploščnat lušček z ozko posrednjo steno.

Raste povsod po obdelanih in neobdelanih mestih, je nekoliko
tudi siten plevel in cvete celo leto, ako je vreme vgodno.

238. Hren  (gewbhnlicher Meerrettig, Armoracia rusticana), ki
ga avstrijanski Nemci imenujejo z besedo posojeno od Slavenov
„Kren“, ima debelo, valjasto, globoko v zemljo segajočo koreniko,
ki poganja šop 1—2 čevlja dolgih listov in k višku stoječa, 1 1 /„—3
čevlje visoka, pri verhu vejnata stebla, kterih šibke veje nimajo
listja. Listi so podolgasti, pri dnu večkrat serčasti, ne enako na¬
rezani, goli in z vso rastlino vred svitlo zeleni. Beli cveti stoje v
pozneje jako podolgastih grozdih. Plod je jajčast lušček.

Raste kraj morja divje, sadijo ga pa pogostoma, posebno na
Češkem, zavolj jako ostre hude korenike. Cvete od maja do julija.

Križnice  so zelišča s popolnimi cveti, ki stojč vedno v
grozdih in ki imajo 41istno čašo, Mističen venčič (zato križasti
cvet) in 6 prašnikov, izmed kterih so 4 daljši in 2 krajša. Njih
plod je dolg lusk ali kratek lušček. Izmed mnogo koristnih rastlin,
ki spadajo sem, hočemo še omeniti a) sledeče v žitne  rastline:
katran  (Meerkohl, Crambe maritima), poprovo zelišče  (Garten-
kresse, Lepidium sativum), vodna kreša ali bobovec  (Brunnen-
kresse, Nasturtium officinale), belagorčica  (weisser Senf, Sinapis
alba); b) oljnato  rastlino: riček  (Leindotter, Camelina satiya);

c) oblajst  (Waid, Isatis tinctoria), ki daje višnjevo barvo;

d) vertne  rastline; rumene vijolice  (Goldlack, Cheiranthus
Cheiri) poletni in zimski šeboj  (Sommer- und Winterlevkoje,
Matthiola annua et incana) i. t. d.

* S križnicami srodne so:

a) Resedice  (Reseden, Resedaceae).

239. Dišeča resedica  (wohlriechende Resede, Reseda odorata)
je enoletna ali dveletna rastlina s k višku stoječim, že od dna vej-
natim steblom. Podolgasti listi so pri dnu klinasto zoženi in s vso
rastlino vred temnozeleni in nekoliko kocinasti. Neznatni cveti stoje
v kegljastem, pozneje jako dolgem grozdu. Cveti imajo 6 čašnih
listkov, 6 belkastih, prav drobno razrezljanih lističev, navadno 19

81

prašnikov z bledorudečimi prašnicami in 1 pestič s 3 vratovi. Plod
je viseča, skoraj trivoglata, na temenu votla, mnogosemna glavica.

Ta rastlina je doma v severni Afriki, sade jo pa povsod zavolj
prijetnega duha njenega cvetja, cvete skoraj celo leto. Domače,
nji podobne, pa ne dišeče versti ste: katanec  (Wau oder gelb-
liche Fiirberresede, Reseda luteola) in navadna  r e s e d i c a (ge-
meine Resede, Reseda lutea).

b) Makovci  (Moline, Papaveraceae).

240. Kervavi mleček  (gemeines Schčillkraut, Chelidonium
majus) ima močno vlaknato korenino, ki je z vso rastlino vred
napolnjena s temnorumenim mlečnim sokom. K višku stoječe steblo
je rogovilasto, sem ter tje kosmato in ima otečena kolenca. Listi
so liho pernasto zarezani, zgorej umazano zeleni, spodej sinji. Cveti
stoje v dolgopeceljnatih kobulih, ki imajo le malo rogovil. Njih
čaša je dvolistna in odpadljiva, venčič obstoji iz 4 lističev, praš¬
nikov je mnogo, pestič je 1 z valjasto ploduico. Iz zadnje se raz¬
vije čertasta, lusku podobna glavica, ki ima mnogo černo rujavega
semena.

Raste pogostoma po senčnatih, kamnitih krajih, na zidovji in
v ploteh. Spozna se lahko na hudem (ostrem), rumenem mlečku,
ki dobi na zraku kmalo rujavo barvo. Cvete od maja do septembra.

241. Verini mak  (Gartenmohn, Papaver somniferum) ima eno¬
letno, koželjasto korenino in posamna, k višku stoječa, 2—3 čevlje
visoka, večidel enojnata stebla, ki so z listi vred sinje barve in
napolnjena z belim mlečkom. Ne enako nazobčani listi obsegajo
steblo serčasto. Veliki cveti izrastejo posamezno na dolgih pecelj nih
in kimajo, dokler se niso popolnoma razcveteli. Imajo dvolistno
opadljivo čašo in 4 jako velike, okroglaste lističe, ki so lilaste do
temnorudeče barve, mnogokrat so pa tudi bolj bledi in celo popol¬
noma beli; prašnikov imajo mnogo, in 1 pestič, ki nima vratu, z
okroglasto plodnico. Iz te se razvije skoraj obla glavica z veliko,
okroglo, ploščnato brazdo (makova streha); ta glavica ima mnogo
predalcev in mnogo semena, in se izpreza navadno le toliko, da
se narede majhne luknjice pod brazdo.

Doma je iz jutrovih dežel, sejejo ga pa pogostoma zavolj
drobnega oljnatega semena. Po vertih se nahajajo tudi pitane
zversti. V jutrovih deželah in v vzhodni Indiji zarezujejo nezrele
glavice, da teče iz njih mleček, ki posušen daje močno omamen,
opij  imenovan, strup.

242. Purpelica  ali divji mak  (Klatschmohn oder Klatschrose,
Papaver Rhoeas) je prejšnjemu podoben, samo da ima k višku
stoječe, vejnato, ščetinasto steblo in pernasto zarezane kocinaste
liste. Veliki cveti imajo temno škerlatno-rudeče lističe, in glavica
je narobe jajčasta.

Rastlinstvo- ®

82

Lepa rastlina, ki je pa siten plevel po njivah. Po vertih jo
imajo tudi s pitanimi cveti.

c) Lokvanji  (Seerosen, Nvmpliaeaccae).

243. Lokvanj  ali beli plačnik  (weisse Seerose, Nymphaea
alba) ima dolgo, debelo, v blatu plazečo koreniko, iz ktere izvirajo
na dolgih peceljnih verli vode plavajoči, jajčasto-okroglasti, pri dnu
izrezani, usnjasti listi. Tudi veliki, vedno pitani, beli, v sredi
rumenkasti, rožam podobni, dišeči cveti iz rastejo posamezno na
dolgih peceljnih iz korenike. Cveti so imenitni zavolj tega, da
podolgasti časni listki izgube zeleno svojo barvo toliko bolj, kolikor
bolj proti sredi cveta stoje in da se potem spremenijo v prave bele
venčičeve lističe, da pa ti spet so toliko oži in toliko bolj podobni
prašnikom, kolikor bolj proti sredi stoje, tako da so najsrednji
pravi prašniki, ki nosijo rumene prašnice. V sredi je 1 pestič z
oblo plodnico in z okrogli plošči podobno brazdo, ki je od srede
proti robu žlebičasta. Iz tega pestiča se razvije makovi glavici
podoben plod.

Lokvanj ali beli plučnik, ki cvete od junija do avgusta, je
prava lepota naših domačih jezer in ribnjakov; sade ga tudi mno¬
gokrat v vertne vodnjake. Po naših vodah raste tudi rumeni
plučnik  (gelbe Teichrose, Nuphar luteum); v tujih deželah jih
pa raste več enakih rastlin z višnjevimi ali škerlatno-rudečimi cveti.
V novejšem času je po pravici imeniten postal en velikansk lokvanj,
ki raste v velikih rekah južne Amerike. Botaniško ime mu je:
Victoria  Regia. On je sicer podoben našemu belemu plučniku;
pa njegovi, na spodnji strani bodeči listi so 6 in še več čevljev
široki, in beli, znotraj škerlatno-rudeči cveti so tudi v debelosti 12
palcev široki. To čudno rastlino so vsadili že v več krajih v
Evropi in jo tudi spravili v cvet. Pri tem se je pokazalo, da po¬
trebuje le malo mescev, da popolnoma doraste, cvete in plod rodi,
akoravno je tako velikanska,

Elinčnice (Nelken, Caryophyllinae).

244. Verini nagelj  ali klinček  (Gartennelke, Diantkus Caryo-
phyllus) ima koželjasto, vejuato korenino, ki poganja mnogo na
tleh ležečih debele, ki delajo rahlo rušo, in več k višku stoječih,
1 */ s —3 čevlje visokih, kolenčastih , golih in z vso rastlino vred
sinjih stebel, ki nosijo cvete. Čertasti listi so nasprotni, žlebasti
in nekoliko zavihani. Jako dišeči cveti stojč verh stebla in vej.
Imajo valjasto, petozobo, pri dnu z luskami podperto čašo in od
začetka le 5 dolgožebičastih lističev z narobe jajčasto, ne enako
nazobčano glavico (Platte), dalje 10 prašnikov in 1 pestič z 2 vra¬
tovoma. Sajeni nageljni imajo navadno le pitane, različno rudeče
in bele cvete. Plod je glavica, ki se na koncu četverozobo spreza.

83

Verlo priljubljena vertna cvetlica, ki raste v južni Evropi po
skalovji in zidovji divja. Cvete od julija do avgusta.

245. Smolnica  ali kleg  (Pechnelke, Lvclmis Viscaria) ima
lesnato, vlaknato korenino, ki poganja več šopov suličastih temno¬
zelenih listov. iy a -2 čevlja visoko steblo je enojnato, kolenčasto
in pod kolenci klejasto. Suličasti steblovi listi so nasprotni. Cveti
stoje pri verhu stebla v nasprotnih, malocvetnih nepravih kobulih,
ki delajo široko piramidast, ali pa grozdasto skerčen lat. Imajo
klinasto, petozobo čašo, 5 dolgožebičastih, po robu narezanih, svitlo
rudečih lističev, 10 prašnikov in 5 vratov. Plod je glavica.

Raste pogostoma po gozdnatih berdih in bregovih, sade jo pa
tudi po vertih, to da s pitanim cvetom. Cvete v maju in juniju.

246. Navadna zvezdnica  ali kurje creve  (gemeine Sternmiere
oder Htihnerdarm, Stellaria media) ima tanko, dolgo vlaknato kore¬
nino, ki poganja celo rušo slabih, na tleh ležečih stebel. Ta so
bolj na koncu rogovilasta, k višku moleča, kolenčasta in so sicer
gola, samo da imajo podolgoma čerto iz tenkih kocinic. Nasprotni
listi so jajčasti in kratko prišpičeni. Cveti izrastejo posamezno iz
vejnih in listnih paseh. Imajo 5 časnih listkov in 5 belih, do dna
dvodelnih krajših lističev, 10 (večidel pa le 3—5) prašnikov in 3
vratove. Plod je podolgasta glavjca.

Raste prav pogostoma na obdelani zemlji, kraj potov in po
grobljah povsod. Tiče pevke jo rade jedo. Cvete celo leto in je
enoletna.

Klinčnice  so večidel zelišča s kolenčastimi stebli in z na¬
sprotnimi, enojnatimi, celorobimi listi. Pravilni cveti stoje navadno
verh stebel in vej v rogovilastih nepravih kobulih; redko kdaj so
posamezni. Cveti so dalje večidel popolni, imajo terpežno petezobo
ali petkrat nacepljeno čašo, 5 mnogokrat dolgožebičastih lističev,
10 prašnikov in 2 — 5 vratov. Plod je glavica, ki ima samo 1
predalce.

30. Sleznice (Malven oder Kasepappeln, Malvaceae).

247. Divji zelzenovec  (wilde Malve oder Rosspappel, Malva
sylvestris) ima dolgo, koželjasto vejnato korenino in k višku sto¬
ječa, 2 — 3 čevlje visoka vejnata stebla. Dolgopeceljnati listi so
ledvičasto-okroglasti, do srede 5—7 kerpi, po robu narezani. Cveti
stoje po 2—4 skupaj v listnih pashah. Imajo razun petkrat na¬
cepljene čaše še trilisten čašni ovojck, dalje 5 velikih višnjelkasto-
rudečih lističev, ki so narobe serčasti in mnogo veči, kakor čašni
listki. Mnogobrojni prašniki so s prašnicami soraščeni v kosmič.
Plod je ploščnata, okrogla plošča, ki se na zadnje od srede začne
krojiti v posamezne plodiče.

6 *

84

Ta lepa dvoletna rastlina raste pogostoina kraj potov, v ploteh,
na grobljah in okoli vasi. Cvete od junija do septembra.

248. Navadni slez  (gebrauchlicher Eibisch, Althaea officinalis)
ima debelo, valjasto koreniko in k višku stoječa, 2—4 čevlje visoka,
večidel vejnata stebla, ki so z vso rastlino vred mekko-sivokosmata.
Peceljnati listi so serčasto-okroglasti, spodnji so 5, zgornji so 3kerpi
in neenako narezani. Cveti stoje v pashah zgornjih listov in delajo
verh stebla grozdu podobno cvetje. Veliki, beli ali bledorudeči
cveti so podobni cvetom divjega selzenovca, samo da imajo 6—9
krat nacepljen časni ovoj ek.

Raste sem ter tje po vlažnem germovji, po travnikih in kraj
potokov divje, sadi se ga pa tudi mnogo po vertih, ker je slezasta
korenina, cvetje in listje za zdravje. Cvete od julija do septembra.

249. Zelnati bombaževec  (krautige Baunrvvollstaude, Gossy-
pium herbaceum) je eno- ali dveletna, 1—3 čevlje visoka rastlina
s k višku stoječim, bolj ali manj vejnatim steblom. Peceljnati listi
so serčasto-okroglasti, 4—5 kerpi in celorobi. Iz listnih paseh iz-
rastejo posamezni, veliki, bledo rumeni cveti, ki so podobni cvetom
navadnega sleza. Plod je jajčasta, špičasta, trokerpa glavica, ki
je orehove debelosti; ta glavica ima mnogo jajčastega semena, ki
je skrito v dolge, svitlo-bele, volni podobne kocine (tako imenovani
bombaž). Kedar plod zori, napenjajo se te jako prožne kocine in
razženejo glavico.

Zelnati bombaževec je rastel od začetka divje v jutrovih
deželah, zdaj se pa z več enakimi verstimi vred, izmed kterih sta
posebno imenitna drevesasti in rumeni bombaževec  (goss. arbo-
reum in religiosum), obdeluje na veliko v toplejih krajih starega
in novega sveta, posebno pa v severni Ameriki. Iz bombaža, ki
je enkrat očejen od semena, tko se mnogoverstne tkanine (kakor:
katun, muslin, nanking i. t. d.) in predejo niti, tako da popredejo
in potko samo Angleži na leto 60 miljonov funtov te lahke stvari.

Slez niče  so zelišča, germi ali celo velika drevesa z enoj-
natimi listi. Listi so ali tako nacepljeni, da so roki podobni, ali
pa gredo samo njih žile od dna tako narazen, kakor persti na roki.
Dalje imajo terpežno petkrat nacepljeno čašo, ki jo obdaja poseben
ovojek, pravilen petlističnat venčič, in prašnike, ki so z nitkami so-
raščeni. Med njimi je mnogo lepih povertnih cvetlic, kakor znani
rožasti slez  (Stockrose, Althaea rosea); druge sleznice, kakor
bombaževci, so v gospodarstvu velike važnosti, in še druge, kakor
velikanski afrikanski opični kruhovec  (Affenbrotfruchtbaum,
Adansonia digitata) so verlo imenitne zavolj sicer ne visocih, pa
neizrečeno debelih večtisočletnih debel, ki imajo 20—27 čevljev v
debelini,

85

* S sleznicami srodne rastline.

250. Kitajski čajevec  (chinesischer Theestraueh, Thea chinesis)
je jako razraščen germ, ki doseže, ako se pusti, 20—30 čevljev,
ki pa vsajen ostane navadno le 4—8 čevljev visok.

Kratkopeceljnati vednozeleni listi so jajčasto-suličasti, špičasto
napiljeni, goli in s vitli. Veliki in dišeči cveti izrastejo iz listnih
paseh in njih venčiči imajo po 6—9 belih lističev. Plod je glavica
s semenom lešnikove velikosti.

Kaste divje samo na Kitajskem in v Assamu, in se ga tudi
samo v teh krajih mnogo sadi. Listje se na leto štirikrat osmuče,
v krop potopi, na železnih ploščah posuši, potem posvalka in pro¬
daja kot zeleni ali rujavi čaj. Kakor kavo so tudi čaj Evropejci
začeli tako zlo piti še le v nedavnem času.

S čajevcem srodna je znana kamelija  (Camellie, Camellia
japonica), ki ima usnjasto svitlo listje in lepe pitane cvete. Imajo
jo skoraj po vseh rastlinjakih zavolj lepšega.

251. Lipovec  ali malolistna lipa,  tudi hostna lipa  imenovana

(kleinblatterige Linde oder Winterlinde, Tilia parvifolia) je lepo,
60—120 čevljev visoko drevo, ki ima debelo deblo, gost košat verh
in razpokano, černosivo lubje. Dolgopeceljnati listi so vegasto ser-
časti, prišpičeni in napiljeni, spodej sinji. Cveti se pokažejo v 5—7
cvetnih nepravih kobulih, ki so podperti z zelenkasto-rumenim krov¬
nim listom. Dišeči cveti imajo 5 časnih listkov in 5 venčičevih
lističev, ki so z unimi ene barve, samo da so bolj belkasti, in
mnogo prašnikov. Za grah debele glavice so obličaste in imajo
tanko luščino. _ _

Raste posamezno po gorjanskih gozdih. Lipe dosežejo veliko
starost in rastejo tudi hitro, zato je pa sadijo mnogokrat v drevo¬
rede. Iz mehkega, belega, lahkega lipovega lesa izrezujejo rezbarji
podobe in mnogoverstne druge reči; lipovo oglje se rabi za risanje
in za napravljanje strelnega praha. Iz dišečega cvetja se kuha čaj.
Cvete v juniju, juliju.

252. Veliko/is/na lipa  (grossbliitterige Linde, auch Sommer-
oder Frtthlinde, Tilia grandifolia) je prejšnjemu jako podobna; samo
da ima veče gerbasto listje, ki je na obeli straneh iste barve, in da
imajo njeni plodovi terde luščine.

Cvete tudi 14 dni poprej, kakor lipovec.

86

31. Rožnice (Rosenbltttler, Rosiflorae).
a) Koščičasto sadje ali slive.

(Steinobst oder Zwetschken, Amygdaleae.)

253. Mandeljnovo drevo  (gemeiner Mandelbaum, Amygdalus
communis) je 15—20 čevljev visoko drevo z rahlim verhom in s
suličastim, žlezasto napiljenim, dolgopeceljnatim listjem. Beli cveti
se pokažejo večidel po dva mnogo poprej kakor listje. Cvet je
velik, bel, od zunaj večkrat nekoliko rudečkast. Plod je špičasto-
jajčast, ne sočnat, koščičast sad z luknjičasto koščico. Velika jedra
(mandeljni) imajo grenko rujavo kožo.

Doma je v jutrovih deželah in v severni Afriki, kjer ga tudi
sadč kakor tudi v topleji Evropi. Cvete izmed vsega pravega sad¬
nega drevja najpervo, mnogokrat že v februarju in marcu. Je tudi
jedino koščičasto sadje, kterega jedro (seme) se je in ne luščina,
ki je pri vsakem drugem koščičastem sadju mesnata in sočnata, tu
pa popolnoma suha. Mandeljni so grenki ali pa sladki. Grenki
imajo v sebi hud strup (prusko kislino).

254. Breskev  (gemeiner Pfirsichbaum, Peršiča vulgaris) je
mandeljnovemu podobno drevo, samo daje  navadno niže, in da
ima ozkosuličasto, ostronapiljeno (verbovemu podobno), kratko-
peceljnato listje. Bledo-karminasto-rudeče cvete večidel posamezno
poganja poprej, kakor listje. Obličasti sad ima debelo, sočnato
meso, nepravilno-brazdato, napikano-luknjičasto koščico in grenko
jedro; breskve so večidel po verhu žametaste, malokdaj gladke.

Verlo, dobro sadje, ki je iz Perzije doma in ki ga sadč po-
gostoma po bolj toplih krajih. Cvete v marcu in aprilu, kasneje
kakor mandeljni.

255. Marelica  (Aprikosenbaum, Prunus Armeniaca) je drevo
srednje visokosti, s širokim verhom in serčastim, prišpičenim, dva¬
krat napiljenim listjem. Beli cveti se pokažejo posamezno ali pa
po dva že pred listjem. Obličasti, žametasti sadi so večidel temno-
rumeni, na solnčni strani rudečkasti in imajo gladko koščico in
mnogokrat sladko jedro.

Doma je iz jutrovih dežel (iz Armenije) in sadč jo pogostoma.
Cvete v marcu, aprilu kasneje kakor mandeljni.

256. Češplja  ali sliva  (gemeiner Pflaumen- oder Zwetscliken-
baum, Prunus domestica) je drevo srednje visokosti, s pakrožnim,
napiljenim, nekoliko gerbastim in kosmatim listjem. Beli cveti se
pokažejo večidel po dva s še le malo razvitim listjem vred. Sad
j e  jajčast, nekako višnjelkast (slivast) in ima ploščnato, ne brazdato
koščico in grenko podolgasto jedro.

Je tudi iz jutrovih dežel doma, pa zdaj se sadi pogostoma
mnogo sort češpelj in sliv, še celo v bolj merzlih krajih. Sem se

87

prištevajo vse podolgaste slive, kakor: navadna češplja  (gem.
Zvretschke) s škerlatno-černim, sivomodro slivastim sadom; velika
cesarska ali damaščanska sliva  (Kaiser- oder Damascener-
pflaume) s škerlatno-rudečim, nekoliko sivo slivastim sadom, ki je
debel kakor kurje jajce; šterboncelj  (Eierpflaume) z zlatorume-
nim,  velikim sadom i. t. d. — Okrogle slive so pa od ci bor e
ali ternoselja  (Kriechenpflaume, Prunus instititia). Cibora je
majhno drevo ali germ, ki se razločuje od navadne slive navadno
v tem, da ima mehko žametaste omladike in mehkokosmate cvetne
peceljne. Raste tudi po naših krajih divje, se skrevlja, postane
ternasta in rodi samo kakor lešnik debel sad (ternoseljne,
Hafersehlehen oder Kriechen). Po vertih imajo ljudje več sort
okroglih sliv, izmed kterih so naj bolj vkusne rudečkaste, rumene
in zelene mirabele ali francoske cibare  (Mirabelle ali Reine
Claude). ■— Slive in češplje cveto v aprilu, maju. Razun sadu,
ki je vžiten ali naj je sirov ali posušen, dajejo tudi lep, terd,
rujav les za strugarska in stolarska dela.

257. Čemi tern  ali ternoljica  (Scblehdorn, Sehwarzdorn,
Prunus spinosa) je 6-10  čevljev visok germ, ki ima krevljaste
veje, dolge terne'in majhno, suličasto, napiljeno listje. Kakor sneg
beli, majhni cveti se pokažejo ali posamezno ali po dva ali po trije
z listjem vred, ali pa nekoliko poprej, v toliki množini, da je germ
kakor da bi ga bil sneg opadel. Okrogel koščičast sad je višnjevo
slivast, droben in jako terpek.

Raste povsod pogostoma v mejah in kraj potov. Iz cvetja
kuhajo vodo, iz lesa delajo rogljate palice in druge strugarske iz¬
delke. Sad je še le vžiten, kedar ga enkrat slana dobro opeče.
Cvete v aprilu, maju.

258. Navadna crešnja  (Kirschbaum oder Vogelkirsche, Prunus
avium) je veliko, 30—40 in še več čevljev visoko drevo, s suli¬
častimi ali narobe jajčastimi, napiljenimi, mehkimi, nekoliko ger-
bastimi listi, ki visijo na dvožlezastih peceljnik in ki so v mladosti
spodej kocinasti. Beli, dolgopeceljnati cveti se pokažejo po 2—4
kobulasto nakopičeni s precej razvitim listjem vred. Sladki sad
je okrogel in gol, ima okroglasto, gladko koščico, in je rudeč (belice),
pegast, rumenkast ali čern (Černiče).

Raste po hribih posamezno divjo (drobnica),  sade pa pov¬
sod pogostoma več sort črešenj, izmed kterih so najbolj važne:

1. Navadna črešnja  (Vogelkirsche), z jajčasto-obličastim sadom
in mehkim mesom. 2. Serčice  (Herzkirschen), s serčasto-obliča-
stim sadom in mehkim mesom. 3. Hrustavke  (Knorpelkirschen),
s serčasto - obličastim sadom in terdim mesom. Cvete v aprilu in
maju.

88

258. a. Višnja  (Weichselbaum, Prunus Cerasus) se lahko
razločuje od črešnje v tem, da je bolj nizka, da ima usnjasto,
s vi tl o, golo listje, da listni peceljni nimajo žlez in daje kisel sad.

Doma je menda iz Male Azije, pa nahaja se pri nas pogos-
toma po vertih in tudi po germovji. Cvete v aprilu in maju. Raz¬
ločujejo se višnje v ledenice  (Glaskirschen), ki imajo bel sok,
in v prave višnje  (eigentliche Weichseln), ki so Černe, mnogokrat
tudi černorudeče.

259. Četni  (gemeine Traubenkirsche, Prunus Padus) je na¬
vadno le germast, časih pa tudi 20—30 čevljev visoko drevo, ki
ima pakrožno, prišpičeno, napiljeno, golo listje. Beli cveti izrastejo
v dolgih, kimastih grozdih, kedar je že listje popolnoma se razvilo.
Plod je za grah debel, čern, okrogel koščičast sad, ki ni vžiten.

Raste po listnatih gozdih, kraj potov, pa tudi po vertih ga
imajo zavolj lepšega. Cvete v maju.

Koščičasto sadje  ima pravilen, 51ističnat venčič, mnogo
na čašo priraščenih prašnikov in samo 1 pestič. Plod je sočnat,
mesnat koščičast sad.

b) Pečkato sadje ali jablane.

(Kernobstarten oder Aepfler, Pomaceae).

260. Navadna hruška  (gemeiner Birnbaum, Pyrus communis)
je večidel drevo visokega debla in visokega verha, redko kdaj
ternat germ. Listi so okrogljasti, prišpičeni, drobno napiljeni, goli
in blizo tako dolgi kakor njih peceljni. Beli cveti so združeni v
k višku stoječe češulje in se pokažejo z listjem vred; imajo okrog-
ljaste lističe in 5 prostih vratov. Sad je okrogel in tam, kjer se
derži peceljna, ni popkasto izdolben, ampak podaljšan.

Divja hruška (drobnica)  raste posamezno po gorjanskih
gozdih; brezštevilno sort cepljenih hrušek pa imajo povsod po
vertih. Cvete začetka maja, pozneje kakor črešnja, pa bolj zgodaj
kakor jablana. Divja hruška (drobnica, lesnica) je ternato drevo
ali germ, ki rodi le droben kiselkast sad (drobnice), ki je vžiten
še le, kedar se je umečil. Cepljene hruške pa, kterih je 1500 sort,
nimajo ternja in rodijo veči in zato verlo ukusen sad, ker ima
mnogo cukra v sebi.

261. Navadna jablana  (gemeiner Apfelbaum, Pyrus malus) je
drevo srednje visokosti, z okroglim verhom, le redko kdaj je ternat
germ. Listi so okroglasti, kratkošpičasti, tumpasto napiljeni, spodej
večidel kosmati, in so blizo le na pol tako dolgi, kakor peceljni.
Veliki beli, zunaj rudečkasti cveti so združeni v k višku stoječe
češulje in se pokažejo z listjem vred. Imajo jajčaste lističe in 5
pri dnu zraščenih vratov. Sad je navadno okroglast, spodej in
zgorej popkasto izdolben.

89

Divje jabelko (lesnika) raste po gorjanskih gozdih in rodi le
nevžiten sad (lesnice), po vertih pa imajo sajenih mnogo sort cep¬
ljenih jablan. Jabelka so prijetno kiselkasto, zdravo sadje.

262. Navadna nešplja  (gemeiner Mispelbaum, Mespilus ger-
manica) je germ ali nizko drevo z večidel ternatimi vejami in kos¬
matimi mladikami. Listi imajo prav kratke peceljne, so podolgasto
suličasti, zgorej kosmati in temnozeleni, spodej pa belovolnati.

Sad je jabelku podoben, ima prav široko muho, eno terdo
pečko in je rumeno-rujav.

Sadijo jo po vertih in vinogradih, pa tudi zdivja sem ter tje.
Sad (nešplje) je še le vžiten, kedar se je umečil.

263. Navadna jerebika  (gemeine Eberesche oder Vogelbeer-
baum, Sorbus aucuparia) je drevo visokega debla, pernatega listja
in kosmatih popkov. Mali beli cveti se pokažejo v gostih češuljah.
Okrogel sad (jerebina) grahove velikosti je škerlatno rudeč in ni
vžiten.

Raste po gorjanskih gozdih, pogostoma pa tudi v drevoredih.
Cvete konec maja. Jerebiki je jako podobna oskoruša ali skurš
(Garteneberesche, Sorbus domestica), ki ima hruški podobno, vžitno
sadje (oskorušnice).  Tudi ena druga verst jerebike, brek  (Sor¬
bus torminalis), ki ima kerpasto vrezano listje, rodi vžiten sad
(b r e k u 1 j e, Atlassbeeren).

Pečkato sadje  ima pravilen, petlističen venčič, mnogo, na
čašo priraščenih prašnikov in več, navadno 5 vratov. Sad je mes¬
nat in sočnat in ima v sredi večpredalčasto peščišče, ki obstoji iz
tanke ali debele luščine.

c) Prave rože  (Rosaceae).

264. Sipek  (Hundsrose, Rosa canina) je 3—8 čevljev visok
germ, s kratkim, debelim deblom in z enojnatimi, k višku stoječimi
vejami, kterili bodice so terdne, zakrivljene in precej vse enake.
Liho pernati listi imajo 2—3 pare jajčastih, ostro napiljenih listkov,
ki so zgorej temnozeleni, spodej bolj bledi in ki jih podpirajo pri-
listki. Dišeči, beli ali bledorudeči, veliki cveti izrastejo posamezno
ali po dva in dva. Njih čaša ima jajčasto, hrustavo cev in per-
nasto nacepljene, zavihane kerpice; venčič ima 5 lističev. Škerlatno-
rudeči plodovi (šipečje jagode,  Ilagebutten oder Hetschepetsch)
obstoje iz čašne cevi, ki je omesenčla in ki ima v sebi mnogo, z
lasci obdanih, terdih oreščkov.

Raste pogostoma kraj potov, v mejah in ploteh. Cvete v
juniju in juliju. Mesnate šipečje jagode so vžitne; na njegova
debla cepijo vertne rože. Bela roža naših vertov je pitana zverst
šipka. —

Je prav mnogo verst divje rastočih in vcrtnih rož,  izmed
kterih je najlepša vertnica ali goščavka  (Centifolie oder Gar-

90

tenrose, Rosa centifolia), ki jo že od nekdaj imenujejo kraljico
vseh cvetlic. Ona je iz Perzije doma, pa sadč jo po vseh vertih
zavolj njene lepote, zavolj vedno pitanih, čisto rožnorudečih cvetov
in zavolj jako prijetnega duha. Izmed njenih nizkih zverstl so naj¬
bolj priljubljene diže ali mesečne rože in lončnice  in med
temi najbolj stoli  st  ni  c e (Moosrosen), ki imajo ščetinaste čaše
in ščetinasta cvetna stebelca. Iz venčičevih lističev delajo rožno
vodo in pravo, neizrečeno drago rožno olje.

265. Malinjek  (Himbeerstrauch, Rubus Idaeus) ima kratko,
debelo, podzemeljsko deblo, ki poganja enojnate, k višku stoječe
ali ležeče, okrogle, dveletne veje. Pervo leto poganjajo veje samo
pernate liste, ki imajo 2 ali 3 pare, ali pa bolj zgornji le 3 jaj¬
časte, dvakrat napiljene, spodej belokosmate listke. Še le drugo
leto se pokažejo beli cveti v stranskih nepravih kobulih. Karmi-
nasto rudeč, redko kdaj rumenkasto bel, ne svitel plod (maline)
je podoben jagodi, pa obstoji prav za prav iz majhnih, zraščenih
koščičastih sadov, ki se dajo lahko odzdigniti od kegljastega
plodišča.

Raste ga mnogo po gozdih, posebno po čertih; sadijo ga pa
tudi v verte zavolj vkusnega, verlo dišavnega ploda. Cvete v maju
in juniju.

266. Robida  (gemeiner Brombeerstrauch, Rubus fruticosus)
ima ležeča, tumpasto robata stebla, ki imajo terdne bodice in peter-
nate ali trojnate liste. Sicer je pa robida podobna malinjeku, samo
da je njen plod (robidnice)  od začetka rudeč, pozneje pa
svitlo čern.

Pogostoma po gozdih in po germovji. Robidnice so vžitne.
Cvete v juniju, juliju. — Tudi je ena verst robide (Rubus caesius),
ki raste po neobdelanih njivah, in ki rodi višnjevo slivast, vžiten
plod.

267. Radeta jagoda  (Walderdbeere, Fragaria vesca) ima val¬
jasto, nagnjeno koreniko, ki poganja liste, cvetna stebla in ležeče,
nitaste pritlike, ki sem ter tje spet korenine poganjajo. Listi so
trojnati, z jajčastimi, debelo napiljenimi, spodej svilenolasimi listki.
Cvetna stebla, ki so s peceljni in pritlikami vred pokrita z na rav¬
nost proč stoječimi kosmatinicami, nosijo v verlm malocveten ne¬
pravi kobul belih cvetov. Okrogel ali kegljast, škerlatnorudeč plod
je jagodi podoben, pa obstoji prav za prav le iz plodišča, ki je
omesenelo, in po kterem so pravi plodiči, oreščki, kakor drobna
zernca raztreseni.

Raste povsod po gozdih in čertih; znana zavolj verlo vkus¬
nega ploda in zavolj tega z več enacimi verstmi vred pogostoma
sajena po vertih. Cvete od aprila do junija.

91

268. Pomladanski petoperstnik  (Friihlings-Fingerkraut, Poten-
tilla verna) ima koželjasto-vejnato korenino, ki poganja kratka,
lesnata debelca. Iz teh izrastejo listi in zelnata, ležeča ali dviga¬
joča se stebla, ki so z vso rastlino vred kociničasta. Listi so dla-
nasti; spodnji so dolgopeceljnati in peterodelni, zgornji sedijo in
so le trodelni. Njih odrezki so narobe jajčasti in globoko napiljeni.
Lepi temno-rumeni cveti izrastejo konec stebel v malocvetnih ne¬
pravih kobulih. Imajo petlističen, rožast venčič, mnogo prašnikov,
ki so na čašo priraščeni in več pestičev, ki se razvijejo pozneje v
suhe drobne oreščke.

Raste pogostoma po solnčnatih gričih in po skalovji in po¬
ganja časih čudno mnogo cvetja. Cvete od marca do aprila. Še
je veliko število domačih petoperstnikov, ki se vsi lahko razločujejo
od druzih rastlin. Najbolj pogostni so: gosji petoperstnik
(Potentilla anserina) s pernatim listjem; sreberni  (P. argentea),
tako imenovan, ker je spodnja stran njegovega listja sreberne barve;
beli  (P. alba) z belim cvetom, stegnjeni  (P. recta) z 1—2
čevlja visokim steblom i. t. d.

269. Močvirsko osladje  ali medvedovo la tj e  (Sumpf-Spierstaude,
Spiraea Ulmaria) ima debelo, valjasto, zlo vlaknato korenino in k
višku stoječa, 2—4 čevlje visoka, enojnata stebla. Listi so pernati,
listki jajčasti, neenako dvakrat napiljeni, prišpičeni, goli ali spodej
belokosmati. Mali rumenkasto - beli cveti izrastejo v končnem, latu
podobnem, nepravem kobulu. Plod obstoji iz majhnih, golih, zvitih
glavic.

Raste pogostoma po močvirnatih travnikih, posebno pa med
mokrim germovjem. Cvete od julija do septembra. Osladja je še
mnogo druzih versti, ki jih tudi radi sadijo ljudje v verte zavolj
lepšega, ker imajo vsi ti germiči mnogo belih, majhnih, rožastih
cvetov.

Vse rožnice  imajo petlistnato čašo, pravilen venčič, ki ob¬
stoji iz 5, mnogokrat narobe serčastih lističev, in mnogo prašnikov,
ki so na čašo priraščeni. Plod je ali koščičast ali s terpežno
čašo venčan pečkat sad, kakor pri sadnem drevji, ali je pa kaj
različen, suh ali sočnat in enosemen, kakor pri pravih rožastih
rastlinah.

32. Stročnice. (Hiilsenpflanzen oder Schmetterlingsbliitler,
Papilionaceae).

a) S o č i v j a.

270. Navadni grah  (gemeine Erbse, Pisuni sativum) je eno¬
letna, sinje slivasta rastlina ovijavka, z robatim, več čevljev dolgim
steblom in s pernatimi listi, ki imajo 2 do 3 pare listkov, prav

92

velike, polserčaste, nazobčane prilistke in ki se končavajo v rogo¬
vilaste ovijavne vitice ali ročice. Precej veliki, beli cveti izrastejo
posamezno ali po dva skupaj na dolgih peceljnih iz listnih paseh.
Strok ja podolgasto-valjast in ima več okroglih semen (grah).

Doma je iz jutrovih dežel in se seje pogostoma v vertih in
na njivah. Med mnogoverstnimi sortami je najimenitniši cnker-
nati grah,  ki ima tanko, vžitno oplodje. Cvete odmaja  do julija.

Zrelo in nezrelo seme se različno pripravljeno vživa.

271. Navadna h ca  (gemeine Linse, Ervum Lens) je 1 čevelj
visoka, enoletna, kociničasta rastlina s k višku stoječim steblom in
z večidel sestopamo pernatimi listi, kterih peceljni se končavajo
ali v bodico ali v ovijavno ročico. Listki so podolgasti in prilistki
so suličasti. Mali beli, lilasto žilasti cveti izrastejo po dva ali trije
skupaj iz listnih paseh na dolgih peceljnih. Plod je kratek, skoraj
kupast strok, ki ima samo dva ploščnata semena (leče).

Leča se seje pogostoma na polji, pa podivja tudi. Cvete
junija in julija.

272. Navadni fižol  (gemeine Bobne oder Fisole, Phaseolus
vulgaris) je enoletna rastlina s k višku stoječim ali ovijajočim se
steblom in s trojnatimi listi, ki nimajo ročic. Listki so široko-jajčasti,
prišpičeni, končni listek je skoraj kupast, prilistki so ščetinasti,
prav majhni. Beli bolj redko lilasti ali rudečkasti cveti se pokažejo
v malocvetnih grozdih iz listnih paseh. Podolgasti strok ima več se¬
men in je skoraj vprek predalčast; seme je jajčasto, večidel belo,
pa tudi rumeno, sivo, černo in pisano.

Je iz jutrovih dežel doma in sadi se ga povsod mnogo sort.
Cvete v juliju, avgustu. — Po vertih imajo pogostoma zavolj lep¬
šega rudeči ali laški fižol  (Feuerbohne, Phaseolus multiflorus) z
dolgim, ovijajočim se steblom, s škerlatno-rudečim cvetjem in z
rudeče in černo-lisastim, pisanim semenom.

b) Pična zelišča.

273. Travniška detelja  (Wiesenklee, Trifolium pratense) ima
koželjasto-vejnato, rušnato korenino s k višku stoječim ali dviga¬
jočim se, do 1 čevlja visokim, vejnatim steblom, s trojnatimi listi
in s okroglasto cvetno glavico. Listki, kterih se časih, to da le
jako redko kdaj, po 4 ali 5 najde, so jajčasti, celorobi in imajo
mnogokrat na sredi černkasto ali belkasto liso; tudi imajo prilistke,
ki so jajčasti in resnati. Škerlatno-ali bledo-rudeči cveti so skoraj
brez peceljnov, imajo cevasto, lOžilasto, drobno kociničasto čašo s
5 tankimi ščetinastimi zobmi in ozek, podolgast, večidel spodej v
cev zraščen, metulju podoben venčič. Droben, okroglast strok ima
1 ali 2 semena in ne moli iz cvetja, če je tudi že suho.

Pogostoma po travnikih in pašnikih, sejejo jo pa tudi mnogo¬
krat na njive, ker je yerlo dobra piča. Cvete od maja do septem¬
bra in je dveletna.

93

274. Me/elika  ali nemška detelja  (Luzeniklee, Medicago sa-
tiva) ima koželjasto vej nato, mnogoglavo korenino, s k višku sto-
iečimi ali dvigajočimi se, čez 1 čevelj visokimi, vejnatimi stebli,
trojnatimi listi in s podolgastimi, mnogocvetnimi grozdi. Listki so
narobe jajčasti, spredej nazobčani in nosijo na izrobljenem koncu
bodico; pri listki so suličasti. Vijolčasti, redko kdaj beli cveti imajo
kratke pecelj ne. Plod J e po polževo, večidel trikrat, zasukan strok.

Je menda iz Španskega doma in sejejo jo pogostoma na
apnene njive, udomačila se je pa popolnoma tudi na travnikih takih
krajev. Cvete od junija do jeseni in je večletna.

275. Turška detelja  ali petelinovi grebencki  (gemeine Espar-
sette, oder spanischer oder turkischer Klee, Onobryckis sativa) ima
koželjasto vejnato, mnogoglavo korenino, z dvigajočim se, 2—3
čevlje visokim, vejnatim steblom, liho pernatimi listi in prav dolgo-
peceljnatimi Cvetinimi grozdi. Listki (6—14 parov) so podolgasti in
celorobi, prilistki so suličasti in kožasti. Rožnorudeči 'cveti imajo
temno-škerlataste proge; plod je okroglast, ploščnat, nekoliko ternat
strok.

Verlo dobro pično zelišče, ki raste posebno dobro na apnenih
njivah; v apnenih krajih raste tudi divje. Cvete od maja do julija
in je večletna.

276. Navadna grašica  (gemeine Acker- oder Futtenvicke, Vicia
sativa) ima koželjasto korenino in ležeče, dvigajoče ali spenjajoče
se steblo s pernatimi listi, ki se končavajo v rogovilasto ovijavno
vitico ali ročico. Listki so jajčasti, suličasti ali čertasti in celorobi;
prilistki so neenako nazobčani. Prav kratko peceljnati, temno ali
bledo rudeči, precej veliki cveti izrastejo posamezno ali po dva iz
listnih paseh. Podolgasti stroki imajo več okroglih, černorujavih
semen.

Grašica je njivski plevel, sejejo jo pa tudi za pičo ali samo
ali pa pomešano z ovsom ali lečo. S semenom se tudi pita kuretina.
Je enoletna in cvete od maja do julija.

277. Bob  (Saubohne oder Bohnemvicke, Vicia Faba) ima
debelo, krepno k višku stoječe steblo in (le 2—3 parno) pernate,
sivozelene, mesnate liste, kterih pecelj se končava v kratko špico
ali ost. Beli ali višnjelkasti, černolisasti cveti stoje po 2 - 4 v pashah
zgornjih listov. Debeli stroki so skorej okrogli in imajo velika, jaj¬
časta, rudeče-rujava semena.

Je iz jutrovih dežel doma in seje se ga mnogo po nekterih
krajih. Na pol zrelo stročje je dobra zelenjava; zrelo seme ene
manjše sorte se pa daje večidel le zobati konjem in svinjam. Cvete
od junija do avgusta in je enoleten.

94

c)  Germi in drevesa.

278. Mehurka  ali turška leča  (gemeiner Blasenstrauch, Co-
lutea arborescens) je o—15 čevljev visok germ z mnogo šibkimi,
zelenimi vejami in liho pernatimi listi, ki imajo 9 — 11 jajčastih,
spodej sinjih listkov. Zlatorumeni cveti izrastejo iz listnih paseh v
k višku stoječih, tri-do šestcvetnih grozdih. Jajčasto-podolgast strok
je tankoluščinast in čolničasto napihnjen; ako ga malo stisnemo,
se spreza in seme razperši.

Imajo ga pogostoma po večih vertih zavolj lepšega. Cvete od
maja do julija.

279. Nagnoj  (gemeiner Bohnenstrauch oder Goldregen, Cy-
tisus Laburnum) je 12—20 čevljev visok germ ali nizko drevo z
dolgopeceljnatimi trojnatimi listi in pakrožnini listki. Veliki svitlo-
rumeni cveti izrastejo v dolgih, mnogocvetnih, visečih grozdih. Dolgi
stroki so ploščnati, negladki, svileno-kociničasti in imajo 4—8 oblih
semen.

Lep germ večih vertov, ki raste po hribih sem ter tje tudi
divje. V maju, kedar cvete, je ves posut s cvetjem.

280. Navadna robinija  (gemeine Robinie, Robinia Pseudoa-
cacia) ki se navadno, akoravno krivo, akacija  (gemeine Akazie)
imenuje, je visoko drevo s širokim, košatim verhom in gladkimi
vejami, ki pa nosijo močne terne, priraščene po dva in dva na
mestih, na kterih so se deržali poprej listi. Listi so pernati; listki
so jajčasti, celorobi. Beli, viseči cveti se prikažejo v visečih, mno¬
gocvetnih grozdih. Goli stroki so ploščnati.

Je iz sverne Amerike doma, pa zasajene je je mnogo po
naših krajih. Listje poganja prav pozno (navadno v sredi maja).
Cvete konec maja in v začetku julija.

d) Nektere druge stročnice.

281. Pomladanski divji grahov  (FrtihlingsAValderbse, Orobus
vernus) ima okroglo, vejnato, plazečo, na nekterih mestih gomoljasto-
odebeljeno koreniko in k višku stoječa, enojnata ali vejnata, ploščnato-
4 robata stebla, ki so gola z vso rastlino vred. Listi so 2—3 parno
pernati in nosijo na koncu bodico. Listki so jajčasti, celorobi, pri-
listki na pol pšičasti. Od začetka škerlatasti, pozneje višnjevi me-
tuljasti cveti se pokažejo v malocvetnih grozdih že, preden se je
listje popolnoma razvilo. Zreli ploščnati stroki so rudeče-rujavi.

Pogostoma po gorjanskih gozdih in čertih. Cvete v aprilu,

maju.

95

282. Šmarna detelja  (hunte Kromvicke, Coronilla varia) ima
okroglo, plazečo koreniko in zelnata, ležeča, vejnata, 1 — 3 čevlje
dolga stebla. Listi so pernati, listki podolgasto-jajčasti, tumpasti.
Cveti izrastejo iz listnih paseh v dolgopeceljnatih, skoraj okroglih,
mnogocvetnih kobulih. Metuljasti venčiči so beli in rožno-rudeči ali
lilasto-pegasti. Štirirobati stroki so kolenčasto členasti.

Pogostoma po travnikih, gričih in med germovjem. Cvete v
juniju, juliju in pravijo, daje  strupena.

283. Orehovec  ali medena detelja  (gemeiner Steinklee, Meli-
lotus officinalis) imo koželjasto dveletno korenino in k višku stoječa,
2—3 čevlje visoka stebla. Listi so trojnati, listki jajčasti, priostreni,
napiljeni, prilistki šilasto-ščetinasti. Mali citronasto-rumeni, močno
dišeči cveti se pokažejo v peceljnatih, golih, podolgastih grozdih.
Kratki, majhni stroki so jajčasti, goli.

Raste pogostoma po travnikih, kraj potov in v mejah. Cvete
od junija do septembra.

S stročnicami srodenje:

284. Rozilevec  (Jokannisbrotbaum oder Carobenbaum, Ceratonia
Siliqua), drevo srednje visokosti, ki ima razširjene veje in temno-rudeče
mladike. Njegovo listje je 2—3 parno pernato; škerlatno rudeči cveti, ki
se pokažejo v stranskih grozdih, imajo le enojnat petlistnat cvetni
obod in 5 prašnikov in so pri tem večidel tudi nepopolni. Njegov
znani plod je usnjast, debel strok, ki se ne izpreza in ki ima mes¬
nato sredico in prav terda rudečerujava semena.

Raste divje po deželah okrog medzemeljskega morja, sadijo
ga pa tudi pogostoma zavolj vžitnega plodu.

Stročnice  so zelišča, germi ali drevesa s premenjavnimi,
zloženimi, s prilistki podpertimi listi in z nepravilnim šestlističnatim
venčičem (metuljast cvet). Prašniki, kterih je večidel 10, so navadno
soraščeni razun enega v 1 snopič. Plod je strok.

*Še nektere znamenite mno golistižnice.

a) Kij unarice.

(Sclmabelkrauter, Gruinales).

285. Travniška kervomocnica  (Wicsen-Storchsehnabel, Gera-
nium pratense) ima debelo, nagnjeno koreniko in k višku stoječa,
1—2 čevja visoka, vejnata, kosmata stebla. Okrogljasti, mehko
kosmati listi so dlanasti, 5—7 delni s poclolgastimi, pernasto-delnimi

96

rogljički. Cveti stoje kakor v nepravem kobulu na dvocvetnih pe¬
če Ijnih, so veliki, imajo petlistno čašo in pravilen, višnjelkasto-
rudeč, petlističnat venčič, dalje 10 pri dnu nekoliko soraščenih
prašnikov. Zreli plod se razpoči v 5 enosemnih razdelkov, ki se
okončavajo v dolge, pozneje prožne in vintasto (vreteničasto) navzgor
zavite ošine (ali kljune).

Po travnikih in kraj vode raste ta lepa rastlina sem ter tje
pogostoma. Cvete od maja do avgusta.

Nektere na predgorji dobrega upanja divje rastoče kljunarice
sade tudi pri nas po loncih zavolj lepo živo-pisanega cvetja (kakor
Pelargonium zonale), ali pa zavolj prijetnega duha (kakor Pelar-
gonium roseum, tudi „muskat“ imenovano).

286. Lan  (Lein oder Flachs, Linum usitatissimum) ima eno¬
letno, tankokoželjasto korenino in eno samo, k višku stoječe, 1—2
čevlja visoko, le pri verhu kratkovejnato steblo. Premenjavni listi
so suličasti in goli. Cveti stoje verh stebla v rahlem latu; imajo 5
čašnih listkov in 5 narobe jajčastih, višnjevih venčičevih lističev, ki
se radi oblete, in 5 prašnikov. Plod je obla glavica, ki ima mnogo
ploščnatega, rujavega semena.

Ta neizrečeno koristna rastlina je iz jutrovih dežel doma in se
je seje mnogo, to da ne povsod. Lan se poruje, preden so glavice popol¬
noma zrele , potem se da goditi, se suši in na terlicah pezdirja
očedi (otare). Tako očejena, jako gibka in terdna vlakna se potem
omikajo in so zdaj za prejo terdnili niti pripravno predivo. Iz preje,
same ali pomešane, se tko različna platna. — Iz semena se dela
mastno laneno olje in še celo ostanki (mekine) so dobri za pitanje
volov ali za gnoj. S setvijo lanu, s prejo in s stkanjem platna se peča
verlo mnogo ljudi, posebno po čeških gorah; se ve da je jel jako
pešati ta zaslužek, od kar se vozi več bombaža v naše dežele.

287. Kisla  ali zajčja deteljica  (gemeiner Sauerldee oder Hasen-
klee, Oxalis Acetosella) je nizka rastlinica s plazečo, nitasto, tan-
kovlaknato koreniko, ki poganja pri tleh stoječe, trojnate liste z
narobe serčastimi listki in posamna enocvetna cvetna stebla, ki
imajo samo pri sredi 2 krovna listka. Cveti imajo petlistnato čašo
in 5 belih ali pa bledo rudečkastih, temneje progastih lističev. Plod
je peteroklopna glavica.

Pogostoma po senčnatih gozdih. Korenika, listni in cvetni
peceljni so rudečkasti in listi imajo prijetno kiselkast vkus. Cvete
v aprilu, maju.

288. Kerina zelje  ali sv. Janeza roža  (durchbohrtes Johannis-
kraut oder gemeines Hartheu, Hypericum perforatum) ima vejnato
koreniko in k višku stoječa, 1—2 čevlja visoka, okrogla, vejnata
stebla, ki so gola z vso rastlino vred. Prezpeceljnati listi so na¬
sprotni, jajčasto-podolgasti, tumpasti in celorobi; ako jih proti svit-

97

lema pred oči deržimo, vidi se, kakor da bi bili luknjičasti, tudi so
po robu černo pikasti. Kumeni cveti so združeni verh stebla v
nekako češuljo. Imajo 5 časnih listkov in 5 rumenih, spodej černo
pikastih venčičevih lističev in prav mnogo, v 3 snopiče soraščenih
prašnikov. Plod je troklopna glavica.

Ta posebno zavolj luknjičastega listja imenitna rastlina raste
povsod po suhih tratah in cvete v juliju in avgustu.

289. Nedotika  (empfindliches Springkraut, Impatiens noli tan-
gere) je nježna, popolnoma gola rastlina z vlaknato, enoletno kore¬
nino in s k višku stoječim, 2%—3 čevlje visokim, skoraj steklenastim
prezčrnim bledim steblom, ki ima debela kolenca in pri verhu mnogo
vej. Listi so jajčasti, tumpasti, debelo nazobčani, merko zeleni in
spodej bolj bledi. Nepravilni kimasti cveti izrastejo po 3—4 iz
listnih paseh; so citronasto rumeni, rudeče pikasti in njih lističu
podobni čašni listek se zdaljšuje v ostrogo. Plod je podolgasta, ozka
glavica, ki dozorela se v loputice izpreza, če se je količkaj kaj
dotakne, in razperši rujavo seme; loputice se pa od dna uvijejo.

Raste precej pogostoma po senčnatih krajih, posebno po gozdih
in je imenitna zat6, ker se njeni plodovi tako šiloma prezajo. Cvete
v juliju in avgustu.

b) Vijolice.

(Veilchen, Violaceae).

290. Dišeča vijolica  ali ljubica  (wohlriechendes oder Marz-
veilchen, Viola odorata) ima nagnjeno koreniko, ki ne poganja
stebel, ampak le serčaste narezane liste in enocvetne, pri sredi z
2  suličastima krovnima listkoma podperte cvetne peceljne. Verlo
dišeči cveti imajo ne enako petlistnato čašo in nepravilen petlističnat
venčič z 1 širjim ostrožnim, lihim lističem, ki je temno-vijolčast,
bolj redko kedaj bel; dalje 5 kratkih prašnikov, kterih rumene
prašnice se dotikajo tako, da so vse skup podobne mulastemu keglju,
in 1 pestič. Plod je tripredalčasta glavica.

Pogostoma po tratah, v mejah in po senčnatih mestih. Cvete
že v marcu in aprilu. Zavolj prijetnega duha jo sadijo tudi po
vertih. Je še več verst domačih, tej podobnih vijolic, ki pa nekoliko
pozneje cvetijo in ki nič ne dišijo.

291. Siro/ica  (dreifarbiges Veilchen oder Dreifaltigkeitsblume,
Viola tricolor) ima koželjasto enoletno korenino, dvigajoče se enoj-
nato ali nekoliko vejnato steblo in debelo narezane liste , kterih
podoba se spreminja med okroglo in suličasto, in tudi velike, per-
nasto nacepljene prilistke. V listnih pashah stoječi dolgopeceljnati
cveti so jako veliki, 2 zgornja venčičeva lističa sta vijolčasta, spo :
dnji 3 so pri dnu rumeni, potem beli in spredej vijolčasti; po vertih

Rastlinstvo, 7

98

rastejo pa tudi sirotiee s popolnoma rumenimi ali popolnoma vijol-
častimi ali še celo pisanimi cveti.

Priljubljena rastlina naših vertov. Ena njena sorta z majhnimi
bledo rumenimi ali vijolčasto pegastimi cveti — tako imenovana ma¬
čeha ali mačešica  (Stiefmiitterchen oder Ackerveilchen, Viola
arvensis) — raste povsod po polji. Cvete od aprila do oktobra.

c) Javorji.

(Ahorne, Acerineae).

192. Siljasti listni javor  (spitzblatteriger Ahorn, Acer plata-
noides) je močno, lepo, 50—60 čevljev visoko drevo, z ravnim deb¬
lom, gladkim sivo rujavim lubom in velikim, gosto listnatim verhom.
Listi so dlanasto petkrat nacepljeni, na obeh straneh živo zeleni, z
dolgošpičastimi šobasto nazobčanimi rogljički. Zeleni cveti, ki se
pokažejo z omladi vred, stoje v kvišku molečih nepravih kobulih.
Petlistnata čaša in petlističnat venčič sta rumenozelena. Cveti so
ali popolni z 8 prašniki, ali pa le prašnični ali le pestični. Plod je
dvojnata perutka z narazen stoječimi perutmi.

Po gorjanskih gozdih, tudi pogostoma v drevoredih. Cvete v
aprilu, maju. Njegov terdni, beli les je verlo dober za kurjavo in
za razne izdelke. Njegov pomladanski sok je sladek, ker ima
mnogo cukra (sladkora) v sebi.

Njemu sta podobna, kar se tiče rabe in podobe, beli javor
(grosser oder Berg-Ahorn, Acer Pseudoplatanus), ki ima viseče cvetne
gozde in veče spodej sinje listje in m a klen  (Feld-Ahor, Acer
campestre), majhno drevo ali germ s celorobimi petero - kerpimi
listi.

293. Divji kostanj  (gewbhnliche Rosskastanie, Aesculus Hip-
pocastanum) veliko, 60- 80 čevljev visoko drevo z velikim, gostim
verhom in z razpokanim, rujavim lubom po deblu, gladkim, sivim
lubom po vejah in z velikimi, svitlimi, smolnatimi bersti. Veliki
listi so dolgopeceljnati in sedmerno-perstati, listki so narobe betasti,
dvakrat napiljeni. Lepi, nepravilni cveti stoje v velikih , k višku
stoječih kitah. Imajo zvončasto čašo, 4—5 neenakih, belo-rožnorude-
čih in rumeno pegastih lističev in 7 prašnikov. Plod je bodeča gla¬
vica, ki ima v sebi 1—4 svitlo-rujava semena (kostanje) z okrog-
lastim, merko-sivim popkom.

Je iz Azije doma; pervo drevo je bilo vsajeno v Beču leta
1576, razširil se je pa hitro po srednje-topli Evropi.

Cvete x maju. Les rabijo stolarji in strugarji; ako se prekuha
grenko seme, je vžitno za domačo živino.

59

d)  Gro zdjičnice.

(Johannisbeerstraucher, Grossulariae).

294. Kosmulja  (Stachelbeere, Ribis Grossularia) je 2—8
čevlje visok, verlo razraščen germ, kterega gladke, belkaste, za¬
krivljene veje nosijo trodelne bodice. Okroglasti, kratko peceljnati
listi so dlanasti, 3—5 kerpi, debelo napiljeni, bolj ali manj kos¬
mati. Mali cveti visijo na straneh po 1—3 na kratkih peceljnih. So-
popolni in imajo 5 belkastih lističev in 5 prašnikov. Plod je velika,
obla ali jajčasta jagoda, ki je umazano-rumena, bledo-zelena ali
kalno-rudeea.

Raste divje po skalovitih gorah, sadč je pa mnogo sort pov¬
sod, pogostoma po vertih zavolj vžitnega plodu. Cvete v aprilu,
maju.

295. Radeče grozdjiie  (gemeine Jokannisbeere oder Ribisel,
Ribes rubrum) je 4—6 čevljev visok, ne bodeč germ s k višku
stoječimi, sivo-rujavimi vejami.

Okroglasti, dolgopeceljnati listi so 3—5kerpi, ne enako napi¬
ljeni, pozneje skoraj goli. Popolni cveti stoje v bogatih, pozneje
kimastih grozdih. Cveti imajo rumenkasto-zelenkasto čašo in 5 ravno
takih lističev. Male, oble, svitle jagode so živorudeče ali rumen-
kasto-bele.

Prav pogostoma zasajeno po vertih zavolj osladno-kiselkastih
jagod. Cvete v aprilu, maju.

e) P orne ranče  (ali zlate jabelka).

(Goldapfel, Aurantiaceae).

296. Citronovec  (gemeiner Citronenbaum, Citrus medica) je
nizko, 10—15 čevljev visoko drevo, v ugodnem podnebji in zemlji
pa izraste tudi 30—50 čevljev visoko; njegovo lubje je černkasto-
sivo in verh mu je obel, močno vejnat. On je mnogokrat ternat in
ima temnozelene usnjaste, jajčasto-podolgaste liste, ki so po robu
nekoliko napiljeni in prezerno pikasti. Beli cveti se prikažejo iz
listnih paseh posamezno ali po več. Imajo petkrat kratko nacepljeno
čašo in 5—8 belih, zunaj večidel rudečkastih lističev in mnogo praš¬
nikov. Plod je jajčasta, merko-rumena, 6—12 predalčasta jagoda,
ktere predalci so napolnjeni z mnogo semeni in z neko mehurjasto,
sočnato kašo.

Je doma v vroči Aziji in je zasajen tam in po vročih deželah;
vseh delov sveta (pri nas raste še okrog gardskega jezera v Italiji).
Cvete skorej celo leto, najbolj pa od maja do avgusta.

Po plodu se razločujejo: 1) Prava citrona  (echte Citrone
oder Cedrate) z gerbastimi, kiselkastimi plodovi. 2) Limona ali

3 *

100

kisla citrona (Limonie oder Sauercitrone) z gladkimi, jako kis¬
limi plodovi. 3) Sladka citrona  (Limette oder siisse Citrone) z
neprijetno sladkim ali grenkljatim sokom. Hladivni sok plodov se
rabi v napravljanje pitja (limonade, punša), se prideva k jedilom
in se rabi v zdravilstvu (citronova kislina); dišeče citronine lupine
imajo v sebi neko zginljivo olje.

297. Pomerančevec  (Pomeranzenbaum oder Orangenbaum, Ci-
trus Aurantium) je prejšnjemu enak; razločuje se pa lahko po širo-
korobalih ali perutkastih peceljnik, po večidel popolnoma belem
cvetji in po oblem, rumeno-rudečem plodu.

Je ravno tam doma in raste po istih deželah, kakor prejšnji,
tudi celo leto cvete in sad rodi (eno drevo zamore vsako leto
20.000 pomeranč roditi). Po vkusu soka se razločujejo:

1) Grenke pomeranče  (bittere Orangen).

2) Sladke pomeranče  (siisse Orangen).

3) Kitajske pomeranče  (Apfelsinen).

Razun soka se rabi mnogoverstno tudi zginljivo olje lupin.

Pregled mnogolističnic.

Mnogolističnice  (Polypetalae) imajo 2 nasprotni kalici,
in popolne cvete s čašo in z večlističnatim venčičem. Le-sem spa¬
dajo posebno :

1) kobulnice;

2) debelolistnice;

3) zlatičnice;

4) križnice ali lusknice;

5 )  klinčnice;

6) sleznice;

7) rožnice;

8) stročnice.

Pregled vsega rastlinstva.

Mnogobrojne rastlinske versti, kterih je že zdaj znanih čez
92000, dajo se staviti v enega sledečih 6 razredov:

1) Brezlistne in brezcvetnerastline (steljnice,  Lagerpflanzen,
Thallophyta).

2) Listnate brezcvetne rastline (Cryptogamae foliosae).

101

3) Cveteče rastline z eno samo kalico (enokaličnice,  Mo-
nocotyledones).

4) Cveteče rastline z dvema ali z več kalicami in z enojnim
cvetnim obodom (brez venčičnice,  Apetalae).

5) Cveteče rastline z dvema kalicama, s čašo in z enolističnim
venčičem (enolističnice,  Monopetalae).

6) Cveteče rastline z dvema kalicama, s čašo in z večlisti-
čnatim venčičem (mnogolističnice,  Polypetalae).

Popis posamnih glavnih delov (organov)
cvetečih rastlin.

Ker bi trebalo po metodi, ktere se deržimb, da bi se jeli učiti učenci sle¬
dečega pregleda rastlinskih organov še le takrat, kedar so že sami vidili
z lastnimi očmi te dele na posamnih rastlinah in kedar tedaj že sami poznajo
njih najvažniše podobe, zato skoraj nikjer nismo pridjali izgledov; mislili smo
namreč, da zdaj mora vsak učenec že v stanu biti, da se jih sam spomni m jih
povč. Pri tem se nam je tudi zdelo nepotrebno, da bi bili z vprašanji posebno
zaznamovali, kje bi bila taka ponavljanja posebno na mestu, saj že daje priložnost
vsak izraz, vsaka p odoba organova, da se učenec koj spomni vsega, kar mu je do
zdaj od tega znanega. Prav dobro je, ako se zahteva od učencev, da napravijo
pismene preglede bolj važnih stvari. Take naloge za učence bi bile: 1. Ktere
rastline so zajedavke? 2. Ktere rastline imajo podzemeljsko steblo? 3. Ktere so
zelišča, ktere germi in drevesa? 4. Kteri izgledi so za v §. 15—20 opomnjene
podobe listja? 5. Ktere rastline imajo enodomne ali dvodomne ali sicer nepopolne
cvete? 6. Kteri izgledi so za v §. 32 in 33 opomnjene podobe venčičeve? 7. Ktere
rastline imajo posamne cvete, ktere različne versti cvetja? 8. Naj se vredijo rast¬
line po času, kedar eveto. 9. Naj se vverstijo rastline v razrede Linnč-ovega
sestava (samo za izverstne učence rabljivo vprašanje), 10. Ktere rastline rodijo
taki ali onaki plod?

Na taka in enaka vprašanja je treba odgovarjati tako na drobno in obširno,
kakor le pripuščajo vednosti učencev.

Pri vseh cvetečih rastlinah se razločujejo sledeči glavni deli:
1) korenina;

2j steblo;

3) listje;

4) cveti;

5) plodovi;

I. 0 korenini.

1. Korenina  (Wurzel, radix) je tisti del rastline, ki raste v
steblu nasprotno mer in ki ne poganja nikoli ne berstov ne listov.
Navadno je korenina skrita v tleh, časih tudi v vodi ali še cel6 v
korenini ali deblu druzih rastlin (poslednje velja od pravih za-

103

jedavek). Nektere rastline poganjajo tudi na steblu korenine, s
kterimi se prijemajo družili rastlin, ali ktere visijo prosto v zraku
(tako imenovane zračne korenine).

2. Glede podobe  koreninine se razločujejo rastline v take, ki
imajo glavno korenino  (Hauptvvurzel), in v take, ki imajo vlak¬
nato korenino  (Faservvurzel). Pervih korenina ima debelo, enojno
ali vejnato posreduj e deblo, med tem ko vlaknata korenina ni dru-
zega, kakor šop enako debelih vej brez posrednjega debelejšega
debla. Enojne glavne korenine (serčne korenine, Pfahlvvurzeln) so
mnogokrat mesnate in imajo valjasto, koželjasto (ako so zgor debele
in se navzdol malo po malo končavajo v oster konec), ali znano
repno ali celo oblo podobo.

3. Glede terpečnosti  so korenine eno- in dveletne in tudi
večletne. Perve so navadno sočnate in zelnate; večletne pa so
lesnate.

II. 0 steblu.

4. Steblo  (Stiingel, caulis) je tisti del rastline, ki nosi listje
in pozneje tudi cvet in plod; zato se pa tudi le na njem pokažejo
listni in cvetni bersti. On je navadno nad zemljo in raste k višku;
prav pogostoma se pa nahajajo tudi podzemeljska stebla različnih
podob in lastnosti, ktera se zato, ker so koreninam podobna, na¬
vadno prištevajo k pravim koreninam, se ve da napačno.

5. K podzemeljskim steblom  se prištevajo: 1) čebula
(Zwiebel, cepa); ona ima v sredi ploščnat mesnat del (čebulni krožeč
imenovan), izpod kterega izvirajo vlaknate korenine, in ki nosi
luskaste, mnogokrat lupinasto drug na druzega nakopičene liste,
navadno z bersti (čebulki) v svojih pashah. 2. Gomolj  (Knollen,
tuber), ki je odebeljen in omesenel del podzemeljskega stebla in
ki se razločuje od čebule v tem, da nima luskov in lupin. Bersti
so raztreseni po verhu gomolja. 3. Korenika  (VVurzelstock, rhi-
zoma) je korenini podobno, terpežno, podzemeljsko steblo, ki po¬
ganja nekoliko vlaknatih korenin in ki je pokrito z luskastimi listi;
le iz verha korenike izrastejo nadzemeljski listi in enoletni omladi.
Ona je navadno dolga, nagnjena ali ravna, zato se imenuje tudi
časih plazeča korenina.

6. N a džeme 1 j s k a stebla  so ali zelnata ali lesnata. Zel-
nata ali prava stebla so navadno mehka, terpe le 1 ali 2 leti in se
potem posušč. Posebne versti teh stebel ste: bil travnatih rastlin
(Halm, culmus), ki je navadno votla in kolenčasta inbetva  (Bliiten-
schaft, scapus), ki ne nosi listov, ampak le cvete. Lesnata stebla

104

se imenujejo debla  (Stamm, truncus); debla so prav terdna in
terpč večkrat prav mnogo let. Od debel druzih lesnatih rastlin se
bistveno razločujejo enojnata stebla palm, drevesastih lilij in praprot,
ki ne izvirajo iz glavne korenine , ki nimajo nič ali le nekoliko
rogovilastih vej in ki nosijo v verliu enojnat šop velikih listov.
Listi puščajo po poveršji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla
tudi nimajo lubja in znotraj imajo le raztresena stremena, ki so
proti sredi bolj rahla kakor pri kraju. — Navadna debla izvirajo
iz debele glavne korenine, ki je ravno tako jako razraščena kakor
deblo samo. Od zunaj je obdaja lubje in znotraj imajo mnogo
kolobarjastih letnic (Jahresringe), kterih število s starostjo raste;
po sredi debla je steržen (Mark), od kterega spet sega mnogo tra-
kastih prog (sterženovi stremeni, Markstralen) skoz les proti lubju.
Ta debla rastejo med lubom in lesom, tako da ležč najmlajši
lubovi deli (lika) koj na lesu, najmlajši les (belina) pa koj pod
lubjem.

7. Glede kakošnosti nadzemeljskega stebla  se razlo¬
čujejo rastline v zelišča  (herbae) in v lesnate rastline.  Ze¬
lišča so spet eno-ali dveletna (annuae ali biennes), ali večletna
(terpežna, perennes); perva imajo eno-ali dveletno korenino, zadnja
pa terpežno koreniko. Lesnate rastline se imenujejo drevesa  (ar-
bores), ako imajo deblo, ki se še le nekoliko nad zemljo začne
razraščati v veje, germi  (frutices) pa, če se kar pri tleh že raz¬
raščajo v tanke veje.

8. Se je treba, da se gleda pri steblu na podobo, mčr
in razrast.

9. Glede podobe  so skoraj vsa stebla podolgasta in valjasta,
so pa tudi stebla, ki so kratka, še celo obla, tudi ploščnata in raz¬
lično robata. Izgledi za to so čudna, ali bučam podobna ali lis-
tasta ali stebrasta stebla kaktic, štirirobata stebla ustnic, trorobata
ostric.

10. Glede meri  so stebla večidel k višku stoječa ali pa
nagnjena; so pa tudi rastline, ki imajo ležeče steblo, ki pri nek-
terih še celo sem ter tje spet poganja korenine (pritlike ali živice
rudeče jagode). Nektere rastline, ki same za se ne rastejo k višku,
spenjajo se na druge rastline in stvari s pomočjo ročic (vitic) in
zračnih korenin, ali se pa okrog njih ovijajo in sicer ali na desno
(kakor hmelj), ali pa na levo (kakor fižol, slak).

11. Steblo je jako mnogoverstno razraščeno.  Malokdaj se
dobi steblo, ki bi bilo popolnoma brez vej, ki bi bilo enojnato. Naj
bolj prosta razrast je vilasta, namreč ako se steblo razdeli v dve
enaki veji, ki se navadno spet in sicer večkrat vilasto razdelite. Na¬
vadno se pa glavno deblo ne razrašča v enake veje, ampak po-

105

ganja, časih nasprotne ali v vretencu stoječe, večidel pa raztresene,
neenake veje, ki se dalje razraščajo. Posebno drevesa so kaj raz¬
lično razraščena in njih veje se bolj ali manj od debla razprosti¬
rajo ; vse to je vzrok, da ima verh vsacega drevesa svojo posebno
podobo. (Primerjaj smreko in jelko z borom, laško topol s hrastom,
brezo z bukvo i. t. d.

III. 0 listji.

12. Kastlinsko steblo poganja večidel ploščnato listje  (folia).

Na vsakem popolnem listu se razločuje I. listna nožnica  (Blatt-
scheide), naj spodnji, steblo kakor nožnica obsegajoči del; 2. pecelj
(Blattstiel), ki nosi 3. listno ploščo  (Blattflache). Malo listja je,
ki bi imelo vse te tri glavne dele; navadno nima nožnice, večkrat
tudi ne peceljna, in listna plošča sedi neposredno kar na steblu, kte-
rega tudi časih obsega s svojim dnom ali po kterem se navzdol
steguje (tako pri sedečih, steblo obsegajočih in po steblu navzdol

se stegajočih listih). Pri listni plošči sami je treba gledati na

spodnjo in zgornjo stran, na rob, na dno, s kterim je ona piraščena,
na konec in na posebno razdeljenje listnih žilic.

13. Pri listih je posebno tudi treba gledati na mesto,  kje so
priraščeni, na podobo  in pogostoma tudi na delitev.

14. Gledč mesta,  kje so listi priraščeni, so listi ali posa¬
mezni, ali po dva, po pet ali po več šopoma združeni. Posamezni

listi so časih nasprotni, časih stoje v krogu okrog stebla (v vre¬

tencu), navadno pa so na videz brez reda raztreseni povsod po
steblu in vejah. Bolj natančno pregledovanje pa uči, da so tudi
takrat priraščeni v občudovanja vrednem redu na steblo, in sicer
ob nekaki, kačji ali vertelasti čerti (Spirallinie). Raztreseni listi
stojč časih po dveh straneh stebla (so dvoverstni). časih stoje po-
samni listi gosto skupaj v podobi zvezde verh navadno podzemelj¬
skega stebla in delajo takrat tako imenovane listne rožice (Rosetten).

15. Neizrečeno mnogoverstna je podoba  listja ali prav za
prav listne plošče, ker jc ona navadno največi listni del. So rastline,
kterih listi niso ploščnati in široki, ampak mesnati, okrogli in
časih še celo čerti podobni. Debeli, mesnati, valjasti listi nekih
debelolistnic in tanki, nitasti ali ščetinasti listi špargeljna, komarčka
i dr. spadajo le-sem. Najbolj pogostoma so pa vendar listi plošč¬
nati , in podoba njih plošče se mora bolj na tanko oznamovati s
priličnimi besedami. V tem obziru so listi okrogli,  ako je njih
listna plošča popolni krog, okroglasti,  ako se nje podoba pri-

106

bližuje krogu, pakrožni, ako so precej dalji, kot široki in po¬
vsod enako široki; jajčasti, ako so podolgama prerezanemu jajcu
podobni in tedaj proti koncu vedno oži; podolgas ti in suli¬
časti,  če so mnogo daljši, ko široki in če je list pri sredi širji
kakor na občh koncih; čertasti, če so dolgi, ozki in povsod enako
široki; ako so pri tem tudi togi in vednozeleni, imenujejo se tudi
igli čas ti ali šilasti,čese  okončavajo v dolgo^ , ostro bodico;
ako je list še oži, se pravi, da je ščctinast.  Še moramo omeniti
precej redke k u p a s t e (rautenformig) in trivoglate  liste.

16. To, kakšen je konec ali kakšno  je  dno  lista, spre¬
meni mnogokrat bistveno njegovo podobo. Konec  more res biti pri
isti listni podobi špičast, dolgo-ali kratko-prišpičen, pa tudi zokrog-
ljen, tumpast, mulast in še celo nekoliko izrezan, izrobljen (ausge-
randet). Tudi dno je mnogokrat zoženo in podaljšano in še več¬
krat šobasto, ker je pri sredi bolj ali manj izrezano. Tako postanejo
posebne listne podobe, kakor klinasti, lopatičasti in narobe
jajčasti  listi, ki imajo zokrogljen, širji konec in ože dno; dalje
pri dnu izrezani ledvičasti, serčasti, pšičasti in kopjasti
(spiessformig) listi. Pri ledvičastih listih je konec tumpasto zokrog¬
ljen ; pri serčastih pa v resnici špičast; pri obeh obstoji dno iz dveh
tumpastih kerp ali šob. Pšičasti in kopjasti listi so ostro prišpičeni
in pri dnu špičasto izrezani s špičastima kerpama, ki ste oberi^eni
pri pervih navzdol, pri druzih v stran. Izrezan konec in špičasto
dno imajo narobe-serčasti  listi.

17. Kar se tiče delitve  listov, je ali samo njih rob raz¬
deljen, ali pa tudi listna plošča  ali še celo pecelj.  Listom,
ki niso razdeljeni, se pravi, da so celi, in glede roba, da so celo-
robi;  dalje so listi enojnati,  ako niso do peceljna razdeljeni.

18. Listni  rob  je mnogokrat bolj ali manj zarezan in pravi
se, da je napiljen  (gesagt), če so odrezki (roglji) in zareze špi-
časti; nazobčan  (geziihnt), če so samo roglji špičasti, zareze pa
tumpaste, in narezan  (gekerbt), če so roglji tumpasti, zareze pa
špičaste. So tudi dvakrat napiljeni  listi, ako so njih roglji
(zobovi) spet napiljeni.

19. Listna plošča  more biti bolj globoko, ali bolj plitvo
razdeljena in sicer tako, da so obernjeni roglji ali odrezki vsi
proti listnemu dnu kakor persti na roči, ali pa da si stoje ravno
nasproti (d la nas ti in pernasti  (fiederformig) listi. Ako listna
ploha ni do srede vrezana, imenuje se list kerp ali capast  (lappig);
ako je do srede vrezana, razcepljen  (gespaltet); ako je še glo-
bokeje ko do srede vrezana, imenuje se list prav za prav razde¬
ljen  (getheilt), in razrezan  je list, ako segajo zareze do dna.
To številu, meri in velikosti zarez so listi 2-, 3-, 5, mnogo-, per-

107

nasto-kerpi, -nacepljeni -delni in -zarezani (2-, 3-, 5, viel-, fieder-
lappig, spaltig, theilig, schnittig).

20. Časih se pecelj razdeli  na  vej  e in nosi potem več
listkov, ki si vse skupaj mislimo, da so en sam (z 1 o ž e n) list. Ste
dve poglavitni podobi zloženih listov: dlanasti ali perstati,
pri kterih stoji na koncu vkupnega peceljna več listkov (kakor
persti na roki) in p e r n a t i (gefiedert) listi, kterih listki stoje po
obeh straneh vkupnega peceljna tako, da so taki listi nekoliko po¬
dobni tičjim peresom. Perstati listi se imenujejo po številu njih
listkov dvojnati, trojnati, četvernati, peternati, sedmčrnati ali deve-
tčrnati. Pernati listi so parno-pernati (paarig gefiedert), ako imajo
po obeh straneh enako mnogo listkov, ali so pa liho pernati (un-
paarig gef.), ako stoji konec peceljna en sam listek. Časih nosi
vkupni pecelj spet pernate liste, ki zamorejo sami spet biti tudi zlo¬
ženi; tako postanejo dvakrat, trikrat in večkrat pernati listi.

21. Z delitvo stoji navadno tudi v zvezi razdelitev listnih
žil.  Listi z vsporednimi (parallel) ali zakrivljenimi žilami so na¬
vadno celi in celorobi; listi s perstastimi žilami so mnogokrat dla¬
nasti ; listi s pernastimi žilami so pernasto deljeni ali zloženi.

22. Listje je tudi verlo različno glede terpečnosti in po¬
ve r šine.

23. Glede terpečnosti je posebno imenitno vednozeleno
listje mnogih dreves (skoraj vseh storžnjakov in vednozelenih list¬
nih dreves toplejih krajev), ki se obletava mnogokrat še le čez več
let in le malo po malo. Druge lesnate rastline srednje-toplih krajev
se obletavajo vsako leto. Listje drugih zclnatih rastlin in palm se
pa ne obletava, ampak zvene in se posuši na steblu, navadno s
tem vred.

24. Listje, kakor sploh vsi zelnati deli in tudi stebla, so po¬
kriti mnogokrat s kosmatinicami,  kterih ne smemo prezirati,
ker so glede debelosti, dolgosti in gostosti, in gledč mesta, ktero
je ž njimi poraščeno, važne znamenja mnogih rastlin. V tem obziru
se pravi, da so rastline ali posamni rastlinski deli goli, gladki in
svitli, ako nimajo nikakoršnih kosmatinic; ako jih pa imajo, so pa
drobno-, debelo-, gosto- in po robu kociničasti ali pa kosmati, vol-
nati, ščetinasti, slezasto-kocinasti. Med ščetinicami so posebno ime¬
nitne pekoče ščetinice kopriv.

So pa tudi listi in še bolj pogostoma stebla, ki imajo na po-
veršino slabo priraščene bodice ali še celo terne, izvirajoče iz lesa
ali iz listnih žil. Časih se končava list ali veja v nitast, večidel
zavit konec (vitico ali ročico) ki pomaga rastlinam, da se lajše
spenjajo.

108

25. Mnogo listov je, ki so podperti pri dnu njih peceljna z
manjšimi ali večimi listki, p rili stki  (Nebenblattchen) imeno¬
vanimi , ki imajo različne podobe. V kotu ali pashi med
listi in med steblom imajo vse rastline s terpežnim steblom
popke, berste ali oči,  ki niso nič druzega, kakor nerazvite
osnove novih listnatih mladik in cvetov. Ti bcrsti se izprezajo in
razvijejo, ako je vreme ugodno, verlo hitro (pri nas navadno po¬
mladi) in poganjajo ali le listje ali le cvetje ali oboje skup. Tedaj
go bersti listni, cvetni in mešani.

IV. 0 cvetu.

26. Pod imenom cvet  (flos, Bliite) se v prirodopisu rastlin¬
stva razumevajo tisti rastlinski deli, ki so potrebni, da rodi rastlina
plod in sad, z lastnimi ogrinjali ali obodi vred. V navadnem govoru
pa se mislijo pod cvetom ali cvetlico samo ta večkrat zavolj veli¬
kosti , lepote in prijetnega duha posebna cvetna ogrinjala (obodi),
kterih pa mnoge rastline nimajo, ali ki so mnogokrat jako neznatna.

27. V vsakem popolnem cvetu  (kakor jih imajo post.
rože, nageljni, naša sadna drevesa) se lahko razločujejo štirje po¬
glavitni deli, ki so kakor sosredni (koncentriški) krogi drug v drugem.
Ti so, ako začnemo od zunaj: l)čaša  (calyx, Kelch), krog sestav¬
ljen večidel iz zelenih listov, ki so mnogokrat soraščeni v cev. 2)
V e n č i č (corolla, Blumenkrone), krog, sestavljen iz več, mnogokrat
tudi v eno celoto soraščenih, večidel živo in različno pisanih listov.
3) Prašniki  (stamina, Staubgefasse), krog sestavljen iz posebnih,
večidel peceljnatih organov, z glavico na koncu in 4) pestič
(pistillum, Stampel) v sredi cveta, ki je spodej debelejši kakor
zgorej in ki se končava navadno v nit.

28. Skušnja uči, da so izmed štirih poglavitnih delov popol¬
nega cveta samo prašniki in pestič neogibno potrebni, da rodi
rastlina zrel plod in sad, in zatč je pa imajo tudi vse cveteče
rastline. Čaša in venčič pa sta, ker le pokrivata ali ogrinjata praš¬
nike in pestič, manj bistvena in jih nektere rastline še celč nimajo.

29. Nima pa vsak cvet prašnikov in pestičev. Cveti, ki imajo
prašnike in pestiče, se imenujejo obojni ali popolni;  cveti
pa, ki imajo ali samo prašnike ali samo pestiče, imenujejo se sploh
nepopolni,  in sicer prašnični cveti,  ako imajo le prašnike
pestični cveti,  ako imajo le pestiče. Mnogokrat so prašnični
in pestični cveti na isti rastlini, in cveti se imenujejo takrat eno-

109

d o m n i (einhausig), ako so pa na eni rastlini samo prašnični cveti,
imenujejo se cveti dvodomni  (zrveihausig). — Cveti, ki imajo
le enojni cvetni pbod (perigonium, einfacke Bliitendecke), se ime¬
nujejo tudi o b o d n i k i (Perigonbliiten); taki, kteri nimajo nika-
koršnega cvetnega oboda, tedaj ne čaše, ne venčiča, se imenujejo
goli.

30. Enojno cvetno ogrinjalo ali obod  (Perigon) je
ali čaši podoben, ali pa venčiču. Dalje je ali eno-ali večlistnat in
je pravilne ali nepravilne podobe, kakoršno imajo tudi prave čaše
in venčiči. Cveti travnatih rastlin, lilij, nekterih mačnic i. t. d. imajo
obode različnih podob.

31. Čaša  ali zunanji krog dvojnega cvetnega oboda obstoji
iz več zelenih, listastih delov, čašnih listkov, ki so ali prosti ali pa
med seboj soraščeni, in ki imajo pravilno ali nepravilno podobo.
Časih je čaša tudi druge kakor zelene barve in takrat je podobna
venčiču. Tudi so priraščeni prašniki mnogokrat na čašo. Kedar
cvet ocvete, čaša odpade ali pa ostane tako dolgo, da plod dozori;
ako ne odpade, tedaj se med dozorevanjem mnogokrat jako povekša.

32. Ven čič ali notranji krog dvojnega cvetnega oboda ob¬
stoji iz več, različno barvanih, listastih delov, iz lističev (Blumen-
blatter), ki so ali prosti ali soraščeni. V tem obziru se razločujejo
eno-in mnogol  i s tič  ni  venčiči. Oboji zamorejo biti pravilni
ali nepravilni.  Na en o 1 i s t i č n e m venčiču se razločujeta v
obče cev, najspodnji, navadno oži del, in rob,  zgornji, odperti,
mnogokrat široki venčičev del. Med obema je tako imenovano
g e r 1 o (Schlund). Najvažniši enoli stični, pravilni  ven¬
čiči so: 1) obli  (kugelformig) venčič (pri navadni boroynici), kije
podoben zgorej odperti krogli; ako je malo bolj podojgast, pravi
se tudi, daje  venčič ver čast; 2) cevasti  (rdhrenformig) venčič,
ki je podoben votlemu valjarju ali cevi; 3) zvončasti  (glocken-
formig) venčič, ki je podoben široko cevastemu s širjim gerlom; 4)
lija  s ti (trichterformig) z ozko cevjo, ki se razširja proti robu le
malo po malo ; 5) kole s as ti (radformig) venčič s prav kratko cevjo
in s širokim, ploščnatim robom. Nepravilni, enolistični  venčiči
so: 1) ustnati cvet,  cevast venčič, kterega rob je razcepljen v
dva neenaka dela (v zgornjo in v spodnjo ustno). Ako zapira
spodnja ustna gerlo ustnatega cveta, se pravi, da je tak cvet zijalast
(rachenformig ali maskiert). 2) Jezi časti  venčič, s cevastim robom.

33. Na lističih večlističnega venčiča se razločuje spodnji pecelj-

nati konec, tako imenovana že bi ca (Nagel), od zgorej širokega
dela, od glavice  (Platte), kar je posebno očitno pri nagelj¬
nih. Najvažniši pravilni  v e č 1 i s t i č n i venčiči so : 1)

k r i ž a s t i (kreuzformig) venčič, s 4 dolgožebičastimi, na vskriž

stoječimi lističi} 2) rožasti  (rosenformig) venčič, obstoječ iz 5

110

navadno serčastih ali okroglastih kratko-žebičastih lističev; 3) ldin-
časti  venčič (nelkenartig) s 5 dolgožebičastimi lističi v cevasti
čaši; 4) slezinasti  (malvenartig) venčič s 5 kratko-žebičastimi,
pri dnu nekoliko soraščenimi lističi. Najbolj imenitni in nepra¬
vilni ve čli stični  venčič je metuljasti  c v et  (Sclimetterlings-
bliite) s 5 neenako velikimi lističi, izmed kterih je zgornji, naj-
veči, nazaj zavihan in se jadro  (vexillum, Fahne) imenuje; stran¬
skima dvema, ki sta oba enake podobe, pravi se krila  (alae,
Fliigel) in dvema spodnjima, mnogokrat soraščenima se pravi ladja
(carina, Sckiffchen oder Kiel). Prav posebnih podob so cvetni obodi
preobjede in svalnika.

34. Prašniki  (Staubgefasse) obstoje iz večidel nitastega ali
recelj nag tega, redkokdaj listastega dela, iz prašne niti  (Staubfaden),
ki nosi dvopredalčast, z drobnim, navadno rumenim prahom, s
cvetnim prahom  (pollen, Blutenstaub), napolnjen mešiček, ki
se mu pravi p r a š n i c a (anthera, Staubbeutel). Časih pa tudi ni prašne
niti. Prašnikov je navadno po več v cvetih in so jako različni
glede dolgosti, gledč mesta, na kterem so priraščeni in glede med¬
sebojne zveze. Prašniki so vsi enako dolgi, ali so pa nekteri daljši,
kakor drugi; glede mesta, na kterem so priraščeni, je treba gledati,
ali so priraščeni na čašo, na venčič, na plodišče (konec cvetnega
receljna) ali na steblo samo; zadnjič glede medsebojne zveze, ali
so soraščeni z nitmi ali s prašnieami. Ako so soraščeni z nitmi,
je treba gledati, ali delajo eden ali dva ali več snopičev.

35. Pestič  (Stampel) obstoji: 1. iz plodnice  (Fruchtknoten,
ovarium), najspodnjega, navadno debelejega dela, ki ima že v sebi
osnovo prihodnjega semena; 2. iz vratu  (stylus, Griffel), cevastega
nitastega dela, ki ga pestiči nekterih rastlin tudi nimajo, in 3. iz
b r a z d e (stigma, Narbe), najzgornjega, verlo različnega pestičevega
dela, ki skergava (absondern) navadno nekako klejasto tekočino.
— Pestič je v sredi cveta, in sicer samo eden ali pa jih je več;
pravi se, da je pestič p r o s t ali n a d c v e t e n (frei oder oberstandig),
ako stoji nad cvetnimi obodi in nad prašniki, podcveten  (unter-
standig) je pa, ako so cvetni obod in prašniki verh plodnice pri¬
raščeni. — Iz pestiča se razvije plod, pa kakor uče brezštevilne
skušnje samo takrat, ako je bil poprej cvetni prah v neposredni
dotiki s pestičevo brazdo.

36. Izmed posebnih nebistvenih cvetnih delov je treba opom¬
niti mednike  (nectaria, Honiggefasse), ki so navadno pri dnu
venčiča in ki skergavajo (absondern) sladek sok. Od zunaj večkrat
podpirajo cvete in tudi cela cvetja posamni listi, ki se jim pravi
krovni listki  (Deekblatter) ali krovne luske  (Deckschuppen).
Tu sem spadajo tudi tulci  (Bliitensckeiden), ki popolnoma zakri¬
vajo časih cvete ali cvetja,

111

37. Cveti se pokažejo redko kdaj posamno, ampak navadno
po več skupaj, mnogoteroma združeni, na vkupnem receljnu. Način,
po kterem je uversteno več cvetov na vkupnem receljnu, imenuje se
cvetje  (inflorescentia, Bliitenstand), in to je za mnoge rastline
važno znamenje. Najvažniše podobe cvetja so: 1. Klas  (špica,
Aehre), cvetje z enojnatim, k višku stoječim, vkupnim cvetnim pe-
celjnom (koželjem), na kterem sede posamni nepeceljnati cveti. To
cvetje je vselej verli stebla, in ne odpade poprej, ampak se posuši
s steblom vred. So enojnati in zloženi klasi; zadnji nosijo namesto
posamnih cvetov sami spet klaske. 2. Mačica  (amentum, Katzchen)
z enojnatim, omahlim, večidel visečim koželjem in z nepopolnimi,
mnogobrojnimi, sedečimi cveti. Nahaja se samo po vejah lesnatih
rastlin in odpade, kedar ocvete. 3. Betic  (spadix, Kolben) z enoj¬
natim, pa debelim in mesnatim koželjem, po kterem sedi vse gosto
malih cvetov. 4. Grozd  (racemus, Traube) z enojnatim koželjem,
ki nosi podolgoma posamne, precej enako dolgo peceljnate cvete.
5. Češulja  (corymbus, Doldentraube) je grozdu podobna, samo
da imajo posamni cveti toliko dalje pecelj ne, kolikor globokeje
izvirajo, tako da so zavolj tega vsi cveti v eni ravnici. 6. Kobul
(umbella, Dolde) ima precej enako dolge peceljnate cvete, ki pa
izvirajo vsi iz istega mesta vkupnega peceljna. So enojnati in zlo¬
ženi kobuli; pri zadnjih nosijo posamni cvetni peceljni sami spet
kobulčke. 7. Cvetna glavica  (capitulum, Kopfchen) obstoji iz
več • kratkopeceljnatih ali sedečih cvetov, ki stoje vsi gosto skupaj
na koncu vkupnega peceljna. 8. Košek  (flos compositus, Kopf-
blume) obstoji iz mnogo majhnih cvetov, ki sede na razširjenem,
keglju ali krožcu podobnem koncu vkupnega pečeljna, na tako
imenovanem cvetišču  (receptaculum, Fruchtboden), in ki je ob¬
daja vkupni ovojek  (anthodium, Htillkelch). 9. Lat (panicula,
Rispe) je cvetje s do verha segajočim koželjem, ki je jako vejnat,
posebno pri dnu, tako da je celo cvetje nekake piramidaste podobe.
Ako ima lat cvete gosto skupaj, imenuje se tudi kita  (thyrsus,
Strauss). 10. Nepravi kobul  (cym:i, Trugdolde) je močno raz¬
raščeno cvetje brez do konca segajočega koželja z neenako visocimi
vejami in z navadno v eni ravnici ležečimi cveti.

38. Ne razvijejo vse rastline cvetja svojega vse na enkrat,
ampak v vsakem letnem času so druge rastline v cvetji. Uverstenje
rastlin po dobi, v kteri cveto , imenuje se cvetni koledar
(Bliitenkalender). Mnogo cvetov je dalje, ki imajo to posebnost,
da se odpirajo ali zapirajo v posebnih dnevnih urah. Na to se
oslanja tako imenovana cvetna ura.

Slavni švedski prirodoslovec Dragotin pl. Linnč  je glede
razmere posamnih cvetnih delov, posebno prašnikov in pestičev,

39. Pregled Linnč- ove sestave rastlin.

112

osnoval razdelitev rastlinstva (sestavo), po kteri se vverstujejo vse
rastline v 24 razredov (Klassen). Po tej sestavi so:

I. Rastline z očitnimi cveti, posebno z razločljivimi prašniki
in pestiči (Phanerogamae; večina vseh rastlin, ki so dalje razdeljene
v sledečih 23 razredih). Te imajo ali:

A. Popolne cvete (1.—20. razred), ali B. nepopolne cvete (21.—23.
razred). V popolnih cvetih so prašniki ali popolnoma prosti
(1.—15. razred), ali so pa soraščeni (16.—20. razred). —
Pri cvetečih rastlinah s popolnimi cveti in s prostimi prašniki
so ti ali vsi enako dolgi (1.—13. razred ali pa neenako dolgi
(14.—15. razred).

Cveteče rastline s popolnimi cveti, s prostimi in enako dolgimi
prašniki spadajo

priraščenih prašnikov.

Cveteče rastline s popolnimi cveti, s prostimi pa neenako
dolgimi prašniki spadajo

v 14. razred (Didvnamia), ako imajo 2 daljša in 2 krajša

prašnika;

„ 15. „ (Tctradvnamia), ako imajo 4 daljša in 2 krajša

prašnika.

Cveteče rastline s popolnimi cveti in s soraščenimi prašniki
spadajo

v 16. razred (Monodelphia), ako so prašniki v 1 snopič;

„17.  „ (Diadelphia), „ „ „ „ 2 „

„ 18. „ (Polyadelphia), „ „ „ „ 3 ali v več

snopičev soraščeni;

„ 19. „ (Syngenesia) ako so prašnice v cev soraščene;

„ 20. „ (Gynandria), „ „ prašniki s pestiči soraščeni.

B. Cveteče rastline z nepopolnimi (prašničnimi in pestičnimi) cveti
spadajo

v 21. razred (Monoeeia), ako so oboji cveti na istem deblu;

113

v 22. razred (Dioecia), ako so oboji cveti na različnih

deblih;

„ 23. „ (Polygamia), ako se nahajajo razun prašničnih

in pestičnih cvetov tudi še popolni
cveti.

II. Rastline s skritimi cveti, posebno brez pravih prašnikov
in pestičev. Te spadajo vse v 24. razred (Cryptogamia).

V. 0 plodu.

40. Plod  (fructus, Frucht) se imenuje v rastlinstvu popolnoma
razviti pestič. Kedar cvete cvet, tedaj se posebno pestičeva plodnica
jako povekša in pri tem se razvijejo v nji skriti semenovi popki
v zrela semena.

41. Na vsakem plodu se razločujeta dva poglavitna dela:
1) Op  1 od  j e (Fruchtktille) in 2. Seme  (Same). Mnogokrat je
oplodje tako priraščeno semenu, da je ves plod podoben semen-
s kemu zernu. Navadno se pa od zapertega semena lahko razločuje
oplodje, ki je časih kožasto, usnjasto, časih mesnato, lesnato ali še
celč terdo, kakor kamen.

42. Nektere posebno važne verstt plodov  s k semenu pri¬
raščenim oplodjem so: 1) G o 1 e c (Caryopsis, Schalfrtichtchen), znani
žitni plod. Se razvije iz proste nadcvetne plodnice. 2) Rožka
(achenium, Schliessfrlichtcken) je prejšnjemu jako podobna, samo
da se razvije iz podcvetne plodnice in da zavolj tega nosi mno¬
gokrat pri verhu, večkrat v kodeljico  (pappus, Federkrone) spre¬
menjen čašni rob. Košarice (jerbasnice) imajo enojnato rožko, ko-
bulnice pa dvojnato, ker visita na razcepljenem nitastem nosaču
(plodonoscu) dva taka plodiča. 3) Tverdke ali oreščiči  (Ntiss-
chen) so navadno po 4 na dnu čaše ustnic in hrapavo listnic. 4. Pe-
rutka  (samara, Flligelfrucht), enosemni plod, ki se lahko spozna
na kožastih svojih podaljških. Javorjev plod je dvojnata, brestov plod
je enojnata in okroglasta, jesenov plod je enojnata in klinasta perutka.

43. Nektere posebno važne versti plodov  z očitnim in lahko
odločljivim oplodjem so: 1. Pravi oreh  (nux, Nuss), enosemni plod,
obdan s suhim oplodjem, ki se ne izpreza (lešnik, želod, pravi ko¬
stanj). 2. Glavica  (capsula, Kapsel), mnogosemni plod, s suhim
oplodjem, ki se ali izpreza v 3 ali več delov (v loputice kakor post.
pri vijolici), ali se pa odpre s pokrovcem (pri zobniku), ali se pa
izpreza le toliko, da se naredijo ali luknjice (pri maku), ali pa
zobčki (pri nageljnu). Sicer je pa ta plod znotraj enopredalčast ali
pa v več predelcev razdeljen. 3. Strok  (legumen, Hiilse), večidel
večsemni plod s suhim, dvoloputastim odplodjem. Semena se derže
veje obeh loputic, tako imenovanega terbuhovega šiva (Bauchnaht),
plod vseh rastlin, ki imajo metuljaste cvete). 4. Lusk  (siliqua,

RMtlinitvo, 8

114

Schote), večsemni plod s suhim, dvoloputastim oplodjem in s po-
srednjo kožo, ki deli plod v 2 predalca in ki nosi navadno semena.
Ako je lusk tako širok, ali širji kakor dolg, pravi se mu lušček
(silicula, Schotchen). (Taki plod imajo križnice). 5. Koščičasti
plod  (drupa, Steinfrucht) se ne izpreza in obdaja ga zunaj mes¬
nato ali usnjasto, znotraj kakor kamen terdo oplodje, ki ima
navadno le eno seme v sebi (navadni oreh, koščičasto sadje.) 6.
Jabelko ali pečkati plod (pomum,  Apfel- oder Kernfruckt) je
mesnat in se ne izpreza. Na temenu ima iz posušenih časnih kraj¬
cev obstoječo muho in v sredi večpredalčasto peščišče (Samenhaus),
v kterem je navadno več semen. 7. Jagoda  (bacca, Beere) je
mesnat ali sočnat plod, ki se ne izpreza in ki ima v sredi eno ali
več, ne v Jkako posebno kožo še zavitih semen.

44. Se nektere imenitne versti plodov se naredijo s tem, da
kedar ocvete cvet, posamni drugi deli cveta ali cvetja se povekšajo,
olesene ali omesene tako, da pokrivajo prave plodove. Sem spada
st or ž ali češarek  (strobilus, Zapfen), ki se naredi, ako pri jelo¬
vem drevji olesene krovne luske mačic; ako pa te luske omesene,
naredi se storžasta jagoda  (Zapfenbeere.) Dalje spada sem plod
rudeče jagode in figovca, pri kterem omeseni plodišče. Plod nek-
terih listnih dreves obdaja posebna skledica  (cupula, Becherliulle).

45. Tudi na semenu  (semen, Same) je treba več delov do¬
bro razločevati; posebno pa semensko  ko  žico  (Samenhulle) in
jedro  (Samenkern). Jedro obstoji pri mnogih rastlinah (pri fižolu,
mandeljnu, orehu) le iz tako imenovane kali  (Keirn) ; pri drugih
pa (pri žitu, kokosovem orehu, dateljnu) tudi še iz tako imenova¬
nega belaka  (Ehveiss).

46. Poglavitni del vsakega zrelega semena je kal (Keim), ki
je prav za prav že majhna mlada rastlinica. Iz kali se razvije
nova rastlina iste versti, ako ima dovolj toplote in ako zamore
dovolj vode in zraka do nje. Že na kali se razločijo stebelce
(Stangelchen), koreninica ali cima  (Wfirzelchen) in eden ali
več listov, kise  jim pravi k a lic e (Keimbliitter oder Samenlappen
cotvledones). Vsi ti deli se posebno lahko razločijo na večih se¬
menih, ki nimajo belaka, najlože se pa vse to vidi na kalečih
takih semenih. Rastline, kterih semena so napolnjena tudi z moka¬
stim ali roženastim belakom, imajo navadno prav majhno kal, ki
leži v belaku. Kedar kali, se tudi ta jako povekša tako, da se lahko
vidi, kakošna da je. Na vse to se oslanja razdelitev rastlin v brez-
kaličnice  (Acotyledones, samenlappenlose), ki nimajo semena s
kaljo in tudi ne cveta; in v eno- in dvokaličnice  (Monocoty-
ledones et Dicotyledones, ein- und zvveisamenlappige), ki imajo
očiten cvet in seme z eno ali z dvema kalicama (Samenlappen).

Na koncu nauka o rastlinstvu se verlo priporočajo še pregledna ponavljanja
o razširjanji in koristi rastlin. Kar smo povedali v vvodu k prirodopisu rastlinstva,
paj služi pri tem za vodilo.


Slovenski imenik rastlin*).

Agava amerikanska 59.
Ajda navadna 116.
Akacija 280.

Ananas pravi 60.

Balsam planinski 188.
Bambus 31.

Banana pod 64.

Bazilika za 176.

Berdnja za 128.

Bersota pod 231.

Berš 202.

Beršljan navadni, 210.
Bezeg čemi 144.

„ spanjski 147.

Biberneljica navadna 201.
Biluš porabui 52.

Blušec černojagodasti pod
161.

Blušec rudečejagodasti 161.
Bob 277.

Bobovec za 238.
Bombaževec zelnati 249.

„ drevesasti pod

249.

Bombaževec rumeni pod
249.

Bor černi, 77.

» gorski 78.

„ navadni 76.

Borovnica 186.

Brada kozja 135.

Bradovec 6.

Bradovienik 222.

Brek pod 263.

Breskev 254.

Brest navadni, 101.

Breza bela 92.

Brina navadna 84.

Brokola pod 231.

Brošč 141.

Brusnica 187.

Buča divja 161.

„ navadna 158.

Bučnik 174.

Bukev navadna 97.

*)  menu pridjano

Ceder libanonski 82.

„ sibirski 80.

Cevke 145.

Cibora pod 256.

Cikorija 133.

Cipresa vednozelena, 83.
Citronovec 296.

Čajevec kitajski, 250.
Čebula navadna 47.
Čebuljeek višnjevi 43.
Čemž 259.

Černiče tičje 187.

Češenj 49.

Češmin navadni 230.
Češplja 256.

Čeveljc lepi 63-
Čevo knrje 246.

Cober za 176.

Crepinjek 94.

Črešnja navadna 257.

„ volčja 153.

Detelja medena 283.

„ nemška 274.

„ šmarna 282.

„ travniška 273.

„ turška 275.
Deteljica kisla ali zajčja
287.

Dežen navadni 202.

Dinja cukernata 160.

„ vodena pod 160.
Dremavka 57.

Dren 209.

Drevo mandeljnovo 253.
Drobnjak 48.

Dušica materna 173.

„ svinjska 156.

Endivija pod 133.

Figovec navadni 108.

Fižol laški pod 272.

„ navadni 272.

„ rodeči pod

Gaber 99.

Gabez rudeči 168.

Gadovec navadni 170.
Georgina spremenljiva za
128.

Goba kresivna 13.

Goban jedljivi 14.
Gomoljika černa 10.
Gorčica bela za 238.
Govšec enoletni 115.
Graden 94.

Grah navadni 270.

Grahor pomladanski divji
281.

Grašiča navadna 276.
Grebenčki petelinovi 275.
Grenkuljica za 176.

Grint masleni navadni 128.
Grozdjiče 295.

Haluga mehurjasta 2.
Hiacint vertni 45.

Hmelj navadni 106.
Homulica navadna 214.
Hrast peceljnati 93.

„ poletni 93.

Hren 238.

Hruška navadna 260.

Iglec 164.

Iskrica nebina kitajska za
128.

Jablana navadna 261.
Jabelko voleje 151.

Jagoda černa 186.

„ rudeča 267.

„ volčja 53.

Jagnjed beli 90.

Janez sladki 203.

Javor beli pod 292.

„ šiljastolistni 292.
Ječmen navadni 34.
Jelenovec 5.

Jelka 75.

Jelša černa, 91.

število kaže številko popisane rastlinske versti.

116

Jerebika navadna 263.
Jesen navadni 102.
Jeternik 218.

Jetičnik njivski 182.
Jetrenjak studenčni 18.
Jezik volovski 169.
Jurjevka 224.

Kačnik 65.

Kadulja travniška 175.
Kakt dinjasti za 217.

„ navadni 217.

Kalina 146.

Kalnžniea 224.
Kamenterica 216.

Kamilica prava 123.

Kapus 231.

Karvijol pod 231.

Katanec za 239.

Katran za 238.
Kavčukovec pod 114.
Kavlja pod 232.

Kavovec pravi 142.
Kervnica navadna 9.
Kervomočnica travniška

285.

Ketnica zlata za 176.
Kimena 200.

Kislica navadna 117.

Kleg 245.

Klinček 244.

Klobuk zlati 42.

Kobulica 237.

Kokovičnik hribovski za
128.'

Koleraba pod 231.

Kolmež navadni 66.
Komarček navadni 205.
Konoplja navadna 105.
Koper navadni 204.

Koprec 205.

Kopriva mala 104.

„ niertva *172.

„ velika 103.

Koren navadni 199.

„  poletni veliki 184.
Korenina sladka 21.
Koruza 36.

Kosmatinec pod 219.
Kosmulja 294.

Kostanj divji 293.

„ pravi 98.

Kostanjičevje 146.

Kren vednozeleni 216.
Kreša travniška 234.

» vodna za 238.

Kristavec navadni 156.

Krompir 149.

Kruhovec navadni. 109.

„ opični za 249.
Kukmak 16.

Kukovec 61.

Kumara navadna 159.
Kumin navadni 200.
Kustovnica 154.

Lakota rumena 140.

Lan 286.

Lapuh navadni 120.

Latje medvedovo 269.
Lavorika cimetova pod 118.
„ kaferna pod 118.
„ žlahtna 118.

Leča navadna 271.

„ turška 278.

Lesičica jedljiva 15.
Lesičjek navadni 25.
Leska navadna 96.

Lilija bela 41.

Limba 80.

Limona pod 296.

Lipa hostna 251.

„ malolistna 251.

„  velikolistna 252.
Lipovec 251.

Lipovka 147.

Lišaj izlandski 4.

Ljubica 290.

Ljulika navadna 35.
Ločika 138.

Ločje za 38.

Lokvanj 213.

Lopatica 222.

Loža vinska 211.

Lučnik veliki 181.

Luk 50.

Lusnec navadni 183.

Mačeha pod 291.
Madronšica navadna 180.
Mah morski 2.

„ šotni ostrolisti 19.
Majkalan 180.

Majaron za 176.

Mak divji 242.

„  vertni 241.

„ zajčji pomladanski 221.
Maklen pod 292.

Malinjek 265.

Mandelj 253.

Maslina 148.

Mgrglica 255.

Marjefica navadna 121.
Mecesen navadni 81.

Mečiček 29.

Mehurka 278.

Melisa za 176.

Merkva pod 232.

Meseček za 128.

Meta konjska za 176.

„ poprova za 176.
Metelika 274.

Metlja 113.

Mirabela pod 256.

Mišjek pikasti 207.

Mleček garjevi 114.

„ kervavi 240.
Mleko tičje 44.

Mošnjica dišeča 61.

Murba bela 107.

„ černa pod 107.
Mušnica rudeča 17.

Muza 64.

Nagelj vertni 244.

Nagnoj 279.

Naperstec rudeči 178.

„ rumeni 179.
Narcis beli 58.

Natresk navadni 215.
Nedotika 289.

Nešplja navadna 262.
Norica pod 57.

Oblajst za 238.

Oči mačje 167.

Odolin veliki 177.
Ogerščica 232.

Ohmelje 213.

Ohrovt pod 231.

Oko volovsko 122.

Okrak potočni 1.

Olika prava 148.

Omela bela 212.

Oreh navadni 100.
Orehovec 283.

Oskoruša pod 263.

Osladje močvirsko 269.
Ostrica 37.

Ostrožnik 227.

Ovčica 162.

Oves navadni 26.

Palma dateljnova navadna

68 .

Palma kokosova prava 69.
„ pritlična navadna 72.

„ sagova prava 70.

„ ščitasta navadna 7 3.
„  terstinasta navadna
71.

117

Parkeljci kozji 145.
Parkeljc lesičji 12.
Pažulek 79.

Pečenka 16.

Pelin 125.

Perunika nemška 54.

„ vodna 55.

Perla 139.

Pesa navadna 111.

„ bela pod 111.

„ rudeča pod 111.

„ prava pod 111.
Peteršilj navadni 197.

„ pasji 206.
Fetoperstnik beli pod 268.
„ gosji pod 268.
„ pomladanski

268.

Petoperstnik sreberni pod
268.

Petoperstnik stegnjeni pod
268.^

Pinja žlahtna 79.

Platan vzhodni 110.

„ zahodni pod 110.
Plavica 129.

Plesenj navadni 8.

Plešec navadni 237.
Plitvičarka zidna 3.
Plučnica navadna 166.
Plačnik beli 243.

„ rumeni pod 243.
Plučnjak 4.

Plutec 95.

Podlesek jesenski 46.
Podlesniea glistna 22.
Podzemljica 149.

Pogačica kozja 143.
Pomeraneevec 297.

Poper turški 152.

Poprika 152.

Potočnica navadna 167.
Potonika navadna 226.
Potovica konjska 131.
Potrošnik navadni 133.
Praprot orlova 23.
Praprotica navadna 20.
Predeniea prava 193.
Preobjeda prava 228.
Preslica njivska 24.
Pripotec veliki 195.

Proso morsko 171,

„ pravo 27.

Pšenica navadna 33.

Pšeno laško 28.

Purpelica 242.

Rajž 28.

Kavs rudeči 188.

„ rujavi pod 188.
Razhudnik 150.

Redkev povertna 235.
Redkvica pod 235.

Regrat navadni 134.

Rep konjski pod 24.

„ kozji beli 113.

Repa 233.

Repinec navadni 132 i _^_ J .
Repuh navadni za 128.
Reseda dišeča 239.

„ navadna pod 239.
Rež 32.

Riček za 238.

Rij a za 16.

Rman navadni 124.

Robida 266.

Robinja navadna 280.
Rogoz 67.

Roža mesečna pod 264.

„ sv. Janeza 288.
Rožičevec 284.

Rožmarin pod 176.

Rušje 78.

Salata divja 138.

„ smerdljiva pod 138.
„ vertna 137.
Selzenovec divji 247.

Seme tičje 171.

Siroti ca 291.

Sita močvirska 38.

Sivka prava 176.

Skrečnik plazeči 174.

Skurš pod 263.

Slak njivski 192.

Slez navadni 248.

„ rožasti za 249.

Sliva 256.

Smerček navadni 11.

„ špičasti pod 11.
Smerdilj 204.

Smerdljivee 207.

Smert pasja 228.

Smod za 17.

Smokva navadna 108.

„ rajska 64.

Smolnica 245.

Smreka navadna 74.

Snet 7.

Sončica travniška 135.
Solnčnica enoletna 127.

„ kepasta za 128.
Srobot navadni 229.

Sterdenka 140.
Stoglavež 196.
Stoletnica 59.
Stolistnica pod 264.
Stražnica dišeča 139.
Svalnik 227.

Sveča papeževa 181.
Svedrec 190.

Svišč veliki 190.

Sviba 87.

Šeboj poletni za 238.

„ zimski za 238.
Šetraj za 176.

Šipek 264.

Škerbinec navadni 136.
Šmarnica dišeča 51.
Špajka prava 194.
Špargelj 52.

Špinača navadna 136.
Šterboncelj pod 256.
Šterkovec 65.

Tabak navadni 157.
Teloh eerni 225.

Tern 257.

Ternoselj pod 256.
Terpotee 195.

Terst cukrovi 30.

„ indijanski 31.

„ navadni 29.
Terstika širokolistna 67.
Terta vinska 211.

Tikva 158.

Tisa navadna 85.

Topol bela 90.

„ laška 88.
Torilovec 3.

Trepetljika 89.

Trobelika mala 206.

„ velika 208.
Trobentica pomladanska

Trobentica smolnata 165.

visoka 163.

Trod 13.

Tulipan cesarski 40.

„ vertni 39.
Turek navadni 130.
Turšiča 36.

Uho mačje 62.

Velikonočnica 219,
Verba bela 86.
Vertnica pod 264«

118

Veternica podlesna 220.

„ zlatičnasta pod

220 .

Vijolica dišeča 290.

„ rumena za 238.
Višnja 258. a.

Volčin navadni 119.

Vres navadni 185.

Zaspanček 190.

Zdravje kurje 236.

Zelena navadna 198.
Zelje glavnato pod 231.

„ kerčno 288.

Zelišče očino 126.

„ poprovo za 238.
Zimolez 146.

Zimozelen mali 189.
Zlatica travniška 223.
Zobnik navadni 155.
Zvezdnica navadna 2-16.


Zvončica breskvinolistna
191.

Žabica 177.

Žajbelj travniški 175.
Žefrau pravi 56.

Latinski imenik rastlin.

Abies excelsa 74.

„ pectinata 75.

Acer campestre s. 292.

„ platanoides 292.

„ Pseudo platanus s.

292.

Aehillea Millefolium 124.
Aconitum Napellus 228.
Acorus Calamus 66.

Adonis vernalis 221.
Aescnlus Hippocastauum

293.

Aethusa Cynapium 206.
Agave amerikana 59.
Agaricus campestris 16.

„ muscarin^PL^
Allium cepa 47r^^"*®
„ porrum 50.

„ sativum 49.

„ Schoenoprasum 48.
Ajuga reptans 175.

Alnus glntinosa 91.
Althaea officinalis 248.
Amygdalus communis 253.
Anchusa officinalis 169.
Anemone hepatica 218.

„ nemorosa 220.

„ pratensis s. 219.

„ Pulsatilla 216.

„ ranunculoides 220.
Anethum graveolens 204.

Antirrbinum majus 177.
Apium graveolens 198.
Armoracia rusticana 238.
Artemisia Absiuthium 125.
Artoearpus incisa 109.
Arum maculatum 65.
Asparagus officinalis 52.
Asperula odorata 139.
Aspidium Felix mas 22.
Atropa Belladonna 153.
Avena sativa 26.

Bambusa arundinacea 31.
Bellis perennis 121.
Berberis vulgaris 230.

Beta vulgaris 111.

Betula alba 92.

Boletus edulis 14.

Brassica Napus i:32.

„ oleracea 231.

„ Rapa 233.
Bromelia Ananas 60.
Bryonia alba s. 161.

„  dioiea 161.

Cactus Opuntia 217.
Calamus Draco 71.

Caltha palustris 224.
Campanula persicifolia 191.
Canabis sativa 105.
Cantharellus cibarius 15.

Capsella bursa pastoris
237.

Capsicum annuum 152.
Cardamine pratensis 234.
Carduus aeanthoides 130.
Carex acuta 37.

Carpinus betulus 99.
Carum Carvi 200.
Castanea vesca 98.
Centaurea Cyanus 129.
Ceratonia Siliqua 284.
Cetraria islandica 4.
Cbamaerops humilis 72.
Chelidonium majus 240.
Chenopodium album 113.
Cbrysanthemum Leucanthe-
mum 122.

Cichorium Endivia s. 133.

„ Intybus 133.
Cicuta virosa 208.

Citrus Aurantium 297.

„ medica 296.
Cladonia rangiferina 5.
Clavaria flava 12.

Clematis Vitalba 229.
Cocos nucifera 69.

Coffea arabica 142.
Colchicum autumnale 46.
Colutea arborescens 278.
Conterva rivularis 1.
Conium maculatum 207.

119

Convallaria majalis 51.
Convolvulus arvensis 192.
Cornus mas 209.

Coronilla varia 282.
Corylus Avellana 96.
Corypha umbraculifera 73.
Croeus sativus 56.

Cucumis Citrullus s. 160.
„ Melo 160.

„ sativa 159.
Cueurbita Pepo 158.
Cupressus sempervirens 83.
Cuscuta Epilinum 193.
Cypripedium Calceolus 63.
Cytisus Laburnum 279.

Daphne Mecereum 119.
Datura Stramonium 150.
Daucus Carota 199.
Delphinium Consolida 227.
Dianthus Caryophyllns 244.
Digitalis ocliroleuca 179.
Digitalis purpurea 178.
Draba verna 236.

Echium vulgare 170.

Eriča vulgaris 185.
Equisetum arvense 24.
Ervum Eens 271.
Eryngium campestre 196.
Euphorbia Cyparissias 114.

Fagus sylvatiea 97.

Ficus carica 108.
Foeniculum vulgare 205.
Fragaria vesca 267.
Fraxinus excelsior 102.
Frittilaria imperialis 40.
Fucus vesiculosus 2.

Galanthus nivalis 57.
Galium verum 140.
Gentiana acaulis 190.
Geranium pratense 285.
Gnaphalimn Leontopodium
126.

Gossypium herbaceum 249.

Hedera helix 210.
Helianthus annuus 127.
Helleborus niger 225.
Heracleum Spondylium
202 .

Hordeum vulgare 34.
Humulus Lupulus 106.
Hyacinthns orientnlis 45.

Ilyoscyamus niger 155.
Hyperieutn perforatum 288.

Impatiensnoli tangere 289.
Iris Germanica 54.

„ Pseudacorus 54.

Juglans regia 100.
Juniperus communis 84.

Lactuca sativa 137.

„ scariola 138.

„ virosa s. 138.
Lamium maculatum 172.
Lappa vulgaris 132.

Larix Cedrus 82.

„ europaea 81.
Lathraea Squamaria 183.
Laurus nobilis 118.
Lavandula vera 176.
Eeontodon Taraxacum 134.
I.icheu islandicus 4.
Ligustrum vulgare 146.
Lilium candidum 41.

„ Jlartagon 42.
Lithospermum arvense 171.
Linaria vulgaris 180.
Linum usitatissimum 286.
Lonieera Caprifolium 145.
Eoranthus europaeus 213.
Lychnis Viscaria 245.
Lycium barbarum 154.
Lycoperdon Bovista 9.
Lycopodium clavatum 25.

Malva sylvestris 247.
Marchantia polymorpba 18.
Matricaria chamoruilla 123.
Medicago sativa 274.
Melilotus officinalis 283.
Mercurialis annua 115.
Mespilus germanica 262.
Morchella eseulenta 11.
Morus alba 107.

Mticor Mncedo 8.

Musa paradisiaca 64.
Myosotis palustris 167.

Nareissus poeticus 58.
Nicotiaua Tabacum 157.
Nymphaea alba 243.
Nuphar luteum s. 243.

Olea europaea 148.

Om>brychis sativa 275.

Onopordon Acanthium 131.
Ophrys museifera 62.
Orchis Morio 61.
Ornithogalum luteum 44.
Orobanche major 184.
Orobus vernus 281.

Oryza sativa 28.

Oxalis Acetosella 287.

Paeonia officinalis 226.
Panieum miliaceum 27.
Papaver Rhoeas 242.

„ somriiferum 241.
Pariš quadrifolia 53.
Parmelia parietina 3.
Peršiča vulgaris 254.
Petrosolinum sativum 197.
Phaseolus multifloruss. 272.

„ vulgaris 272.
Phoenix dactylifera 68.
Phragmites communis 29,
Pimpinella Anisum 203.

„ Saxifraga 201.
Pinus Cembra 80.

„ nigricans 77.

„ Pinea 79.

„ Pumilio 78.

„ sylvestris 76.

Pisum sativum 270.
Plantago major 195.
Platanus orientalis 110.
Poly'gonum Fagopyrum 116.
Polypodium vulgare 21.
Polyporus fomentarius 13.
Polytrichum commune 20.
Populus alba 90.

„  pyramidalis 88.

„ tremula 89.
Potentilla verna 268.
Primula Auricula 164.

„ elatior 163.

„ glutinosa 165.

•— „ officinalis 162.
Prunus Armeniaca 255.

„ avium 258.

„ Cerasus 258. a.

„ domestica 256.

„ Padus 259.

„ spinosa 257.

Pteris aquilina 23.
Pulmonaria officinalis 166,
Pyrus communis 260.

„  malus 261.

Quercus pedunculata 93.

„  sessiliflora 94,

„ Suber 95,

120

Ranunculus acris 22.3.

„ Ficaria 222.
Raphanus sati vas 235.
Beseda odorata 233.
Rbododendron hirsutum
188.

Bibes Grossularia 294.

„ rubrum 295.

Bobinia Pseudacacia 280.
Bosa canina 264.

„ centifolia s. 264.
Biibia tinctorum 141.
Rubus frnticosus 266.

„ Idaeus 265.

Rumex aeetosa 117.

Saccbarum officinarum 30.
Sagus Rumphii 70.

Salix alba 86.

„ capraea 87.

Salvia pratensis 175.
Sambucus nigra 144.
Saxifraga Aizoon 216.
Scillu bifolia 43.

Seirpus lacustris 38.

Secale cereale 32.

Sedum acre 214.
Serripervivum tectormn 215.
Senecio vulgaris 128.
Solanum Duloamara 150.

„ Lycopersicum
151.

Solanum tuberosum 149.
Sonchus oleraceus 136.
Sorbus aucuparia 263.
Sphagnum aeutifolium 19.
Spinaeia oloracea 112.
Spiraea Ulmaria 269.
Stellaria media 246.
Symphytum officinale 168.
Syriuga vulgaris 147.

Taxus baecatta 85.

Thea chinensis 250.
Thymus Serpyllum 173.
Tilia grandifolia 252.

„ parvifolia 251.
Tragopogon pratensis 135.
Trifolium pratense 273.
Triticum vulgare 33.

Tuber cibarium 10.

Tulipa Gesneriana 39.

Tussilago Farfara 120.
Typha latifolia 67.

Ulmus eampestris 101.
Uredo segetum 7.

Urtiea dioiea 103.

„ urens 104.

Usnea barbata 6.

Vaceinium Myrtillus 186.

„ Vitis Idaea 187.
Valeriana celtica 194.
Verbascum phlamoides 181.
Veronica agrestis 182.
Viburnum Opulus 143.
Vieia Faba 277.

„ sativa 276.

Victoria regia s. 243.
Vinca minor 189.

Viola odorata 290.

„ tricolor 291.

Vitis vinifera 211.

Viscum album 212.

Zea Mays 30.

Nemški imenik rastlin.

Ackervvicke 276.
Adler-Saumfarn 23.

Adonis, Friihlings- 221.
Agave, amerikanisehe59.
Ahorn, Berg- s. 292.

„ Feld- s. 292.

„ grosser s. 292.

„ spitzblattriger 292.
Akazie, falscbe 280.

Aloe, hundertjahrige 59.
Alpenrose, sogenaunte 188.
Ananas 60.

Anis gemeiner 203.
Apfelbaum, gemeiner 261.
Aprikosenbaum 255.

Aron gefleckter 65.

Aurikel 164.
Bach-Wasserfaden 1.
BKrentatze 12,

Barlapp, gemeiner 25.
Banane 64.

Bambusrohr 31.

Bartfleelite 6.
Baumwollstaude, kraut. 249.
Beifuss, Wermuth- 125.
Beinwurz, gebrauchliche
168.

Beissbeere, gemeine 152.
Belladonna 153.

Berberitze 230.

Bibernell, gemeiner 201.
Bienensaug I 72.
Bilsenkraut, schwarzes 155.
Bingelkraut, einjahriges

115.

Birke, weisse 92.
Birnbaum, gemeiner 260.
BliiUerpilz, Feld- 16.

Blasenstrauch, gemeiner

278.

Blasentang 2.

Bocksbart, IViesen- 135.
Bocksdorn, gemeiner 154.
Bobne, gemeine 272.
Bohnenstrauch, gemeiner
278.

Bohnentvicke 277.

Brand im Getraide 7.
Brennnessel, kleine 104.
Brotfrucbtbaum 109.
Brombeerstraneh 296.
Brunnen-Lebermoos 18.
Buche, gemeine 97.
Bnchtveizen, gemeiner 116.

Carobenbaum 284.
Champignon 16.

121

Ceder des Libanon 82.
Centifolie, s. 264.

Cichorie, gemeine 133.
Citronenbaum, gemeiner
296.

Cypresse, immergriine 83.

Dattelpalme, gemeine 68.
Dill, gemeiner 204.
Dornstrauch 257.
Dotterhlume, Snmpf- 224.
Dreifaltigkeitsblume 291.
Diirlitze 209.

Eberesehe, gemeine 263.
Edeltanne 75.

Edehveiss 126.

Ehrenpreis, Aeker- 182.
Eibenbaum, gemeiner 85.
Eibisch, gebrauchlieher248.
Eiehe, 93, 94.

Eichenmistel, echte 213.
Einbeere, 4blatt.rige 53.
Eisenbut, echter 228.
Endivie, s. 133.

Enzian, grossblumiger 190.
Epheu, gemeiner 210.
Erbse, gemeine 270.
Erdapfelpflanze 149.
Erdbeere, Wald- 267.

Erle gemeine 91.

Esehe, gemeine 102.
Eselsdistel, grosse 131.
Esparsette, gemeine 175.

Fackeldistel, gemeine 217.
Farberrbthe, 141.
Feigenbanm, gemeiner 108.
Feigendistel, gemeine 217.
Feld-BIiitterpilz 16.
Feld-Thymian 173.

Feldulme 101.

Fenchel, gemeiner 205.
Fettkraut, seharfes 214.
Feuerbohne s, 272.

Fichte, gemeine 74.
Fingerhut, blassgelber 179.

„ rother 178.
Fingerkraut, Friihlings-268.
Fisole 272.

Flachs 286.

Flachsseide, echte 193
Flechte, islandische 4.
Flieder, gemeiner 147.

„ spanischer 147.
FIiegenschwamm 17.
Flockenblume, blaue 129,

Rastlinstvo.

Flockenstaubling 9.

Fohre, gemeine 76.
Frauenschuh 63.

Friihlinde 252.

Futtenvicke 276.

Cransebliimehen 121.
Giinsedistel, gemeine 136.
Gansefuss, gemeiner 1)3.
Gartenmohn 241.
Gartensalat 137.
Gartenschierling 206.
Gartentulpe 39.

Geissblatt, ecbtes 145.
Gerste, gemeine 34.
Giftlattic.h, s. 138.
Giftwiitherich 208.

Gleisse, gemeine 200.
Glockenblume, ptirsiehblatt-

rige 191.

Goldregen 279.

Giinsel, kriechender 174.
Gurke, gemeine 159.

Haarmiitzenmoos 20.

Hafer, gemeiner 26.
Hahnenfuss, feigennurz-
-liger 222.

Ilalmenfuss, scharfer 223.
Haidekorn 116.

Hainbuehe 99.

Hanf, gemeiner 105.
Hartheu, gomeines 288.
Hartriegel 209.

Haselnuss, gemeine 96.
Hasenldee 287.

Hauswurz, gemeine 215.
Heidekraut, gemeines 185.
Heidelbeere, gemeine 186.

„ rot.be 187.
Heilkraut, gemeines 202.
Herbstzeitlose 46.
llerrnpilz 14.

Himbeerstrauch 265.
Himmelbrand 181.

Hirse echte 27.

Hirtentasche, gemeine 237.
Hollunder, sehvvarzer 144.
Hopfen, gemeiner 106.
Hornstrauch, gelbbliihender

209.

Huflattich, gemeiner 120.
Hiihnerdarm 246.
Hundspetersilie 206.
Hundsrose 264.
Hungerbliimchen, Friih-

liugs- 236. , i

IIyacinthe 45.

Immergriin 189.
Insektenstendel, fliegentra
gender 62.

Johannisbeere, gemeine
295.

Johannisbrodbaum 284.
Johanniskraut, darehbohr-
tes 288.

Kaffeebaum, echter 142.
Kaiserkrone 40.

Kalnms, gemeiner 66.
Kamille, echte 123.
Kartoffel 149.
Kastanienbaum, echter 98.
Kellerhals 119.

Kiefer 76.

Kirschbaum 258.

Kirsche, saure 258. a.

„ siisse 258.
Klatschmohn 242.
Klatschrose 242.

Klee, Luzerner- 274.

„  Wiesen- 273.

Klette, gemeine 132.
Knoblauch 49.

Konigskerze 181.

Kohl, Garten- 231.

„ Gemiise- 231.
Kokospalme, echte 69.
Korkeiche, 95.

Koru, 32.

Kornblume, 129.
Kornelkirsche 209.
Kopfschimmel 8.

Krapp 141.

Krentzkraut, gemeines 128.
Kronvvicke, hunte 282.
Krumholzkiefer 78.

Kukurutz 36.

Kiichenschelle, grosse 219.
n  VViesen- s,

219.

Kiiinmel, gemeiner 200.
Kiirbis, gemeiner 158.

Labkraut, eehtes 140.
Larche, gemeine 81.

Lattich, wilder 138.

Lauch, gemeiner 50.
Lavendel, echter 176.
Leberbliimchen, blaues 218.
Lcbermos, Brunnen- 18.
Leimmistcl, weisse 212.
Lein, gebriiuchlicher 286,

9

122

Leinkraut, gemeines 180.
Liebesapfel, essbarer 151.
Lilie, weisse 41.

Linde, grossblattrige 252.

„ kleinbliittrige 251.
Linse, gemeine 271.
Lovvenmaul, grosses 177.
Lovvenzahn, gemeiner 134.
Lolch, betaubender 35.
Lorbeer, edler 118.
Lnngenkrant, gemeines 1G6.

Miirzveilchen 290.
Maiglockeben, \vohlriechen-
des 51.

Mais 36.

Malve, wilde 217.
Mandelhaum, gemeiner253.
Mannstreu, Feld- 196.
Massliebe 121.
Maulbeerbaum, iveisser 107.
Mauerpfeffer, gemeiner 214.
Meerrettieh, gewohnI. 238.
Me er z \vi e bel, zweiblattrige
43.

Melone, gevrohnliche 160.
Milchstern, gelber 44.
Mispelbaum, gemeiner 262.
Mistel, Eichen- 213.

„ weisse Leim- 212.
Mohre, gemeine 199.

Molm, Garten- 241.
Morchel, Speise- 11.

Nachtschatten, bittersiisser
150.

Narzisse, weisse 58.
Natternkopf, gemeiner 170.
Nelke, Garten- 244.

Nessel, grosse 103.
Niesswurz, schwarze 225.

Ochsenzunge, gemeine 169.
Oelbaum, echter 148.

Olive 148.

Orangenbaum, 297.

Pappel, Pyramiden- 88.
Paradiesapfel 151.
Paradiesfeige 64.

Pechnelke 245.

Petersilie, gemeine 197.
Pfeifer, spanischer 152.
Pfingstrose, gemeine 226.
Pfirsichbanm, gemeiner 254.
Pflanmenbatim, gem, 256.
Pinie, edle 79.

Pisang, gemeiner 64.
Platane, morgenlandisebe
110 .

Pomeranzenbaum 297.
Porei 50.

Preisselbeere 187.
Pyramidenpappel 88.

Quendel 173.

Rag\vurz, gemeine 61.
Rainrveide, gemeine 146.
Reis 28.

Renntliierfleebte 5.
Repskohl 232.

Resede, vvohlrieehende 239.
Rettich, Garten- 235.
Riedgras, scharfes 37.
Riemenblume, europiiische
213.

Rittersporn, Feld- 227.

„ vvilder 227.
Robinie, gemeine 280.
Rohrenpilz, essbarer 14.
Roggen 32.

Rohrkolben, breitblattriger
67.

Robrpalme, gemeine 71.
Rose, gemeine 264.
Rosskastanie 293.
Rosspappel 247.

Rothbnche 97.

Rothtanne 74.

Rube, gelbe 199.
Riibenkohl 223.

Riiben - Mangold 111.
Riister 101.

Runkelriibe 111.

Safran, echter 56.
Hagopalme, eehte 70.
Sahlvveide 87.

Salat, Garten- 137.

Salbei, \Viesen- 175.
Saubohne 277.

Sauerampfer, gemeiner 117.
Sauerdorn, gemeiner 230.
Sauerklee, gemeiner 287.
Schachtelhalm, Acker- 24.
Schafgarbe, gemeine 124.
Scbaumkraut, Wiesen- 234.
Schierling, gefleekter 207.
Sehlehdorn 257.
Schliisselblume, Friihlings-
162.

B  hohe 163.

„ blebrige 160 .

Schneeball, gemeiner 143.
Sclineeglockchen 57.
Schnittlaueh 48.
Schollkraut, gemeines 240.
Sclmppenwurz, gem. 183.
Schvrarzdorn 257.
Schwarzerle 91.
Sehwarzfohre 77.
Schwarzwurz 168.
Schwertlilie, deutsclie 54.
Seerose, \veisse 243.
Seidelbast, gemeiner 119.
Sellerie, gewohnliche 198.
Silberpappel 90.

Sehilfrohr, gemeines 29.
Sinngrun, kleines 189.
Schinnpalme, gemeine 73.
8ommereiche, 9.3.
Sommerlindo 252.
Sommerrvurz, grossere 184.
Sonnenblume, einjahr. 127.
Spargel, 52.

Speik, echter 194.

„ falsclier 165.
Speise-Faltenpilz 15.

„ Morchel 11.

„ Truifel 10.
Spierstaude, 8umpf- 269.
Spinat, gemeiner 112.
Springkraut, empfindliches
289.

Stachelbeere, 294.
Stacheldistel, gemeine 130.
Steehapfel, gemeiner 156.
Steinbreeh, immergriiner
216.

Steinbuche 99.

Steineiche 94.

Steinklee, gemeiner 283.
Steinsame, Acker- 171.
Sternmiere, gemeinste 246.
Stiefmutterchen 291.
Stieleiche 93.

Storchschnabel, Wiesen-
285.

Tabak, gemeiner 157.
Tanne, 75.

Taubnessel, gefleekte 172.
Tanmellolch 35.

Teichbinse 38.

Theestrauch, chinesisclier
250.

Tbymian, Feld- 173.
Tollkirsche, gemeine 153.
Torfmoos, spitzblattriges 19.
Traabenkirsche, gem, 259«

123

Triiffel, Speise- 10.
Tiipfelfarn 21.

Tiirkenbund 42.

Ubne, gemeine 101.

Veilchcn, dreifarbiges 291.

„ wohlriech. 290.
Vergissmeinnicht, gevvobn-
liches 167.
Vogelbeerbaum 263.
Vogelkirsche 258.

IVaehholder, gemeiner 84.
Waldbrennnessel 103.
IValderbse, Friihlmgs- 281.
\Valdfdhre 76.

Waldmeister, gemeiner 139.
Waldrebe, gemeine 229.
Waltnussbaum 100.
Wantl-S<-hiisselflecbte 3.
Wassermelone s. 160.

VVasserschierling, grosser
208.

Wasser-Scliwertlilie 55.
Wegericb, grosser 195.
Wegwarte 133.
Weichselbaum 258. a.
Weide, weisse 86.
Weinrebe 211.

Weinstock, edler 211.
Weissbucbe 99.

\Veisstanne 75.

\Veizen, gemeiner 33.
IVermuth-Beifuss 125.
Wicke, Futter- 276.
Widerthon 20.
Wiesen-Bocksbart 135.
Wiesenklee 273.

Winde, Acker- 192.
Windrbschen, Busch- 220.
„ liahnenfussar-

tiges s. 220.

„ violettes 219.

Wintereiche 94.
Winterlinde 251.
Wolfsmilcli, cypressenartige
114.

\Vollkraut , grossbliitiges
181.

Wucherblume, weisse 122.
Wurmfarn, mannlicher 22.

Zaunriibe, rothbeerige 161.
„ scbwarzbeerige
s. 161.

Zirbelkiefer 80.

Zitterpappel 89.

Zuckerrohr 30.
Zucker-Melone 160.
Zundersebvvamm 13.
Zwergkiefer 78.
Zvrergpalme 72.
Zwetschkenbaum 256.
Zwiebel, gemeine 47.

Kazalo

Stran.

Wod ... 3

Popis posamnih rastlinskih verst.

I. Brezlistne in brezcvetne rastline
(steljniee, Lagerpflanzen, Thal-
lophyta).

1. Alge (Algae, Algen) . . 7

2. Lišaji (Lichenes, Flechten) 8

3. Glive (Fungi, Pilze) . . 9

Pregled brezlistnih in brezcvetnih

rastlin.11

II. Listnate brezcvetne rastline (list¬
nate tajnocvetke, Cryptogamae

foliosae).

4. Mahovi (Musci, Moše) . . 12

5. Praprote (Filices , Farn-

krauter).13

Pregled listnatih brezcvetnih rastlin 14

III. Cveteče rastline z eno samo
kalico (enokaličnice, Monocoty-
ledoneae).

6. Trave (Gramineae, Graser) 15

7. Lilije (Liliaceae, Lilien) . 19

8. Sabljanice (Ensatae,

Schwerteln).22

9. Kukoviče (Orchideae,

Orchisgewachse) ... 25

10. Betičnice (Spadiciflorae,

Kolbenbliitler) ....  26

11. Palme (Palmae, Palmen) . 27

Pregled enokaličnic.29

IV. Cveteče rastline z dvema ali
več kalicami in z enojnatim
cvetnim obodom (brezvenčič-
nice, Apetalae, Kronenlose).

12. Jelovo drevje (storžnjaki,

Coniferae, Nadelholzer,
Zapfenbaume) ....  30

13. Mačičariee ali maenice

(Amentaceae, Katzchen-
baume).33

14. Koprivnice (Urticinae,

Nesselgewiichse) ... 38

Pregled brezvenčičnic ....  44

V. Cveteče rastline z dvema kali-
cama in z enolističnim venčičem
(enolističnice, Monopetalae,
Kohrenblumen).

15. Košarice ali jerbasnice

(Compositae, Kopfblumen) 44

Stran.

16. Broščnice (Rubiaceae,

Krappe) .......  50

17. Oliknice (Oleaceae, Flieder

od. Oehlbaumartige) . . 52

18. Razhudnice (Solanaceae,

Nachtschatten) ....  52

19. Bučnice (Cucurbitaceae,

ICiirbsen) ......  55

20. Trobentnice (Primulaceae,

Schliisselblumen) ... 57

21. Hrapavolistnice (Asperi-

foliae, Rauhblattrige) . . 58

22. Ustnice (Labiatae, Lippen-

bliitler).59

23. Zijalke (Personatae, Lar-

venbliitler).61

24. Vresnice (Ericaceae,

Heideln).63

Pregled enolističnic . , . . . 66

VI. Cveteče rastline z dvema kali-
cama in z večlističnim venčičem
(mnogolističnice, Polypetalae).

25. Kobulnice (Umbelliferae,

Doldenpflanzen) ... 67

26. Debelolistnice (Crassula-

ceae, Fettpflanzen) . . 72

27. Zlatičnice (Ranunculaceae,

Hahnenfussgevrachsej . . 74

28. Križnice (lusknice, Cruci-

ferae, Kreutzbliittler oder
Schotenpflanzen) ... 78

29. Klinčnice (Caryophyllinae,

Nelken).82

30. Sleznice (Malvaceae, Mal-

ven).83

31. Rožnice (Rosiflorae, Rosen-

biiitler).86

32. Stročnice (Papilionaceae,

Sebmetterlingsbliitler) . . 91

Pregled mnogolističnic ....  100

Pregled vsega rastlinstva . . . 100

Popis posamnih glavnih delov (organov)

cvetečih rastlin.

I. O korenini.102

II. O steblu.103

III. O listji .105

IV. O cvetu.108

* Pregled Linne-ove sestave rastlin 111

V. O plodu.113