ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8-, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13 - LETNIK 1. * 19. NOVEMBRA 1914 LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 12. Zadnji naboj! Poljska baterija po porazu. G* "Boj pri Cernovicat). Gf.Kako se skrijejo topovi, o§ Utrdbe ob Vosporu. G* Junaška (jrvatica. Gt Pogled na moderno trdnjavo. & Sarajevski zločinci pred sodiščem. & Avstrijski oklopni vlak nadene ob ruske postojanke. G* 9ape% mašuje. g$ ............„„,..................................................................................................................................................................................................""".........""""............ imilllllllllM»lUiMmmHnmiHii»iiii»»"»»»'—.................................................................................................................................................................................................— ^f-v -- rTT A STRAN 134. ILUSTRIRANI GLASNIK ....................12. STEVJJKA^ l||||l|llllll|(HilllllllIIIIIIIIIIHIIIIIIHMllllllllllllllllllllllllMII»»IIMIIIIIHIIIIMIIIIIIIII»lll"»ll«,M« S krvavih poljan. Spomini iz rusko-turške vojne, Prevel Iv. Cesar. — Napisal V. Garšin, (Dalje.) Cela podoba se je razgrnila naenkrat v moji domišljiji. Že dolgo je tega. Šel sem po cesti, gneča ljudstva mi je zastavila pot. Ljudje so gledali molče nekaj belega, krvavega, milo cvilečega. Bil je majhen, ljubek psiček: voz ga je povozil. Pa se je prerinil med množico« mlad delavec, zgrabil psička za dlako in ga odnesel. Gneča se je razšla. Bo pa mene kdo odnesel? Ne, leži in umiraj ... In kako krasno je življenje ! . . . Tistega dne, ko se je pripetila psičku nesreča — sem bil srečen. Hodil sem kakor opit okoli; imel sem pa tudi razlog za to. — Spomini, ne muč.te me! Proč, proč od mene! Pretekla sreča, sedanje hude bolečine .. ., da bi vsaj ostale samo sedanje bolečine, da bi me ne trpinčili stari spomini. O skrbi, skrbi! Hujše ste nego vse bolečine. Ampak vroče prihaja. Solnce pali. Odprl sem oči, videl še vedno tisto grmovje, tisto nebo, toda podnevu. In tu je tudi moj sosed. Da, Turčin je, mrlič. Kak orjak! Poznam ga, tisti je . . . Pred menoj leži človek, ki sem ga ubil jaz. Zakaj sem ga ubil? Mrtev leži tu, oblit s krvjo. Čemu ga je prignala usoda sem ? Kdo je ? Lahko je, da ima tudi on kakor jaz staro mater doma. Dolgo bo sedela ob tihih večerih pred svojo borno kočo in se ozirala proti jugu, če morda ne prihaja njen sin, njena paša oči, njena pomoč in njen rednik ... In jaz ? Jaz prav tako . . . Celo rad bi zamenjal ž njim. Kako srečen je: ničesar ne sliši, ne čuti niti ran, niti bolečin, niti mučne skrbi, niti žeje . . . Bodalo sem mu zasadil naravnost v srce . . . Tam — na uniformi je zijala široka, črna luknja kroginkrog kri. To sem napravil jaz. Jaz nisem hotel. Nikomur nisem želel hudega, ko sem odhajal v boj. Čisto nič mi ni prišlo na misel, da bom moral tudi jaz klati ljudi. Predočeval sem si le, kako bom izpostavljal svoje prsi kroglam. In.šel sem in jih izpostavljal strelom. — Ampak žeja me, žeja! Kdo ve pomen te besede? Celo tedaj, ko smo delali ob grozni vro-činifpohode petdesetih kilometrov, nisem Boj pri Černovicah. Naši pešaki poženejo rusko konjenico iz vasi pred Černovicami. Poljska baterija po porazu. f11 M» »1111111» ŠTEVILKA 12. ILUSTRIRANI GLASNIK 135. STRAN lllllillllllllllHIHIIIIIIIHIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM ............................................................................................................................................................................................ čutil tega, kar čutim sedaj. Ah, da bi vsaj kdo prišel Moj Bog! Turek bo imel skoro gotovo v svoji veliki steklenici kaj vode. Toda najprvo je treba priti do njega. In koliko napora bo treba tu! A vseeno se splazim tja. In začel sem se gibati. Noge so se vlekle za menoj, izmučene roke so komaj premikale premrlo telo. Do mrliča je bilo komaj dva sežnja, ali zame je to več, ne več, pač pa hujše ko deset kilometrov. Toda vkljub temu moram priti do njega. Goltanec gori, pali kakor ogenj. Tu brez vode tako kmalu umr-jem, sem si mislil. Naj le, lahko je . . . In plazil sem se tako dalje. Noge so se zapletale po tleh in sleherni gib je priklical neznosno bolečino. Kričal, rjovel in stokal sem, toda šlo je počasi dalje. Slednjič sem bil pri njem. Tam je tudi steklenica . . . vodo vsebuje — in koliko! Kakor se mi zdi, nad polovico steklenice. Oh! Vode imam za dalj časa ... do smrti! Ti me rešiš, žrtev moja! . , . Opiraje se na komolce, sem začel odvezovati steklenico; hipoma pa sem izgubil ravnotežje in se zgrudil na prsi svojega rešitelja. Iz njega je dihal že močan mrtvaški duh. Napil sem se. Voda je bila gorka, toda nepokvarjena in je je ostalo še precej. Še več dni bom živel. Spominjati sem se začel, da sem čital v »Fiziologiji vsakdanjega življenja«, da živi lahko človek brez jedi več nego teden dni, če ima le vodo. Da, ondi se pripoveduje še zgodba o nekem samomorilcu, ki se je usmrtil z lakoto. Dolgo časa je živel, ker je pil. No, in kaj potem? Če živim še pet — šest ur, kaj sledi iz tega? Naših ni več. Bolgari so odšli. Vozne ceste ni bilo v bližini nobene. Vseeno je — umreti moram. V strelnem jarku na SrbsLcm med počitkom. Le, da sem si pripravil mesto tridnevnega umiranja sedemdnevno. Ne bi bilo li boljše, usmrtiti se? Poleg mojega soseda je ležala njegova puška, izborno angleško delo. Treba bi bilo samo iztegniti roko; potem še — hip, in konec. Patrone so tudi ležale tam okrog, kar v kupih. Ni mu bilo dano vseh izstreliti. Ali — počakati? Česa? Rešitve? Smrti? Počakati, da pridejo Turčini in začno rezati kožo z mojih ranjenih nog ? Ne, poguma se ne sme izgubiti; do poslednjega diha se bom boril, dokler vzdržijo moje moči. Kajti če me najdejo, sem rešen. Mogoče je, da so kosti nepoškodovane, in zopet bom ozdravel. Zopet bom videl domovino, mamico, Mašo . . . 0 Bog," ne hoti, da bi izvedeli resnico! Naj verjamejo, da sem padel nagle smrti. Kaj se bo zgodilo ž njima, če izvesta, da sem se mučil dva, tri, štiri dni! Omotica me napada; pot do soseda me je povsem izmučila. In potem je bil tam še strašni vzduh! Kako črn je postal — on . . . Kaj se bo zgodilo z njim jutri ali pojutrišnjem! In sedaj ležim tu le radi-tega, ker nimam moči, da bi se splazil proč. Odpočil se bom in se splazil na svoje staro mesto, preko katerega pihlja sapica, ki bo odnašala smrad od mene. Vpopolni onemoglosti sem ležal. Solnce mi je palilo obraz in roke. Ničesar nisem imel, s čimer bi se odel. Da bi le kmalu prišla noč: ta bo — menim — druga. Misli so se zbledle — in izgubil sem se v pozabljenju. * Dolgo sem spal, kajti ko so sem se zbudil, je bila že noč. Vse je bilo pri starem; rane so bolele, sosed pa je ležal tam pravtako dolg in nepremičen. Nemogoče mi je bilo, da bi ne mislil nanj. Kaj ? Sem res zapustil vse, kar mi je ljubo, drago, sem res prišel po pohodu, daljšem ko tisoč kilometrov, semkaj, in sem res stradal, zmrzoval in se potil v veliki vročini ? Bi bilo slednjič mogoče, da sem trpel te muke le raditega, ker je Avstrijci zasedejo srbsko vas. Turški sultan Mohamed V. ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................mmjwiumw.miMm« STRAN 136. ILUSTRIRANI GLASNIK 12. ŠTEVILKA tMMAAMMCf ti II i ■BIlillllllBllllfftllllAItlllllltillllltfllltCIlllllllIftlllBIIIIIIAIIIIllllllItlllllllflftllllllllllllllllllfllllllll .........................................................................................................................111 lit I« IIII ■!• f • IIII111111III • I • III Iti II • I • 111................................................................................... Lepa Blanka. Roman. Napisal P. Zaccone, — Prevel Josip Medic. (Dalje.) Vrata sobice so se odprla in gospod Karlo je zopet vstopil, »Ali ste ga videli?« — je vprašal mladi mož razburjen. — »Ali ste govorili z njim?« Kurat je pobit odmajal z glavo. »Torej že veste?« — je rekel samo. In ko mu je mladi duhovnik pokazal skozi okno na trg in na množico, ki je vedno naraščala, je nadaljeval žalostno: »Da .., nocoj se bo bojeval velik boj v nebesih... Gre za nesrečneža, ki je, kakor pravijo, prelil kri svojega bližnjega. Upal sem, da se bo bedni mož vsaj v zadnjem hipu spomnil Boga, da se mu bo rodilo kesanje v srcu. Pa ne! Smrti se posmehuje, kljubuje pravici in proklinja usmiljenje božje! 0, to je strašen prizor, prijatelj moj!« Kurat je začel razburjeno stopati po sobi gorindol; semintja se je ustavil, da si obriše pot, ki mu je rosil čelo, Mladi duhovnik se mu je približal in se z drhtečimi prsti dotaknil njegove roke. »Gospod,« — je izpregovoril in glas se mu je tresel, — »ali se nesrečnež, o katerem govorite, ne piše Everard?« »Da, tako se piše,« — je odgovoril kurat. »Dolgo časa je prebival v kraju, odkoder prihajam.« »Ali ste ga morda poznali?« »Le malo ,,, toda morda bi mu vendar mogel pomagati.« »Kako?« »Verjemite mi, prosim, da prihaja moj predlog iz poštenega srca in da Vam ga hočem staviti le zato, ker upam, da izvršim dobro dejanje.« »Govorite! Govorite!« »Mislil sem torej, ko sem Vas prej poslušal, da bi ga morda le ganil, če bi mogel govoriti z njim, če bi ga mogel spomniti njegove mladosti in dragih mu imen ... Bog ve, morda . ..« Kurat je premišljal. »Da,« — je rekel slednjič, — »prav imate. Ne mogel bi nikoli več najti miru, či bi si moral očitati, da sem opustil to zadnje in edino sredstvo! Dobro, ali ste pripravljeni iti z menoj?« »Kadar rečete!« »In Vam ne bo upadel pogum pred tem nesrečnežem?« »Ne, ne! Gotovo ne, to Vam obljubljam!« »Tedaj pojdiva, prijatelj moj, pojdiva... in Bog bodi z Vami!« Duhovnika sta stopila iz sobe in kmalu dospela do praga obsojenčeve celice. Tam je nesrečnež čakal trenutka, da ga pokličejo v smrt... Straža se je umaknila od vrat in pustila duhovnika, da vstopita. Ječar je snel verige z vrat in kurat je mladega spremljevalca rahlo porinil v celico, ki se je za njim takoj zopet zaprla. Mladi duhovnik je bil sam z obsojencem. Toda nesrečnik je bil popolnoma zatopljen v svoj blžnji konec in ni nič slišal, kaj se je krog njega godilo. Oblečen je bil nehal živeti ta nesrečnež ? Ali sem storil pravzaprav količkaj koristnega za bojne namene razen tega umora ? Umor, morilec ? . . . In kdo ? Jaz ! (Dalje.) Premagana francoska baterija. Fric Bellmann, stereotiper v Katoliški tiskarni, po svoji vrnitvi iz bojev s Francozi, katerih se je udeležil v zahodni nemški armadi. Bil je ranjen od šrapnela in je s svojo prusko uniformo vzbujal v Ljubljani občno pozornost. Svetovna vojska. Vsled bitke med Varšavo in Ivango-rodom se je morala nemška armada umakniti od Visle nazaj proti prusko-poljski meji, kjer se je na novo razvrstila. Rusi so Nemce zasledovali in so tako prišli naši gališki armadi v bok. vsled česar sc se tudi naše čete morale pomakniti iz srednje Galicije proti zahodu. To je bilo potrebno zato, da vzdržimo z Nemci isto obrambno črto in da sovražnik ne loči gališke armade od poljske. Tako so Rusi zopet^ zasedli srednji del Galicije, iz ka- Kako se skrijejo topovi. Levo: Kako so bili težki angleški topovi postavljeni pred Antwerpenom. Vse je zava rovano pred sovražnikom, le cevi mole iz nasipov. — Desno: Skriti nemški poljski topovi s prstjo in grmičjem. terega so bili pred kratkim pregnani, hi trdnjava Pžemišl, ki se je nekaj dni odpočila in oddahnila od večtedenskega ruskega obleganja, je sedaj zopet od Rusov obkoljena. Vendar smemo upati, da se bo tudi sedaj prav tako junaško branila, kakor je prvič uspešno kljubovala sovražnikovim naskokom, zlasti, ker se je v teh kratkih dneh, kar je bila prosta, preskrbela z živežem in strelivom ter popravila vso škodo, ki so ji jo sovražniki med obleganjem prizadeli. Medtemko je glavni namen naše severne armade ta, da zadrži Ruse, dokler Nemci ne končajo velikega boja s Francozi, prodira naša južna armada počasi, pa vztrajno v Srbijo. Prodiranje se vrši od severa (od Save) in zahoda (od Drine) ter ima za cilj mesto Valjevo, Napredovanje bo v prihodnje hitrejše, ker so se avstrijske čete medtem polastile železnice, ki pelje iz Šabca v Lešnico, Junaštvo naših čet na jugu moramo tembolj občudovati, ker se Srbi borijo z vztrajnostjo in z največjo požrtvovalnostjo za vsak korak svoje zemlje. Kraje, ki jih morajo zapustiti, ople-nijo, prebivalce odže-nejo in živež odnesejo ali uničijo; bati se je, jaiiiiii lllll lllll1!...........................................................................Illlllllllllll.....ii.....Illllllllllllllllllllllll.....i.......Illlimill.imillllllllllllllllllll.nl......Hlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.............lllll...............................•••■■■••»••iiiiuiiii lllllll.....1........1111111.......miihuuiiihi.................. ŠTEVILKA 12. ILUSTRIRANI GLASNIK 137. STRAN ...............................................,,.,,...................... i....................................i............................. >■■ ••■■•■»•iiiiaiitiiiaiiaiaiii ■ ••■••i ■«•••••••'• tiii ■< i ii ■■■ iiiiii i ■■■■■■ M lil iiiiiiii illliniinii HlMili in 111........mi' ^MiiiiitiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiifiiiiiliiiiiiiiiir............*........"■""...... Barikade mrtvih. Turške utrdbe ob Bosporu, ki bodo branile Dardanele pred sovražnim brodovjem. da bo Srbija po končani vojski popolnoma opustošena. Več kot sedemdeset dni traja že strašni boj med Nemci in Angleži v Belgiji in še vedno ni odločen. Vendar so Nemci zadnje dni nekoliko napredovali. Turčija se bojuje z Rusi v Kavkazu; zmagovito, kakor pišejo turška poročila. Vojska se utegne razširiti tudi na Egipt, kar bi bil hud udarec za Angleže. Ko se je začela vojska s Turčijo, je ruski car izdal oklic, v katerem pravi, da se bodo Gospa Falica, Hrvatica, ki se je z dovoljenjem vojaške oblasti udeležila s svojim možem vred bojev v Srbiji in je napredovala do desetnika. sedaj rešila stara vprašanja glede Bospora; z drugo besedo: Rusija upa, da prežene Turke iz Evrope in da zasede Dardanele. Nevarno so se začeli gibati Buri v Južni Afriki; upajo, da si sedaj zopet iz-vojujejo samostojnost, katero so izgubili po angleško-burski vojski. Na daljnem vzhodu je zopet mir. Japonci so dosegli svoj namen: Trdnjava Tsingtav se je po dolgem, junaškem odporu slednjič morala vdati in nemška posadka je prišla v japonsko vojno ujetništvo. Med ujetniki so najbrže tudi mornarji potopljene avstrijske ladje »Cesarica Elizabeta«. Zanimiv dogodek pripoveduje neki ranjeni avstrijski zdravnik: V drugi lvov-ski bitki sem se moral približati prvi bojni vrsti. Moji ljudje so imeli mnogo dela. Plazeč se po trebuhu, smo vlekli ranjence z bojnega polja. Naši so izvrstno streljali in vsa ruska kritja niso veliko izdala — v ruskih vrstah se je pojavljal nered. Boj je trajal zelo dolgo. Naenkrat opazijo naši vojaki v daljavi nekaj posebnega. Slovenski vojaki na bojnem polju. Prvi vod 17. pešpolka 4. stotnije. V sredi poročnik Franc Kurent (X)- v prisilni jopič in je ležal, krčevito iztegnjen, na postelji ter je upiral svoj mračni pogled v tla. Bil je mož kakih štirideset let, sirove in odbijajoče zunanjosti; njegovi črni, gosti lasje so bili počesani navzgor; krepke, rdečkaste obrvi so zakrivale dvoje majhnih, sivih oči, polnih zvijačnosti in hudobije ... Lahko je bilo spoznati za to divjo zunanjostjo nadarjenega človeka, ki ga je ugonobilo zločinsko življenje. Ko si ga je mladi duhovnik dobro ogledal, je stopil nekaj korakov naprej in se je nalahko dotaknil njegove rame. Obsojenec se je zdrznil in planil pokonci. »Kaj hočete od mene?« je vprašal prestrašen in oziraje se krog sebe s pogledi, polnimi groze. Potem se je obrnil k duhovniku in ostro motril njegov obraz. »Pa to je on...« je jecljal polglasno, »... saj se mi ne sanja ... to je on ..,« Naenkrat pa je nadaljeval glasneje: »Ah, ali si ti, mali? Zakaj mi nisi precej povedal? .., Ustrašil si me! Za zlodja — obvestil bi me bil, da prideš! Kako naj te spoznam v tej novi obleki? ... Torej si postal duhovnik?« »Ne govorite tako glasno,« ga je živahno prekinil mladi mož, »in pomislite, da smem le malo časa govoriti z Vami.« »Ali prihajaš z doma?« »Ravnokar sem prispel.« »Torej si prišel, da me rešiš, in me boš rešil, kajne? Ali si zato prišel?« Obsojenčev obraz je obsijal smehljaj upanja. Duhovnik je odmajal z glavo. »Vi govorite o življenju,« je dejal, »in zunaj Vam že pripravljajo mrtvaški oder. Pomislite, da je sodba gotova, da množica že pričakuje svojo žrtev. . in da ste ta žrtev Vi.« »Jaz, jaz!« je vzkliknil obsojenec obupno. »Pa jaz nečem umreti, nečem! Živeti moram, živeti hočem ... in bom krvnika zadavil, če se me dotakne ... 0, živeti! Živeti hočem!« Bled, poln groze, iz sebe od razburjenja in s krvavo peno na ustih se je zgrudil na svojo posteljo. V tem trenutku je nekdo potrkal na vrata. Bil je kurat. Slišal je obsojenčev krik in je prišel v strahu za duhovnika vprašat, ali ne želi straže v sobi. »Ne, ne!« je odgovoril mladenič, » Pustite me le še nekaj trenutkov na samem z njim — do smrti Vam bom hvaležen,« Med temi besedami se je obrnil k obsojencu in mu pomignil, naj molči. Kurat je odšel. Kmalu potem zopet ni bilo drugega slišati kakor enakomerni in pravilni korak straže na hodniku ter zamolkli ropot udarcev kladiva, ki je prihajal s trga. Medtem se je obsojenec zopet dvignil. Razumel je znamenje, ki mu ga je obiskovalec dal, in si je, poln nemira in čudnega upanja, brisal z rokavom prisilnega jopiča mrzli pot, ki mu je oblival izmučeno čelo, III. Zadnji pogovor. »Zakaj si odslovil paznika?« je vprašal obsojenec in je uprl v mladeniča svoj pogled, poln strahu in upanja obenem. X C t '■*'VVIISISI'lflllBIIIIIIIIIIVIt§llltlllVIIBBtfllBlltlff>flltlBlllilllll*tflttlBIVIIflltBIIIIC1fClltfl(tallVVI*ICIlaitfltVtllBllllillllltfiVlVfV'**iltVllf**lft*s*tVt**CfllflSII|S|t»llllllflltl||||(i||4tllllt IIIII I« STRAN 138. ILUSTRIRANI GLASNIK 12. ŠTEVILKA Misiiiiiiimtniii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii »Zato, da sva sama,« je odgovoril obiskovalec in se je nezaupno ozrl proti vratom. »Ali mi imaš torej kaj povedati?« »Morda!« »Ali si našel pot, da me rešiš?« »Tega nisem rekel.« Everard se je zopet nepotrpežljivo zganil; znova se je razburil in njegove oči so se zalile s krvjo, »Pa ravno to hočem vedeti,« je odgovoril s pritajenim gnevom. »Živeti hočem, ti pravim .,. Razumi, da nečem na smrtni oder, in če mi v tem zadnjem hipu odrečeš svojo pomoč ,..« Obsojenec je nanovo vzkipeval, ko se je spomnil strašnega položaja, v katerem se nahaja; lica so mu lahno zardevala in prsti nestrpno trgali prisilni jopič. »Umirite se . ..« je dejal mladenič. Obsojenec se je naglo vzpel. »Umirim naj se!« je vzkliknil živahno. »To je lahko reči! Ti ne veš ... odkar sem tukaj... se mi je tisoč načrtov rodilo v glavi... in čudno, da nisem zblaznel.. . Ali misliš mari, da sem spal eno samo uro, odkar sem v ječi? Ali more spati, kdor ima roke krvave? Noči se naenkrat napolnijo s strašnimi prikaznimi... s spomini lastnega zločina in s slikami tistega, ki si ga umoril... O, ko bi človek te reči prej poznal! Dokler nisem sedel na obtožni klopi pred porotniki, sem bil pogumen, sem še vedno upal. Tam so bili sodniki v rdeči obleki, državni pravdnik, advokati, porotniki in množica ljudi.., kaj vem jaz, kdo vse! Gledali so me, opazovali kakor kako čudo, pa iz samoljubja, iz ničemur-nosti. . . sem se premagoval. ..« Obsojenec se je nasmehnil z nasmehom, polnim grenkobe, in nadaljeval: »Koliko časa je vse to trajalo? Ne vem ... Kmalu nisem slišal ničesar več, le včasi se mi je zdelo, da izgovarjajo moje ime ... pa to mi je bilo vseeno, kakor bi govorili o neznanem človeku. Vsega me je prevzela nova misel; pozabil sem na vse, na sodnike, advokate, žandarje — ali veš, kaj sem mislil?« »Govorite, govorite!« je dejal mladenič ginjen. »V tem trenutku se je zgodilo, kakor bi se odgrnil zastor pred mojimi očmi, in videl sem v sanjah svojo srečno, svobodno preteklost. Čeprav sem postal zločinec, sem bil tudi jaz nekdaj otrok; letal sem po gozdih in travnikih; imel sem mater, ki me je vodila v cerkev in ki je ne morem pozabiti; imel sem ženo, ki sem jo spoštoval in ki mi je podarila hčerko, lepo in čisto, nad vse ljubljeno.« Everard je bolestno zajecal in oči so se mu napolnile s solzami, »O, hči moja . . . moja uboga hči! Kaj bo z njo, kadar mene ne bo več? Kdo jo ljubi sedaj? Vsak otrok ima očeta in mater ... le moj bo sirota brez prijatelja!« Nesrečnež je uprl svoj objokani pogled na mladeniča, ki ga je sočutno poslušal. »Blanka se kliče,« je nadaljeval pretrgano. »Ali je nisi nikoli videl? ... Petnajst let je stara in je velika, lepa, krasnih plavih las, ki ji padajo na ramena. Vedno jo vidim . . . saj nisem ljubil nikogar in ničesar razen nje ... Ko bi človek vedno mislil na te stvari, ali bi mogel postati zločinec? ... Pa sedaj je prepozno, moj Bog, prepozno!« (Dalje.) Na okope so legli zeleno oblečeni Rusi. Častniki so pogledali z daljnogledi in se prepričali, da so to vojaki. Kakšna predrznost ! Kmalu so bili ruski okopi zakriti s temi zelenimi prikaznimi in naši vojaki so začeli streljati nanje! Pa strahovita toča krogel je bila zastonj — Rusi se niso niti zganili, kakor bi bili neranljivi. Ta boj je trajal kakih deset minut, ko naši vojaki nenadoma planejo pokonci in naskočijo Ruse z bajonetom. Videli smo še, kako sovražnik beži iz svojega kritja, kako nekateri dvigajo roke in mahajo s kapami v znamenje, da se hočejo udati. Večina je vrgla puške proč in zbežala. Pri ruskem jarku pa smo videli strašen prizor. Na izmetani zemlji ob jarku so ležali sami mrliči. Rusi so padle vojake naložili pred seboj v dveh, treh vrstah enega nad drugim in naši so streljali na mrtvece. Pogled na moderno trdnjavo. (Glej sliko!) Da bodo naši čita.telji bolje razumeli obleganje in obrambo trdnjav, prinašamo danes sliko moderne trdnjave, gledano iz višine. Na njej se vidi osrednja, glavna trdnjava ter vse okrožne trdnjavice in. naprave za obrambo proti sovražniku. Na skrajnih točkah A se nahajajo manjše utrdbe ali forti z manj številno posadko in s topovi, ki imajo namen, odbiti prvi sovražni naval. S črko B so označene težke baterije za obrambo. Na točkah C je krog trdnjave razvrščeno pešaštvo. Na točkah D se nahajajo shrambe, E ozna- Pogled na moderno trdnjavo z vsemi pripravami za brambo. čuje železnice in druge prometne zveze. V notranji trdnjavi vidimo pod F vzidan velik oklopni stolp z največjim trdnjav-skim topom, ki se da obračati, dvigati in spuščati. Točke G so opazovalni oklopni stolpi, H je bojna vojašnica, / globoki jarek krog trdnjave, K pa razne ovire proti sovražnemu naskoku, ki so speljane okrog cele utrdbe: bodeče žice, volčje jame, podzemne mine in drugo. Vojska in vreme. Najhujši sovražnik v vojski je slabo vreme. Ne tako zelo zima, kakor dolgotrajno deževje, ki razmoči cesto, da vsak težji voz obtiči v blatu, poplavi vojaku ležišče, mu pokvari hrano in obleko ter raztrosi povsod kali kužnih bolezni. In čudno: Skoro vsako vojsko so spremljali hudi nalivi, po večjih bitkah se navadno usuje dež ! Leta 1870. so od 6. do 31. avgusta opažali, da je deževalo redno po vsaki bitki. Neka amerikanska statistika je pokazala, da je velikim bitkam leta 1862. zmerom sledilo močno deževje, ki je bilo včasi tako obilno, da so nastopile po-vodnji. Tudi po bitki pri Kraljevem Gradcu 1. 1866. je deževalo. Zelo zanimiva so opažanja izza časa ogrske vstaje 1. 1848. Dne 14. maja so popoldne streljali iz budimske trdnjave s 84 topovi velikega kalibra. Proti večeru se je nebo, ki je bilo že nekaj tednov popolnoma jasno, naoblačilo in okrog polnoči je začel rositi droben dež, ki je trajal do 3. ure zjutraj. Potem ^g^^^gigaagifttMill f f illllttl Vt>l ■tflllSI|tl'*lli*>>"*lll*llli VI IIIIIIII lllVIlllfltll S ................................................................................................................................................................................................. ŠTEVILKA 12. ILUSTRIRANI GLASNIK 139. STRAN mamili Jlllllligl t III |||B||l|il||fl||lltl|fll1llillka«v«IlllllllllllllllllllllflllBIII1IICIflttllllll|f||||llltllllllllflllllllllll(IIIIIIIIIPIIJIIIIIIVtCBIIIIItl^ > ■ 11III • t ttl tli Tt 11 •IIIIBIIIIC ftUMCtllttHSBIltftSI 11 Ikl I ■IBIIIIIliai^ se je zopet zjasnilo in je ostalo jasno do 17. maja. Tega dne je nastala silna nevihta ; splošno so jo smatrali za posledico dejstva, da je general Hentzi tega dne 'skozi šest ur bombardiral trdnjavo Pešto. Slednjič je Arago v svojem delu »O vremenu« znanstveno dognal, da res obstoji zveza med vojsko in vremenom. Medtem ko se je prej mislilo, da hudo streljanje oblake razbija, je Arago na podlagi statistike dokazal, da močno streljanje oblake tvori in zbira. Razumljivo je tedaj, da spremljajo zlasti moderne bitke, v katerih odločujejo v prvi vrsti mogočni topovi, .ravno deževni nalivi. Zgodovina topa. Kanonik Iv. Sušnik. (Dalje.) Poleg tega precej težkega topa se je nabavil še drug manjši top kal. 7'85 cm. ki je bil zelo lahko premakljiv. Zaklop je bil tem topovom dvojnati klinasti zaklop (Doppelkeil). Dve prečni zagozdi sta se od strani vtaknili skozi cev in z vijakom nategnili, da sta cev temeljito zaprli. Oboji topovi so streljali granate, ki so se vžigale, ko so zadele na trd odpor. Šrapnelov Prusi 1. 1866. in tudi v početku francoske vojne še niso rabili, pač pa so jih imele južno-nemške države. Šele proti koncu vojne so deloma tudi prusko artilje-rijo opremili s šrapneli. Tudi lafete so bile v tem času izpopolnjene. Prej je moštvo večinoma jahalo na konjih poleg topa, novejši vozovi so bili pa že po sedanjem vzorcu prirejeni, da je moštvo sedelo na vozu, in sicer trije vojaki na sprednjem delu, v katerem je bila municija, dva pa na lafeti pri topu. Pri vsakem topu je na ta način odpadlo pet konj. Tudi Angleži so imeli v krimski vojni nekatere težke oblegovalne risane topove, ki se pa niso obnesli. Po končani vojni sta tovarnarja Armstrong in Withworth začela izdelovati risane topove. Armstrong je predlagal kaliber 7'62 cm; topova cev je bila iz jekla in razmerno tenka; okrepil jo je z železnim ovojem, katerega je vročega navil na cev. Zaklop je bil prevotljen vijak v zadnjem koncu cevi, skozi katerega se je naboj porinil v cev. Od vrha je bila cev tudi prevotljena in skozi to dolbino se je ustavil spodaj zaokroženi, ploščnati del, katerega je potem vijak na tesno pritisnil ob cev. Granata je bila precej dolga in je bila sestavljena iz 6—8 nazobčenih obročkov, kateri se je pri razpoku raztrgal tudi v 6—8 koscev. Zunaj je bila granata pocinkana in potem s tenkim svinčenim plaščem preoblečena, v katerega so se urezali risi, katerih je bilo 38. Withworth je izdelal šesterokotno cev, katera je bila znotraj zavita v obliki zelo raztegnjenega vijaka. Granata je bila na obeh koncih nekoliko zaokrožena, na sredi pa je imela popolno obliko šesterokotne prizme in se je natanko ujemala v šesterokotno zavito cev. Zaklop je bil velik vijak, ki je kakor klobuk pokril in se navil zunaj na cev. Posamezni streli iz tega topa so bili izborni, po več strelih se je pa pri starem smodniku v cevi nabralo toliko sajastih ostankov, da Razdejani belgijski fort Erbrand pri Antwerpenu, Pritisk zraka je bil pri streljanju tako močan, da je vrge 1 majhen top preko reke na cesto. Sarajevski zločinci pred sodiščem. (Zgoraj.) Zarotniki na obtožni klopi: 1. Grabež, 2. Čabrinovič, 3. Princip, 4. Ilič, 5. Jovanovič. — (Spodaj.) Srbska hiša ob Drini, kjer sta se mudila Princip in Grabež ob prehodu v Bosno. mi..........................................................................................nuni.....iiiiiiii............................................................ STRAN 140. ILUSTRIRANI GLASNIK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiihii i»iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiii»uiiniiiiiiimMiMiiii, ||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiih«",»"",mi llllllllllllll|l|illHIIIIIIII«UH»»lllllll»»IIIIIIIIMIIIIMMHMIIIIIIIII»ll»»»MIIHM»M» 12. ŠTEVILKA ..................................................................................................................................—• r Avstrijski oklopni vlak zadene ob ruske postojanke. ni bilo nikdar varno streljati, ker je cev le prerado razgnalo. Ti topovi se niso obnesli, kajti angleška vlada je krog leta 1871., tedaj ob času, ko so vse druge države opustile topove, ki se spredaj nabijajo, zopet vpeljala stare topove. Za tako napredne Angleže jako čuden sklep. Tudi ruska armada je segla po Krup-povih topovih. Zelo obširne preizkušnje so se vršile že od 1. 1863. in 1. 1867. je sprejela Kruppov sistem ter armado po končani nemško-francoski vojni opremila z novimi topovi, kateri se zadaj nabijajo. Vojni 1. 1859. in 1. 1866. ste dognali, da stari, gladki topovi niso več porabni in vojna 1.1870,—71. je to še bolj potrdila. Ta vojna je tudi dokazala, da topovi s končnim nabojem in zaklopom nadkrilju-jejo topove s sprednjim nabojem. Tembolj se je čuditi Angležem, da so se odločili zopet za stari tip topov. Prav ta vojna je prinesla celo vrsto skušenj. Kakor povsodi, velja tudi v vojni točna kombinacija teorije in prakse. Nemški topovi Kruppovci so nadvladah francoske iz 1. 1858. Artiljerijski boj se je pričenjal že na razdaljo 4000 korakov, odločilen je bil ogenj navadno na 2500 korakov. Sovražna pehota ni opravila ničesar proti topovom, vsi napadi so bili navadno že na 1000 korakov razbiti, četudi so francoske Chassepot-krogle učinkovale že na 1200, izjemoma celo na 2000 korakov. Rabile so se skoro izključno granate. Premoč topov z zadnjim nabojem je bila do- gnana in topovi s sprednjim nabojem zavedno odstranjeni. Zlasti je vedno napredujoča tehnika vplivala na razvoj topništva. Teoretično izvajanje in raziskavanje vseh faktorjev, ki sodelujejo pri topnjištvu, je^to orožje vedno bolj izpopolnjevalo. Glede snovi za cevi je lito jeklo popolnoma izpodrinilo železo. Krupp in ruski polkovnik Gadolin sta natančno proučevala lastnosti litega jekla, način proizvajanja, njegovo izdelovanje in praktično porabnost. Dognala se je njegova odporna sila, določila jakost topove cevi, da prenese silo plinovega tlaka. Teža topov se je za isti kaliber zmanjšala, topovi cevi se je dala prava oblika. (Dalje.) .................m.......................................................................................................-...................................-..........................................................................it..11.II.............................................................................................................. ŠTEVILKA 12. ILUSTRIRANI GLASNIK 141. STRAN .......................................................................................................................................................................................UMI ..................................................................Illllll.....Illlllllllllllllllll....................................................................................................... Borovnica. Borovnica. Črnovojniki na straži. Na desni trije bratje: Jakob, Karel, Jožef Zalar. Izplačevanje črnovojnikom. Bitka pri Borodinu. (Iz romana »Mir in vojna« L. N. Tolstoja.) (Dalje.) Kutuzov je bil v Gorkem, v središču ruskih postojank. Napad, ki ga je Napoleon izvršil na levo krilo, je bil večkrat odbit. V središču niso prišli Francozi dalj kot do Borodina, na levem krilu pa je konjenica Uvarova Francoze prisilila, da so se umaknili. Ob treh so francoski napadi prenehali. Na obrazih vseh vojakov, ki so stali krog njega, je Kutuzov opažal izraz napetosti, ki je dosegla vrhunec. Kutuzov je bil z uspehom tega dneva nenavadno zadovoljen. Toda starca so zapuščale telesne moči, večkrat se mu je glava globoko povesila, kakor bi omedleval, in je zaspal; prinesli so mu jesti. Ravno ko se je krepčal, je prišel pribočnik pl. Volcogen in je prinesel od generala Barklaja poročilo o položaju na levem krilu. Barklaj je videl množice umikajočih se ranjencev in zadnje člene armade v neredu ter je previdno odločil, da je bitka izgubljena in je poslal svojega ljubljenca s to novico k vrhovnemu poveljniku. Kutuzov je ravno s težavo grizel pečeno pišče ter je mežikaje in navihano Stanovanje, zadeto od granate kalibra 15 cm. Po bitki. Po težki bitki počivajo naši vojaki na nekem gališkem kolodvoru. pogledal Volcogena, ki je malomarno, s skoro zaničljivim nasmehom na ustnicah pristopil h Kutuzovu ter se v pozdrav le nalahko dotaknil z roko senčnika na kapi. Volcogen se je obnašal nasproti »Visokosti« afektirano malomarno, s čimer je hotel pokazati, da on kot globoko izobražen nemški častnik dobro ve, s kom ima opraviti, in da prepušča Rusom, naj smatrajo tega starega, nerabnega moža za malika. »Staremu gospodu« — tako so Nemci nazivali Kutuzova med seboj — »se dobro godi,« si je mislil Volcogen in strogim 0 pogledom na krožnike, ki so stali pred Kutuzovim, je začel »staremu gospodu« poročati o položaju na levem krilu, kakor mu je Barklaj naročil in kakor je sam videl in razumel. »Vse točke naše postojanke so v sovražnikovih rokah. Sovražnika ne moremo odbiti, ker nimamo čet. Naši beže in jih ni mogoče ustaviti,« je poročal Volcogen. Kutuzov je prenehal grizti in je začuden strmel v Volcogena, kakor bi ne razumel, kaj mu blebeta. Volcogen, ki je opazil razburjenost »starega gospoda«, je nadaljeval: »Nimam pravice, da bi Vaši GOSPODINJA Stari slamniki pridejo pridni gospodinji vedno prav, Ako ga prevlečeš z baržunom ali svilo, imaš klobuk za zimo ali čepico; oblika se izpremeni nekoliko, da je po ukazu sedanje mode. — Iz slamnika narediš lahko koške za na steno ali za na mizo, in če ni za kaj drugega, dobiš iz tenkega slamnika tople in trpežne podplate za zimo. Ureži podplat po nogi in ga porini v obuvalo, pa bo toplo in zdravo. Plavilo je strupeno in perica, ki ima rano na roki, si lahko zastrupi kri. Nezdravo je tudi, če je perilo preveč poplavljeno. Naše perice pa so jako radodarne s plavilom... Poplavljeno, da je bolj podobno modremu predpasniku, dobimo perilo na kožo, morda na rano, na prasko. Potimo se v takem perilu. Tako pride bolezen in nihče ne ve, odkod. Nazor, da je poplavljeno perilo lepše, je pri nas zelo udomačen, toda perilo je lepo samo, če je belo; plavilo zakriva le nedostatke pranja. Umna gospodinja bo uporabljala plavilo zelo varčno. Oglje za likanje nagaja rado, treba je pihati vanj, treba je mahati z likalnikom, da se razgori. Pri tem se zapraši vsa okolica s pepelom, gospodinja postane trudna in nevoljna. Kupi si cevi, kakršne se rabijo za male pečice; trideset, štirideset centimetrov bo dovolj. Na-suj oglje v likalo, podžgi ga in postavi cev nad ogljem. Skozi ta dimnik bo potegnil veter in oglje se bo hitro razžarelo. Prevlaka na deski za likanje se nabira in krči, kar moti pri delu. Napravi si prevlako, ki pokriva desko od zgoraj in ob straneh. Za-bij v spodnjo stran deske nekaj medenih gumbov, v prevlako zarezi luknje in napni na gumbe, ali pa potegni skozi luknje trak in zavij na gumbe. Gumbi so lahko samo v sredi ali na obeh straneh pod robom deske. Zeleno in peteršilj si je treba pripraviti za zimo. Kdor nima prostora, da bi nasadil zelenjavo, si nasuši zdaj lahko dovolj zelene in peteršilja. Posušena zelena ohrani lep duh in okus, peteršilj ne toliko. Posušiti je treba hitro na toplem zapečku, peteršilj med papirjem — in spraviti v stekleni posodi. Jajca se bodo podražila na zimo. Treba se je preskrbeti z rezanci (Nudeln). Zamesi veliko rezancev in jih spravi v papirnati škatlji ali v stekleni posodi. Bolje je narezati »bleke« nego »lasanje«, ker se zmrvi lahko, kar je pretenko — sicer se ohranijo rezanci zelo dolgo. imiiwwiwii«niiwi»»«iwi»iiiiiiini-i..............................................................................................................iiihui..................................................... STRAN 142. ILUSTRIRANI GLASNIK 12. ŠTEVILKA * ••• ............................................... 111 ■ ■«■ d ■ ■ ■ ■ ■ i, i ■ 1111 ■ 1111,111111 ■ i, <,, 111, ii i iiuiiiiiiimiiniimititmHmiiiiii.......n.................................................................................... MNlHMMIMIIItUIIIIIII......................................................IIHIIIIIIIIIII............llllllllllllllltMMHIIUIIIIIIIIIII......IIIUUH..........I...............................MIHIH.....llllllllll Zdravilno vino (medigano). Deni v sod, ki drži dve vedri: pest pelina, majorana, melise, blaženega korena, rožmarina, žajbelja, sivke, prsnega korena — pet pesti zrelih stol-čenih brinjevih jagod, tri pesti stolčenih lavor-jevih zrn, tri pesti trtnega listja in štiri pesti vijolične korenine. — V kotličku ali v loncu kuhaj tri litre mošta, ko zavre, deni vanj štiri pesti kamenokreča (Saxifrage), kuhaj pol ure, vlij v sod nad zelišči, zabij veho. Drugi dan odbij veho, napolni sod z mladim moštom, zabij zopet veho in pusti v miru, dokler se ni mošt izkuhal. — Ko se je izkuhal, ga pretoči v drug sod in počakaj, da se izčisti. Nato deni v dolgo in ozko vrečico dve pesti korenčka (Ingwer), dve pesti kolmeža, dve žab-nika, žoltnjaka (Cedoarij), muškatovega cveta in dve pesti sladke skorje, tri pesti galgan-tove korenine (v lekarni), 1 g kafre in 1 g žefrana. — Vrečico obesi v sod, veho na-lahko zapri. Čez dva dni vzemi dišave vun in zabij veho močno. — Tega vina jemlji zjutraj in zvečer kozarček, pa ti bo izčistilo glavo in drob. Ljubljana. Vojaki 7, pešp. pri obedu v uršulinskem samostanu. visokosti zakrival, kar sem videl. Čete so v popolnem neredu.® »To ste Vi videli ... Vi videli?« je glasno zavpil Kutuzov ter mračno premeril pribočnika in hitro stopil k njemu. »Kako . . . kako si upate?« je vpil, da se mu je zaletelo, in grozeče mahal s svojimi tresočimi rokami, »kako si upate, gospod, meni kaj takega pripovedovati? Vi nič ne veste! Naznanite gospodu generalu Barklaju, da njegova poročila niso upravičena in da jaz, vrhovni poveljnik, bolje poznam razvoj bitke nego on!« Volcogen je hotel nekaj odgovoriti, toda Kutuzov ga je prekinil: »Sovražnik je na levom krilu odbit, na desnem pa uničen. Če slabo vidite, gospod, tedaj se vsaj ne drznite govoriti, česar ne veste. Blagovolite pojahati h gospodu generalu Barklaju in mu sporočiti, da sem brezpogojno sklenil, sovražnika jutri zopet napasti,« je dejal Kutuzov strogo. — Vsi so molčali in slišati je bilo le težko dihanje in požiranje starega generala. — »Povsod' odbiti, za kar sem hvaležen Bogu in naši hrabri armadi! Sovražnik zmagan in jutri bo pregnan s svete ruske zemlje,« -je re- kel Kutuzov, se prekrižal in nenadoma glasno zajecal; stopile so mu solze v oči. Volcogen je skomizgnil z ramami, se namrdnil in odšel, čudeč se »domišljavosti starega gospoda.« (Dalje.) ZDRAVSTVO Bati se kolere je silno nespametno. Kolera na jesen navadno pojenjuje, če je bila poleti še tako huda. Drugo je, da so obolele na koleri samo iz Galicije došle osebe, ki so pač prestale nekaj strahu in nereda, mraza, ki so pile slabo vodo in užile, kar se je pač dobilo — v vojski in v sili ni nihče izbirčen. Tretjič pa so pri nas tako dobre zdravstvene odredbe, da se pač ni bati nikomur. Strah je prvi pogoj, da se dobi bolezen. Kdor bo vedno poslušal in sumil samega sebe, bo čutil vse vrste bolezni- iz zgolj domišljije. Še na nekaj je treba paziti: Ni, da bi jemal takoj zdravila, kadar nastopi prehitro izločevanje . iz telesa. Ravno prehitro zapiranje povzroči lahko hude krče. mtuiiiuiii A ......................................................................................................................................»""i"..... ŠTEVILKA 12. ILUSTRIRANI GLASNIK ...........................................,,...............h«..........................■..........»."■■....i"...................................................................................... IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIHt 11 ni i ih*iii mi ii i n m i um i m iii m m i um 143 STRAN iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiii Lug za perilo se prodaja zdaj v več vrstah. Gospodinje kupujejo rade umetni lug, ker ni ž njim toliko dela. Izkušene gospodinje pa pravijo, da je najboljši način pranja še vedno staro žehtanje z bukovim pepelom. Po starem načinu je bilo perilo čisto in krepko, nosilo se je dolgo. Seveda je bilo treba mencati. Zdaj nasuje perica umetnega luga in belilnega praška — pa je končano mencanje, perilo je cunjasto, postane presledkasto, gre naenkrat narazen; namesto da bi bilo veselje in ponos gospodinje, ji je pa samo v žalost in skrb. Tako oprano perilo je samo par dni v rabi, pa je že umazano, ker ni bilo prav zmen-cano — tako ima gospodinja dvakratno delo in stroške. DROBIŽ Najboljši golob-pismonoša. Na mednarodni tekmi golobov-pismonoš, ki se je začela 29. junija t. 1. v Rimu, je vse tovariše presegel neki angleški golob. Goloba so izpustili z ostalimi vred v Rimu dne 29. junija in je priletel ravno čez mesec dni v svoj rojstni kraj v angleški grofovini Derby. Razdalja od Rima do Der-byja znaša več kot 1600 kilometrov. Prvikrat je golob-pismonoša preletel tako dolgo pot. Doslej je bil najdaljši polet goloba iz Mirande na Francoskem na Škotsko; za to pot je golob potreboval 28 dni in je preletel 874 angleških milj. V Ameriki so golobi preleteli tudi večje razdalje, pa tam so se imeli boriti z manjšimi težavami, ker jim ni bilo treba leteti preko visokih gora in preko morja. Golob, ki je sedaj presegel vse svoje tovariše, je star šest let in je last delavca Hudsona. Pomanjkljivost brezdimnega smodnika. Lovci so se iz skušnje prepričali, da se moč brezdimnega smodnika na hudem mrazu precej zmanjša. Neki gospod je streljal na zajce in srne, pa je imel malo uspeha. Divjačina je bila ranjena, a je ušla, medtem ko so druge živali, če jih je streljal iz iste razdalje s črnim smodnikom, obležale. To se je dogajalo samo ob velikem mrazu. Neki lovec pripoveduje, da je zjutraj pri 8° mraza pešala moč brezdimnega smodnika, okrog poldneva pa, ko je toplomer kazal le še 4° pod ničlo, je moč smodnika zopet rastla. Stare bojne ladje. V prejšnjih časih so rabili bojne in trgovske ladje dalj časa, nego jih rabijo dandanašnji. Ladje so služile toliko časa, dokler so mogle. Najstarejšo bojno ladjo ima Anglija in to je »Victory«. Ta ladja je služila lordu Nelsonu kot poveljniška ladja v bitki pri Trafalgaru. S te ladje so bili dani znaki, s katerimi je slavni admiral navduševal svoje brodovje k boju in vztrajnosti, na tej ladji je tudi izdihnil, ko je bil sovražnik premagan. »Viktorijo« smatrajo Angleži za svetinjo svoje mornarice, in ko je pred kakimi šestdesetimi leti postala nesposobna za boj, so enoglasno sklenili, da se ladja za večne čase ohrani v prvotnem stanju. V ta namen je izdala angleška mornariška uprava znatne vsote za popravila, tako da se bo ladja držala še sto let. — Ni tako slavna, pač pa je stara tudi skandinavska jadrenjača »Twends-Broder«, ki so jo spustili v morje 1. 1786., pa vrši še danes svojo službo. Kljub starosti 128 let je na ladji delovalo samo pet kapitanov in vseh pet izhaja iz iste družine. Nove krogle. Panamska razstava se hoče postaviti z redkimi živimi zvermi. Nalogo, da preskrbi razstavo s takimi živalmi, je prevzelo neko lovsko društvo, ki hoče na lovu porabiti popolnoma nove krogle. Krogle je iznašel neki puškar v Njujorku; njih glavna sestavina je morfij. Te krogle nimajo namena, da zver umore, temuč jo hočejo samo omamiti. S temi puškami oboroženi lovci namerjajo odriniti na otok Nadiak na vzhodnem obrežju Aljaške, kjer hočejo naloviti velikanskih medvedov. Po mislih iznajditelja zadostuje že najmanjša rana, da podere tudi najmočnejšega medveda, kateremu bi navadni strel mnogo ne škodoval. Ko je zver ranjena, se nekaj trenutkov še more braniti, toda potem začne delovati morfij in medveda omoti; ko se zver zbudi, je že zvezana ali pa je že v kletki. Tiska in izdaja Katoliška tiskarna v Ljubljani. Odgovorni urednik Josip Klovar. V vojnem času je potrebna zanesljiva ura ali žepna budilka, kakoršne Vam nudi resnično domača svetovno-znana tvrdka, ki je največja zaloga zlatnine inbriljan-tov, sedaj po znižanih cenah. Naj nihče ne zamudi prilike ! F. ČUDEN, LJUBLJANA ^ samo Prt-šeraova ulica štev. 1 f Lastna tovan;a ur v Švici .. Naročujte veliki 1 ccnik zastonj, tudi po pošti iranko. Prodajalna OCatol. tiskovnega društva (0. 9ličman) priporoča slavnim krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom svojo veliko in bogato zalogo šolskih potrebščin, kakor: zvezke, ovijalni, pisalni in risalni papir, svinčnike, šestila, ravnila, peresa, črnila, radirke, (obe, kredo, šolske knjige itd. Cenjena naročila se hitro M in točno izvršujejo .. mm HMMMMMH IIIIMIUI ^ iiiiffl nwn * iwi IMI IMI M ( Ostanki krasnega novega zim- a | skega blaga za obleke so došli na I e zalogo. - Ostanki se prodajajo vsa- g i ko sredo in soboto za skoro polo- S 1 vične cene na zalogi pri podjetju S I .HERMES' bratov Vokač v Ljubljani 1 | v Šelenburgovi ulici štev. 5 v prvem § | nadstropju (nasproti glavne pošte), § i Ostanke pošiljamo s pošto vsak I J dan takoj, ko dobimo naročilo. i Naslov za pisma zadostuje: Podjetje 3 i zvezdnih tkanin ,Hermes'Ljubljana G. | | Zahtevajte novi cenik od ostankov! 1 ^IIMIMIMIIMtllMIlMMIM'11^''1^11^11^11!*''""11"*1'11"^ ttttmmm Kdor še ni zahteval pojasnila radi nakupa izborne turške srečke, ga zamore dobiti takoj, in če srečko potem naroči, ž njo v srečnem slučaju že dne 1. decembra zadene 400.000 frankov. Srečkovno zastopst»o11, Ljubljana M f N ora K« BS N < 03 Vt ?r C M " O a oro, <0 O "5" cr pr M« B> 0' N 2L 0" N< H. ET Knjigoveznica SCatoL tiskovnega društva v LJubljani, Kopitarjeva ulica 6 se priporoča za vsakovrstna knjigoveška dela Krajevni znaki za „Orle", kokarde in pentlje z napisi za društva se izgotavljajo /ž-f^ss, v najkrajšem času po zmernih cenah. Katoliška tiskarna li. nadstr. Črtanja Ii vezanja vsakovrstnih poslovnih knjig STRAN 144. mmiiminmiiiiHiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiHiiiitminiimiitiiiiiiiiHim ILUSTRIRANI GLASNIK 12. ŠTEVILKA limMIlllllllltimiMIIIIIIIIHIIMilllillHiiiHIIIUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.....I.......•lllll.............................................................1......111111111 ■ 111111111.....111M CIII111111111111 ■ 111111111............................. llllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllll Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega obuvala za dame, gospode in otroke na edino moderno domače podjetje te stroke tovarno Peter Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrdka ima v Ljubljani, Breg št. 20, veliko zalogo samolastnih pri znano najbolj ših in za vsako nogo prilež-nih izdelkov. Cene so vsled tega, ker se prodaja iz tovarne neposredno, brez konkurence. V/, Cena i3vodu 24vinarjev. (Ras- JOSia ]2 raVnORar prodajalci dobe velik popust. Družinska Mika }a leto 1915 Ravnokar izišli letnik naše „Družinske Pratike" s podobo sv. Družine na naslovni strani se odlikuje izmed vseh dosedanjihpo posebno izbrani, mnogovrstni vsebini in izredni obilici krasnih slik. Omenjamo predvsem obširne popise o grozodejstvu v Sarajevu, življenjepis post. dr. Žitnika, katol. shod v Ljubljani, belokranjsko železnico, svetovno vojsko itd. Poleg tega pa najde čitatelj v družinski Pratiki" mnogo zabavnega in poučnega berila ter obilo gospodarskih tabel in pojasnil. Vsakdo, staro in mlado, bo našel v tem letniku „Družin-ske Pratike" obilo pouka in razvedrila. m se dobiva odslej prt založništvu v Ljubljani Kopitarjeva ulica 6 poleg tega pa tudi v „ Katoliški Vukvarni", 9red škofijo in v „Prodajalni Katol. tiskovnega društva" prej O• Oličman v Bjubljani kakor tudi skoro v vse\) trgovinap j mešanim blagom v Ljubljani in po debeli. Slovenci, segajte po tem najcenejšem ljudskem koledarju. Zahtevajte ga povsod i Samo še par sto knjižic Zločin v Sarajevu Je na razpolago. Kdor še nima te ličw> knjižice, naj si jo pravočasno nabavi, dokler ne poide. Razpečava jo „Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Stane s poštnino vred samo 80 vinarjev. „