PODLISTEK. Izgnbljeni sin. (Porest iz dijaškega žirj\jenja. Spisal Al. Leben). (Dalje.) «In sedaj na delo; ravno, ker tioCe prepreCiti Leopold vsako poizvedovanje, posebno Se zato moram poizvedetl, da le pridem enkrat do jasne resnice. To je veliko bolje, nego se mufciti s samimi praznimi domnevanii." Z zelo modrim namenom se Zdolski ni obrnil na posvetno oblast, temveč na katoliški župnijski urad tamošnjega mesta, kjer je Leopold služboval. Prosil je, da se mu zauppim potoin naznani, kako službo opravlja njegov sin, ali je tovarna v katoliških rokah, in kako je k.aj z Leopoldom v verskem oziru. <» Odgovor je dospel kmalu ter potrdil najhiijša prigakovanja žalujofiih starišev.. Sicer je bila Leopoldova služba samanasebi prav dostojna; posloval je v tovai^nišlii pisarni in je projemal popolnoma zadostujoSo plato, Lastnik tovar. m je bil protestant, uradniki vefiinoma svobodomiselci ter pristaši takozvanih ,,Profiodrimovcev"v Katei-i so bili med njimi prej Še katolifcani, so svoj odpad žo naznanili ali so ga ravnokar nanieravali naznaniti. In žalibog je bil tutfi Leopold Zdolski vpisan v luteranski občini. Oasiravno je nosila Zdolska v svojih' prsih neko MBpremagliivo slutnjo tega, kar se ima zgoditi, in dasiravno je bil Anton pripravljen na najhujše reu, je vendar udarila, kakor strela z neba, pretresljiva novioa, oba So onemoglosti. OŁe se je vondar-levzravnal ptkoncu, dasi tudi z vfllikim rmpprom, a mati ui mos/la prenesti tega udarca. ¦ ^Tega ne bom pi»živela!" je stokala. Da je morala pozabiti na vse svoje ponosne nade, pokopati svojo zemsk.o srefto in materino veselje — v imenu božjem! Vse bi zapustila božji volji, vse žrtvovala. Ker pa je bilfi pobožna katoličanfe, jo je strašila misel, Sla je njen otrok izgubljen ne, samo Sasno, temveG tudi vefino, iii to jo je privedlo skoro do blaznosti, Le nepretrgana molitev in živa vera jo je ščitila pred1 obupom. Ali ta pred kratkim Se tako ovetofia, duševno in telesno tako sveža žena, je začela zdaj vidoma liirati. Trgovec Zdolski je zrl s strahovito jasnostjo v prihodnjost, da bo morda stal kmalu osamljen pred širnim svetom. Zdravnik je majal z glavo, Kakšino zdravilo naj bi zapisal proti tej bolezni ? Tu je veda brez moSi. Ana je hirala vedno bolj in bolj. Tožila n,i veG; njene o<5i so bile brez solza. Včasi ]q pogledala svojega moža s tako ganljivo otožnim pogledom, da se je moral ta, čeravno se je znal premagovati, obrniti pro5, da je zadtžal grenke solze. Ni se mogla vefi držati pokoncu in — Ieže8a v postelji — bila je bolj podobna mrliču, nego živemu bitju, Prosila je za zadnjo tolažbo svete vere ter sprejela v ganljivi ponižnosti svete zakramente, kruh nebeški, katerega katoliSka cerkev tako nedopovedljivo krasno imenuje: zadnjo popotnico. Bila Je že na tem, da bi se podala na svojo zadpjo pot, ki pelje iz časnosii v vc^nost. Tu povzdigne Anton svoje roke proti neskonfinermi nebu in vsklikne: ,,Moj Bog! Usmili se me!" Nato vzame karto, napiSe na-njo naslov svojega sina in ne pristavi nifiesar drugoga, nego bssede: ,,Tvoia mati leži na smrtni poajelji!" VI. Leoi)Qld je ravno nameraval odriniti na neko zborovanje, pa katerem je menil imeti nek politič&n govor, in od katerega je pri^akovnl mnogo nspeba; v tem trenotkH pa fc>bi od doma karto. Dolgo časa strmi v karto, in kakor da bi se hotel preprifiati, so-li besede, ki so tako mogofino pretresle njegovo srce, res zapisane na nji. Toda ni bila nikakšna zmota. Sedaj so se mu na Široko odprle oči. Mati umira. Umira vsled srčne bolesti, In kdo je tega kriv? Kdo? V tem odloCilnem trenotku se je v Leopoldovi duSi nekaj zgodilo, kar bi on* ge bi mogel v naglosti vse natanko preudariti, nikoli ne smatral za mogofee. Vse mu stopi nenadoma pred oci v popolnoma drugafini podobi. Spoznal je, kako dobro rau je hotel oče, kako prav, popolnoma prav, je imel. Kesal se je odkritosrčno in brez obotavljanja, da je napravil svoji tako dobri, tako plemeniti materi, toliko gorja, fcaterega ne moro preživeti. Toda čutil je obenem, da njegovo ravnanje pravzaprav ni izšlo iz kakega notranjega nagiba, ftetudi je hotel sam sebe pregovoriti, da je res tako. CloveŠko srce je tako majhtio, in vendar skriva v sebi neizmernost; ogromno množino obiutkov, spomiriov, vtisov. — Leopoldovo življenje, od prvih dni njegove otroSke mladosti, je hitelo v malenkostnem času pekoliko minut mimo njega. In pasprolje njegovega sedanjega položaja v primeri z lepo, nadepolno preteklostjo, je padlo kakor gora težko na njegovo dušo. Tako globoko, tako globoko je mogel pasti! Domišljal si je, da se bo povspel visoko, med tem pa se je vrtoglavil v svoji neverjetni zmotnjavi v globok prepad! ,,Moja mati! — Moja uboga raati!" V tem klicu je bilo zapopadeno vse, kar ga Je težilo, pa tudi vse, kar je bil sedaj dolžan storiti. ,,Proč, proft od tod! K n^ej moram!" * * Vozil se je cclo pot na brzovlakih, in tako mu je bilo možno, da je dospel že zvefcer prihodpjega dne v svoj domaži kraj. (DalJ» prih.)