7 Admint«tracl las eonquistas de la Gran Revolucion de Octubre. Las fuerzas armadas del primer pais socialista atraversaron, durante sus 31 anos de vida, un camino de luchas cubriendose con innumerables vic-torias e inmortal gloria. La historia del Ejercito Rojo nos sirve de ejemplo como se sirve y sacrifica por el bien de su pueblo y por la patria, y la causa invicta de Lenin y Stalin. En los terribles dias de la revolucion e intervencičn de las fuerzas fo-raneaSj el Ejercito Rojo consiguič destrozar a las fuerzas unidas de contra-revolucidn y asegurar a la vez al pueblo Sovietico lo necesario para empren-der la pacifica construccion del socialismo. La potencia del Ejercito Rojo demostrose especialmente en el trascurso de la Segunda guerra mundial, durante la lucha a vida y muerte contra las huestes nazi-fascistas. Durante esta cruenta lucha el glorioso Ejercito Rojo oonsiguio destrozar las fuerzas de la Webrmacht y sus satelites y vencer al Tercer Reich de Hitler. La mišma suerte le točo al imperialismo japones. El Ejercito y h^rarada Roja vencieron en esta terrible guerra, porque se apoyaban en lajj®kgwt%bles fuerzas y recursos del estado socialista y, en la lucha de losjffueBjps amantes de la paz y libertad — prestando en este sentido un valiofbšporte a la Guerra Libertadora de los pueblos de Yugosla-via, g-uiados poft el Partido Comunista Yugoslavo y el Mariscal Tito. Los pueblos de la Union Sovietica f este jan el 31 Aniversario de sus fuerzas armadas en la lucha por.nuevas victorias en su nuevo Plan Quinquenal, demostrando que estan dispuestos a vencer todos los obstaculos y dificultades, que encuentren en su camino. Realizando con exito su grandioso plan de la creacion de la sociedad socialista, los pueblos de la Union Sovietica no se olvidan de que, aunque exis-tiera en el mundo solo un estado imperialista, existe la posibilidad de un ataque contra su patria y, por eso no descuidan im solo momento de mantener sus fuerzas urmadas lista3 para la defensa de sus conquistas. La Union Sovietica, el puntal de las fuerzas progresistas del mundo, des-arrolla su politica exterior con el mas firme deseo de asegurar una paz de-mocratica y duradera a la humanidad entera. A esta politica j usta apoyan todos los paises de la Nueva Democrcia y todos los amigos de la paz y libertad en el mundo, siendo el glorioso Ejercito Rojo la garantia mas firme de la mišma. En este dia, el 31 Anivresario del Ejercito Rojo, deseamos que el primer pais socialista prosiga con su perfeccionamiento y fortalecimiento para el bien de la humanidad, por el afianzamiento dela paz y libertad en todo el mundo. Pogajanja glede mirovne pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo SOVJETI PODPIRAJO JUGOSLOVANSKE ZAHTEVE. V začetku tega meseca se je pričela v Londonu konferenca štirih velesil, na kateri so se pričela pogajanja glede avstrijske mirovne pogodbe. Jugoslovanski zastopnik Aleš Bebler zahteva popolno autonomijo za kraje kjer prebivajo Slovenci, reparacije in koncesije v avstrijskih industrijah. Avstrija o teh zahtevah noče ničesar slišati in je kvečjemu pripravljena zajamčiti pravice koroških Slovencev. Sovjetska Rusija, o kateri sta Amerika m Anglija mislili, da bo Jugoslavijo MOLOTOV ODSTAVLJEN Minister zunanjih zadev Venceslav Molotov je vil od Vrhovne Sovjetske oblasti odstavljen in na njegovo mesto je imenovan Andrej Višinsky, ki je bil do sedaj prvi podminister zunanjih zadev. Vse višje svetovne politične kroge je ta sprememba v sovjetski vladi zelo iz-nenadila in čitalo se je o tem različne komentarje. Pravi vzroki, ki so dovedli do tako važne spremembe v sovjetski vladi, pa niso znani, a sodi se, da bo Molotovu poverjeno v bodoče kako višje mesto, ZBOLJŠANJE KAKOVOSTI KRUHA V JUGOSLAVIJI V splošnem do sedaj v Jugoslaviji ni bilo belega kruha, ampak je bilo beli moki primešane 20% koruzne. Od 6. februarja dalje pa se po vseh pekarnah izdeluje tudi beli kruh iz same pšenice, brez najmanjše primesi. MORETTI OBSOJEN Te dni je bil v Milanu obsojen na 8 mesecev ječe radi razžaljenja časti Miehele Moretti, soudeleženec usmrtitve Benita Mussolinija in njegove ljubice Petacci. FRANQU£G PAGADO Concaaičn N’ 3159 TARIFA REDUC1DA Concaaidn N’ 1551 Num. (štev.) 26 V Jugoslaviji se je znatno izboljšal, položaj prehrane Beograd. — V zadnjih tednih je bilo opaziti v Beogradu stopnjevalno izboljšanje živilskega polož aja. Vzrok za tO' izboljšanje leži morda v dejstvu, da se je te meljito znižal jugoslovanski izvoz v države sovjetskega bloka. Na prostem trgu eene padajo in na razpolago je v eč blaga boljše kvalitete. Sedaj so odjemalcem tudi dostavljeni ob pravem času kuponi za r acionirane potrebščine, med njimi tudi za tolščo. Izboljšanje živilskih razmer je opaziti tudi v drugih mestih in industrijskih centrih. Bilo bi preuranjeno trditi, da je prišlo do tega izboljšanja radi omejitve izvoza v Kominformine države, kajti dosedaj še ni vlada objavila nobenih poročil o eksportu živil. Vse, kar se lahko sedaj reče, je, da se je živilski položaj pričel stopnjevalno izboljšavati od časa, ko so pričele države Kominforme izvajati ekonomske sankcije proti Titovemu režimu. Možno je , da je mnogo drugih vzrokov, ki so odgovorni za to izboljšanje, na primer hitrejša dostavitev potrebščin od strani kmetov in boljša distribucija. Ta položaj je sedaj še v prvem povoju in je morda samo začasen, toda če se bodo v resnici življenjske razmere stalno izboljševale, potem bo stališče Titovega režima napram Konunformi zelo ojačeno. Na “prostem” trgu so zadnje tedne cene potrebščinam padle v tem razmerju : Kilogram masti poprej 450 din, sedaj 350 din; krušna moka 65 din, sedaj 55 din; rastlinsko olje.450 din, sedaj 300 din; slanina 400 din, sedaj 300 din; krompir 17 din, sedaj 10 din. Cena mleku je padla s 30 dinarjev liter na 20 dinarjev; jajce z 20 dinarjev na 12 dinarjev; vino s 150 dinarjev liter na 75 dinarjev. Cene na prostem trgu so še vedno zelo visoke v primeri z mezdami. Uradnik zasluži približna 3.000 dinarjev na mesec, industrijski delavec pa 5.000 dinarjev. Toda industrijski delavci in uradništvo zadnje čase ne kupuje dosti na prostem trgu, kajti pravočasne dostavitve blaga zadrugam in drugim državnim trgovinam omogočajo, da dobijo p otrebščine po nominalnih cenah, to se pravi po znatno nižjih cenah kot prevladujejo na p rostem trgu. Mesečna količina kruha za industrijske delavce se je zvišala s 13.5 kg na 16.5 kg. Sedaj je na razpolago v racioniranili trgovinah tudi dovo^ govedine in prašičjega mesa. radi Titove politike pustila na cedilu, danes polnomočno podpira vse jugoslovanske zahteve. Zastopnik Sovjetske Rusije, Jurij Zarubin je rekel, Rusija odločno podpira pravične zahteve Jugoslavije in kar se tiče protektorata Slovencev, zamorejo ti priti v poštev samo izven krajev koroške Slovenije, ker koroška Slovenija morji itak dobiti popolno avtonomijo. O Koroški se bo še razpravljalo in dokler se to vprašanje ne bo rešilo, bo zelo težko skleniti mir z Avstrijo. ATLAiNTSKI iiPAKT Sovjetska vlada je objavila svoje stališče o tako imejiovanem severo-atlantskem paktu. Ta pakt obsega sedaj dve' ameriški državi in šest evropskih, to se pravi, da vključuje dežele dveh kontinentov. -Atlantska zveza, kot vojni in politični instrument ameriške agresivne politike v Evropi, pomeni praktično aplikacijo Truman-Marshallove “doktrine'*' o podpiranju reakcionarnih sil proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije. Atlantska zveza in Marshallov plan predstavljata osnovo tako imenovane Trumanove politične linije. Sedaj je že vsakeimu jasno, tudi na Zahodu, da to pot ne gre za obrambo “krščanske civilizacije”, “a-meriškega stila“, kot so to že pred kratkim “argumentirali”. Atlantska zveza sankcionira ameriške težnje po svetovnem gospostvu. Mediteran je bil tisti magnet, h kateremu se je vedno obračala igla britanske strategije. To je druga svetovna vojna ponovno potrdila. Italija naj bi predstavljala, po njihovih načrtih, prvo obrambno linijo na Sredozemskem morju — pred A-tlanskim oceanom. V nasprotju s tem pa postavljajo ameriški strategi na prvo mesto Severno Afriko, ki se opira na, Mediteran in na Atlantski ocean. Drugo vprašanje, ki se je postavilo na zahodu pa je, kako razširiti tako imenovano angleško varnostno cono na severu. Vojaški krogi predlagajo med drugim, da bi morali v atlantski zaščit ni sistem vključiti predvsem Skandi- bloka in zahtevajo navski polotok ali vsaj Dansko. Šved-1 narodi sveta ska se še ni odločila, da bi žrtvovala svojo samostojnost in zapustila nevtralni položaj. V tem pogledu se na nedavni konferenci skandinavskih držav niso sporazumeli. Medtem ko Švedska okleva, da se jasno opredeli za Atlantski pakt, je Norveška, kljub ostremu protestu domače javnosti, že popustila pred angleškim in ameriškim pritiskom ter se pridružila Atlantski zvezi. Centralno vprašanje skandinavskih držav je torej ali naj se te države vsaka “individualno” priključijo A-tlantski zvezi, ali pa naj sklenejo pakt na regionalni osnovi — skandinavski pakt, ki bi se opiral na Ameriko. Medtem ko države Beneiuxa mislijo, da bi tako imenovana varnostna cona morala obsegati tudi Zahodno Nemčijo, pa smatra Amerika — ki je nihče ne ogroža — Uroeniandijo, Britanske otoke, Spicberge in Islandijo za prav tako važne baze svoje agresivne politike, kot dežele Zahodne .Evrope. Oporišča, ki jih Amerika danes gradi na vseh važnejših točkah sveta — da bi blokirala Sovjetsko zvezo — jasno potrjujejo, da je Amerika tista, ki vodi agresivno politiko. Atlantski pakt pomeni korak naprej v angloamenskih vojnih pripravah. Vendar podtika angleške hegemonije, ki jo je začel Churchill v znanem foul-tonskem govoru leta 1947. in pozneje sprejel tudi sedanji predsednik ameriške republike, ne bo rodila sadov. Demokratični krogi po vsem svetu danes odločno odklanjajo idejo anglosaškega sporazum z vsemi SiomsKt Glas Propletario: Socledad Vugoeslava "lIOGAR POPTTLAR ESLOVENO" CORONEL RAMON USTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Direotor: LADISLAO ŠKOF — Administrador: VICENTE SUBAN ZASTOPNIKI: Za Cordobe in okolico: Prane Kurinčič — Pins6n 1089. Za Rosario in okolico: Štefan Žipon — Avenida Lag-o* y Horqeeta. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Vlila Calzada in Temperley ter okolico: Lui« Furlan — Cael. Plot**, V. Calaada. Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectlficaci6n LarafcsOJi 2235. Za Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4982. la Mar del Plato: David Grilj, Calle 90 No. It — Mt\r 4el Plata. Buenos Aires, 15 de Maržo de 1949 No. 26 Dalo in uspehi niše mladine Svoječasno smo v SLOVENSKEM GLASU, in to prav z omiljenimi besedami, Jcritizirali delovanje mladinskega odseka v Slovenskem ljudskem domu. Nismo se motili, ko smo pisali, da naša mladina zna le dobro kričati, razpravljati na sestankih in konferencah, pripravljati načrte o bodočem delovanju, sklepati in objavljati resolucije, ki pa te ostanejo le krpa papirja. Nesmiselno je, da bi napravili kak pregled o delovanju našega mladinskega odseka od ustanovitve Slov. ljudskega doma pa do danes, ker o tem bi imeli pisati prav malo ali pa nič. Vršila se niso kulturna predavanja, dramski ali pevski odsek ni obstojal, na igriščih raste že dolgo trava in orodje gnije, na stenskem časopisu vidimo le tu pa tam kakšno propagando za plesno zabavo in mladinska knjižnica se niti ne odpre, da bi vsaj včasih pregledali ako miši kvarijo knjige. Obstojal je nekaj mesecev tečaj slovenskega jezika, ki je bil ukinjen, ko so oblasti prepovedali vsako društveno delovanje. To je ves kulturni in fizkulturni pregled delovanja naše mladine. Ne smemo pa pri tem preko, da bi ne omenili o mladinskem odseku naše podružnice na Paternalu. Ta je bil eden izmed najaktivnejših in dokaz k temu je, da nam je na raznih prireditvah pokazala mladina iz Paternala marsikaj lepega na odru, bodi v dramatiki, petju in raznih plesih. Prav gotovo je marsikakšen v tem oziru zavidal mladino podružnice Patemal. Čeprav na kulturnem polju naša mladina ne deluje, se je pa v drugih področjih mnogo bolj odlikovala in o tem hočemo tudi nekaj spregovoriti. Znano je vsem, da odbor Slov. ljudskega doma se enoglasno ni strinjal z resolucijo plenarja, ki jo je izdal Jug. Centralni Svet, dne 24. julija, m. 1., ker smatral je, da se naše društvo ne more vmeševati v nastali politični spor. Zato se tudi Slov. ljudski dom ni izjavil ne za Kominform in tudi ne za KPJ. To pa nekaterim ni po volji in par članov mladinskega odseka si največ prizadeva, da bi tudi Slov. ljudski dom potrdil resolucijo plenarija J.C.S. V ta namen je bil tudi sklican v nedeljo 13. t. m. občni zbor mladinskega odseka. Ta občni zbor se je pripravljal brez vednosti centralnega odbora, ker javilo se je to odboru komai 4 dni pred določenim dnevom. Vabila niso dospela v roke vsem članom in članicam in od 120 vpisanih je bilo prisotnih komaj 40, to se pravi skoraj samo glasovalni stroj nalašč za občni zbor pripravljen. Glavni tajnik mladinskega odseka je podal poročilo v katerem se je po večini dotaknil vprašanj, ki ne spadajo v mladinski delokrog. S prikrivanjem resnice in uporabljajoč najnesramnejše laži je v svojem poročilu pokazal delovanje centralnega odbora Slov. ljud. doma. Pri sestavljanju poročila je tajnik vsled pozabljivosti marsikaj pozabil omeniti, ker rekel je v poročilu, da so mu neznani vzroki čemu se je zaprlo vrata mladinskemu odseku v Simbronu, kjer je ta imel svoi sedež. Obrazložimo mu še enkrat, da so ta korak napravili'bivši odborniki GPDS v Simbronu, ker zyedeli so, da je prav tajnik s tremi tovariši odnesel Titovo sliko, ki je bila last bivšega društva. Glede te zadeve je tudi centralni odbor hotel dati ukor tem mladeničem in ne zato, ker mladeniči niso po volji odboru, kakor je tajnik poročal. Tudi se je tajnik v svojem poročilu dotaknil SLOVENSKEGA GLASA. On, kakor tudi pozneje še drugi član mladinskega odbora, sta pojasnila, čeprav v napačni luči, čemu je mladinski odsek sklenil, da ne sodeluje več pri našem listu. Trdi se, da je temu vzrok, ker se ni hotelo objaviti v listu resolucijo Federacije jugoslovanske mladine z dne 1. sept. m. 1. Vprašal bi pa tainika mlad. odseka čemu niso več sodelovali pri listu že dva meseca prej, kakor je F.J.M. izdala resoluciio? že za prvo število lista v mesecu juliju niso izročili gradiva za MLADINSKI GLAS in na naš poziv nam odgovorili, da nimajo ničesar za poročati v listu. Seveda, čakati je bilo treba povelja od zgoraj, kakšno stališče bo treba zavzeti. Kmalu po tem se je napovedalo bol SLOVENSKEMU GLASU in na vse načine izzivalo, da bi se rušilo enotnost naše organizacije, žalostno pa je, da moramo tu omeniti, da nam je eden izmed mladeničev izpovedal, da delajo to proti lastni volji. Dobro bi bilo, da bi v svojem poročilu tajnik omenil kakšne uspehe je dosegel, ko se je v Buenos Airesu, Rosariju, Santa Fe, Parama, La Plati in še v drugih krajih trudil pri naših naročnikih, da bi nam list zavrnili. Mislimo, da so radi teh neuspehov že končali s to propagando. Po sklepu vidimo, da hoče mladina v našem listu ponovno svojo stran. Ako se jim to ugodi smo res radovedni kaj bo mladina pisala. Prej se je mnogo pisalo o delovanju in uspehih mladine v Jugoslaviji in danes bi lahko v listu hoteli edino blatiti ono, kar so do včeraj hvalili in hoteli posnemati. Kam torej stremi naša mladina, oziroma par mladeničev, ki vodi mlad. odsek, nam je to jasno dokazano na nedeljskem občnem zboru. Preko centralnega odbora in preko članstva hoče danes mladinski odsek, kot samostojno društvo, zavzeti svoje stališče, Mladina se noče “vmeševati” v politiko, a ARGENTINSKE VESTI Zakonodajno skupščina Je odcbiriia In prisegla novo Ustavo Hop. Argentine t>ne 3. t. m. se je sestala pregledovlna komisija, ki Jo 5% imenovala zakonodajna skupščina, da bi pregledala zasnovano Ustavo republike Argentine. Ta komisija je izvršila nekaj sprememb, med katerimi se nahaja tudi točka o državljanstvu tujcev. Predloženo je, naj bi se člen 20. glasil: “Los extrnjeros que entren efi el pats sin violar las leyes gozas de 'todos derechos civiles de los argentinos^ como tambižn de los derechds pottticps, despužs de 5 afios de baber obtenido la nacionalidad. A su peaido podržn naturalizarse si han resi-dido 2 afios continuos en el territorio de la Naci6n, y adquirir&n autom&ticamente la nacionalidad, trascurridos 5 afios conti-nuados de residencia, salvo expresa mani-festacifln en contrario. La ley establecerž las causas, formalidades y condiciones para el otorgamiento de la nacionalidad y para su privaci<5n, asi como para expulsar del pais a los extranjeros.” (Tujci, ki dospejo v državo ne da bi kršili zakonov, uživajo civilne pravice argentincev, kakor tudi politične pravice in to po petih letih pridobitve državljanstva. Na lastno zahtevo pridobijo državljanstvo po dveh letih bivanja v državi ter postanejo avtomatično državljani po petih letih bivanja, izvzemši ako se proti temu izjavijo. Zakon bo db-ločil vzroke, formalnosti In 'pogoje za dodelitev ali odklonitev državljanstva, kakor tudi vaak Izgon tujcev iz države.) Zakonodajna skupščina se je setala 8. t. m., da bi proučila popravke pregledovalne komisije. Nastalo je med zasedanjem ve- liko nesoglasje med peronistično stranko, ki tvori večino, ter radikali, ki so v manjšini. Zaključek je bil, da so po OstHh napadih radikali sklenili Odstraniti iše 0® zakonodajne skUpščifrd; Nadaljttje zasedanje zakonodajne skupščine se je nadaljevalo v odsotnosti radikalov (manjšine). Zasedanje se Je zaključilo v petek 12. t. m., na katerem je zakonodajna skupščina odobrila in prisegla na reformirano Ustavo. V sredo 16. marca se vrši še zadnje i*' vanredno zasedanje, kjer bo predsednik republike Argentine, general J. C. Perfin izvršil prisego. NAFTA KACIONIRANA Nafta je ponovno rcionirana, toda cena nafti ni povišana. Zasebnim avtomobilom je dodeljena le majhna količina in sicer 10 30 litrov tedensko, kamjonom1 pa od 120 do 150 litrov tedensko. Odmerjena količina v nobenem slučaju ne zadostuje potrebam. TISKARSKI DELAVCI KONČALI 8 STAVKO Minuli mesec so stavkali delavci veliki!1 tiskarskih podjetij in Buenos Aires Je bil skoraj cel mesec brez časopisov. Stavku-Joči delavci so se prve dni tega meseca povrnili na delo, čeprav so podjetja 1® deloma ugodili njihovim zahtevam. Vsi dnevniki so ponovno takoj izšli. Nai" večji dnevnik “La Prensa’* je po 24 dnevni stavki izšel 4. t. m. DOMAČE VESTI Tužna vest. Tov. Emil Semolič, predsednik Slov. Ljudskega doma je prejel žalostno vest da je dne 22. februarja v Mavhinjah pri Sesljanu umrl njegov brat Josip. Imel je komaj 51 let. Pokojni je bolehal več časa in bolezen si je največ nakopal po zaslugi osvobodilne vojne. Spadal je med najboljše in zavedne borce, ki so se zvesto borili v partizanskih vrstah za svobodo naše domovine. Po končani vojni, kot ugleden in od vseh spoštovan človek, je bil imenovan v okrajni ljudski odbor, kjer je vestno izpolnjeval dane mu naloge. Živel je v rojstni vasi v Mavhinjah, ki Vfcfnes pripada pod tržaško ozemlje. Slutil je, da mu je življenje šteto, a si je kljub teimu želel dočakati oni dan, ko bi bile popravljene krivične meje, da bi tudi njegova rojstna vas pripadala k materi Jugoslaviji, svobodni domovini in za katere svobodo se je on mnoero boril ter takorekoč daroval svoje življenje. V Buenos Airesu žalujejo: hčerka Angela, ki je komaj pred par meseci prispela, brat Emil, sestre Marija in Gizela ter sorodniki. Doma pa mati in oče, sin, dve hčerki in sorodniki. Vsem naše iskreno sožalje. NESREČA V DOMOVINI. V posebni kroniki poročamo o želez; niški nesreči, ki se je pripetila na progi pri Rihenherku. Omenjeno Feliks Kofol, ki ga je pn nesreči doletela smrt, je bil doma iz C®; povana in je brat Cirila Kofol, kateri se je eden izmed prvih povrnil v domovino in vsled neozdravljive bolezni končal življenje v valovih Ljubljanice-O tej nesreči smo svoječasno poročali. Pokojni Feliks se je poročil komaj pred šestimi imeseci, a ni mu bilo dano> da bi dolgo užival zakonski stan. Zapušča poleg žene tudi več svojcev v domovini in sestro Matildo v Buenos Airesu. Preostalim naše sožalje. HIMEN. V soboto 26. februarja se je poročilu Milena Beltram s Srečkotom Jamšek, uradnikom Holandske banke, hčerka zvestega in požrtvovalnega člana Slo V-' Ljudskega doma ter rednega oglasevfl-telja v našem Slovenskem Glasu. Svadba se je vršila v slaščičarni Princesa de Flores”, ulica Granaderos-Svadbe se je udeležilo veliko števil0 naših rojakov ter precejšnje število argentinskih prijateljev poročencev, kateri so v popolni harmoniji preživeli prijeten večer. Mladima poročencema želimo obil° sreče v novem stanu. pripravi izjavo, kjer potrdi resolucijo plenarija C.J.S. in obsodi odbor, ki je do danes zavzel nevtralno stališče. Pripravljeno izjavo dajo na glasovanje* lutkin glasovalni stroj na namig dvigne roke in zadeva je v resnisi na “demokratičen” način zaključena. Rekli smo že v zadnji številki lista, da se s slabimi in nepoštenimi sredstvi ali metodami ne doseže dobrih ciljev. Sredstva, ki jih danes uporabljaj0 nekateri naši mladeniči, ne da niso le nepoštena, ampak so celo nesramna. O tem in na izjavo, ki jo izda mladinski odsek bomo pa v bodoče še govorili. Himera, ki odkriva značaj duhovnika . ,°_»jni M!hfte\ Dornik iz Kojskega na dmorskem je pred svojo smrtjo Izrabil ,®^D* da bi ga pokopali brez duhovnika in Svoncnja. To naj bi bii prvi civilni J*°šreb na Kojskem. Pogreba se je urtele-J‘0 mnogo ljudi iri ga v tamkajšnjih kra-® smatrajo za enega izmed največjih, r jih je bilo pri njih. Farnemu duhovnu Etku Ferjančiču pa ni Slo v račun, 1 je pokojni Dornik zapustil velik del °jega nemajhnega premoženja krajev-neo>u ljudskemu odboru kljub njegovemu ^Izadevanju, da bi se z zapuSčino zgodilo r»gače. Zdelo se mu je, da nudi prav ta °8reb najlepšo priliko za vaško zdraho in ®rUiko, da sproži zaradi civilnega pogreba ^ ljudeh s Kojskega, ki so verni, Sim nezadovoljstvo. Številne pogrebce je ®£akal pri pokopaliških vratih in kar na * 0 Poškropil krsto z vodo. To je napravil otl volji pokojnega Dornika, ki mu ni °Rel odgovoriti Iz krste. Ljudje so ga Je>°Zarjali, nal ne moti pogreba. Ferjančič, Napovedal nosilcem krste, naj jo odneso Pokopališko cerkev. Kljub negodovanju "datva je Ferjančič dosegel, da so pre-esli mrtvega Dornika v cerkev. Krsto je premijalo le osem do deset ljudi, ostali 80 ostAl' ž’*naj. Tako je bil Dor-* ft&rkveno pokopan, j Podsabotinp, ki spada pod Kojsko, Oedavno umrla žena, ki ni hotela lansko e° dati bire župniku Ferjančiču. kljub JoSn]i sorodnikov prijateljev pokoj-jj hi hotel Ferjančič umrle pokopati. - .korani so bili prositi duhovnika iz sO-^jJne Župnije, da pokoplje ženo, ki je' e«la cerkveni pogreb, mu ^Va prlmera odkrivata značaj duhovih 11 Ferjančiča do dna. Sam sebe je raz-^rt>kal in povedal, da mu ni toliko do fjf6’ kakor do tesa, kar zna pasti iz rok anov v njegov nikdar nenasiti žep. To , kujejo tudi njegove besede, ki jih je ^r<)kel na pokopališču o priliki Dornikoma pogreba, ka tere je zabrusil v obraz ..^foedniku krajevnega ljudskega odbora: c Pokopališču sem' jaz gospodar — na 6* Pa ti, tovariš predsednik!” *®LEZ\TSKA nesreča pri rihen-BERKU ^^ 7.55 zjutraj na dan 16. januarja t. 1. W W *So v (Nadaljevanje) $6- bomo odnehali... V nedeljo je pri '"'eni .^Posvetovanje. Pridi tudi ti!” ’ ie rekeJ>Cedermae po krat- nramnlkn '<r, ° rnolil zase ih se zatapljal ^J)J^vJnisli; le vzdihi so bili gostejši, tihoti, bilo jih je razločno slišati v Po maši so se možje in fantje takoj razšli, a večina žena je ostala, v cerkvi. Molile so j-ožni venec. Večernic ni bilo. Nedeljski popoldnevi V Vrsniku,so bili zmeraj tihi, to nedeljo pa se je krčma nenavadno napolnila. Do 'kaplanije se je razlegalo glasno petje, vmes trde besede in vpitje. Gospod Martin, ki je s knjigo v rokah sedel pred odprtim oknom in se drugače ni menil za glasove vasi, je zdaj pa zdaj začuden dvignil glavo. Bil je miren, nenavadno miren, kakor človek, ki se je do konca vdal v svojo usodo. Zatekel se je k branju “Življenje svetnikov”, ki so “imnogo trpeli za Kristusa, a končno odnesli venec zmage”. Veliki, mogočni zgledi so mu bili v uteho, pomirjali so mu dušo. Le vpitje na vasi ga ,je vedno huje motilo, da je zdaj pa /daj napeto posluh-nil. Kaj se godi? Obhajala ga je tiha nejevolja, da ga motijo. Zopet in zopet se je poizkusil poglobiti v knjigo. Ž vasi je pritekla neka ženska; bila je upehana, imela je preplašene oči. Čedermac se ,je zavzet dvignil. “Kaj pa je?” “Vsi možje in fantje so pr; Špehoti ji”, je povedala. “Tako reč imajo. Tepli sc bodo.” “Pa zakaj?” Tega ni vedela povedati. Gospod Martin ni vedel, kaj naj. si misli. Razen s prižnice se ni rad vtikal v ^asebno življenje duho.vljanov, Če le ni bilo velikih nerodnosti, je rad zamižal. na eno oko. Prizanašal jim je majhne slabosti, zaradi zahajanja v krčmo jih še posebno ni pestil. Naj imajo svoje redko veselje. Niso se pijanili, ob razgovoru in baHncanju so popili čašo viti« in se mirno vračali domov... -A danes ta dan, kakor da jir je obsedel vrag. Osupnilo ga, je. Ali bi nemara radi privabili orožnike v vas? Potem bi ne bilo konca nesreč. Naglo je stopil po klancu. Vso pot mu je trdo pela palica. Bil je hud; pripravljal je besede, da jih ozmerja kot paglavce. Ob kapelici, ki se je belila v sivem dnevu, je stala skupina žena in, deklet. Opazovale so prerivanje pred krčmo, sklepale roke in kdaj pa kdaj prestrašene vzkliknile. Zagledale so kaplana in se vse hkrati zgrnile na rob poti. “Naj jih pomirijo!” se je oglasila Birtičevka, majhna, zajetna žena pšeničnih las. “Moj je kot iz uma. fie kri bo tekla... Moj Bog in sVeta Devica!” Čedermac je molče še bolj pospešil hojo. Prevzemala ga je rahla bojazeii, a obenem ga je imela jeza, moral je krotiti občutke, da s? ne prenagli. Krčma je šumela. Izba je bila polnil fantov, skozi odprta, okna je odmevala pesem. Možje so v dveh skupinah stali pred hišo, pod lipo in na kegljišču. iSpi so gledali od daleč, se smejali in vzklikali, drugi pa so tiščali Birtiča, ki s'e jim je besen in ves rdeč v obraz trgai iz rok. Sili je v Vanča Rakarja, ki je stal pod oknom ih se imu porogljivo na* smihal. “Pustite me, vam pravim!” je vpil Billi«, ki mu je bil med ruvanjem odpel telovnik, da je kazal srajco, bil je že vinjen, še huje pa ga je pijanila besnost. “Prekliče naj, besede naj prekliče pred vsemi, ali pa ga udarim po gobcu!” “Ne prekličem!” je Rakar strupeno sikal od okna. “Kar sem dejal, še ponovim. če bi se pa rad tepel, kar sem!” mu je kazal močne, kovaške roke. “Kar sem!” “Možje!” je Čedermac iznenada stopil mednje. “Kaj pa se tu godi?” Izpustili so Birtiča in odstopili, kakor da so kaplanu naredili prostor. Birtič se je hotel zagnati proti kovaču, že je bil storil korak, a se je kljub jezi in jipanosti pred Čedermaceim zavedel. V zadregi si je segel z roko na čelo. “Pravi, da sem ovaduh”, se je zopet LA VOZ ESLOV ENA EJMTADO POB LA SOCIEDAD VUGOESLAVA “HOGAR POPCIiAB ESLOVENO" Kaj moramo vedeti o tuberkulinski reakciji Starši nam premnogokrat ob množičnem cepljenju z besežejem postavljajo vprašanje, zakaj nekateri otroci odgovarjajo na tuberkulin, drugi pa ne. Enostaven odgovor, da so tuberkulinsko pozitivni le tisti otroci, ki so že okuženi s tuberkulozo, pa prizadeva staršem nepotrebno skrb. Zastran tega sem se odložil, da spregovorim o teni vprašanju nekoliko obširneje. 2e vsak šolarček ve, da jetika ni bolezen, ki nastaja zaradi prehlada, marveč, da je počasi potekajoča (kronična) nalezljiva bolezen. Imenujemo jo tako zaradi tega, ker se je pojavila prihuljeno in ker poteka leta, včasih celo desetletja. Do neke starostne dobe se s tuberkulozo okužimo vsi, oboli pa samo prav majhen odstotek. Le redkokdaj se primeri, da je okuženčev organizem ob prvi infekciji z bacili tuberkuloze namreč toliko oslabljen, da ni zmožen mobilizirati dovolj obrambnih enot. Navadno poteka prva okužba z bacili tuberkuloze tako, da se spremeni v sirasto snov le majhen del tkiva v sredini legla, kjer so se zasidrali bacili jetike. Obrambni zid, s katerim je organizem zapredel bacile r prvem spletu, jim zagren iživljenje in jih Dr. Francisco Jose Cespa DENTISTA OIItUJANO Consultas de 15 a 20 hs. Coronel R. Lista 5090 T. A. 50 - 5783 prisili, da bedno životarijo v sredi siraste snovi. V to sirovino se sčasoma začne odlagati še apno in napadeno mesto zaapni. Obramba organizma je bacile takorekoč razorožila in jih navadno za vselej napravila nenevarne za olcuženca, čeprav lahko ostanejo v zaapninah še več desetletij živi. Pri okužbi skozi prebavila se prvi splet — kakor pravimo mestu, kjer se je odigrala prva okužba — seveda napravi nekje v črevesu in bližnjih bezgavkah v trebuhu. V tej borbi na življenje smrt navadno podležejo bacili. Protisnovi, ki jih je stvo-rll človekov organizem proti njim in njihovim strupom, so jih obvladale. Okuženec se te borbe ni niti zavedel. Bil je nekaj dni morda malo bolj čmeren, imel je nekoliko povečano telesno toploto, malo slabši tek in ponoči se je morda potil. Kmalu pa so izginili vsi ti znaki in niti mati, niti bolnik nista slutila, kakšna velika odločitev se je izvršila v okuženče-vem organizmu. Edini in zanesljivi znak te borbe pa je pozitivna tuberkulinska reakcija, ki se pojavi nekako šest tednov po prvi okužbi. V boju z živimi bacili tuberkuloze se je okuženčev organizem zaradi protisnovi, ki jih je mobiliziral zoper povzročitelje jetike, tako preobrazil, da jepostal občutljiv za bacile tuberkuloze in njih izločke. Iz njih izločkov je pred GO leti napravil Robert Koch tuberkulin, ki je precedek in izvleček iz tekočega gojišča, na katerem so rasli umetno tja zasajeni bacili tuberkuloze. Danes ga rabimo le v spoznavne svrhe. S tuberkulinom lahko z vso natančnostjo spoznamo, kdo je postal v borbi z bacili jetike zanj občutljiv. Pri cepljenju z besežejem, ki Je pravkar v teku, uporabljamo zboljšani in še bolj prečiščeni tuberkulin (PPD). Dobivamo ga iz državnega bakteriološkega zavoda v Kopenliagenu na Danskem. Z njim preizkušamo na dva načina: pri otrocih do 12. leta s tuberkulinskim mazilom, ki ga prilepimo otroku z obližem na prsa; pri starejših pa z vbrizgom nekaj kapljic razredčenega tuberkulina v kožo na podlakti. V obeh primerih se pri občutljivih, to je pri tistih, ki so že prestali prvo srečanje z ba-cilijetike, koža na cepišču vname. To je pozitivna tuberkulinska reakcija. Kakor vidite, pozitivni odzivna tuberkulin šeni nikaka bolezen, marveč je le znak, da je dotični že prebolel prvo okužbo »ESTAURANT Marija Trebše Dobra domača postrežba in okusna hrana. Avda. San Martin 6470, IJs. Aires. 2 kvadri od slov. tiskarne 'Cordoba’ Qu*M>ria t Fiaanbraria "LA IBEBICA” , d« Cuervo t Ftmindu A rt*. F m. Beir6 5399 — U. T. 50 - 856» goto - Ari© MA1ICOS Najpopularnejša na Doek Sudu Facundo Quirofa 1325 U. T. 22-8317 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 z jetiko. Po protituberkuloznih jih smo pregledali že veliko število tu kulinsko pozitivnih otrok, resnično b° ® pa med njimi skor© nismo našli. Ce n « otrok nobenih znakov, ki bi nas opoza*me na pljučno obolenje, ni treba zaradi pozitivne tuberkulinske reakcije n ukreniti. Cepljenje z besežejem temelji na stveni podmeni, da so ljudje, ki so Pr® ^ leli lažjo obliko jetike, nesprejemljiv nadaljnje okužbe z bacili jetike. zna0- Zai* tega cepimo s tem cepivom samo tiste, V še niso o* še tuber^ (ceplJ®11^ tuberkulin' tut>er' RESTAURANT MIRO M E R K U Z A LORIA 472 FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construcci6n Avda. Fco. Beirč 5671 U. T. 50-538* HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Iedeluje vsa v stroko spadajoča dela fernrola 1608-14 U. T. 67 - 6250 Buenos Aires Zobozdravnika D rtu Samoilovič Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ur« DONATO ALVAREZ 2181 Recreo “Europa” Pri praven ra nedeljsto izlete v Tigre. Prevoz a postaje litre FCCA. do He-crea is uasa|i Lastilko BRATA ROVTAR Tigre rCCA. - V. A> 749 - 589 Rio Cara|padiay SLOVENSKA JURIDIčNA « PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedšcine in vse Sodni]ato Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NOHTE 1119 - Piso 8 (■Nasproti Obelisku) Escritorio 823 T. A. 35 - 6243 Buenos Aires F rane & t e h a r STAVBINSKI PODJETNIK Ram6n L. Falc6n 6371 U. T. 64-3084 --------------------------- še niso okuženi, se pravi, ki čutljivi na tuberkulin, ki so linsko negativni. Z besežejem z besežejem) bomo torej vso sko negativno mladino spremenili v kulinsko pozitivno. To se z drugimi dami pravi, da bomo na umeten vzbudili v tuberkulinsko negativnih tako močno odpornost proti jetiki ne celo večjo kot trdijo trokovnj®^ kot jo imajo Dl# tuberkulinsko pozitivni’ Mirko KarUn Poročeva'c Dr v “Slov. RESTAVRACIJA IVANČIČ 11UDOLF iitl STAVBENI K O V AC FRANC ČOHA Calderon 2779 U. T. ***^ TRGOVINA JESTI TN "TRST" STANKO MIHELJ Charcas 3120 U. T. 72-4957 K R O J A C N I Franc 3Ielinc C A Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 Buenos Aires Ferdinand, Coti& Trgovina z železnino * Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ & Calder&i SMS - Devoto > T. A. 50 Buenos Aires 6228 Slovenska Cvetličarna “L OS A l* ^ Hostar Antor Triunvirato 4223 U- T. ^ PRODAJALNA - TOBAKA^ Prodaja raznih časopisov, reT*^ slaščic ter raznovrstnega mo**« in ženskega perila. VLADIMIR BENKO Avda. Francisco Beir6 VILLA DEVOTO - BUENOS TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA E8CASO U. T. 652-0181 NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjak Calle FRANCISCO BAUZA 2894 T. A. 64 - 1509 Za kalkulacije, Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHAR — Zas«bno: Calle Dublin 4218 - T. A. 51 - 5035 Krojačniea ‘'Gorica” Franc Ikeban WARNES 2191 Buenos Airos Naproti postaje La Paternal T. A. 59 - 0857 Krojačnica LEOPOLD MJ Avda. FRANCI*^ BEIRO 5380, T. A. 50-4543 VILLA D m Krojačnica Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 59 C L D € L r INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV X jOSE BONIFACIO 663 . v a c Talleres Graficos “CORDOBA” - Gutenberg 3360 BPENOS _ 15-IIM949