LETO L, št. 2  PTUJ, 9. januarja 1997
CENA 110 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Juan Anhmio Samannth,
Primož Peterka
in Urška Hrovat
Minuli konec tedna so ob ledu in sledu dogajanje v Sloveniji obe-
ležili predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio
Samaranch, smučarski skakalec Primož Peterka in alpska smučarka
Urška Hrovat. Strankarska dogovarjanja in njihova kombinatorika
pa so tako že vsakodnevna tema in jih pri tem ne bi omenjal.
Prvi mož najštevilnejše svetovne družine, pod olimpijskimi krogi je
namreč kar 197 držav, več kot v Združenih narodih, je obiskal Slove-
nijo v času najpomembnejših smučarskih tekmovanj. Tako sije ogle-
dal tekmovanja za zlate lisice in svetovni pokal smučark na Pohorju,
prejel najvišje državno odlikovanje in ključ Maribora, posebej pa vel-
ja omeniti srečanje z legendo olimpijskega gibanja in športa Leonom
Štukljem. Kleni Mariborčan je znanstvo in obisk izkoristil in od
predsednika MOK-a za slovenski gimnastični center "iztržil" 20 tisoč
dolarjev za opremo. Tako je bil obisk JuanaAntonia Samarancha ko-
risten tako promocijsko kot čisto praktično.
Izjemen dosežek pa je v logičnem nadaljevanju niza sijajnih uspe-
hov v skakalnem športu uspel mlademu Primožu Peterki, kije na tra-
dicionalni novoletni skakalni turneji Intersport s svetovno elito opravil
na način, ki bo šel v zgodovino skakalnega športa, ne samo v Sloveni-
ji. Dobil je tekmo v avstrijskem Innsbrucku in se tako po treh tekmah
odlepil od domačina Andreasa Goldbergerja, v prav tako avstrijskem
Bischofshofnu pa zanesljivo obdržal prednost tako na prestižni turneji
kot tudi v svetovnem pokalu. Zadnja tekma je bila še posebej napeta,
saj je Peterka v prvi seriji z izjemnim poletom povzročil znižanje za-
letišča (ali je to bilo potrebno, je vprašanja za žirijo!), nato pa kljub
vsemu osvojil tretje mesto in kot prvi Slovenec dobil turnejo, ki v ska-
kalnem športu šteje največ.
Tako kot Peterka turnejo Intersport pa je Urška Hrovat dobila ma-
riborsko Zlato lisico, kombinacijo petkovega veleslaloma in sobotnega
slaloma za svetovni pokal. To ji je uspelo s četrtim mestom v veleslalo-
mu in drugim v slalomu. Tudi to je dosežek, ki se zgodi redkeje, zato
obema veljajo iskrene čestitke! Upajmo, da bo to spodbuda tudi dru-
gim slovenskim športnicam in
športnikom v vseh športih in ne
le v zimskih.
KVreme za 1997
Januar: hitre spremembe, yeč sneženja ter mrzlo,
"februar: zelo malo sneženja od začetka, nato lepo
vreme.
! Marec: lepo vreme se bo nadaljevalo, nato pa nekaj
i cležja.
r. April: precej spremenljivo, vetrovno, dež, sonce.
Maj: do polovice meseca malo dežja, nato zelo lepo
vreme.
Junij: lep, zelčfmalo padavin. C*
^ Julij: spremenljiv do zelo lep.
t Avgust: bolj deževen^nato lep J^prernembami.
September: sprerrii||lljiv, oblačen, brez bistvenih
' padavin.    >
p Oktober:   v  zače^iu^^fneseca'! dež  v  manjših
! količinah, nato lepo; stana.
I^ovemlj^i^ brez bistvenih padavin, morda na
-rlSbncu m^eca kakšen dež.
Decembren začetek snežen, nato lepo, ob končuj
večje ombe. ^Jj
^     ->,v     Po starih izkušnjah pripravil Marjan KoJ^/^
Snežne radosti na grajskenn hribu
Poto: M. Ozmec
SLOVENSKA BISTRICA / SPOMINSKI DAN OBČINE
Poklonili so se spominu
pohorskih lunakov
Včeraj je poteklo natanko 54 let, odkar je na planoti pri
Treh žebljih na Pohorju v neenakem boju z Nemci v celoti
padel Pohorski bataljon. Slovenjebistričani so ta dan vze-
li za svojega, proglasili so ga za spominski dan občine, saj
se zavedajo, da so se borci takratnega bataljona bojevali
za veliko idejo - osvoboditev lastne domovine in domačega
ognjišča. Pa tudi za lastno državo.
Na slovesnosti ob spominskem
dnevu občine Slovenska Bistri-
ca, ki je potekala v torek zvečer v
organizaciji Zavoda za kulturo
in občine, je v kulturnem delu
sodeloval Slovenski kvartet kla-
rinetov. Slovenjebistriški župan
dr. Ivan Žagar je ob tej pri-
ložnosti podelil občinska priz-
nanja za leto 1996. Najvišje
občinsko priznanje - nagrado
občine Slovenska Bistrica za leto
1996 - je prejel Franc Pajtler,
znani zbiralec s Pragerskega, ki
je v Slovenski Bistrici zakrivil'
že marsikatero prijetno
pripravljeno razstavo. Spomni-
mo se razstave molitvenikov ter
fosilov in mineralov, ki
predstavljata samostojni zbirki v
bistriškem gradu in ju občuduje
veliko    število    obiskovalcev.
Zadnja razstava pa je bila pos-
večena spominu slovenskega
kmeta Jakoba Pauliča. V
obrazložitvi k nagradi je zapisa-
no, da je zbirateljski duh Franca
Pajtlerja presegel vsa osebna zbi-
rateljska nagnjenja in prerasel v
pobudnika kulturnih zbirk, ki
dajejo danes in tudi v prihodnje
utrip bistriškemu kulturnemu
življenju. Poleg Pajtlerja je nag-
rado občine Slovenska Bistrica
prejel še paraplegik Franci Pin-
tar, zelo uspešen strelec, tudi
olimpijec in aktivni član v bist-
riškem društvu paraplegikov.
Priznanja občine Slovenska
Bistrica pa so prejeli gradbeni
odbor za izgradnjo doma kra-
janov Tinje - vodil ga je Ivan
Gracej, Rafael Svagan s Pra-
gerskega, dolgoletni kapelnik pi-
halnih godb v raznih krajih
občine, Rozika Ozimič z
Zgornje Ložnice, aktivna člani-
ca krajevnega odbora RK ter
vsestranska kulturna delavka,
saj vodi znane Venčeseljske
ljudske pevke in režira pri
dramski skupini PD Alojza
Avžnerja na Zgornji Ložnici.
Občinsko priznanje sta prejela
tudi Boris Jakopin iz Slovenske
Bistrice, prislužil si ga je kot
uspešen direktor Stavbnega
pohištva Polskava, ter Anton
Križanič s Cigonce, direktor
Lipe Poljčane.
Komemoracija na poslednjem
bojišču Pohorskega bataljona je
bila včeraj ob 11. uri dopoldan.
Slovenjebistričane ter druge gos-
te je pripeljal avtobus do Osan-
karice, od koder so do Treh žebl-
jev v tišini pohorskih gozdov še
dobre pol ure pešačili.
Vida Topolovec
Veselega de€em&ra
SoorganizatorjI Veselega decembra 96 - Društvo
prijateljev mladine, Center interesnih dejavnosti in
Zveza kulturnih organizacij Ptuj - se iskreno
zahvaljujemo vsem, ki so se kot sponzorji odzvali
našemu vabilu. V tednu med 23. in 28. decembrom
smo organizirali 17 predstav za otroke, ki so se
končale s slovesom dedka Mraza in ognjemetom.
Izvedbo prireditev so omogočili: PIKAPOLONICA,
OBMOČNA OBRTNA ZADRUGA PTUJ, PERUTNINA,
NOVA KB MARIBOR - PODR. PTUJ, SAMOBOR &
ILEC, d.n.o., TAMES, RB SERVIS, PROJEKTA
INŽENIRING, PETLJA, NOVA LB - PODRUŽNICA PTUJ,
KMETIJSKI KOMBINAT, PTUJSKE PEKARNE IN
SLAŠČIČARNE, PETOVIA AVTO, ASKOT, d.o.o.,
ORINOCO, BO PROST, MESO IZDELKI ŽERAK, KLUB
ROMANTIKA, OČESNA OPTIKA MARIJA KUHAR,
ŠTAJERSKI OGLASNIK, CVETLIČARNA ROŽA, ČISTO
MESTO, A PROPOS. Generalni pokrovitelj prireditev Je
bila Mestna občina Ptuj. Zahvaljujemo se tudi
Gledališču Ptuj, kjer je potekala večina prireditev.
Jurij Šarman,
Center interesnih dejavnosti Ptuj
2
četrtek, 9. januar 1997 ■ TEDNIK
AKTUMMMO
f^esmi so na splošno
ieiko mzloiljive
v kolikšni meri jili sploh lahko razložimo? Pesem je otrok čustev,
zrcalna slika pesnikove duše, njegove notranjosti, izražena z bese-
dami, ki imajo prav poseben, svojstven pomen in zagrinjajo pesni-
kove misli v tančico skrivnosti, v nekaj, kar nam je težko razumlji-
vo. Ali ni prav v tem čar poezije? Da obstaja neizpovedano, ne-
razložljivo, čarobno ... Pesmi ne moremo razlagati z racionalnim
jezikom, ker v njej uničimo bistvo, jo oddaljimo od njenega osnov-
nega namena. In zato mora ostati takšna, kot je bila ustvarjena.
Kot jo je začutil pesnik, ji vdahnil življenje in jo postavil v svet, le
kot izraz svoje intimne notranjosti. Pesem v taki obliki, brez
poznejših ocen, kritik in drugih dodatkov, je najlepša, najčistejša
in kot tako jo lahko bralci sprejmejo v njeni elementarni obliki in
jo podoživijo le skozi jezik poezije ...
V takšnem vzdušju je tekel pogo-
vor s pesnikom Danetom Zajcem
po literarnem večeru, ki ga je v
četrtek, 19. decembra, v Na-
rodnem domu organizirala ZKO
Ptuj. Večer Zajčeve poezije bo na-
jverjetneje marsikomu dolgo ostal
v spominu, ker ga je presenetil s
svojo nenavadnostjo. Resnično je
bilo to doživetje posebne vrste,
predvsem zaradi interpretacije
pesmi, ki jih je Dane Zaje predsta-
vil skupaj z igralcem Janezom Ško-
fom.
Čeprav Zaje ne mara uvrščanja v
okvire, pa je vendarle treba pove-
dati, da uvršča literarna zgodovina
leta 1929 rojenega pesnika v povo-
jno pesniško generacijo skupaj z
Gregorjem Strnišo in Venom
Tauferjem. Slovenskemu bralstvu
je znan po več pesniških zbirkah
(Požgana trava, Ubijalci kač, Glava
sejavka ...) in dramah (Otroka
reke, Potohodec, Voranc), pisal pa
je tudi za otroke.
Igralca Janeza Škofa pozna širši
krog ljudi najverjetneje največ s te-
levizije, kjer nastopa v vlogi
režiserja Vinka v oddaji Teater Pa-
radižnik, je pa tudi stalni član
SMG Ljubljana in igra v več
uspešnih predstavah, od katerih je
trenutno najodmevnejša Šehereza-
da.
In kako to, da nastopata skupaj?
Škof je odkril nekaj Zajčevih
zgodnejših pesmi, ki so se mu zde-
le metrično zelo primerne za ug-
lasbitev, poskusil je s harmoniko,
videl, da je zamisel sijajna, in sku-
paj z Danetom sta se odločila, da
pričneta nastopati.
Dane Zaje je zamenjal vlogo pes-
nika z igralcem in Janez Škof vlo-
go igralca s pevcem in harmoni-
karjem. Zamenjava jima je imenit-
no uspela, saj sta v skupno predsta-
vo vnesla vsak nekaj svojega. Prav
čudovito je iz pesnikovih ust
slišati besede pesmi, ki jih zmeraj
lahko le bereš, še posebej nav-
dušujoče pa jih je skupaj z avten-
tično glasbo harmonike slišati v
obliki petja. Zaje je s svojo
značilno mirnostjo izrekel vsako
besedo posebej, ki je poslušalcu
morala seči do srca. Škof pa je z
glasom in harmoniko še dodatno
pripomogel k impresivnosli celot-
nega večera.
Dobrih petdeset minut so trajali
nepozabni trenutki z obema umet-
nikoma. Nakoncu je izzvenela har-
monika in so zazvenele Zajčeve:
Dolgo boš iskal v beli jami ust ime
zase, ampak takrat bo bolje, če boš
našel ime za konec, kot za nadalje-
vanje.
Vladka Tucovič
JUBILEJNI KONCERT NONETA OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE
Nonetovih cf^ci/sef let
Ptujski nonet, ki deluje pod pokroviteljstvom Območne
obrtne zbornice Ptuj, je pred kratkim s celovečernim kon-
certom v grajski viteški dvorani proslavil svojih prvih dva-
jset let. Člani Ptujskega noneta Franc Rožmarin, Robi Vi-
dovič, Vlado Markovič, Edvin Aubelj, Stanko Horiat, Ivan
Zemljarič, Janez Feguš, Andrej Bukvič ter Andrej Gornik so
ponovno potrdili, da njihov sestav sodi med najboljše
pevske skupine širšega ptujskega območja.
Nonetovci so podobno kot drugi
pevski amaterski sestavi v dveh de-
setletjih doživeli več umetniških
prelomnic, pa tudi nemalo kad-
rovskih sprememb. Predvsem
slednje, menjave dirigentov ter
večje število pevcev je še tako
ubranemu pevskemu sestavu hud
preizkusni kamen nadaljnjega raz-
voja. Toda Ptujskemu nonetu tudi
ob najbolj kriznih trenutkih ni
zmanjkalo moči. Vedno znova se je
podal naprej in skušal preseči po-
vprečno raven podobnih sestavov
drugih slovenskih krajev. Svoje
kvalitete je redno dokazoval na po-
membnih srečanjih slovenskih ok-
tetov ter na mnogih koncertih po
Sloveniji, od koder so vedno pri-
hajale pohvale.
Brez pomislekov smemo pouda-
riti, da je Ptujski nonet vseskozi
gojil ubrano petje, ki je slonelo ne
le na čisti intonaciji in muzikal-
nem podajanju glasbenih tekstov,
temveč tudi na intenzivni vzgoji
vokalne tehnike vsakega posamez-
nika. In prenekateri člani so posta-
li zelo dobri pevci, tudi solisti, s
kakršnimi se lahko ponašajo le
zelo dobri vokalni sestavi.
Vsekakor je za dvema zelo plo-
dovitima desetletjema veliko
vloženega dela vseh doslej sodelu-
jočih, kajti pri tako majhnem šte-
vilu pevcev ne moremo zanemariti
nikogar izmed glasov. Vsak posa-
meznik daje sestavu svoje znanje
in sposobnosti, s tem pa barvo.
muzikalnost in ne nazadnje zavze-
tost, ki je ne gre zanemariti.
Ptujski nonet je začel kot inter-
pret slovenskih ljudskih pesmi in
njihovih priredb. Doživel je velik
uspeh. Kmalu je dokazal, da zmore
še tako zahtevne skladbe, kar ga je
spodbudilo k zahtevnejšemu re-
pertoarju - k poustvarjanju slo-
venske ter tuje umetne pesmi. S
skrbno načrtovanim repertoarjem
je nonet rasel ter postajal vse bolj
suveren in trden pevski korpus, ki
je zmogel nastopiti v vsakem tre-
nutku in ob najrazličnejših pri-
ložnostih. Vseeno pa je najbolj
blestel z ljudsko pesmijo v takšni
ali drugačni preobleki.
In kje je Ptujski nonet danes?
Pod umetniškim vodstvom Filipa
Maučiča je na zadnjem jubilejnem
koncertu odpel zelo pester pro-
gram, ki je obsegal največ ljudskih,
med katerimi naj omenimo pri-
redbe Zorka Prelovca, Matije To-
mca, Jakoba Ježa, Luke Kramolca,
Jožeta Gregorca ter Rudija Mohor-
ka, s katerimi so se nonetovci
uspešno dokazovali v preteklih le-
tih. Slednjim so pridali nekaj zah-
tevnejših slovenskih umetnih pes-
mi, kot sta Spak Antona Foersterja
ter O Kresu Petra Jereba. Starejša
obdobja evropske glasbe so fantje
predstavili z deli Georga Haendla
(Canticorum iubilo), Jacobusa
Gallusa (In nomine lesu) ter
W.A.Mozarta (Ave verum), če
omenimo   le   najpomembnejše.
Brez zadržkov smemo povedati, da
Ptujski nonet še naprej ostaja
trdno pevsko telo, ki mu ne man-
jka ubranosti, muzike in ne
disciplinirano ubranih interpreta-
cij.
Morda bi si dovolili napisati ne-
kaj namigov, ki bi utegnili koristi-
ti pri nadaljnjem uspešnem delu.
Ob tem velja poudariti, da so pevci
sicer ubrani in intonančno za-
nesljivi z le majhnimi spodrsljaji.
Nekako pa ne morejo biti povsem
suvereni ob sedanji postavitvi zbo-
ra, ki razdvaja iste glasove, čemur
so težko kos mnogo bolj pevsko
izobraženi pevci. Sedanja postavi-
tev je pevce sicer še nekoliko izuri-
la, zanesljivo pa ni prinesla boljših
rezultatov, kar je najverjetneje bilo
pričakovano. Ptujski nonet nam-
reč sestavljajo zreli, postavljeni
glasovi, kakor se v glasbenem žar-
gonu večkrat izrazimo, zato ne
moremo pričakovati večjih odsto-
panj. Zdi se, da bi slednje veljalo
upoštevati tudi pri nadaljnjem iz-
boru programa. Ne glede na to, da
se za tovrstne jubileje spodobi na
koncertu prikazati repertoar mi-
nulih let, bi največ pozornosti tudi
v bodoče in z zanesljivim uspehom
veljalo nameniti dobrim pri-
redbam ljudskih pesmi (njihovo
bogastvo je neizčrpno) ter tistim
umetnim skladbam, ki pevcem
zazvenijo v vsej lepoti. Skladbe,
kakršne so na primer renesančni
moteti in madrigali ali Mozartova
Ave verum, so premnogim
pevskim sestavom pretrd oreh, v
katerega je potrebno vložiti veliko
truda, sadovi dela pa niso vedno
zadovoljivi.
Dragi nonetovci, prepustite se
novim izzivom in na svidenje ob
naslednjem jubileju!
Darja Koter
PTUJ / TRI LETA ZAVODA BISTRA1
1 združenimi moimi bodo uspehi še veiji
ZAVOD BISTRA SE VSE BOLJ UVELJAVLJA • S PROJEKTOM "UVAJANJE MLADIH V ZNANOST" DO RAZVOJA RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI MED MLADIMI O MEDNA-
RODNO SOFINANCIRANJE PROJEKTA CHD • USTANOVITEV POKRAJINE PREDNOSTNA NALOGA V LETU 1997
Ob koncu leta 1996 je svojo analizo dela podal tudi zavod
Bistra. V pogovoru z direktorjem mag. Štefanom Čelanom
bomo izpostavili najpomembnejša področja delovanja v letu
1996 oziroma v dosedanjem obdobju in dosežke ter nekate-
ra prizadevaja za v bodoče.
TEDNIK: Kako bi ocenili delo,
ki ga je zavod opravil v prejšnjem
letu oziroma v dosedanjem
obdobju delovanja?
Mag. Š. Celan: "Osebno podpi-
ram stališče, da so najpomem-
bnejši rezultati, ki jih doseže posa-
meznik ali kolektiv, le dejanja pre-
teklega časa in da je veliko po-
membneje razmišljati in delovati
za jutrišnji dan. Načelo, ki govori,
da doseženi uspehi niso zasluga,
temveč obveza za nadaljnje še
uspešnejše delo, poizkušam
upoštevati pri vsakdanjem delu.
Ko se spominjam začetkov usta-
navljanja našega zavoda in smelih
načrtov, ki smo jih s tedanjo ekipo
oblikovali, in primerjam dejansko
realizirano, moram priznati, da
sem z rezultati nezadovoljen.
Kljub številnim objektivnim oko-
liščinam (splošno družbeno
prepričanje, da je razvoj možno
graditi na odpuščanju delavcev in
suhoparnem zniževanju stroškov,
sprememba lokalne samouprave,
menjave ministrov, nedorečenih
pristojnosti lokalnih skupnosti
itd.) ocenjujem, da bi kot vodja za-
voda moral več storiti. Preveč časa
sem porabil za uveljavljanje zavo-
da na državnem ter mednarodnem
prostoru in premalo na lokalni
ravni. Suho matematično izražanje
pa pokaže, da smo iz nič (pred tre-
mi leti) do danes naredili zelo veli-
ko."
TEDNIK:    Katere    dosežke
uvrščate med prednostne?
Mag. Š. Čelan: "Najbolj sem bil
zadovoljen, ko smo z županom dr.
Miroslavom Lucijem, predsedni-
kom mestnega sveta Milanom
Čučkom in mestnim svetom uspeli
umestiti zavod Bistra na pozicijo,
ki mu pripada. Zelo sem zadovol-
jen tudi z načelom o nujni potrebi
po mednarodni primerljivosti, ki
ga je začel uveljavljati naš župan.
Zapiranje v lastne ograje in samo-
zadostnost sta po moji oceni glavni
razlog za preteklo nazadovanje
naše lokalne skupnosti."
UMETNOST POSTAJA
VSE BOLJ POSLOVNA
TEDNIK: Zavod Bistra deluje
na projektnem pricipu. Kateri so
konkretni projekti, ki ste jih v
letu 1996 izvedli?
Mag. Š. Čelan: "Na gospodars-
kem področju se Zavod Bistra
združuje v lokalno razvojno koali-
cijo, ki jo ob mestni občini preko
centra za podjetniško svetovanje
sestavljajo še Območna obrtna
zbornica Ptuj, Republiški zavod za
zaposlovanje in podjetniški in-
kubator Alin. Ocenjujemo, da smo
le tako združeni sposobni podjet-
niku zagotoviti popolno ponudbo.
Med pomembnejše konkretne
projekte sodi ekološka sanacija
gnojevke na Farmi prašičev v
Kmetijskem kombinatu Ptuj. Pri
tem projektu sodelujejo tri razis-
kovalne skupine in ga je s
5.400.000 tolarjev letno podprlo
tudi Ministrstvo za znanost in teh-
nologijo Republike Slovenije. Na-
loga je triletna in predvideva raz-
voj postopka, ki bo saniral ones-
naževanje podtalnice s prevelikimi
koncentracijami snovi iz gnojevke.
V podjetju Vitomar poteka pro-
jekt razvoja novih tehnologij za iz-
delavo optičnih leč za očala. Pri
uvajanju tehnologij, ki smo jih do
sedaj sami razvili, je finančno ude-
ležen Tehnološko-razvojni sklad
Republike Slovenije. Pri razvoju
novih materialov pa sodelujejo
štiri raziskovalne skupne z obeh
univerz.
V lanskem razpisnem roku smo
izdelali šest elaboratov, s katerimi
so različni podjetniki kandidirali
na nepovratna ali kreditna
sredstva. Od tega so trije že
podprti z določenim deležem
sredstev, preostali trije pa čakajo
na sprejem proračuna za leto 1997.
Med pomembna izvedena dela
sodi projekt "Uvajanje mladih v
znanost", ki poteka na osnovnih in
srednjih šolah Spodnjega Podra-
vja, Prlekije in Prekmurja. Ob
pomoči mentorjev opravljajo otro-
ci različne raziskovalne naloge, jih
vsako leto predstavijo na re-
gijskem srečanju, rezultate njiho-
vega dela pa objavimo v zborniku z
ustreznim kataloškim zapisom.
Osnovni namen projekta je zbu-
janje ustvarjalnosti pri mladih.
Izrazito primerjalno prednost
znotraj slovenskega in evropskega
prostora pa predstavlja naravna in
kulturna dediščina Ptuja z okolico.
Napovedi strokovnjakov o novih
razvojnih smereh za naslednja de-
setletja dajejo največjo prednost
ravno področju, imenovanem "re-
nesansa umetnosti". V svetu se je
že pojavil nov val podjetništva, ki
je nastal vzporedno z razvojem in-
formacijske družbe in bistveno
vpliva na organiziranje in delovan-
je umetnostnih ustanov. Velika
večina teh institucij je pričela de-
lovati podjetniško in ne živeti
samo od proračunskih sredstev.
Umetnost postaja vse bolj poslov-
na, inovativna pri iskanju in
ustvarjanju   prihodkov.   Tržni
učinki, ki jih dosegajo na navede-
nem področju, so skorajda never-
jetni. Obiskovalci opernih
predstav v Angliji ustvarijo več
dobička kot vsa angleška avtomo-
bilska industrija. Trgovine v mu-
zejih zaslužijo 10.000 dolarjev na
kvadratni meter, klasiče trgovine
pa samo 2000 dolarjev. Renoirjeva
razstava v bostonskem muzeju je
prispevala okoli 30 milijonov do-
larjev zaslužka lokalnim hotelom,
restavracijam, trgovinam in pre-
voznikom. Samo v Nemčiji so v
zadnjih dvajsetih letih na novo
zgradili približno 200 muzejev.
Primerov, ki nas opozarjajo, da je
nujno potrebno bolje izkoristiti
naše obstoječe potenciale na kul-
turnem področju, ostaja še veliko.
Te usmeritve želimo v Ptuju ures-
ničiti s projektom "Center huma-
nističnih dejavnosti Ptuj" (CHD),
ki je sestavljen iz številnih podpro-
jektov. Ustanovitev izpostave
znanstvenoraziskovalnega sre-
dišča Slovenske akademije znanos-
ti in umetnosti na Ptuju
predstavlja tisti pomemben me-
jnik, ki bo znal inovirati na kultur-
nem področju. Ob pomoči slo-
venskih in tujih akademikov bodo
naši strokovnjaki s področja hu-
manistike lažje vsebinsko nadgra-
dili idejo CHD v razvojni smeri,
imenovani "renesansa umetnosti".
V ta namen smo v letu 1996 opra-
vili potrebne prostorske investici-
je, kjer bosta v bodoče skupno de-
lovala Zavod Bistra in izpostava
SAZU. Skupno sodelovanje je nu-
jno potrebno, ker se vrhunska
ustvarjalnost dogaja v obeh polovi-
cah možganov. Duševne manipu-
lacije, ki ustvarjajo novo, se doga-
jajo v desni polovici, logične pa v
levi. Za uspešen razvoj mora obsta-
jati ravnovesje in medsebojno ko-
municiranje obeh možganskih po-
lovic. Inženir in pesnik torej nista
nasprotje, ampak se soodvisno do-
polnjujeta.
elotna ideja projekta CHD je bila
predstavljena strokovnjakom za
tujo tehnično pomoč preko
programa PHAR. Ker smo prejeli
pozitivno oceno, smo se odločili za
prijavo, ki bo omogočila medna-
rodno sofinanciranje projekta
"ptujska trojka", ki je sestavni del
projekta CHD."
USTANOVITEV
POKRAJINE -
PREDNOSTNA NALOGA
TEDNIK: Katere pa so oziroma
bodo prednostne naloge v letu
1997?
Mag. Š. Čelan: "Osebno ocenju-
jem, da je ustanovitev pokrajine
prva prioritena naloga, ki jo mora-
mo izvesti v naslednjem obdobju.
Ministrstvo za gospodarske de-
javnosti je s sklepom vlade pričelo
ustanavljati lokalne razvojne koa-
licije. S tem je vlada prvič uradno
priznala, da so za razvoj države od-
govorne lokalne skupnosti. Ker je
v tej ponudbi veliko nedorečenega,
smo skupaj s petimi novo nastali-
mi koalicijami ponudili organiza-
cijski model, ki smo ga najdalje
izoblikovali ravno pri nas. Verja-
mem, da bomo na Ptuju zmogli
zbrati toliko znanja, volje ter moči
in izkoristiti to ponudbo v lastno
korist.
Ob tej priložnosti bi se želel zah-
valiti vsem sodelavcem in novi-
narskim prijateljem za sodelovan-
je. Vsem skupaj pa želim veliko le-
pega in mnogo uspehov v letu
1997."
Pripravila: MG
TEDNIK je naslednik
Ptujskega tednika oziroma
Našega dela, ki ga je ustanovil
Okrajni odbor OF Ptuj leta
1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK,
d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda
Goznik, Viki Klemenčič, Ludvik
Kotar (v. d. radijskega
urednika), Martin Ozmec,
Marija Slodnjak in Milena
Zupanič (novinarji).
Grafično-tehnični urednik:
Slavko Ribarič.
Računalniški prelom:
Jože Mohorič.
Propaganda:
Oliver Težak,   776-207.
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; v
(062) 771-261, 779-371:
771-226; faks (062) 771-223.
E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si
Celotna naročnina 5.830
tolarjev, za tujino 11.660
tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike
Slovenije št. 23/58-92 z dne
12. 2. 1992 se šteje Tednik za
izdelek informativnega značaja
iz 13. točke tarifne številke 3,
za katerega se plačuje
petodstotni davek od prometa
proizvodov.
TEDNIK - Četrtek, 9. januar 1997
3

RAZPRODAJA KNJIG
Knjiga je naša najboljša prijateljica, radi rečemo. Tisti, za ka-
tere ta rek tudi resnično velja, bodo ta teden gotovo zavili v
ptujsko galerijo Drava, kjer je pripravil Lojze Petrovič razprodajo
starih knjig. Med približno 300 knjigami je mogoče izbrskati tudi
kakšen zanimiv roman ali leksikon in ga kupiti po simbolični ceni
1 00 ali 200 tolarjev. Lojze Petrovič meni, da bodo tudi na videz
nezanimive knjige našle bralce. Galerija je ta teden odprta vsak
dan od 1 0. do 1 3. ure.
BRiZPOSlENOST ŠE VEDNO PEKLI
Koledarsko leto smo na območju Upravne enote Ptuj končali z
nekaj več kot 5000 brezposelnimi osebami. To je sicer neko-
liko nižja številka kot v prejšnjih letih, še vedno pa pomeni, da je
vsak peti prebivalec ptujskega območje brezposeln. V ormoški
občini je odstotek brezposelnih za slaba dva odstotka nižji,
brezposlenih pa je približno 1200 oseb. V lenarški občini je
brezposelnih 26 odstotkov za delo sposobnih prebivalcev, kar je
najvišji odstotek v celotnem Podravju. Podravje kot regija je
končalo leto s približno 22 odstotki brezposelnih prebivalcev. V
prihodnjem letu večjih pretresov no področju zaposlovanja v Ptu-
ju, Ormožu in Lenartu ni pričakovati. Tako kot zadnja leto pa
kaže tudi letos pričakovati, da bodo na gibanje brezposelnosti v
teh občinah vplivale predvsem razmere mariborskega indust-
rijskega bazena.
TO SOBOTO NA PTUJSKI TV
Vsoboto ob 21. uri bo Tinček Ivanuša v svoji oddaji predvajal
naslednje prispevke: Branko Vodušek o prvem slovenskem vi-
nogradniš^ko-vinarskem kongresu. Spoznajmo filmskega snemal-
ca Vlada Serca, Kramljali smo s svetovnim popotnikom Zvonetom
Serugo, Državno pn/enstvo v standardnih plesih in Glasbena
gostja Melita Plošenjak. Ponovitev oddaje bo v nedeljo ob 1 0. uri.
Pripravila MZ

P<^/S£...
... DA se v Ptuju obetajo kar štiri
vodilne "rošade" v kulturnih lo-
gi^ od muzejske, arhivske, gleda-
ti^ do občinske. Sedaj vodilni
bodo svoje izkušnje vzeli s seboj
na druga delovna mesta, zagoto-
vo spet v kulturi. Če se kultura z
bogatimi izkušnjami in svežimi
močmi ne ho razživela, je pa res
silno anemična (beri brezdenar-
na).
... DA dogodki v muzejski ustano-
vi potrjujejo gornjo domnevo. Po
vodstvenih varčevalnih ukrepih
lahko zaposleni pišejo le na
hrbtne strani "šmirceglcov". Če bi
želel kdo ustanovo sponzorirati.
ji pokloni papir, ki je doslej
sicer pripadal Dinosu.
... DA se taisti kulturniki pri-
tožujejo celo županu zaradi fi-
nančne diskvilifikacije po po-
membnih službenih potovanjih.
Če gre kdo na službeno pot, mu
vzamejo dodatek za uspešno delo.
Pa so mislili, da lahko državo,
občino in ustanovo v svetu
predstavljajo najboljši.
... DA smo v prejšnji številki zapi-
sali domnevo, da bo po novem
letu boljše. Za državo je res, saj je
s prvim januarjem uvedla številne
nove takse.
... DA se napovedovalci pri-
hodnosti nič ne motijo in upra-
vično trdijo, da se v novem letu
zagotovo obeta rast dejavnosti na
številnih področjih. Če se ne bo
širila in krepila gospodarska de-
javnost, pa bo zagotovo več dela
na (ne)zaposlovalnem področju.
... DA so izdajatelji letošnjih ko-
ledarjev poskrbeli za podaljšano
pustno veselje. Eni koledarji trdi-
jo, da je pust 11., drugi 18. febru-
arja. S predrugačenimi ksihti
bomo lahko torej, z dovoljenjem
nekaterih koledarjev, tudi po de-
janskem pustu. Poleg tega si ne
more nihče natančno preračunati,
koliko ima letos do-pusta.
ORMOŽ / 23. SEJA
OBČINSKEGA SVETA
Z zadnie
lanske
seje
Svetniki so na zadnji seji v mi-
nulem letu obravnavali 18
točk dnevnega reda. Sprejeli
so odlok o sprejetju zazidalne-
ga načrta za obrtno cono
Ormož in program sklada sta-
vbnih zemljišč za leto 1997.
Program zajema ureditev in
izgradnjo pločnikov ter uredi-
tev in obnovo razsvetljave v
Ormožu, Veliki Nedelji in Sre-
dišču ob Dravi, sofinanciranje
izgradnje parkirišča pri
zdravstvenem domu Ormož ter
vzdrževanje ulic in zelenic. Z
novimi vrednostmi točke za
nadomestila za uporabo sta-
vbnega zemljišča, ki znašajo
za Ormož in Hardek 2.239, za
območje krajevne skupnosti
Velika Nedelja 1.858 in za
območje Središča ob Dravi
1.773 tolarjev za kvadratni
meter stanovanjske ali poslov-
ne površine, se bo v skladu
zbralo okrog 43 milijonov to-
larjev.
Pri soglasju k izboru koncesio-
narja za vzdrževanje in varstvo lo-
kalnih cest pa se je zataknilo, saj
svetniki niso dali svojega soglasja
Cestnemu podjetju Ptuj. Svetniki
so se pogovarjali tudi o problema-
tiki Pokrajinskega muzeja v Ptuju
in dali vsa potrebna soglasja. Potr-
dili so tudi nekaj aneksov k po-
godbam, ki so zgolj formalnega
značaja in omogočajo nemoteno
vdrževanje mejnih prehodov,
javnih površin, inrastrukturnih
objektov in naprav ter cest.
Skoraj 3,5 milijona tolarjev pa je
vreden aneks, s katerim so pokrili
dodatna dela pri izgradnji kanali-
zacije v Cvetkovcih. Pri predlogu
odloka o ustanovitvi sklada za raz-
voj malega gospodarstva se svetni-
ki nikakor niso mogli sporazume-
ti. Kljub temu da so sprejeli vse
amandmaje, je bil predlog kot ce-
lota zavrnjen. Spremeniti pa so
morali tudi odlok o glasilu
Ormoške novice. Poslej bo to
brezplačen časopis, ki ga bodo pre-
jemala vsa gospodinjstva v občini,
urejal pa ga bo urednik s srednjo
ali višjo izobrazbo.
Kljub temu da so o statutarni ko-
misiji odločali že kdove kolikič, pa
do njenega formiranja spet ni
prišlo. Določili so tudi višino na-
domestila za neprofesionalno op-
ravljanje županske funkcije. Od-
kar župan svojo funkciojo opravlja
neprofesionalno, prejema nado-
mestilo v višino 33 odstotkov od
koeficienta 7,5 in 50-odstotno sti-
mulacijo.
vic
TISKOVNA KONFERENCA LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE
RazisktMvti o riuvem
medvedu še dve leti
v Ljubljani je bila redna novinarska konferenca, na kateri je
vodstvo Lovske zveze Slovenije predstavilo nekaj zanimivejših
ugotovitev iz raziskave o rjavem medvedu in novo izdajo prede-
lanega Lovskega priročnika.
Kot je povedal vodja raziskoval-
nega projekta o medvedu dr. Miha
Adamič, je pobuda zanj nastala na
Gozdarski fakulteti v Ljubljani, ki
je kot prvega partnerja povabila k
sodelovanju LZ Slovenije. V pro-
jekt so vključeni tudi ugledni stro-
kovnjaki iz Avstrije in Nemčije, ki
so razvili široko zasnovane
znanstvene metode spremljanja
populacije rjavega medveda in poti
njegovega razširjanja v Evropo,
zlasti v alpski prostor. Miha Ada-
mič je povedal, da iščejo s tem pro-
jektom odgovore na vprašanja o
tem, kako zagotoviti sobivanje
med človekom in rjavim medve-
dom v Sloveniji. Medved je prob-
lematična vrsta, človeka se sicer
boji, v skrajnem primeru pa mu je
lahko celo smrtno nevaren. Zato
tudi veliko konfliktov na
območjih, kjer je medved šte-
vilčnejši in ki jih je treba razumno
blažiti. Povedal je, da se je projekt
začel leta 1993 in ga bodo po-
daljšali še za dve leti. Je zelo dobro
in strokovno zastavljen, kar je po-
sebno priznanje Sloveniji, ki je
tega predstavnika največjih ev-
ropskih zveri ohranila v solidnem
številu. Po nekaterih podatkih
šteje slovenska populacija rjavega
medveda    skupaj    s    sosednjo
hrvaško okoli 400 živali.
Predstojnik služb LZ Slovenije
Blaž Krže je nanizal nekaj podat-
kov o gibanju rjavega medveda v
zadnjem času, slišali pa smo oceno,
da je medved veliko bolj toleran-
ten do človeka kot človek do
medveda. Član 10 Janez Jug pa je
predstavil nekaj prihodnjih razis-
kovalnih projektov, med njimi
tudi široko zasnovano raziskavo o
srnjadi. Predstavili so tudi nekoli-
ko predelan in vsebinsko do-
polnjen Lovski priročnik, ki je
izšel v okviru zbirke Strokovna
knjižnica. V njem je veliko ekolo-
ških vsebin, nekatera področja pa
so izpuščena, saj bodo v kratkem
izšle samostojne knjižne publika-
cije, tudi o lovski zakonodaji, ko
bo DZ sprejel novi lovski zakon.
Marian Toš
4
četrtek, 9. januar 1997 - TEDNIK
REPORTAŽE
MARIBORSKO POHORJE / 34. ZLATA LISICA URŠKI HROVAT
£n sam velik smuiarski praznik
Prvi letošnji konec tedna je v
petek in soboto, 3. in 4. januar-
ja, kot običajno minil v zna-
menju pohorske Zlate lisice, že
34. Kot v posmeh muhasti zimi,
ki je marsikje povzročila resne
težave, so neumorni člani
smučarskega kluba Branik Ma-
ribor z očetom Zlate lisice
Dušanom Senčarjem na čelu
tudi letos dokazali, da sodi ta
prireditev v sam vrh svetovne-
ga smučarskega dogajanja tako
po odlično pripravljeni progi
kot po vrhunski udeležbi 71 na-
jboljših smučark iz vsega sveta,
po odlični udeležbi novinarjev,
radijskih in TV poročevalcev -
več kot 300 jih je bilo akrediti-
ranih, pa tudi po izredno
dobrem obisku številnih
oboževalcev belega športa. Us-
pehi naših smučark, predvsem
Urške Hrovat, ki je osvojila 4.
mesto v veleslalomu, 2. mesto v
slalomu ter 1. mesto in zlato li-
sico v kombinaciji, pa so 34.
pohorsko prireditev zaokrožili
v en sam velik smučarski praz-
nik.
Na petkovi ženski veleslaloms-
ki tekmi za svetovni pokal je
naši najboljši smučarki Urški
Hrovat za las ušla medalja. Čep-
rav je dosegla tretji najboljši čas,
ji je pripadlo šele četrto mesto,
saj sta za zmagovalko, Italijanko
Sabino Panzanini na drugem
mestu dosegli popolnoma enak
čas njena rojakinja Deborah
Compagnoni in Avstrijka Anita
Wachter. Od naših se je na 15.
mesto uvrstila še Mojca Suha-
dolc, Špela Pretnar je razočarala
že v prvi vožnji, saj se z 32. mes-
tom ni uvrstila v finale. Druge
naše uvrstitve pa so bile: 34.
Alenka Dovžan, 38. Spela
Bračun, 48. Nataša Bokal ter 50.
Katja Koren.
Pravo smučarsko slavje pa je
bilo pod mariborskim Pohorjem
drugi dan letošnje Zlate lisice, v
soboto, ko si je kljub sneženju in
slabemu vremenu žensko sla-
lomsko tekmo ogledalo okoli
15.000 obiskovalcev, med njimi
tudi predsednik Slovenije Milan
Kučan in predsednik Medna-
rodnega olimpijskega komiteja
Juan Antonio Samaranch, ki je
postal častni občan mesta Mari-
bor, predsednik Kučan pa ga je
odlikoval z najvišjim državnim
odlikovanjem, častnim znakom
svobode Republike Slovenije.
V prvem teku se je med sla-
lomske količke najprej zapeljala
Švicarka Karin Roten, druga
njena rojaninja Martina Acola,
tretja pa naša Urška Hrovat. Po
drugem teku pa si je z zmago v
obeh vožnjah privozila prvo
mesto Švedinja Pernilla Wiberg,
na odlično drugo stopničko pa je
tokrat na veliko veselje Sloven-
cev stopila Urška Hrovat, ki je
bila v obeh vožnjah druga. Tret-
ja je bila Italijanka Lara Magoni,
od naših pa velja pohvaliti 12.
mesto Nataše Bokal in 23. Alen-
ke Dovžan.
Zmagovalka Pernilla Wiberg
Zmagovalkam sobotne slalomske tekme Pernilli Wi-
berg, Urški Hrovat in Lari Magoni so čestitali tudi
(od desne) predsednik mednarodnega olimpijskega
komiteja Juan Antonio Samaranch, predsednik Slo-
venije Milan Kučan, predsednik FIS Marc Hodler in
Dušan Senčar.
Na 34. zlati lisici sta bila v središču pozornosti tudi
najboljša slovenska športnika leta 1996 Andraž Ve-
hovar in Brigita Bukovec.
Tone Vogrinec: "To je naš
veliki uspeh! Bravo,
Urška, bravo, Mari-
borčani!"
Fotografije: M. Ozmec
je v ciljni areni povedala:
"Današnje slalomske zmage na
Zlati lisici v Mariboru sem seveda
zelo vesela. Najprej sem mislila, da
nimam nobenih možnosti zaradi
snega ter zaradi startnega mesta v
drugi vožnji, kljub temu da sem bila
po prvi vožnji prva. Toda stvari so
se obrnile drugače. V prihodnosti si
bom seveda prizadevala še za več
slabmskih zmag in dobrih U7)rsti-
tev."
Drugouvrščena Urška Hrovat
ni mogla skiriti svojega veselja,
tudi solza ne: "Današnja tekma je
zame pika na I in pomeni veliko
prelomnico v moji glavi - odgnala je
namreč mojo nesamozavest. Čeprav
imam težave z zdravjem, z ledvica-
mi, sem dala vse od sebe in rezultat
me je presenetil, ker sem bila bolj
prepričana v svoje znanje in spo-
sobnosti v veleslalomu. Ta tekma
mi je tudi pokazala, da bom tudi v
prihodnje morala ciljati na vse ali
na nič. To je moja današnja
odločitev. Hvala čudovitemu
občinstvu za vzpodbujanje, hvala
odličnim organizatorjem..."
Urška Hrovat si je v skupnem
seštevku s četrtim mestom v pet-
kovem veleslalomu priborila
tudi 1. mesto v kombinaciji in
osvojila letošnjo pohorsko zlato
lisico; 2. mesto v kombinaciji in
srebrno lisico je osvojila Švedin-
ja Pernilla Wiberg, 3. mesto in
bronasto lisico pa Italijanka De-
borah Compagnoni.
Direktor slovenskih smučars-
kih reprezentanc Tone Vogri-
nec je imel usta raztegnjena do
ušes: "Vesel sem, veseli smo, kljub
težavnim vremenskim razmeram
(megla in ledeni dež) se je že prvi
dan proga pokazala kot fenomenal-
na, saj je tudi višjim startnim števil-
kam omogočila dobre čase. Četrto
mesto Urške v veleslalomu, drugo
mesto v slalomu in zmaga v kombi-
naciji pa so dokaz več, da smo in os-
tajamo smučarska velesila. Tudi
druga dekleta so danes dokazala,
da počasi prihajajo v pravo formo,
zato pričakujem v nadaljevanju te
sezone še nekaj vidnejših uvrstitev."
M. Ozmec
Predsednik republike
Milan Kučan je v soboto o
Zlati lisici povedal: "Danes
nisem v politični vlogi, am-
pak kot predsednik častnega
odbora 34. tekmovanja za
zlato lisico. Večkrat sem bil
že pokrovitelj tekmovanja. Z
veseljem sem to čast sprejel
tudi tokrat, ker je to res pravo
športno srečanje, ki ima dol-
go tradicijo in tudi afirmira
slovenski smučarski šport. To
tekmovanje je vsako leto na
vrhunski svetovni ravni, saj
se tukaj zberejo najboljše tek-
movalke sveta. Mislim pa,
da se ne bi smelo športa izko-
riščati v državne in politične
namene. Prepričan sem, da
se to v Mariboru ne dogaja."
Najboljše v petkovem veleslalomu: zmagovalka Sabina Panzanini (7), desno
naša Urška Hrovat na. nehvMežnem 4^^^^^
Kljub slabemu vremenu je bilo v soboto pod mariborskim pohorjem okoli
15.000 obiskovalcev.
Na sobotni slalomski tekmi je pritegnilo pozornost tudi 18 kurentov iz Ptu-
ja in Starš. ,
TEDNIK - Četrtek, 9. januar
5
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
VIDEM PRI PTUJU / MARIJA ŠIROVNIK JE POSTALA PRAVA MOJSTRICA
Ustvarlanje z vžigalicami
Toliko nenavadnih in skrbno narejenih izdelkov znajo
napraviti ljudje, še posebej v zimskem času, ko je za to na-
jveč časa. Vsi ti mojstri v malem vedno znova povedo, da je
potrebno za kak izdelek imeti le malo domišlije in seveda
spretne roke. Marija Širovnik iz Vidma pri Ptuju 77 si je v
letih upokojitve našla svojo ustvarjalno ljubezen med vžiga-
licami, s pomočjo katerih ji uspeva narediti vse, kar se
znajde v njeni domišljiji. V prazničnih dneh je doma pripra-
vila pravo razstavo in tudi nas povabila, da si jo ogledamo.
V dobrem letu je Marija nare-
dila in zgradila že kar celo nasel-
je iz vžigalic, ki ga sicer ni poi-
menovala, pač pa bi lahko bilo
podobno kar domači okolici. Že
pred leti je naredila alpsko hiško
iz vžigalic, lani pa jo je ponovno
zamikalo in najprej je nastala
cerkvica. Potem je bilo izdelkov
iz dneva v dan več; od gradu,
šole, več manjših hišk do dreve-
sa, potoka in vinograda. Vendar
pa njeni izdelki iz vžigalic niso
ostali v kakšni škatli, ampak je
nastala praznična razstava. Pri
Mariji doma je bilo slišati, da so
njeni domači nad izdelki nav-
dušeni, seveda pa jih bo Marija
imela priložnost pokazati še svo-
jim znancem in sosedom.
Čeprav je pričela ustvarjati šele
lanskega januarja, ko si je zažele-
la početi kaj novega (včasih je že
delala gobeline in voščilnice), pa
ji je že v dobrem letu uspelo
uresničiti veliko zamisli. Največ
časa temu opravilu posveča
zvečer, ko je ne zamika gledanje
televizije in ponavadi takrat, ko
njeni domači že počivajo. Delov-
ni kotiček si Marija poišče kar v
kuhinji ali dnevni sobi, potem
pa v dobrih treh večerih nastane
končni izdelek. Vžigalice, ki so
edini potrebni material, ima Ma-
rija zmeraj pripravljene: vsako
posebej prižge in potem takoj
ugasne. Tako je vžigalica le malo
ožgana in da izdelku še poseben
čar, s temi malimi lesenimi
paličicami pa lahko poljubno
ustvarja in sproti zlepi še tako
zapletene izdelke.
Marijino ustvarjanje se začne
Videmčanka Marija
Širovnik ...
pri idejah, te pa potem uresniči v
izdelku brez vsakršnega narisa-
nega načrta. Novih in novih idej
ima zmeraj več. Njen prvi
"učitelj" je bil kar mož, ki se je v
zadnjih letih bolj posvetil elekt-
roniki, majhna razstava pa je
nastala s pomočjo brata Tončka
in snahe Milene. Marija je nekaj
hišk že podarila domačim, v
prazničnih dneh je postore v hiši
olepšala še raznobravninimi no-
voletnimi okraski, tako da je nje-
no ljubiteljsko ustvarjanje opazi-
ti že v vsakem prostoru. Pravi,
da si tudi tako krajša čas kot
upokojenka, da pa njenih idej še
zdaleč ni konec. Marsikaj bo v
prihodnje morala še dodati, tudi
figurice, potem pa bo počasi
poiskala večji prostor za postavi-
tev vseh izdelkov in si zamislila
morda še kaj novega.
Tekst in fotografija:
Tafiana Mohorko
... in njeni izdelki iz vžigalic.
PTUJ / ZASEBNE POBUDE
Prevajalska pisarna
in zasebna šola Iva Bana
Profesor nemškega in italijanskega jezika, Ptujčan Ivo Ban,
ki sicer poučuje v ptujskem šolskem centru, ima na Ptuju že
peto leto odprto zasebno šolo poučevanja tujih jezikov z
imenom Starlet. V istih prostorih, na Trstenjakovi ulici 2 v
Ptuju, pa deluje natančno leto dni tudi njegova prevajalska
pisarna.
To je prva registrirana preva-
jalska pisarna na Ptuju. Profesor
Ivo Ban, ki je tudi potrjeni sodni
tolmač, prevaja iz nemškega in
italijanskega jezika sam, orga-
nizira pa tudi prevode iz drugih
tujih jezikov in v njih. V šoli tu-
jih jezikov, ki ima verifikacijo
ministrstva za šolstvo za
poučevanje tujih in slovenskega
jezika, ponuja tečaje nemščine,
angleščine, italijanščine,
hrvaščine, srbščine, ruščine,
španščine, latinščine in
madžarščine ter slovenščine za
tujce. Za vse jezike zagotavlja
poučevalce profesorje. Ivo Ban
ugotavlja, da je še vedno največ
zanimanja za angleški in nemški
jezik, čeprav sam meni, da bi se
Slovenci morali v večjem številu
odločati tudi za učenje jezikov
sosednjih držav. Madžarske in
Italije.
"Danes so dobro jezikovno
podkovani predvsem mladi, saj
se jim že v vrtcih, osnovni in
srednji šoli zagotavlja pouk ene-
ga ali dveh tujih jezikov. Za
mnoge se po srednji šoli jezikov-
no izobraževanje konča. Nekate-
ri izkoristijo to znanje za gledan-
je tujih televizijskih programov
in nakupe v tujini. Idealno bi
bilo, da bi član majhnega naro-
da, kot smo Slovenci, vedel vsaj
Profesor nemškega in
italijanskega jezika Ivo
Ban.    Foto: Langerholc
enega ali dva ali pa celo več tujih
jezikov," je dejal profesor Ivo
Ban.
MZ
6
Četrtek, 9. januar 1997 - TEDNIK
NASI KRAJI IN UUDje
PTUJ / POGOVOR Z DIREKTORJEM PTUJSKE BOLNIŠNICE DR. LOJZETOM ARKOM
leto standardiza€iie in Idnsifilmtiie l^oinimit
Leto 1996 si bodo v ptujski bolnišnici zapomnili po velikem j
številu specializantov, strokovnem izobraževanju, v katerega
sta bila v povprečju dnevno vključena dva delavca bolnišnice,;
pisanju ugovorov glede predvidene kategorizacije, izgubi in
začetku nove investicije, adaptacije prostorov za aparat za!
računalniško tomografijo in gradnji veznega hodnika med ki-
rurgijo in internim oddelkom. To pa je tudi bilo leto, v kate-j
rem je direktor ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko, s katerimi
smo se pogovarjali o letu 1996 v tej bolnišnici, opravil ob'
vsem drugem delu tudi čez 700 poslovnih obiskov.
TEDNIK: Katere so značil-
nosti poslovanja ptujske bol-
nišnice v letu 1996? Iz ševilnih
slovenskih bolnišnic namreč
prihajajo vznemirljivi podatki
o slabšanju položaja in o viso-
kih izgubah.
Dr. Arko: "Značilnosti fi-
nančnega poslovanja v
prejšnjem letu v ptujski bol-
nišnici so predvsem v ugo-
tavljanju medletnega poslovanja
z izgubami. V polletju je izguba
znašla 50 milijonov tolarjev, v
devetih mesecih okrog 30. Smo
med osmimi slovenskimi bol-
nišnicami od dvanajstih, ki so
izkazale izgubo v skupni višini
dve milijardi tolarjev. Ptujska je
po višini izgube, ki predstavlja
1,4 odstotka celotnega zneska,
na 7. mestu."
TEDNIK: Kje bi lahko iskali
vzroke izgube?
Dr. Arko: "Predvsem v
neskladju prihodkov z odhodki.
Glavni prihodek ptujske bol-
nišnice je od Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slove-
nije, ta pa ob kolikor koliko 'nor-
malnem poslovanju' ne pokrije
vseh odhodkov. To se pravi, da
so stroški delovanja ptujske bol-
nišnice previsoki v vseh segmen-
tih. Eden od vzrokov je tudi ta,
da se moramo dosledno držati
kolektivnih pogodb, ki pa že
tudi niso finančno pokrite. Tak
primer so osebni dohodki, ki so
rastli hitreje od prihodka. Celot-
ni prihodek je v devetih mesecih
leta 1996 porastel z indeksom
112, osebni dohodki pa z indek-
som 124. Ob tem pa je potrebno
še posebej poudariti, da so
osebni dohodki v zdravstvu še
vedno podcenjeni. Nastala je
razlika v višini 25 milijonov to-
larjev, ki pa še ni dokončna.
Prav zaradi tega je prišlo v
ptujski bolnišnici v letu 1996 do
številnih reorganizacij z enim
samim namenom: kako prihra-
niti čim več, da bi lahko bol-
nišnica kolikor toliko nemoteno
poslovala in da bi lahko pacienti
obdržali doseženo raven
zdravljenja, za katerega moram
povedati, da je v bistvu zelo vi-
sok. Pogosto dobijo pacienti več,
kot nam plačnik (to je zavaroval-
nica) prizna, vendar smo trdno
prepričani, da nismo mi v
zdravstvu tisti, ki predpisujemo
raven zdravstvenega varstva, pač
pa je to naloga zavarovalnice, ki
mora to končno tudi povedati
pacientom."
ZAHTEVE
ZDRAVNIŠKE
STAVKE V CELOTI
IZPOLNILI
TEDNIK: Kako v bolnišnici
uresničujete zahteve trite-
denske zdravniške stavke?
Dr. Arko: "V ptujski bol-
nišnici smo vse zahteve iz trite-
denske zdravniške stavke izpol-
nili. Te so se v glavnem nanašale
na dvig osebnih dohodkov;
zadnji dvig je bil opravljen v
decembru 1996. Vendar se s tem
osebni dohodki, kot sem že po-
vedal, niso ne vem koliko
povečali, osebni dohodki v
zdravstvu so še vedno prenizki.
V informacijo naj povem, da so
se izhodiščne plače pri vseh za-
poslenih v bolnišnici od marca
do decembra v letu 1996
povečale za 8,5 odstotka, dodat-
no pa so se od 6 do 14 odstotkov
povečali zdravniški dodatki - na-
jveč pri mladih zdravnikih spe-
cializantih, najmanj pri zdravni-
kih specialistih z daljšo delovno
dobo. To pomeni, da so se neko-
liko popravili najnižji osebni do-
hodki zdravnikov.
Mnogo več smo pričakovali od
zakona o zdravnikih, a žal še do
danes ni bil sprejet. V tem tre-
nutku bi bilo sila nehvaležno na-
povedati njegovo usodo, kajti po
nekaterih informacijah naj bi bil
sprejet brez tarifnega dela, kar
bo predstavljalo pičel izkupiček
23-dnevne zdravniške stavke.
Kljub temu da ne bi bil rad pre-
rok, ocenjujem, da obstaja
možnost, da se bodo že v začetku
letošnjega leta razmere v
zdravstvu zelo zapletle."
TEDNIK: Do denarja za večje
zdravniške plače naj bi zavaro-
valnica prišla tudi z varčevalni-
mi ukrepi. Na udaru so tudi
dežurstva, saj naj bi jih močno
omejili. Kaj to konkretno po-
meni za ptujsko bolnišnico? Po
nekaterih podatkih naj bi jih v
ptujski bolnišnici celo
povečali.
Dr. Arko: "Res je, zavarovalni-
ca poskuša tudi z varčevalnimi
ukrepi prihraniti nekaj
zdravstvenega tolarja. Kar pa za-
deva dežurstva, so se ta na račun
sklepa vlade zmanjšala v vseh
slovenskih bolnišnicah v skup-
nem znesku okrog 316 milijonov
tolarjev. Smo ena izmed redkih
slovenskih bolnišnic, ki nas ta
negativni poračun ni prizadel.
Kar zadeva povečanje dežurstev
pri nas, moram povedati, da ne
gre za povečevanje, prej za
zmanjševanje, saj smo uvedli
dežurstvo anestezijskega višjega
tehnika, s tem pa zmanjšali ene-
ga redno zaposlenega, kar je
končno prihranek. V ptujski
bolnišnici so dežurstva pravilo-
ma 8-urna, s tem da se po
dežurstvu izrabi prosti dan. V
primeru povečanega obsega dela
pa lahko predstojnik oddelka
odredi tudi drugače, glede na
potrebe dela."
STORITVE NA RAVNI
REGIJSKE
BOLNIŠNICE
TEDNIK: Koliko so v tem
obdobju aktualna vprašanja o
kategorizaciji slovenskih bol-
nišnic in ali vaša prizadevanja
za uvrstitev ptujske bolnišnice
med regijske že dajejo otipljive
rezultate?
Dr. Arko: "V tem letu čakata
slovensko zdravstvo dve po-
membni nalogi: standardizacija
in kategorizacija slovenskih bol-
nišnic. Standardizacijo mora
pripraviti zavarovalnica. To pa
pomeni, da bi se kvaliteta dela in
plačilo za opravljeno delo po-
enotila, saj ni razloga, da je ena
in ista storitev v slovenskih bol-
nišnicah različno vrednotena in
to tudi do 30 odstotkov v struk-
turi cene. Tudi v ptujski bol-
nišnici podpiramo stand-
ardizacijo in upamo, da bodo v
letu 1997 pripravljene vse stro-
kovne podlage, ki bi se začele v
letu 1998 tudi izvajati.
Se vedno ni rešena kategoriza-
cija bolnišnice; pripravilo naj bi
jo ministrstvo za zdravstvo.
Ptujska bolnišnica je bila v
različnih predlogih že nekajkrat
omenjena kot krajevna bol-
nišnica. S tem se ne strinjamo,
ker smo trdno prepričani, da vse
storitve, ki jih opravljamo danes,
opravljamo na ravni regijske
bolnišnice. Prav tako ocenjuje-
mo, da se težko primerjamo s
splošno bolnišnico Trbovlje in s
splošno bolnišnico Brežice, pač
pa vidimo našo primerjavo s
splošno bolnišnico Jesenice, ki
pa še nikoli ni bila omenjena kot
potencialna kandidatka za kra-
jevno bolnišnico. V zvezi z našo
bolnišnico se večkrat omenja
bližina mariborske bolnišnice.
Mi pa zatrjujemo, da za kategori-
zacijo ni najpomembnejša raz-
dalja med bolnišnicami, pač pa
je pomembnejši podatek o gravi-
tacijskem območju. Ugotavlja-
mo, da se gravitacijsko območje
naše bolnišnice širi in trenutno
Dr. Lojze Arko, direktor
ptujske bolnišnice.
Foto: Langerholc
pokriva čez 100 tisoč prebival-
cev. Ob ptujsko-ormoškem
območju obsega še območja
sosednjih občin, predvsem Lju-
tomera, Lenarta, Maribora, Slo-
venske Bistrice in Šmarja pri
Jelšah. Nazadnje smo naše ugo-
vore o kategorizaciji poslali av-
gusta leta 1996 na 12 naslovov:
od predsednika državnega sveta,
ministrstva za zdravstvo in dru-
gih do odbora za družbene de-
javnosti pri mestni občini Ptuj.
V njih smo zapisali, da slo-
vensko državo stane vendarle
manj, če ima zdravstvo organizi-
rano tako, da ne bo pri dostop-
nosti do bolnišničnih storitev
ločevalo revnih od bogatih, da se
bodo zmanjšale čakalne sobe v
večjih centrih (že zdaj tudi do
osem mesecev) in upoštevale še
druge navedene okoliščine.
Ocenjujemo, da pocenitev slo-
venskega zdravstva ni v
zmanjševanju dela naše bol-
nišnice zaradi politične orga-
niziranosti, zato ker Ptuj ni re-
gijsko središče (čeprav so neka-
tere druge regije manjše po veli-
kosti in številu prebivalcev), pač
pa v racionalizaciji poslovanja
na vseh ravneh slovenskih bol-
nišnic. Nedopustno je, da je ena-
ka storitev ovrednotena
različno, da je storilnost v našem
zavodu najvišja, priznani mate-
rialni stroški med najnižjimi,
kvaliteta dela pa enaka. Imamo
mlado, ambiciozno generacijo
zdravnikov, na katerih sloni raz-
voj naše bolnišnice, toda ni take-
ga, ki bi videl v takšni bolnišnici
svoj strokovni razvoj. Hud uda-
rec bo tudi za našega bolnika, ki
bo iskal takojšnjo 'cenejšo', manj
strokovno zdravniško pomoč ali
čakal na vrsto, če jo bo sploh
dočakal, za razliko od privilegi-
ranega občana v bližini večjih
centrov, kjer so mu takoj dostop-
ne storitve na vseh ravneh.
Najbližja primerjava sta bol-
nišnici Slovenj Gradec in Jeseni-
ce, ne pa Trbovlje in Brežice,
zato po razvrstitvi in primerjavi
s šestimi regijskimi bolnišnica-
mi ne spadamo ne po obsegu in
ne po kvaliteti dejavnosti v sku-
pino krajevnih bolnišnic.
Pričakujemo, da bosta državni
zbor in državni svet objektivno
presojala dostopnost do
zdravstvenih storitev za vse
prebivalce Republike Slovenije,
saj bi bile sicer kršene ustavne
pravice posameznika po enakop-
ravnosti.
Upamo, da bo kategorizacija
bolnišnic, ki naj bi se izvedla v
letu 1997, za nas ugodna in nas
bo potrdila v kvaliteti in obsegu
dela. Seveda pa pričakujemo
tudi širšo družbenopolitično po-
dporo, predvsem v okolju, v ka-
terem živimo in delamo. Že
večkrat pa nam je bilo tudi
omenjeno, da bo ptujska bol-
nišnica zagotovo regijska bol-
nišnica, če bomo na političnem
področju zaokroževali svojo re-
gijo. To pa gotovo ni odvisno od
zaposlenih v zdravstvu, pač pa
od širšega dogovora."
TEDNIK: Ptujska bolnišnica
je ena tistih, ki so uvrščene
med centre z aparaturo za
računalniško tomografijo. Kot
vemo, je aparatura že pri vas.
Kdaj jo boste pričeli uporablja-
ti?
Dr. Arko: "Razširjen strokov-
ni kolegij za rentgenologijo v
Republiki Sloveniji je predlagal,
da bi bilo v Sloveniji osem
centrov z računalniško tomogra-
fijo. Ta predlog je nato potrdilo
še ministrstvo za zdravstvo. Nes-
pametno bi bilo, da ponujene
priložnosti (tudi zaradi predvi-
dene kategorizacije) ne bi spreje-
li, zato je bila odločitev za nakup
računalniškega tomografa
umestna. Res pa je v tem trenut-
ku tudi to, da imamo aparat že
prcej časa v hiši - eno leto, a nam
ga zaradi pomanjkanja prostora
ni uspelo aktivirati. Več kot eno
leto pa si tudi prizadevamo, da
bi adaptirali prostore za novo
aparaturo   s  pomočjo   repub-
V tem mesecu bodo delavci Gradbenega podjetja
Ptuj končali adaptacijo prostorov za aparat za
računalniško tomografijo in zgradili vezni hodnik
med kirurgijo in internim oddelkom. Foto: Kosi
liškega investicijskega sklada za
zdravstvo, kajti mnenja smo bili,
da če ta sklad že obstaja in se iz
njega financirajo druge slo-
venske bolnišnice, ni razlogov,
da ne bi del teh republiških
sredstev prišel tudi v ptujsko
bolnišnico. V zadnjem četrtletju
prejšnjega leta nam je to tudi us-
pelo. Podpisali smo tripartitno
pogodbo, poleg nas sta jo podpi-
sala še ministrstvo za zdravstvo
in Gradbeno podjetje Ptuj kot
izvajalec del, ki je dela dobil kot
najugodnejši ponudnik v okviru
javnega natečaja. Vse aktivnosti
v zvezi s podpisom pogodbe so
vodili na ministrstvu za
zdravstvo - odboru za investici-
je. Investicijo v znesku okrog 28
milijonov tolarjev bodo nepos-
redno poravnali iz že omenjene-
ga sklada. V treh mesecih naj bi
bili adaptirani prostor za tomo-
graf in pa zgrajen vezni hodnik
med kirurgijo in internim od-
delkom, ki predstavlja boljšo ko-
munikacijo, s tem pa tudi
možnosti za nekatere nove stro-
kovne odločitve in racionalizaci-
jo dela. Potrebni kader pri novi
diagnostiki imamo, potrebnega
bo le nekaj dodatnega
izobraževanje, ki ga bo plačal
proizvajalec medicinske opreme
Toschiba. Po državnem razpisu
za nakup osmih tomografov je
namreč ministrstvo za zdravstvo
odločilo, da se kupijo trije apara-
ti višje kvalitete Siemens in pet
aparatov srednje kvalitete
Toschiba. Ministrstvo za
zdravstvo se je tudi dogovarjalo
za ceno, žal pa ni tudi zagotovilo
finančnih sredstev, tako da smo
CT kupili z lastnimi sredstvi (iz
amortizacije). Aparat je stal ok-
rog milijon nemških mark in
smo jih že skoraj v celoti plačali,
manjši delež moramo poravnati
še v letu 1997.
Gradbena dela naj bi bila po
pogodbah končana v tem me-
secu. Ob upoštevanju treh do šti-
rih tednov za montažo aparata,
predvidevamo, da ga bomo
pričeli uporabljati konec februr-
ja oziroma v začetku marca letos.
Nova dejavnost predstavlja za
bolnišnico nov strokovni izziv,
za paciente hitrejši dostop do
preiskav, manj utrujajočih poto-
vanj v druge ustanove in komp-
leksnejšo obdelavo v naši bol-
nišnici."
TEDNIK: Koliko vam ptujsko
okolje pomaga pri ures-
ničevanju razvojnih ciljev?
Dr. Arko: "Glede na to, da
naša bolnišnica v celoti pokriva
ptujsko-ormoško območje, upra-
vičeno pričakujemo njuno po-
dporo, predvsem, kot sem že
omenil, pri kategorizaciji bol-
nišnice in pa seveda tudi v stra-
tegiji razvoja. Strategija razvoja
v naši bolnišnici zajema strategi-
jo razvoja obstoječih in novih
dejavnosti, ki jo predvem nave-
zujemo na naravne danosti.
Pričakovana podpora naj bi bila
družbena in politična. Pri kate-
gorizaciji bomo največ pomoči
deležni z ustanovitvijo regije. Ne
smemo pa pozabiti, da prihaja v
Sloveniji do razkoraka pri vo-
denju in razvoju zdravstva,
predvsem na področju osnovne-
ga zdravstva, katerega lastnik so
občine, in pri razvoju bol-
nišničnega zdravstva, katerega
lastnik je država. Prav zaradi
tega prihaja v tem trenutku
včasih do razkoraka, zlasti ker ni
sprejet plan zdravstvenega
varstva do leta 2000, ki se po ne-
katerih informacijah nahaja v
drugem parlamentarnem bran-
ju, po drugih pa v prvem."
LETO 1996 - LETO
VELIKIH
KADROVSKIH
SPREMEMB IN
RACIONALIZACIJE
TEDNIK: Kaj lahko poveste o
kadrih v ptujski bolnišnici?
Dr. Arko: "Leto 1996 bo v naši
bolnišnici zapisano kot leto veli-
kih kadrovskih sprememb,
predvsem v smislu racionalizaci-
je poslovanja. Zaposlenih je 97
delavcev manj in 29 zdravstve-
nih delavcev več. Ob koncu leta
1996 je bilo v ptujski bolnišnici
zaposlenih 383 delavcev, v letu
1995 jih je bilo 451. Zmanjšanje
števila zaposlenih smo predvsem
dosegli z racionalizacijo nekate-
rih služb - pralnice, čistilne eki-
pe, kotlovnice in predčasnih do-
govorjenih upokojitev. Po eko-
nomskih analizah se nam bo ta
racionalizacija tudi finančno
obrestovala, vendar je to vlagan-
je na dolgi rok, katerega rezultati
bi se morali pokazati v pri-
hodnjih letih. Poudaril bi rad,
da smo omenjeno racionalizacijo
izpeljali dokaj neboleče za za-
poslene. Skoraj vsi so obdržali
svoja delovna mesta in s tem
tudi socialno varnost. Nekatera
dela so prevzele zunanje ustano-
ve, kot so ISS čistilni servis,
pralnica Belin (Rogaška Slatina)
in Komunalno podjetje Ptuj.
Kar zadeva strokovne kadre,
moram poudariti, da imamo v
tem času veliko število speciali-
zantov (16), kar je redkost po-
sebne vrste v razvoju ptujske
bolnišnice, saj to najbrž pomeni
v prihodnjih letih zamenjavo
kadrov na ključnih delovnih
mestih. Ocenjujemo namreč, da
smo lahko strokovno dobra in
uspešna bolnišnica le v primeru,
če bomo imeli v naših vrstah do-
ber strokovni kader. Zato smo
na široko odprli vrata predvsem
kadrom z našega območja oziro-
ma domačinom. Vsi zaposleni v
ptujski bolnišnici so naši drža-
vljani, trenutno nimamo zapos-
lenega nobenega tujega državlja-
na na začasnem delu v Sloveniji.
Veliko pozornosti dajemo v
bolnišnici strokovnemu
izobraževanju vseh vrst (stro-
kovni sestanki, podiplomski štu-
dij, magistrski študij), saj je
naložba v znanje najboljša
naložba. V letu 1996 nismo ome-
jevali prav nobenega
izobraževanja, nasprotno, celo
spodbujali smo ga. Ocenjujemo,
da sta se v tem letu povprečno
dnevno izobraževala po dva de-
lavca ali 500 v celem letu. S
srednjo šolo se jih je izobraževa-
lo 74, z višjo 76 in z visoko 162."
ČEZ STO MILIJONOV
ZA MEDICINSKO
OPREMO
TEDNIK: lahko predstavite
naložbe v opremo v prejšnjem
letu?
Dr. Arko: "V letu 1996 smo za
medicinsko opremo namenili
čez sto milijonov tolarjev. To so
bila lastna sredstva. Res je, da je
glavni delež šel za nakup aparata
za računalniško tomografijo,
vendar smo tudi na drugih od-
delkih bolnišnice poskušali
obnavljati dotrajane aparate.
Tudi v tem letu bomo poskušali
kupiti čim več nove opreme."
TEDNIK: Kaj si želite v letu
1997?
Dr. Arko: "Zahtevno
vprašanje ... Vendar pa mislim,
da je jutri najpomembnejša stvar
v življenju. Upam, da smo se ne-
kaj naučili od včeraj."
iMa/rfa Ooznik
TEDNIK - Četrtek, 9. januar 1997
7
^^^^^

Žita
Verjetno imamo še vsi polne
želodce od neštetih različnih
dobrot, ki smo jih uživali za
praznične dni, in vsi narahlo
razmišljamo, kako bomo v teh
dneh pojedli čim manj, da po-
rabimo pridobljene zaloge. Ker
v oddaji še nikoli niste slišali
nič o žitih, bo današnja in še
prihodnja oddaja namenjena
prav njim.
Z botaničnega stališča so zrna
žit plodovi travam podobnih
rastlin. Izmed skoraj 8000 vrst
žit, kolikor jih raste po vsem sve-
tu, jih komaj ducat uporabljamo
v 'kuhinji. Večino žitnih zrn
obdaja trda tanka lupina - suha
pleva, ki jo po žetvi odstranijo,
danes pa že velikokrat pustijo,
saj ravno pleva vsebuje veliko
potrebnih mineralov in vitami-
nov, ki jih potrebuje naš orga-
nizem. Žitno zrno postane
užitno šele, ko jo kuhano in vpi-
je vodo. Za kuhanje vseh žit na-
jpogosteje uporabljamo vodo, za
zabeljanje jedi pa uporabljamo
mesno ali kokošnjo juho oziro-
ma osnovo. Žitna zrna bodo
mehkejša, če jih počasi kuhamo
z mlekom. Ta način je posebej
primeren, kadar pripravljamo
zajtrke, na primer angleško
ovseno kašo (porridge) ter razne
sladice in strjenke.
Žita kupujemo po možnosti
sveža in to tam, kjer zaloge po-
nujenih živil hitro zamenjajo.
Sveža žita so suha, gladka in
sijoča ter imajo enakomerno bar-
vo. Dišijo različno, odvisno od
vrste žita, nikoli pa ne smejo
zaudarjati po kislem ali plesni.
Kljub pravilnemu ravnanju žita
rade napadejo žuželke oziroma
mokarji, ki svoja jajčeca polagajo
v zrna že na njivi in se izležejo
takoj, ko se znajdejo zaprti. Čep-
rav so ti škodljivci nezaželeni in
neprijemi, za zdravje ne pome-
nijo nobene nevarnosti.
Za varstvo pred vlago in žužel-
kami je najboljše, da žita hranite
v neprepustno zaprtih posodah
na hladnem in suhem prostoru.
Polnozrnata žita, obdelana ali
ne, vsebujejo kalček, ki zaradi
maščob postane žarek, če je
izpostavljen toploti, zraku in
vlagi. Odvisno od vrste kalčke
lahko hranimo v hladilniku do 4
mesece, različne vrste riža pa
lahko hranimo pri sobni tempe-
raturi do enega leta. Pred kuhan-
Kuhanki nasveti
jem naj bi vsa žita ali pa vsaj pol-
nozrnata oprali v mrzli vodi, da
se znebimo umazanije in prahu.
Vsa žila najpogosteje kuhamo
v vodi, kdor hoče, da bodo okus-
nejša, naj uporabi različno mes-
no juho. Da bi se med kuhanjem
znebili izločenega škroba, mora-
mo uporabiti pri kuhanju čim
več vode. Najpogosteje vzaine-
mo 4 dele vode in 1 del žita. Čas
kuhanja je odvisen od sorte, sta-
rosti in predvidene uporabe. Če
damo v vodo žlico jedilnega olja
ali žlico surovega masla, jed ne
bo prekipela, rezina limone pa
bo ohranila barvo belega žitnega
zrna. Praviloma vsa žita kuhamo
tako, da najprej zavremo vodo,
počasi prisipamo žito, ki ga
bomo kuhali (počasi vsipavamo
zato, da ne prekinemo vretja),
pomešamo in pustimo nepokrito
vreti, da se zrna ločijo. Občasno
pomešamo, drugače postanejo
zrna lepljiva. Polnozrnata žita
kuhamo tako dolgo, da če posku-
simo trdoto žitnega zrna, še čuti-
mo ugriz, nato splaknemo z
vročo vodo, da odstranimo
škrob, in pustimo, da se dobro
ocedi. Kuhana žita pogrevamo
tako, da jih naložimo v posodo
za narastke oziroma ognje-
vzdržno keramično ali stekleno
posodo, pokrijemo z alufolijo, ki
smo jo narahlo premazali s suro-
vim maslom, postavimo v peči-
co, ki smo jo že prej segreli na
175 C, in pustimo, da se segrejejo.
Žita večkrat samo poparimo.
To naredimo tako, da zavremo
vodo ali mesno juho, žito strese-
mo v cedilko in postavimo s ce-
dilko vred nad vročo vodo.
Pokrito parimo, dokler še čuti-
mo ogriz, nato pustimo 5 minut
počivati, premešamo in uporabi-
mo.
Med pri nas najbolj znana žita
spadajo pšenica, riž, koruza, rž,
ječmen, oves, proso, ajda in si-
rek.
Če so nam žita in stročnice
domače le po okusnih evropskih
jedeh, vedimo, da jih danes vse
bolj mešamo tudi v sveže solate
ali priloge k mesnim jedem.
Vsi tisti, ki imate doma kakšen
recept iz žit oziroma žitnih zrn,
nam ga čimprej pošljite ali pri-
nesite na naš že znani naslov:
Radio - Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Popestrite si vsakodnevno
prehrano z žiti, saj so dragoceno
nadomestilo za živalske beljako-
vine.
Nada Pignar, učiteljica ku-
harstva
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH.
/ KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 103. nad.
Vzgoja k neagreshmosH
Zavedati se moramo dejstva, da je nadaljnji obstoj ljudi
odvisen od tega, ali nam bo uspelo obvladati svojo
destruktivno agresijo. Zgodovina človeštva je pravzaprav
zgodovina vojn, saj je bilo v 3500-Ietni s pisnimi viri
izpričani zgodovini človeštva le 256 let brez vojn. Nevar-
nost še vedno obstaja, saj je na svetu miUjone ton razstre-
liva in vsaj sto milijonov oboroženih ljudi ali ljudi, po-
vezanih z vojno industrijo, vojna žarišča pa niso le daleč
od nas, ampak celo v sosedstvu. Da ne govorimo o podat-
ku, da se na svetu vsaldh dvajset sekund zgodi uboj.
Raziskovanja so pokazala, da
imamo dve vrsti agresivnosti:
konstruktivno in destruktivno
agresijo. O konstruktivni agre-
sivnosti, ki jo srečamo tudi pri
živalih, govorimo, kadar se člo-
vek brani, ker je njegovo življen-
je v najširšem smislu ogroženo.
Nasprotno je destruktivna agre-
sija tista, ki prinese svojemu
noslicu in drugim zgolj škodo.
Poznamo več teorij agre-
sivnosti. Če odštejemo tiste, ki
agresijo poveličujejo, češ da je
narava z njo poskrbela, da na
zemlji ne bo preveč ljudi in da
ostanejo po njeni zaslugi pri
življenju zares samo najmočnejši
in najodpornejši, potem poteka
diskusija med znanstveniki, ki
trdijo, da je agresija človeku pri-
rojena, in znanstveniki, ki trdi-
jo, da je naučena in pridobljena v
času življenja.
V psihologiji se je uveljavila
razlaga, da je agresija posledica
frustracije, to je oviranja ali one-
mogočanja posameznika na poti
k zastavljenim ciljem. Torej ne
gre za avtonomen, temveč reak-
tiven nagon. Je pa obema marsi-
kaj skupnega, saj je vsak človek
pogosto in na različne načine
frustriran in se v njem, hote ali
nehote, postopoma nabira agre-
sivni potencial, ki ga je treba, po
modelu avtonomnih nagonov,
občasno odkanalizirati.
Obe teoriji se ujemata tudi v
trditvi, da agresivno vedenje
zmanjšuje nabrano agresijo, tega
pa novejše raziskave ne potrjuje-
jo. Je pa frustracijska teorija na-
jbolj vplivala na vzgojo, saj iz nje
sledita znani zahtevi, da je treba
otrokom čimveč dovoliti, da ne
bi prišlo v njih do neposredne
agresije, hkrati pa je treba pri
njih tolerirati razne oblike agre-
sije ali jih občasno celo omo-
gočiti.
Dandanes pa se najbolj uvelja
tretja teorija, teorija socialnega
učenja agresije. Temelj agresije
je treba iskati po tej teoriji v
stanju povečanega čustvenega
nemira, ki nastane zaradi nepri-
jetnih doživetij. Tako vznemir-
jenje pa ne povzroči takoj tudi
agresivnega vedenja, saj pride do
tega vedenja le tedaj, če se je
nekdo naučil na ta način raz-
reševati svoje obremenilne situa-
cije.
Naslednjič pa si bomo pogle-
dali v ilustracijo nekaj poskusov,
ki potrjujejo to teorijo.
Mag. Bojan Šinico
KRVODAJALCI:
24. decembra: Av-
gust Brlek, Pobrežje 8,
Anton Topotovec, Velika
Varnica 15, Ivan Karo,
Vintarovci 19, Veronika
Kodrič, Stojnci 31, Vladi-
mir Zagoršek, Dornava
145, Branko Repič, Vi-
dem pri Ptuju 24/a, Miran
Gajser, Kajuhova 11,
Kidričevo, Slavko Petek,
Gorišnica 154, Marjan
Obran, Zabovci 18, Zlat-
ko Gajšek, Podlehnik
66/a.
Ko se
združilo
mladi
ooo
Na straneh Tednika smo v
zadnjem času nekajkrat pisali o
modnih zapovedih v pričeskah v
novi sezoni. Naj jih na kratko
obnovimo: raznobarvni prame-
ni, spredaj daljši, zadaj krajši las-
je, okrogle linije, kratki frufruji
pod daljšimi lasmi, ravni lasje,
razkuštrani lasje, nore inten-
zivne barve, pri dolgih laseh pa,
če želimo biti "in", jih je treba s
posebnimi škarjami skrepati.
Nekaj novih modnih trendov v
frizerstvu si lahko ogledamo
Frizura z modnim pra-
menom
tudi na fotografijah Bogomirja
Lugariča. Make up je delo
kozmetičarke Klavdije Poherc,
frizure je oblikoval Aleksander
Fenos.
MG
Pričeska za svečane priložnosti.
Foto: B. Lugarič
PIŠE; BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTAN^
Dominikanski samostan
4-
1252-1272 • V tem času so
omenjeni priorji Oton de Uts
(ali Vg), Jakob de Carniola
(mogoče 1255), Herold, Aleksij,
Konrad de Straubingen, Bazilij.
1254 • Salzburški nadškof Fi-
lip razširi dovoljenje neomejene
svoboščine pridiganja na celotno
območje svoje nadškofije; dne
25. januarja salzburški nadškof
Filip v Brezah na Koroškem po-
deli ptujskim dominikancem
pravico, da pridigajo po njegovi
diocezi, spovedujejo in slušatel-
jem pridig podeljujejo odpustke.
1254-1261 • V času pontifika-
ta papeža Aleksandra IV. od nje-
ga prejmejo dovoljenje, da smejo
v že zidani cerkvi postaviti oltar-
je.
1255 • Dne 25. januarja salz-
burški nadškof Filip v Brezah na
Koroškem podeli samostanu
odpustke in dovoli, da samos-'
tansko cerkev posveti škof, ki ga
bodo sami izbrali.
1259 • V listini Rudolfa in
Henrika Lempaškega se omenja-
jo naslednji dominikanci, ki so
najbrž vsi iz ptujskega konven-
ta: Kolo, brat Lempaških in stu-
deniških redovnic Sofije ter
Lize, Absalon in Friderik de
Valchenberg, Herman de Wihe,
Henrik Kranjec (de Carniola),
Gotfrid, Ulrik de Stein, kaplan
Konrad, sholar Ivan, konverz
Liebard.
1261 • Dne 17. junija se v lis-
tini koroškega vojvode Ulrika
omenjata brata Henrik in Ha-
rand; dne 8. avgusta papež Alek-
sander IV. dovoli, da smejo do-
minikanci svoje klerike dati pos-
vetiti kateremukoli škofu.
1268 • Lavantinski škof Her-
bord jim dovoli pridigati in spo-
vedovati po svoji škofiji, pos-
lušalcem pa podeli štirideset dni
odpustkov.
1271 • Papež Gregor X. jim
dovoli pridigati po celi Teuto-
niji".
1272 • Okrog tega leta je nas-
tal prvi seznam priorjev ptujske-
ga dominikanskega samostana;
omenja se prior Henrik Krški
(de Gurkh).
1275 • Salzburški nadškof
Friderik jim dovoli, da pridigajo
in spovedujejo po njegovi škofi-
ji-
1277 • V listini iz okrog tega
časa, v kateri se urejuje spor med
slivniškim župnikom Hein-
richom in studeniškimi domini-
kankami, se kot priči iz ptujske-
ga konventa navajata prior Janez
in brat Heinrich, ko sta bila
navzoča v cerkvi sv. Nikolaja v
Žalcu pri obravnavi.
1291 • Da bi si povečali vrt,
jim meščan Tomaž proda pod
mestnim zidom svoje zemljišče
na svetu, ki se imenuje Cerdo-
num.
1292 • Dne 31. januarja se v
listini regensburškega škofa
Henrika, izdani v Salzburgu,
omenja kapela sv. Katarine, ko
podeli za dan posvetitve in za
praznik sv. Katarine vsem
dobromikom štirideset dni
odpustkov.
1293 • Dne 6. decembra pro-
dajo ptujski dominikanci vino-
grad v Griberitzu reinskemu sa-
mostanu.
Lit.: cf B. VNUK 1996, pas-
sim; primeriaj tam citirano lite-
raturo.
14. STOLETJE
1302 • Okrog tega leta prvi sa-
mostan s cerkvijo vred uniči
požar, ko postanejo žrtev plame-
na najbrž tudi najstarejši viri za
zgodovino ptujskega konventa.
1303 • Na Dunaju na jurjevo
izdana listina krškega škofa
Henrika poroča o požaru, v njej
pa   podeljuje   štirideset   dni
odpustkov vsem, ki bi pripo-
mogli, da se na novo pozidata
cerkev in samostan; poleg po-
dpore je za pridobitev odpustka
bilo potrebno obiskati domini-
kansko cerkev na praznik pos-
večenja ali ob štirih velikih Ma-
rijinih praznikih.
1317 • V neki kupoprodajni
pogodbi se med pričami navaja
prior ptujskega dominikanskega
samostana brat Otto; kot priča je
na prvem mestu podpisan v listi-
ni, s katero Kunigunda Pols-
kavska proda studeniškemu sa-
mostanu dve kmetiji v Pretrežu
za dvanajst mark.
1324 • Dne 23. junija podari
Gertruda, mati Hermana Stum-
berga, ptujskim dominikancem
ter graškim minoritom v trgu
Weiz nad Gradcem svoj dvorec.
1331 • Dne 15. marca Adel-
heida Kapfenstein skupaj s sin-
om Konradom ter dediči sporoči
dominikancem svoj dvorec v
Fiirstenfeldu.
1332 • Dne 24. maja se prior
Jurij ter konvent zavežejo Amel-
rihu Ptujskemu in njegovi ženi
Neži, da bodo vsako leto prvi pe-
tek po posvečenju cerkve op-
ravljali obletnico z vigilijami in
peto mašo ter vsak dan po prvi
maši opravili zanju dve sv. maši.
1334 • Papež Benedikt XII.
naroči krškemu škofu, da kon-
vent ščiti pred nadlegovanjem
nadduhovnika Rudolfa de Sol-
na.
1335 • Dne 16. oktobra je Fri-
derik I. Celjski ptujskemu domi-
nikanskemu samostanu nameni
501 funt denarja ter dva soda
vina, da bi redovniki mogli
vzdrževati posebnega duhovni-
ka, ki bo pri oltarju sv. Miklavža
vsak dan bral mašo in trikrat na
leto opravil aniverzarij za rodbi-
no.
1337 • Dne 30. marca prodajo
prior Jurij in konvent svoj del v
Fiirstenfeldu v dosmrtni užitek
imenovani Adelheidi in njene-
mu sinu.
1338 • Dne 16. oktobra kupi
Friderik Jablanach od domini-
kancev na Ptuju hišo na
grajskem bregu, ki je bila nekdaj
last Alhaite Goldischer.
1341 • Dne 20. januarja se
omenja prior Bernard, ki na
novo prezentira z oskrbnikom
studeniškega samostana za
slivniško župnijo Ulrika von
Bleiburga, ki je nanjo resigniral
v roke Jakoba Pararia, oglejske-
ga generalnega vikarja.
1342 • Friderik Jablanach
proda konventu svoj dvorec na
Ptuju, ki je bil prej v lasti Grete
Burster.
1349 • Dominikanci in
ptujski manjši bratje se pri
papeškem legatu pritožijo, da
nekateri župniki in vikarji v
salzburški nadškoflji zanje trdi-
jo, da čeprav so jih nastavili nji-
hovi predstojniki in jih je potr-
dil krajevni ordinarij, nimajo
pravice spovedovati in da se mo-
rajo verniki pri svetnem kleru še
enkrat spovedati, češ da jim sicer
grozijo z izobčenjem in odvze-
mom obhajila na smrtni postelji;
zato je papež zaukazal, naj se po
vsej salzburški nadškoflji razgla-
si, da bratom dominikancem in
manjšim bratom taka pravica
pripada.
1357 • Dne 30. novembra se v
listini, ki jo potrjuje prior Niko-
laj Konjiški, omenja letna služba
božja za grofa Friderika Celjske-
ga, njegovo ženo Diemuth ter ot-
roke in grofa Andreja iz Giissin-
ga; obletnica se obhaja vsako
leto na dan pred sv. Lovrencem;
za to so prejeli petdeset mark
graških pfenigov.
1361 • Dne 28. maja potrdi
prior Nikolaj, da je na račun ene-
ga konja od celjskega grofa Fri-
derika prejel dvajset funtov du-
najskih penezov.
1362 • Prior Lenart prevzame
"an dem Hausberg" pri Ljuto-
merju za dolg Jurija Plumerja
neki vinograd.
8
četrtek, 9. januar 1997- TEDNIK
ZANIMIVOSTI
PTUJ / LETO KONČALI IN ZACELI FANTKI
Se obeta moško leto?
Kot kaže, se nam obeta moško leto, kajti na porodnem od-
delku ptujske bolnišnice so leto 96 končali z dečkom in.
tudi novo leto pričeli z dečkom. Zadnji dan lanskega leta, v
torek, 31. decembra, so imeli štiri porode, zadnja je okoli
15. ure povila sina Lidija Voglar iz Formina. Na novega leta
dan po dolgih letih ni bilo nobenega poroda; šele v četrtek,
2. januarja, ob 3.48 je Renata Feguš iz Ormoža rodila 3.250
g težkega dečka, slabo uro za njo pa je Lidija Vinter iz-
Goričaka pri Zavrču rodila drugega letošnjega fantka,,
težkega 3.730 g.
V ptujski porodnišnici ugo-
tavljajo, da število porodov pri
njih konstantno pada. Leta 1995
so imeli 833 porodov, lani pa so
porodno knjigo končali s 795
vpisi, kar je za 38 porodov manj.
Za primerjavo naj navedemo, da
jih je bilo še pred sedmimi leti
okoli 1.200 na leto.
V pogovoru z dr. Zoltanom
Miletom in glavno medicinsko
sestro porodnega oddelka
Boženo Ribič smo izvedeli, da je
padec števila porodov bolj
občuten po osamosvojitvi Slove-
nije, saj so pred tem prihajale v
Ptuj tudi porodnice iz sosednje
Hrvaške, predvsem ob meji.
Težko je odgovoriti na
vprašanje, kje so vzroki za padec
natalitete, zagotovo pa je med
bistvenimi socialni faktor, saj se
tudi zaradi tega vse več mladih
družin odloči za enega, le tuin-
tam za dva ali več otrok. Žal je
daleč premalo storila država, saj
s svojimi ukrepi števila rojstev
nikakor ne vzpodbuja, prej
obratno.
Med novostmi v ptujskem po-
rodnem oddelku velja omeniti,
da že lep čas dovoljujejo, da po-
rodu prisostvuje otrokov oče.
Zadnje čase jih to stori vse več,
od dva do trije na mesec, ugo-
tavljajo pa, da je to v obo-
jestransko zadovoljstvo, saj je
rojstvo otroka v bistvu stvar
obeh partnerjev. Zdravniki pa
ugotavljajo, da v takem primeru
ženske porod mnogo lažje pre-
našajo.
Med željami, ki spremljajo
zdravstveno osebje ptujskega
porodnega oddelka v novem
letu, je zagotovo na prvem mes-
tu, da bi jim čimprej usposobili
operacijsko sobo v novem po-
rodnem bloku. Kot zatrjujejo, je
to najbolj nujno. Veseli pa bodo
tudi, če bodo odgovorni
poskrbeli za to, da bodo izvajal-
ci odpravili gradbene napake v
novem bloku, saj jim v nekate-
rih sobah pušča.
PRESENEČENJE
ZA PRVO
PORODNICO
Minuli ponedeljek je lastnica
trgovin z otroško opremo,
igračami in hrano Pikapolonica
Silva Volgemut obiskala
ptujsko porodnišnico z darilom,
namenjenim mladi mamici Re-
nati Feguš iz Skolibrove 4 v
Ormožu, ki je povila prvega
letošnjega novorojenčka na po-
rodnem oddelku na Ptuju. Ra-
nata je v dar dobila avtosedež, ki
ji bo še kako pomagal pri prevo-
zu sinčka Nejca, sicer pa se bo
lahko v Pikapolonico odpravila
še po kakšno opremo in hrano
za svojega malčka. Z darili in
dobrimi željami je Pikapolonica
že bila na obisku na otroškem
oddelku ptujske bolnišnice,
odslej pa se bo na začetku vsake-
ga novega leta spomnila prve
mamice in malčka.
M. Ozmec, T. Mohorko
Silvestrsko dežurno ekipo
so sestavljali: zdravnik dr.
Milan Lukman (v pripra-
vljenosti je bil dr. Dušan Ko-
larič), babici Majda lic in
Gordana Hojnik, odgovorna
sestra Lidija Zemljarič ter
otroški sestri Kristina Mli-
naric in Breda Kramer.
Prva dva letošnja fantka v objemu utrujenih, a
srečnih mamic Renate Feguš (levo) iz Ormoža in
Lidije Vinter iz Goričaka.
Darilo trgovine Pikapolonica za mlado mamico iz
Ormoža
GORISNICA/ OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI
Oglasil se /e
stari idavir
Dan samostojnosti so v Gorišnici
počastili na poseben način.
Slovesnost v ta namen je bila v
četrtek, 26. decembra, ob 18. uri Po
uvodni himni, recitaciji, nastopu
otroškega pevskega zbora in
nagovoru župana Slavka Visenjaka
so se predstavili učenci domače
osnovne šole, ki obiskujejo glasbene
šole v Ptuju, Ormožu in Domavi. S
svojimi skladbicami so ustvarili lep
koncert v čast državnega praznika
in otvoritve obnovljenega klavirja.
Malokatera vaška kulturna dvorana
se lahko ponaša z več kot sto let starim
salonskim klavirjem, ki je usposobljen
za bodisi samostojno muziciranje ali pa
spremljave tako instrumentalistom kot
zborom. Ta stari klavir je bil vrsto let
zvest spremljevalec zborovodij, učiteljev
in učencev, ki so si na njem pridobivali
veščine igranja v stari gorišniški šoli. S
svojim zvokom je olepšal marsikatero
proslavo in dopolnil zborovsko petje.
Tako je preživel obe svetovni vojni in
hrabro stopil v nov prizidek osnovne šole
leta 1972. Takrat pa je začel počasi
toniti v pozabo. Po nekaj letih se je na
šoli znašel novpianino in star, razglašen
klavir zamenjal na vseh področjih.
Klavir je postal le še del pohištva, na
katerega je bilo priročno odložiti rože ali
knjige. Pred osmimi leti je bil prepeljan
v kulturni dom z namenom, da se bo
morda le našel kdo in primaknil
potrebno vsoto denarja za obnovo.
Zapuščen in pozabljen je tako čakal do
pomladi 1996. S privoljenjem vodstva
šole in finančno pomočjo občine so se
marca začela restavratorska dela. Pavel
Horvat je obnovil zelo uničeno leseno
ohišje, gospod Pavlinič iz Zagreba pa je
usposobil mehaniko. Tako je klavir
dobil svojo staro podobo in svojstven
zvok. Na otvoritvi je nanj zaigral prof.
Dani Tement in zvabil iz njega čudovite
melodije starih mojstrov - za romantična
ušesa je zazvenel dunajski valček, za
mlada srca pa tudi modemi zvoki.
Veliko poslušalcev se je zbralo v
dvorani in s ponosom so gledali na to
veliko pridobitev za glasbeno kulturo na
gorišniškem področju. Hkrati pa se je
marsikateri starejši poslušalec z veseljem
spomnil na svoja mlada leta in na lepe
Na obnovljeni klavir je
zaigral prof. Dani Te-
ment. Foto: Laura
urice glasbenega pouka s tem starim
klavirjem.
V bodoče bodo v Gorišnici vsako leto
organizirali koncerte svojih učencev,
klavir bo spremljevalec zborovskega
petja, povabljeni pianisti pa bodo
izvabili iz njega vse, kar pavzaprav
zmore.
V imenu tistih, ki imajo glasbo radi,
prisrčna hvala vsem, ki so kakorkoli
pripomogli k obnovitvi starega klavirja.
Slavica Cvifanič
PRI IGNACU TOŠU IZ ZAGORCEV / Piše: Ive Ciani   4
Ocf viniiarja do gospotlorja
"Se tretjo bova zvrnila na
zdravje, kot so tri božje ose-
be!" me je prekinil v raz-
nnišljanju in odstranil z rogozo
ovito pilko z vrha tretjega po-
lovnjaka. "Tokrat bova s sau-
vignonom napila na zdravje
moje družine!"
"... in seveda tudi na zdravje
gospodarja, vinogradnika in
kletarja, ki je pridelal tako
dobro vino!" sem dodal s po-
sebnim poudarkom.
Kratko se je zasmejal in opa-
zil sem, da mu je godila moja
mala pozornost. Svojo
družino pa nedvomno zelo
spoštuje in ceni, če ji
nazdravlja z enim najboljših
vin naspoloh. Francozi nam-
reč ne pravijo kar tja v en dan,
da je sauvignon vino kraljev in
kralj med vini.
"Imam zelo dobro, pridno in
skrbno ženo," je dejal, kot bi
bil uganil moje misli. "Brez nje,
brez moje Angele, nikoli ne bi
dosegel tega, kar sem. Vedno
in povsod mi je stala ob strani
in me tudi v trenutkih
najhujšega brezupa bodrila,
da nisem omagal!"
Trčila sva, vendar je Ignac
kozarec sunkovito zadržal
pred usti in dvignil glavo, kot
bi se zadnji hip domislil še
nečesa zelo pomembnega.
"Vsako delo ji gre s pridom
od rok, pa naj bo v stali pri kra-
vah ali svinjah, na polju, v go-
rici, v trsnici, v kuhinji ...
povsod!" Na hitro in na kratko
je srknil iz polnega kozarca.
"Ja, veste," je zategnil bolj po-
tiho, se čez sod v zaupljivi drži
nagnil proti meni in skoraj
zašepetal, "hudič ... tisto o
ženski in treh vogalih je, veste,
čista božja resnica. To sem
lahko opazoval pri moji Angeli
... Je dobra gospodinja in
dobra mati trem otrokom ...
Kmetija brez dobre gospodin-
je pa je prej ko slej obsojena
na propad, pa naj je videti ša
tako trdna. In takih primerov
niti ni tako malo!"
Sedaj si zares nisva mogla
kaj, da ne bi spraznila kupici
do dna, želeč Angeli, dobri
gospodinji, pridnim otrokom
in seveda Ignacu, umnemu
kletarju, še vrsto trdnih let.
"Jezus, sauvignon pa je že
sedaj dober. Eno samo zdra-
vje ga je!" je dejal zadovoljen.
Obrnil je kozarec proti svetlobi
in s priprtimi očmi opazoval
njegovo prazno dno. "Pa tudi
zbistril se je že!
"Pa na bezeg že tudi lepo
diši," sem pristavil, "kot se za
sauvignon spodobi!"
Tisti trenutek se je Ignac na-
menil proti ovalnima sodoma,
najbrž zato, da nama natoči
še četrti kozarec "zdravja". Že
res, da ljubim in globoko
spoštujem vsako vino, če je le
zdravo, vendar se mi je zapo-
redje nazdravljanja vseeno
zdelo nekoliko prehitro za
moje pivske zmogljivosti. Če
bova takole nadaljevala spričo
cele galerije mojih in njegovih
sorodnikov, se utegne to mar-
tinovanje kaj slabo končati
zame! Nujno bi potrebovala
nekaj premora.
"Aj ja, nič hudega ne bo!" je
pohitel. "Mlado vino o martino-
vem je še vse nedolžno in ne
more škoditi!" je zatrdil pomir-
jujoče.
Mlado vino pa očitno ni ve-
delo za to Ignačevo resnico, ki
ji najbrž še sam ni verjel, sicer
se mi ne bi prav tisti hip začeli
delati koleščki pred očmi. Klet-
ni vogali so se kar na lepem
zaobiili, ves prostor pa se je
začel polagoma vrteti. Najprej
v eno, nato v drugo smer... in
se nenadoma ustavil, kar sem
seveda imel za dobro zna-
menje. A kaj, vraga, ko se je
vse skupaj ponovilo. Le da se
je klet sedaj še nekoliko
poševno dvignila proti meni in
se šele zatem pričela vrteti.
Tudi luč na steni se je začela
nenavadno vesti. Iz notranjosti
pritrjene žarnice se je kar na-
enkrat pokazala še ena in se
počasi začela premikati proti
levi, dokler nista nastali dve.
Doktor okulist bi dejal, "da
imam premaknjeno sliko".
Prav tako počasi se je spet
vrnila, se zlila s prejšnjo in
nato začela polzeti v desno. In
tako še nekajkrat. Da bi
odgnal privid, sem zaprl oči in
močno zmajal z glavo. Toda
ko se jih spet razprl, so bile na
steni kar tri! Poleg glavne še
dve stranski.
"Te nedolžnosti pa niti kaplji-
ce več, sicer bom videl še les-
tenec!" sem si zabičal.
Toda Ignaca to prav nič ni
motilo, ko je iz ovalnega soda
natakal ne v kupici, temveč
kar v liter, ki ga je prinesel od
bogve kje. Vzel je prazno štir-
ko in jo sredi kleti presukal po-
konci. "To bo najina miza!" je
dejal in ob njo postavil še dve
pučeli (manjši sod): "To pa
sedeža!". S prtičkom je prekril
"mizo", nato pa nanjo zdeval
vsebino cekra: kruh, rdečkas-
te sirčke stožčaste oblike in
rebrca. Tudi na vino ni poza-
bil. V pritajeni svetlobi se je
skozi steklo in vino delala lepa
mavrica. Posedla sva.
"Najprej bova nekaj malega
prigriznila, da se nama razkadi
prejšnje nazdravljanje, nato
pa si bova privoščila lanskega
traminca!" pri čemer je liter na-
rahlo privzdignil, ga nekajkrat
zanihal sem in tja, nato pa
spel rahlo postavil med jedi.
Vrezala sva si vsak svoj kos
kruha in vgriznila v okusen,
doma narejen sir. Pomenko-
vala sva se o nadpovprečni
vinski letini, o kletarjenju
nekoč in o tem današnjem, ki
je že cela mala znanost,
moževala o vinskih sortah,
nato pa sem besedo zasukal
na vinicarijo, saj me je zanima-
lo, kako je postala njegova.
"Ja, to pa je bilo tako!" je
vzkliknil. "Medtem ko sem
služil drugo leto vojaščine, so
z zakonom odpravili
viničarstvo in vsa podobna
razmerja (30. junija 1953,
op.p.). Mama mi je pisala, da
je sedaj viničarija z vso pripa-
dajočo zemljo naprodaj in da
jo lastnik Korošec najprej po-
nuja nama, čeprav se kupcev
z gotovim denarjem ne man-
jka. To, da nama daje
prednost pred drugimi, se mi
je zdelo izredno lepo in
pošteno. Konec koncev so
mati v tej zemlji le pustili svojo
mladost, jaz pa otroška leta.
Hvala bogu, da sem do konca
vojaščine imel še dobra dva
meseca!"
Ignac se je nekoliko
presedel na nerodni pučeli,
segel za litrom in nama
natočil. Sedaj sva že bila pre-
vidnejša. Le srknila sva, ga
malce požvrkljala po ustih, se
pri tem pomenljivo pogledala
in si bila edina, da je imenitno.
Sam pa sem dodal, da takega
dišečega traminca s tako bo-
gato sortno cvetico v kmečki
kleti doslej še nisem pil.
"O aleluja, to pa je vino, to!"
sem občudujoče vzkliknil. Ig-
nac se je na široko zasmejal.
"Aha, tudi vi... 'O, aleluja!' kot
vsi drugi!" in spet se je zasme-
jal, nato pa nadaljeval pripo-
ved.
Ko je prišel od vojakov, je
zvedel za ceno viničarije: tristo
tisočakov. Za tiste čase veliko.
Zanj in še za koga pa kar
pravljična vsota, ob kateri bi
se marsikdo le nemočno pos-
mejal in zamahnil z roko, češ:
"Ah, kje pa!" Toda Ignac je
druge sorte človek in je raje
začel razmišljati, kako do de-
narja. K sreči je naneslo, da je
še istega leta z juršinskimi
trsničarji odpotoval v Koper,
kjer so se udinjali kot cepljarji
in mojstri trsničarstva. Takrat
je prvič videl morje. Njemu, ki
je prihajal iz krajev, kjer so
vodo celo za pitje zbirali po
kapljicah, se je to vodno
prostranstvo zdelo kot čudež
nad čudeži. Po nekaj mesecih
trdega, tudi nadurnega dela
ter skrajnega varčevanja je
zaslužil polovico potrebne
vsote. Drugo polovico si je
moral sposoditi, vendar ...
Zemlja, kjer sta z materjo pol-
nih deset let kot viničarja preli-
vala znoj, je spomladi 1954
postala njegova. Zdaj se je Ig-
nac že počutil gospodarja,
čeprav njegova "posest", tudi
če si ji prištel še tisto prvo krpi-
co, ni merila niti dva polna
hektarja. A mu je samozavest
vseeno zrasla: poleg zemlje
ima sedaj še hišo. Kakršna
koli že je, njegova je in z ma-
terjo nista nič več brezdomca
kot prej.
TEDNIK  9. JANUAR 1997
PO NAŠIH KRAJIH - 9
ORMOŽ / 100 LET PIHALNEGA ORKESTRA
Novoletni gala komert
Z letošnjim novoletnim koncertom so ormoški godbeniki
proslavili visok jubilej - 100-letnico organiziranega delo-
vanja. Prav zato je bil letošnji, že 19. novoletni koncert vi-
deti povsem drugače kot prejšnja leta. Ker je bil dom kultu-
re po izkušnjah pretesen za vse, ki so jih želeli slišati, so
godbeniki športno dvorano šole na Hardeku spremenili v
pravo salo, primemo za njihov gala koncert. Poslušalo jih je
več kot 600 ljubiteljev glasbe, kar kaže na njihovo izjemno
priljubljenost.
V dobrih dveh urah se je
zvrstil razgiban program, v ka-
terem se je predstavilo veliko
solistov. Čestitke ob visokem
jubileju je pihalnemu orkestru
izrekel župan Vili Trofenik,
predsednik občinskega sveta
Alojz Sok pa je slavljencem še
enkrat pred publiko predal pla-
keto Ormoža. Svoje čestitke
jim je namenila tudi Alenka
Čurin Janžekovič, ki je podelila
10 bronastih, 6 srebrnih in 5
zlatih Gallusovih značk in zna-
kov.
Iz kronike pihalnega orkestra,
ki jo pripravljajo, smo uspeli
iztrgati nekaj podatkov, ki pra-
vijo, da se je v Ormožu in okohci
muziciralo in godlo že pred vsaj
sto leti. Stari dokumenti omen-
jajo, da so se godbeniki iz
Ormoža in okolice, predvsem iz
Litmerka, organizirali in se
priključili novo ustanovljenemu
gasilskemu društvu s sedežem
na Hardeku leta 18%. Godbo je
vodil   Domicijan   Serajnik.
Društvena godba je igrala na
občnih zborih, paradah, veseli-
cah, procesijah in ob drugih pri-
ložnostih. V Slovenskem narodu
z dne 28. feb. 1898, št. 27, se
omenja, da je "po občnem zboru
bila lepa zabava z dobro obiska-
nim plesom, pri katerem je svi-
rala prav izvrstne komade
društvena godba pod vodstvom
zaslužnega sobrata Dom. Seraj-
nika". Ob neki drugi priložnosti
pa o tem, da "se občinstvo ni mo-
glo dovolj nagledati lepih uni-
form,' posebno pa posameznih
načelnikov oddelkov in godcev,
ki so se od drugih razlikovali po
rdečih šopkih, ki so jih imeli na
čeladah". Godba je leta 1901
igrala tudi na svečanem odprtju
šole na Hardeku.
Za uspešnimi časi so prišli tudi
manj uspešni. Takšen je bil po
zapisniku   odbora   GD   za
ormoško okolico zapisan dne 18.
avgusta 1903: "V razgovor pride
izostanek društvene godbe od
slavnostne parade, ki je brez
opravičenja izostala in društvo
nekako hotela osramotiti na ta
dan. G. načelnik Stanič predlaga
naj se godba razpusti, ker boljše
nobene godbe, kakor tako." Poz-
neje je godba seveda igrala na-
prej in je leta 1906 štela 12 čla-
nov. Posebno sevečano je bilo
30. junija 1913, ko "je godlja har-
deške požarne brambe skupno s
humskim veteranskim
društvom priredila pred
župniščem v Ormožu na časi
knezoškofii dr. Mihaelu Napot-
niku krasno baklado". Godbeni-
ki so igrali tudi ob 25-letnici ga-
silskega društva in ob odprtju
železniške proge Ljutomer -
Ormož leta 1924.
"Ormoška mestna godba" je
bila kot samostojno društvo us-
tanovljena 1934. Ustanovitelja
sta bila Josip Novak, učitelj pet-
ja in srbohrvaščine na ormoški
šoli, ki je bil tudi prvi dirigent,
in Miško Matjašek iz Pavlov-
cev. Godbo sta finančno podprli
mestna občina in dr. Otmar Ma-
jerič, seveda pa so za svoje nasto-
pe tudi zaračunavali in pobirali
prostovoljne prispevke. Začetni-
ke je prvih prijemov učil Josip
Novak, godbeniki pa so seveda
učili svoje otroke in tako se je
glasba prenašala dobesedno iz
roda v rod Še naprej so nastopali
na najrazličnejših prireditvah,
za večje nastope pa so se
združevali z godbeniki iz Mi-
klavža. Med godbeniki je bilo
obilo entuziastov, ki so od zelo
daleč hodili na vaje peš ali s ko-
lesi. Instrumente so velikokrat
kupovali in popravljali na svoje
stroške.
Med drugo svetovno vojno je
orkester deloval naprej, ker pa je
bil precej okrnjen, so se godbe-
niki vozili na vaje na Ptuj, kjer
so vadili skupaj s ptujskim orke-
strom. Po vojni je vaje nadaljeval
dirigent Vinko Strucl iz Mi-
klavža. Leta 1952 pa je šlo spet
navzdol in godba je zaradi fi-
nančnih težav in nezainteresira-
nosti okolice prenehala delovati.
Posamezni godbeniki so se pri-
ložnostno še vedno dobivali in
igrali ob različnih priložnostih.
Leta 1959 je godba nadaljevala
delo z novim zagonom. Takratni
napredni meščani so namreč
spoznali, da tudi Ormož potre-
buje pihalni orkester in svojo
glasbeno šolo. Ravnatelj je postal
Avgust Lopamik, ki je vodil
tudi glasbeno šolo v Ljutomeru.
Zbrali so nekaj najnujnejših in-
strumentov in poklicali nekdan-
je glasbenike ter pričeli vaditi. Iz
glasbene šole pa so začeli priha-
jati novi člani. Veliko zaslugo za
to ima takratni direktor Zarje
Alojz Holc, ki je od vajencev
podjetja zahteval igranje pri
godbi. Orkester se je udeleževal
vseh republiških tekmovanj in
dosegal lepe uspehe. Igrali so na
vseh pomembnejših prireditvah.
Dirigent je bil Alojz Krajnčan,
ki je s svojim delom zaznamoval
takratni ormoški pihalni orkes-
ter.
Leta 1975 je dirigentsko palico
prevzel Slavko Petek in pričel
na novo. Odšli so nekateri člani,
predvsem iz sosednjih občin,
vključilo pa se je veliko zelo mla-
dih članov. Orkester je bil v
glavnem pionirski in delno ml;
dinski. Slavko Petek se spomii
ja, da bi starejše člane takri
lahko prešteli na prste. Začetn
ki takšne godbe, kot jo poznani
danes, so bili Martina in Marij
Lah, Alojz Cipot, Anton Cej
lec, Miran Šarič in Slavko P«
tek Od takrat je minilo dvajs(
let in pionirčki so zrasli, nasD
je orkester, na katerega so laht
upravičeno ponosni. Orkesu
šteje čez 50 članov, ki se dane
spopadajo tudi z zelo zahtevni:
programom, že nekaj let pa s
gostitelji festivala godb v zaba^
nem programu.
V novo stoletje bodo zajadrali
podobnimi željami in načrti kc
v vsako drugo: naštudirati dobe
program, uspešen festival, vel;
ko nastopov, novoletni koncei
in kakšen prijeten izlet, združe
z muziciranjem v kakšnem zanj
mivem ambientu in morda š
kakšno presenečenje.
vi
Pihalni orkester Ormož pod vodstvom dirigenta Slavka Petka. Solist je Jože Barin Turica.
POPRAVUANJE KRIVIC BIVŠIM POLITIČNIM ZAPORNIKOM IN
SVOJCEM PO VOJNI POBITIH OSEB
Zakon o popravi krmi
V Uradnem listu RepubHke Slovenije št. 59 dne 25.X.1996
je objavljen Zakon o popravi krivic (skrajšano ZPK), ki je
začel veljati 15 dni po objavi, to je 9.XI.1996. Tako se je
uspešno končalo prizadevanje prizadetih in nekaterih poli-
tičnih strank, da se z zakonom vsaj delno popravijo krivice
bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni neupra-
vičeno pobitih oseb.
Ker menim, da je citirani za-
kon zanimiv tako za tiste, ki se
jih neposredno tiče, kot tudi za
širšo javnost, ki ne bere Uradnih
listov, želim v tem članku prika-
zati nekaj najvažnejših določb iz
zakona.
• Kaj ureja ZPK
Ta zakon ureja:
1. pravico do povrnitve škode
in pravice iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja:
a) bivšim političnim zaporni-
kom in
b) svojcem po vojni pobitih
oseb
2. postopek za uveljavljanje
teh pravic
3. organe, ki odločajo o teh
pravicah
4. posebne pogoje in postopek
za spremembo pravnomočne ka-
zenske sodbe
• Kdo se šteje po ZPK za
bivšega političnega zapornika
Odgovor na postavljeno
vprašanje najdemo:
1. v prvem odstavku 2. čl. za-
kona, ki se glasi:
"Bivši politični zaporniki po
tem zakonu so vse osebe, ki so
bile v času od 15. 5.1945 do 2. 7.
1990 na ozemlju sedanje Repu-
blike Slovenije neupravičeno in
v nasprotju z načeli in pravili
pravne države, zaradi razrednih,
političnih ali ideoloških razlo-
gov obsojene v sodnem ali
upravno kazenskem postopku
^ kazen odvzema prostosti ali
jini je bila prostost odvzeta v
teku teh postopkov na podlagi
predpisov iz 3. člena tega zakona
ali drugih predpisov, če je bil za-
kon zlorabljen na zgoraj opisan
način."
2. v tretjem odstavku 2. čl. za-
kona, ki se glasi:
"Ob pogojih iz prvega odstav-
ka tega člena (citiral sem ga zgo-
raj) se za bivše politične zaporni-
ke oziroma po vojni pobite osebe
štejejo tudi osebe slovenske na-
rodnosti, ki so bile obsojene na
sodišču drugih republik ali fede-
racije nekdanje Jugoslavije, če
imajo te osebe oziroma v prime-
ru po vojni pobitih oseb svojci iz
4. odstavka tega člena v času
uveljavitve tega zakona stalno
prebivališče na ozemlju sedanje
Republike Slovenije in so držav-
ljani Republike Slovenije."
3. v prvem in drugem odstav-
ku 4. čl. zakona, ki določata, da
se ob pogojih iz prvega in tretje-
ga ocktavka 2. čl. cit. zakona
(glej zgoraj) šteje za bivšega poli-
tičnega zapornika tudi a) oseba,
ki je bila v upravno kazenskem
postopku zaradi prekrška kazno-
vana na odvzem prostosti ali ji je
bil izrečen ukrep določitve pre-
bivališča ali je bila poslana na
opravljanje družbeno koristnega
dela zaradi prevzgajanja in b)
tudi oseba, zoper katero je bil
uporabljen ukrej) pod a) brez
upravno kazenske odločbe na
podlagi odločitve upravnega or-
gana
# Kdo se šteje po ZPK za po
vojni pobito osebo
Po drugem odstavku 2. čl. za-
kona se štejejo za po vojni pobite
osebe vse tiste osebe, ki so bile
ob pogojih iz prvega odstavka iz
tega člena (glej zgoraj) obsojene
na smrt in je bila smrtna kazen
nad njimi izvršena. Pod 2) cit. 3.
odstavek 2. čl. zakona velja tudi
za po vojni pobite osebe.
Po tretjem odstavku 4. čl. za-
kona pa se šteje za pobite osebe
po vojni ob pogojih iz 2. čl. zako-
na tudi oseba, ki je bila
usmrčena brez obsodbe sodišča.
• Kdo se šteje po ZPK za
svojca po vojni pobitih oseb
Po 4. odstavku 2. čl. cit. zako-
na se štejejo za svojce po vojni
pobitih oseb tiste osebe, ki so po
predpisih o invalidskem in po-
kojninskem zavarovanju upra-
vičene do družinske pokojnine
po teh osebah, kot npr. vdova,
vdovec, otroci, starši, oseba, ki je
živela z zavarovancem v izvenza-
konski skupnosti, posvojenci, če
izpolnjujejo ustrezne pogoje.
Zgoraj pod 2) cit. 3. odstavek
2. čl. zakona velja tudi za svojce
po vojni pobitih oseb.
# Odvzem prostosti na te-
melju v 3. čl. ZPK naštetih
predpisov
V prvem odstavku 3. čl. zako-
na je zapisano:
"Če so podani pogoji iz
prejšnjega člena (glej 2. čl. zgo-
raj), se na podlagi tega zakona
šteje, da gre za bivšega poli-
tičnega zapornika zlasti, če
odvzem temelji na uporabi nas-
lednjih določb takrat veljavne
kazenske zakonodaje:"
V istem členu cit. zakona je
potem 9 odstavkov, v katerih
našteti so različni zakoni Demo-
kratične federativne Jugoslavije
oziroma Socialistične federativ-
ne republike Jugoslavije in So-
cialistične republike Slovenije
in odgovarjajoči členi.
Nadaljevanje prihodnjič
Mirko Kostanjevec
Poidki Stanii v spomin
Tako hiti življerije moje, tvoje,
v večnost se utrinja čas,
le v ljubezni, dobroti in spominih
bo ostalo,
kar v življenju družilo je nas...
V decembrskih dneh starega
leta smo se poslovili od učiteljice
in upokojene ravnateljice Pold-
ke Staničeve. Težko je zbrati be-
sede slovesa za človeka, ki ti je
bil drag, ki je bil del nas, del
našega kraja in našega časa.
Poldkina življenjska pot se je
pričela 20. oktobra 1909 v Trstu
v skromni in pošteni slovenski
družini Dugar. Ko je bil oče
vpoklican v prvo svetovno voj-
no, se je mati z otrokoma kot be-
gimka morala umakniti v
Domžale. Po vrnitvi očeta k
družini so se preselili v Maribor.
Mlada Poldka se je vpisala v
učiteljišče v Mariboru in ga
uspešno končala. Njeno prvo
službeno mesto so bUi Vidonci v
Prekmurju. Med študijem na
učiteljišču je spoznala Staneta
Staniča, ga izbrala za življenjske-
ga sopotnika in se 11. avgusta
1935 poročila. Mlada učitelja,
polna vedrine in ljubezni do
učiteljskega poklica, je življen-
ska pot pripeljala na šolo v
(jorišnico - k Sv. Marjeti 13.
marca 1936. Vzljubila sta pre-
proste kmečke ljudi našega kraja
in med njimi našla veliko iskre-
nih prijateljev. Tukaj sta si ust-
varila svojo mlado družino. Za
poklic dobre učiteljice pa moraš
zraven široke razgledanosti ime-
ti ljubeče materinsko srce. In
tega je teta Poldka imela. Ne
samo za svoje otroke, mnogim I
otrokom je ostala njihova mama
do konca življenja.
1941. leta je bila mlada družina
pregnana v Ljubljano na itali-
jansko ozemlje. Po končani voj-
ni so se zopet vrnili med svoje
ljudi v Gorišnico. Na šolo so
pričeli prihajati mladi učitelji,
vsi so postali velika družina,
prosvetljevalci slovenske besede
našega kraja. 19 let je bila Poldka
elementarna učiteljica prvih raz-
redov. Malčki so bili njena lju-
bezen in njena skrb. Na
lončenih šolskih pečeh jim je
grela prezeble prstke in jim
sušila njihovo premočeno oble-
ko. Njen prvi dom poleg družine
je bila šola. Čeprav v skromnih
delovnih razmerah, jo je njeno
delo osrečevalo in bogatilo.
Ker je njen mož Stane deloval
na mnogih področjih kulture, ga
je ob njegovem delu podpirala z
ljubeznijo in razumevanjem in
mu stala ob strani. Po njegovem
odhodu na novo službeno mest
je bila imenovana za ravnateljic
osnovne šole v (jorišnici vse d
upokojitve po 40 letih prosvel
nega dela. Na jesen življenja st
smela dočakati 50 let skupn
življenjske poti ob sreči otrol
svojih vnukov, sorodnikov i:
prijateljev. Po moževi smrti, V
jo je močno prizadela, je ostal
pokončna, skrbela je sama zas
ob skrbni pomoči otrok in vnu
kov. Njen j^enski dan s
osrečevali številni prijatelji i:
učiteljice, njene bivše sodelavk«
Vesela je bila vsakega povabil
na srečanja svojih učencev, kje
je ponovno podoživljala njihov
in svojo rrjadost in v misli]
spremljala vsakega učenca. To s
bila srečanja, ki bodo oživela n
slikah spominov.
In sleherni nov dan v jesen
življenja prinaša nova prese
nečenja. Kot da se je moralo zgc
diti. Po tistem usodnem pade
šo jo odpeljali v ptujsko bol
nišnico. Ko smo vsi upali, da b
vse dobro, smo morali sprejel
kruto resnico, ki jo zavračata ur
in srce - resnico, da je Staničev
mamika v petek, 6. decembra,
ptujski bolnišnici za vedno za
spala. Položili so jo k njenemi
možu, da bi skupaj sanjala večr
sen.
Njeni (jorišničani, kjer j
preživela 60 let, njeni prijatelj
smo se z globoko hvaležnostji
poslovili od nje. Bog v večnost
naj ji povrne za vse dobro v živi
jenju. Ostala bo za zastrtim
okni svojega doma in v naših le
pih spominih.
Marija KliiH
10 - PO NAŠIH KRAJIH
9. JANUAR 1997 ■ TEDNIK
SLOVENSKA BISTRICA / EKSKURZIJA ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA
Kultumo-turistUna pohonka transvenala
Poln avtobus in vrsta čakajočih - zanje bo izlet ponovl-
jen v pomladnih mesecih - sta dokaz, da želijo Bistričani
svojo občino in kulturnozgodovinske spomenike po-
drobneje spoznati. Tokrat so obiskali šest pohorskih bi-
serov kulture, ki razen pred nedavnim obnovljene cerkve
sv. Miklavža na Koritnem vsak po svoje 'vpijejo' po obno-
vi in ohranitvi poznejšim rodovom, ki jih bo zgodovina
nekega obdobja zanimala enako kot sedanjega. Res pa
je, daje najboljša reklama za poln avtobus ime Ferda Ser-
belja, kustosa Narodne galerije v Ljubljani, drugače pa
domačina iz Slovenske Bistrice, ki je resnično mojster
svoje stroke.
Tako je zadnjo novembrsko
soboto po stari šmarski cesti
proti osrčju Pohorja sopihal
poln avtobus potnikov, ki so
želeli podrobneje spoznati zgo-
dovino občine. Že pogled na
svet med Bočem in Pohorjem,
prava zgodovinska vrata, skozi
katera so v 3000-letni kulturni
zjgodovini prodirala razna
ljudstva, ter nadvse zanimiva
lega samega središča občine po-
vesta popotniku marsikaj. Lepe
in sončne lege, obilje voda, težje
dostopni kraji ter varno zavetje
gozdov so bili dobri pogoji za
poselitev tega območja od naj-
starejših časov dalje. Da so se
ljudje v te odročne kraje ob iz-
jemnih dogodkih zatekali tudi
od drugod, predvsem v času
večjih vpadov skozi že omenje-
na "zgodovinska" vrata, pričajo
številna gradišča, imenovana
tudi bežigradi. Eno najimenit-
nejših je Ančnikovo gradišče
nad bistriškim Vintgarjem, ki
ga v zadnjem času intenzivno
raziskujejo.
Če je bilo v dolini še znosno
vreme, je na Šmartnem, ki leži
na nadmorski višini 780 me-
trov, tenko in mrzlo pihalo. Kaj
hitro smo se napotili v zavetje
sicer hladne cerkve, ene najsta-
rejših na vsem Pohorju, ki je
tipični primer štajerske romani-
ke z bogato notranjo poslikavo
in vzidanimi kamni, ki so še iz
rimskih časov. V bližnji Bojtini,
danes je to zaselek samotnih
kmetij, je bil v rimskem času
znan kamnolom, iz katerega so
vozili pohorski kamen daleč
naokoli. Nasploh pa je v rim-
skih časih življenje v teh kasne-
je samotnih krajih valovilo veli-
ko živahneje. Da je bilo v ka-
snejših stoletjih tod bolj samot-
no in tudi nevarno, pove poda-
tek o župniku Martinu Plavcu,
zelo izobraženem, svetovljan-
skem in razboritem možakarju,
ki je tod živel proti koncu 17.
stoletja, 1711. leta pa je umrl v
Rušah kot profesor tamkajšnje
jezuitske gimnazije. Ta se je
namreč med drugim celo stepel
Nekoliko premraženi udeleženci ekskurzije v cerkvi na
Šmartnem
z vaščani in oral cerkvene njive
s pištolo za pasom.
Zaradi mraza, ki je prodiral iz
vseh zidov, smo se kljub nadvse
zanimivi razlagi radi vrnili v to-
pel avtobus, ki nas je peljal v do-
lino. Kljub meglenemu dnevu,
ki je napovedoval sneg, smo svet
pod sabo videli kot na dlani. Na
robu obzorja sta izstopala mi-
zasta Donačka gora in Boč.
Zanimiv oltar v župni cerkvi
na Prihovi. Svoj čas je bila
cerkev Marijinega varstva
znana romarska pot.
Naša naslednja postojanka je
bila Prihova, slikovito naselje v
sončni legi vrh gričevnatega po-
horskega podgorja med potoko-
ma Čadramščico in Ložnico, ki
leži že na meji bistriške in kon-
jiške občine, z božjepotno Mari-
jino cerkvijo. Na zunaj s svojo
lego dominira nad pokrajino, v
prostorni notranjosti pa pričaJ^a
popotnika z zlato bleščavo in
neobičajno toplino. Glavni oltar
z Marijo zaščitnico, ki se spogle-
duje s Ptujsko Goro (sredi 18.
stoletja ga je s stranskimi oltarji
dodelal konjiški kipar Franc
Zamlik), je eden najlepši 'zlatih'
oltarjev v Sloveniji.
Kljub toplini cerkve, ki smo si
jo ogledali do vseh potankosti,
pa nas je v mrzlem dopoldnevu
najbolj razveselilo prijazno po-
vabilo domačega župnika Fran-
ca Brgleza na vročo kavo in pe-
civo. Po tem okrepčilu smo se
vidno razživeli, tako da nam
naslednja postaja - ogled cerkve
sv. Barbare na hribu nad Mala-
horno, kjer se začenjajo Dra-
vinjske gorice - ni delala večjih
preglavic. Ob ogledu prostrane
in dokaj bogato opremljene cer-
kve se ti utrne vprašanje, zakaj
so na samotnih in redkeje nasel-
jenih krajih nastajala tako
mogočna svetišča. Izvemo pa
marsikaj zanimivega o kon-
jiškem župniku Sebastijanu
Glaviniču, o tem govori tudi za-
pis nad obokom stranskega ol-
tarja, tudi škofu v Pičanu v Istri,
svetovnem popotniku in diplo-
matu. Z diplomatsko misijo av-
strijskega cesarja je bil celo v
carski Rusiji, kar je tudi popisal,
cerkev sv. Barbare v sicer rev-
nem okolju pa je bogato obdaril
s številnimi umetninami.
Naslednja postaja našega po-
potovanja med biseri srednje-
veške kulture na območju slo-
venjebistriškega Pohorja je bila
cerkev sv. Miklavža v Koritnem
nad Oplotnico s konca 14. sto-
letja. Zanimiva postromanska
stavba z gotskim občutjem in
ravnim cerkvenim stropom je
bila prava paša za oči. S ka-
snejšimi pozidavami so deloma
uničili veliko stensko sliko na
severni cerkveni steni, lep pri-
merek gotskega stenskega sli-
karska, ki prikazuje pot svetih
treh kraljev v Bedehem. Ferdo
Šerbelj, ki je neutrudno razlagal
vse podrobnosti, je med drugim
omenil, da so podružnične cer-
kve nekoč služile tudi kot 'odla-
gališče' vsega tistega, kar je bilo
v farni cerkvi odveč. Na ta način
so se ohranili razni biseri umet-
nin iz teh obdobij. V cerkvici
lahko ob že omenjeni sliki
občudujete 'table' in kipe raznih
svetnikov ter sliko Oljske gore,
ki je neprecenljive vrednosti.
Po enoumem odmoru v Oplot-
nici smo si ogledali zunanjost
tamkajšnje graščine ter se po-
novno napotili v osrčje Pohorja,
na Kebelj, ki leži na nadmorski
višini 720 metrov. Če je na
Šmartnem pihalo, da je nepri-
jetno rezalo do kosti, je na tem
delu Pohorja pričelo snežiti.
Tako smo ob vsem doživeli še
pravo zimsko pohorsko idilo.
Kdo bi si mislil, da je imel ta
tudi danes nekoliko odmaknje-
ni pohorski kraj v srednjem
veku kar dva gradova. Zgornji je
nastal na vzvišenem mestu nad
vasjo, prvič se omenja konec 13.
stoletja kot "castrum Gyber', da-
nes pa je v razvalinah, vendar
Del velike stenske slike in zanimiva prižnica v cerkvi sv. Mik-
lavža na Koritnem
lahko po njihovem obsegu slutiš
njegov obseg, imenujejo pa ga
Zajcev grad. Spodnji - Zbegov
grad, pri katerem je še vedno vi-
den del ostankov oglatega stol-
pa, pa leži sredi strmega pobočja
pod cerkvijo sv. Marjete. Pohor-
ski popotniki smo si slednjega
lahko ogledali bolj od daleč izza
cerkvenega obzidja, od koder se
ob lepem vremenu odpira pog-
led po Dravinjski dolini, in sle-
dili Šerbeljevi razlagi.
Preden smo prišli do cerkve-
nega ključa, da bi si ogledali no-
tranjost majhne, vendar prikup-
ne cerkve, so nekateri opravili
krajše sprehode, drugi pa se pre-
dali prijetnemu kepanju. Prva
cerkev se omenja že 1251. leta,
vendar od nje ni ostalo nič
ohranjenega. Konec 14. stoletja
so postavili novo cerkveno stav-
bo. Za časa razcveta obeh gra-
dov je služila za grajsko kapelo.
Proti sredini 17. stoletja so cer-
kev drugič podrli ter zgradili se-
danjo obokano stavbo z zakristi-
jo. Poleg prijetne poslikave ter
lepih oken, ki so jih darovali po-
samezni župljani, premorejo v
cerkvi še nekaj drugih dragoce-
nosti.
Ker je medtem zapadlo precej
snega, je bila vožnja po novi ces-
ti, ki preko Mochiča povezuje
Kebelj s Tinjem, zadnjim ciljem
našega popotovanja, za šoferja
dokaj naporna. Na cilj smo pris-
peli tik pred prvim mrakom
Napotili smo se v cerkev sv. Pe-
tra in Pavla, prvič omenjeno
1251, v preteklosti pa so jo
večkrat predelovali in prezida-
Izlet je pripravil Ferdo Šer-
belj
vali. Glavni in stranski oltar sta
iz delavnice J. Holzingerja in se-
gata v sedemdeseta leta 18. sto-
letja.
Polni prijetnih vtisov, nekoli-
ko utrujeni, pa tudi lačni in
žejni smo se napotili v eno iz-
med gostiln na Tinju, kjer so
nam odlično postregli. S popo-
tovanjem od enega do drugega
spomenika preteklosti je bilo
združeno prijetno s koristnim.
Dr. Janko Čar, ki se je tudi ude-
ležil tega odlično pripravljenega
in vodenega izleta, je ob zakl-
jučku, ko so si ljudje izmenjava-
li vtise in mnenja, povedal:
"Pred leti sem si osebno priza-
deval za ureditev kultumo-tu-
ristične transverzale, danes pa
smo dočakali prvi takšen po-
skus."
Posnetki in besedilo:
Vida Topol we€
TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA/ TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Cicibanske in
najstniške
novosti
Ali se tudi vam, dragi bralci,
dozdeva, da tedni ^in meseci
nenavadno hitijo? Še pred ne-
kaj dnevi sem odložila knjige
iz prejšnje knjigamice, pa je
že pred mano nov kupček
branja. Pa še slabo vest imam,
ker bi to pisanje morala že od-
dati. Še sreča, da je urednik
potrpežljiv in le malo godra-
jav. In upam, da bo tak tudi v
novem letu ostal.
Verjetno ste te dni tudi vi po-
mislili: Dovolj veseljačenja!
Toda že čez mesec dni bo slo-
venski kulturni praznik. To bo
veselo! Veste zakaj? Zato ker
sta 8. februarja SLOVENSKI
KULTURNI PRAZNIK in
PUSTNA SOBOTA. Toda pri-
voščimo si še nekaj popraz-
ničnega oddiha, naslednje janu-
arske knjigamice bom posveti-
la bližajočima praznikoma, da^
nes pa vas vabim med ciciban-
ske in najstniške novosti.
OKNA IN
OKENCiT^
"Na bel, prijazen list papirja
narišem okenc« in ob njem še
eno in še nekaj oken ... To so
ljubezniva okenca, radodarna.
Skoznje pogledaš in skozi vsa-
ko vidiš drugačno podobo. Gle-
daš, gledaš, nato pobiraš črke,
jih z nevidno vrvico vezeš v be-
sede, v daljše in krajše besede
in še besede, pa je podoba pred
teboj. Mogoče bo tudi tebi kaj
povedala in te na kaj spomnila
..." To so uvodne besede pril-
jubljene slovenske pisateljice za
otroke Kristine Brenkove, ki je
v preteklem letu praznovala pe-
tinosemdesedetnico. Zapisala
jih je v jubilejni zbirki kratkih
zgodb, ki so izšle pri založbi
DZS v zbirki Vrtavka. Knjiga
zajema petinštirideset zgodbic,
ki pripovedujejo nežno in lju-
beče o dedkih in babicah, živa-
lih in rastUnah, pravljičnih
bitjih ter tudi o sodobnih vsak-
danjih rečeh. Knjiga je namen-
jena cicibanom, mnoge odrasle
pa bodo zgodbe popeljale v svet
spominov.
Za pokušino vam povem, da v
zgodbici Silvestrska večerja pi-
sateljica predstavi skromnost,
ki je sodobni prazniki ne poz-
najo več. Babica sprašuje sestri-
ci po željah za svečano večerjo.
Deklici odgovorita: "Pohane
šnite in sladko čežano." Babica
je razumela, da mora ocvreti re-
zine belega kruha in skuhati
gost kompot. Zraven jedače sta
sestrici želeli še prižgane sveče
na mizi. Knjigo odlikujejo ilu-
stracije Lucijana Reščiča, ki li-
kovno zaokroži Okna in oken-
ca.
ŠTIRI KNJIGE
PRAVUlC
je konec preteklega leta izdala
založba Slovenska knjiga.
Drobne pravljice so redki pre-
vodi iz španskega jezika. Vse
pravljice so priredbe že znanih
otroških pripovedi: POGUM-
NEGA KROJAČKA je priredil
Francesco Baada, ki se je lotil
tudi RDEČE KAPICE. Več av-
torjev je podpisalo priredbo
DOMIŠLJAVE PODGANCE
in pravljice z naslovom PUJ-
SEK, RAČEK, GOSKA IN
VOLK. Običajno so priredbe
klasičnih pravljic izjemno
kočljivo dejanje, a pričujoče
knjige so prav zanimive ter pri-
tegnejo z zanimivimi ilustraci-
jami. Nekatere spominjajo na
karikature in bodo malčkom
gotovo všečne.
DVE NOVOSTI
ZA NAJSTNIKE
Po dolgem presledku je pisec
uspešnic za mlade (Ime mi je
Tomaž, Roki Rok, Vanda, Po-
letje v školjki 1. in 2. del. Baro-
nov mlajši brat. Sreča na vrvici)
Vitan Mal izdal v zbirki Prešer-
nove družbe roman NEDELJE
NEKEGA POLETJA. Glavni
junak nove Malove pripovedi je
trinajstietnik, čigar prijatelj se
hvalisa z uspehi pri dekletih.
Zgodba se zaplete,ko tudi sam
poseže po preverjenih prijatel-
jevih prijemih in doživi popoln
polom. Kot je pri Vitanu Malu
že navada, je zgodba počitniška
in se odvija v slovenskem pri-
morju. Knjigo je odlično ilu-
striral akademski slikar Rudi
Skočir.
Končno so mladi bralci
dočakali novo, deseto, knjigo iz
zbirke NOVOHLAČNIKI.
Zbirka je delo mlajšega avstrij-
skega avtorja Thomasa Brezine,
ki mu pisanje lahkih pusto-
lovščin ne dela preglavic. Knji-
ge so podobne celi seriji pusto-
lovščin, ki so v teh samostojnih
letih dobesedno preplavile nase
knjigarne. Po ustaljenem vzor-
cu so glavni junaki prijatelji, ki
se zapletejo v bolj ali manj
mogoče kriminalne zgodbice.
Vse knjige imajo srečen konec,
nekoliko zahtevnejši bralci pa
se jih kmalu naveličajo. Prva
takšna dolga zbirka so iz ang-
leščine prevedene knjige Pet
prijateljev in Skrivnosti pisa-
teljice Blytonove. Kmalu se je
mdi domači Bogdan Novak lo-
til preverjenaga obrazca pisanja
knjig za odraščajočo mladino in
preplavil nase knjižne police z
zbirko Zvesti prijatelji ter po-
dobnimi pustolovščinami. De-
seta knjiga serije Novohlačni-
kov ima naslov Prekletstvo
črnega viteza, izšla pa je pri
Mohorjevi založbi v prevodu
Sete Oblak.
PRAVUlČNE URE
bodo tudi to leto vsak prvi
četrtek v mesecu ob sedemnaj-
sti uri. Danes je sicer drugi
četrtek, a ker je bil prvi praz-
ničen, vas vabimo danes na špa-
sno in hkrati poučno pravljico
ZAJEC IN JEZ TEKMUJETA,
avtorja Janoscha.
lif/ana Kfemenčfč
TEDNIK ■ 9. JANUAR 1997
NASI KRAJI IN LJUDJE -11
POGOVOR Z MARIBORSKIM ŠKOFOM DR. FRANCEM KRAMBERGERJEM'
"Kjer je lepo, od tam se mi nikoli ne mudi"
Že več kot pol leta je minilo od obiska papeža Janeza Pavlai
II. v Sloveniji. Vtise o njegovem obisku so med tem uredili)
tudi njegovi najožji gostitelji. Eden teh, mariborski škof dr. i
Franc Kramberger, je o vtisih ob papeževem obisku govoril i
še o slovenskem romanju v Rim v sredini lanskega decem-^
bra.
Mariborski škof dr. Franc Kramberger
ITDNIK: Dr. Kramberger,
kaj se vas je ob obisku sveteg^
očeta osebno najbolj dotakni-
lo?
Dr.    Franc    Kramberger:
"Omenil bi dvoje prijetnih pre-
senečenj. Ko sem s svetim
očetom po končani slovesnosti
na mariborskem letališču stopil
v njegov šotor oziroma njegovo
zakrstijo, je takoj za nama vsto-
pil njegov osebni varnostnik in
mu sporočil: 'Sveti oče, naši iz
Maribora sporočajo, da je ob
obeh straneh ceste veliko število
ljudi. Zato bi vam svetovali, da
se namesto v zaprtem avtomobi-
lu peljete v mesto s papamobi-
lom.' Papež me je pogledal in de-
jal: 'Če je tako, potem gremo s
posebnim avtomobilom.' Ko
sem bil v avtomobilu poleg sve-
tega očeta, sem opazoval ne-
pretrgano množico od Hoč do
škofijskega ordinariata. Ti ljud-
je, pretežno mariborski meščani,
niso bili na letališču, prišli so
spontano, ne
na povabilo,
kajti po proto-
kolu ni bil
predviden no-
ben špalir z
desne in leve
strani ceste.
Ko sem videl
množico, sem
bil izredno ve-
sel. Prišlo so,
da bi izkazali
svojo pozor-
nost in hva-
ležnost
papežu. Ali so
videli v njem
poglavarja ka-
toliške cerkve,
velikega bra-
nilca človeko-
vega    dosto-
janstva, zago-
vornika pravi-
ce ali velikega mirovnika, ne
vem. Toda vem pa eno: v svetem
očetu so videli tisto veliko mo-
ralno avtoriteto, ki se jo splača
videti in ji dati priznanje. Ko
sem bil v papamobilu skupaj s
svetim očetom, se je sUšalo vse,
kar so se ljudje zimaj pogovarja-
li, vsak klic, vsako ploskanje in
od Hoč do našega ordinariata ni-
sem slišal ene žaljive besede,
samo odobravanje in veselje. To
mi je bilo prijetno presenečenje
glede na naše mariborske razme-
re.
Drugo presenečenje, ki sem ga
doživel ob papeževem obisku, je
bilo čisto ob koncu srečanja z
kulturniki, znanstveniki in
umetniki v mariborski stolnici.
Ko je bilo srečanje končano, mi
je na izhodu iz cerkve sveti oče
dejal: 'Pojdimo še v mojo sobo.'
Čeprav tudi to ni bilo po proto-
kolu, saj je ta predvideval takoj
po končani slovesnosti vstop v
anomobile in odhod na mari-
borsko letališče, smo kljub temu
še enkrat odšli v njegovo sobo.
In ko sem se z njim peljal v dvi-
galu, mi je takole dejal: "Kjer je
lepo, od tam se mi nikoli ne
mudi." Ko sem ga spremljal k
njegovi sobi, mi je zaupal in po-
vedal, da prihaja sem samo zato,
da bi še enkrat temeljito prebral
slovensko besedilo zadnjega go-
vora, ki ga bo imel na maribor-
skem letališču. Morda je potreb-
no narediti še kakšen naglas ali
opraviti kakšen popravek. Ta-
krat sem si pri sebi mislil:" Pog-
lej ga, čisto do konca se pripravl-
ja, kakšno spoštovanje do slo-
venskega naroda, do slovenskega
človeka, da bi ja čim bolj in čim
lepše in učinkoviteje povedal
svoje besede."
TEDNIK: Slovo na maribor-
skem letališču je bilo resnično
nepozabno in videlo se je, da se
svetemu očetu ne mudi iz Slo-
venije. Kakšen pa je bil kasneje
njegov komentar o obisku v
Sloveniji?
Dr. Franc Kramberger: "Tudi
pozneje, ko je prišel v Rim, je
povedal, da mu je bilo zelo lepo v
Sloveniji in prvo sredo po tem
obisku na javni avdienci je sko-
raj ves svoj govor ponovno po-
svetil Sloveniji, deželi, ki jo je
obiskal in ki se nahaja v srcu Ev-
rope. Pozneje je še dvakrat ome-
nil svoj nepozabni obisk v Slove-
niji in srečanje s slovensko mla-
dino."
TEDNIK: Ravno to sem vas
hotela še vprašati. Kateri del
obiska v Sloveniji je bil papežu
še posebej pri srcu?
Dr. Franc Kramberger: "Po
moji presoji so bila vsa tri
srečanja, bodisi v Ljubljani, Pos-
tojni ali Mariboru, vsako na po-
seben način lepa. Res je, da je v
Postojni mladina s sproščenostjo
in spontanostjo naredila svoje,
še posebej, ker je imel takrat šes-
tinsedemdeseti rojstni dan in se
je med mladimi razživel ter se z
njimi poistovetil, vendar je ime-
la slovesnost v Stožicah pri
Ljubljani svoj veliki pomen v
narodnostnem pogledu.
Srečanje v Mariboru je bilo ne-
pozabno glede svetosti in osnov-
ne poklicanosti kristjana v tistih
pristnih krščanskih vrednotah,
še zlasti pa v tistem delu
papeževega govora, ko je govoril
o Sloveniji kot o srcu Evrope, ki
ji je zaupano posebno mesto v
geografskem in zgodovinskem
pogledu."
TEDNIK: V Mariboru se je
sveti oče na neki način srečal
tudi s prvim mariborskim ško-
fom Antonom Martinom
Slomškom. Kdaj lahko
pričakujemo Slomškovo beati-
fikacijo?
Dr. Franc Kramberger: "Ko
smo bili pred mesecem v Rimu
na zahvalnem romanju, sem obi-
skal tudi kongregacijo za beatifi-
kacijo škofa Slomška. Tam mi je
bilo povedano, da proces poteka
srečno proti koncu. V teh dneh
bodo imeli še sklepno sejo ali ve-
liki plenimi, na katerem bo vse
potrjeno. Tudi do sedaj nam ni
bilo potrebno prav ničesar po-
praviti, dopolniti ali kakorkoli
kaj izboljšati. Vse je bilo sprejeto
in potrjeno. Nekje maja ali mor-
da junija, takrat bi se morali do-
govorili z državnim tajništvom o
datumu, kraju in načinu bealifi-
kacije. Tako upamo, da bo ta sad
dozorel letos, verjetno v jeseni."
TBIMK: Prej ste že omenili
zahvalno romanje v Rim. Pa
mogoče še nekaj o tem.
Dr. Franc Kramberger: "Štiri-
najstega decembra je slovenski
narod poromal v Rim. To je bilo
zahvalno romanje za papežev
obisk pri nas, nekako ponovno
doživetje njegovega srečanja v
domovini. S posebno mašo v ba-
ziliki sv. Petra, ki ji je predsedo-
val generalni držjivni tajnik kar-
dinal Sodano, smo se zahvalili za
to veliko doživetje slovenskega
naroda maja 19%. Pozneje v po-
sebni avdienci, v avdienčni dvo-
rani Pavla VI., smo se papežu
osebno zahvalili za vse tisto, ka
smo doživeli ob njegovem obi
sku. Popoldne istega dne pa j(
bila izročitev in razsveditev slo
venske smreke na trgu sveieg
Petra pred baziliko. Ko je Jane;
Pavel II. postal papež, je namro
uvedel posebno navado, da ol
jaslicah, ki so vsako leto na Trgi
sv. Petra, postavijo še velik(
smreko. Ta prihaja vsako leto i;
druge države ali jo podari druj
narod ali pokrajina. Lansko leK
je to dejanje opravila naša sosed;
Avstrija, letos smo bili na vrst
mi. Prav zaradi papeževega obi
ska pri nas smo združili to za
hvalno romanje ter izročitev slo
venske smreke, ki je bila na nek
način slovensko božično voščik
papežu. Ker pa stoji v Vatikanu
osrčju krščanstva, je bilo K
hkrati tudi slovensko božičm
voščilo celemu sveta"
VidaTopolovei
G6ti 1*1 doli ••• nmkSiM
, Tako! Pa srmo pristali v novem letu,
Dolnem obljub, upanj in čudežev.
Čudeži pa so se dogajali že lani, na
zadnji lanski seji občinskega cveta. S
ponosom lahko ugotovimo, da so no-
vinarji po številnih prošnjah, grožnjah
in prilizovanju končno dobili dodatno
mizo, tako da je konec poročil, napi-
sanih na levem gležnju ali z desnega
kolena. Res je, da se miza estetsko ne
uje^ia z drugo opremo, saj se je med
ftiasivnimi mizami iz kdove kakšnega
dragega lesa znašla prava oslovska
klop iz šolskih dni. Predsednik cveta
S|e je ob vprašanju, ali gre za klop s
Sporočilom, le pomenljivo nasmehnil.
Ob novem letu si radi postavljamo
cilje, ki naj bi jih v dosegli. Moji so
takšni, da mejijo na čudeže, ampak z
malo truda jih bo rinogoče uresničiti.
Želim si: 1. v Ormožu najti asfaltirano
cesto, ki ni zakrpana, 2. posneti foto-
grafijo Vilija Trofenika z nasmeškom
na obrazu, 3. sprehoditi se po centru
mesta in opaziti, da v eni večjih>
izložbenih oken več ne ponujajo kav-
nega mlinčka skupaj s spodnjicami, 4.
da bi zadela na 3 x 3 ali pa v soboto
ob 10. uri našla parkirni prostor pred
Timo, 5. najbolj pa si želim, da bi ne-
kega dne odprla Tednik in bi opazila,
da so mi naši računalniški supermani
spremenili grafično podobo te rubri-
ke!
Odkar smo kadilci dobili pravico do
lastnega zakajenega prostora pod
streho, je opaziti, da nekadilci ne-
nehno rinejo za nami. Možnosti sta
dve. Ali smo kadilci res tako dobra
družba ali pa se nekadilci ne morejo
odvaditi pasivno kaditi na naš račun.
vi-ld
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI   SEDEM (NE)POMEMBNIH DNISEDEM(NE)POMEMBNIHpNI
Pregledovanje rezultatov
Slovenija je leto 19% končala z
letno inflacijo 9,7 odstotka in se
tako končno odlepila od dolgo-
letne dvoštevilčne in celo trošte-
vilčne inflacije. Le redki se še
spomnijo, da je bila pred šestimi
leti inflacija 247-odstotna...
Guverner Banke Slovenije dr.
France Arhar je ob novem letu
za Republiko izjavil, da je treba
tudi v letu 1997 kljub težavam
napravili korak naprej k stabili-
zaciji in nadaljnjemu
zmanjšanju inflacije, "najsi to
zveni še tako trpko ali trdo". Gu-
verner nacionalne banke misli,
"da je velika večina Slovencev
kljub vsemu prepričana, da je
življenje v stabilizacijskih raz-
merah nedvomno boljše kot
življenje v negotovih razmerah
visoke inflacije, s kakršno smo
se še nedavno ubadali".
Vendar pa komentator Dela
opozarja, da se pogledi posamez-
nih nacionalnih institucij glede
letošnje stopnje inflacije "nekoli-
ko razlikujejo". Tako v Banki
Slovenije mislijo, da naj bi bila
največ šest- do sedemodstotna,
medtem ko so napovedi iz vlad-
nih krogov nekoliko "ohlap-
nejše" in se sučejo okoli 9 odstot-
kov,   ... *
DRNOVŠKOV
"OBRAČUN"
Predsednik vlade dr. Janez
Drnovšek je v svoji novoletni
poslanici napravil "obračim za
vlado", ki jo je vodil štiri leta.
Dr. Drnovšek meni, da celovita
in nepristranska presoja potrjuje
rezultate, ki pomenijo pozitivne
premike na večini najpomemb-
nejših področij, od katerih je že
zdaj - še bolj pa bo v prihodnje -
odvisno blagostanje slovenskih
državljanov. "Poglavitni kazalci
gospodarskega razvoja so po
večini zanesljivo in dolgoročno
obrnjeni navzgor, s čedalje manj
možnosti, da bi prišlo do ne-
predvidenih presenečenj. Slove-
nija se v tem pogledu - ne le po
domačih, ampak tudi po najug-
lednejših tujih strokovnih oce-
nah in ekspertizah - vse bolj pri-
bližuje zares stabilnim ekonom-
sko-monetamim razmerjem, ki
so ix)goj za še ambicioznejše in
perspektivnejše razvojne načrte
v vseh segmentih socialnega, go-
spodarskega in kulturnega živl-
jenja." Premier slovenske vlade
misli, "da vse nas lahko veseli, da
je današnja podoba Slovenije v
očeh sveta nmogo- c^aznejša im
razpoznavnejša kot pred petimi
ali štirimi leti, da nam v svetu
priznavajo lastno individualnost
ter nas že upoštevajo kot enako-
pravnega partnerja v skupnih
razvojnih in varnostnih
načrtih". Zato bi bila po nmenju
dr. Drnovška "nepopravljiva
škoda, če bi zaradi nepremišlje-
nosti ali predsodkov te pri-
ložnosti zapravili".
Na prepoznavno mesto Slove-
nije v svem je opozoril v svoji
novoletni poslanici tudi pred-
sednik republike Milan Kučan:
"Slovenija je postala sodobna
država, demokratična in odprta,
dobrodošla v mednarodni skup-
nosti." Kučan poudarja, da slo-
venska država danes zagotavlja
prihodnost slovenstvu in "uvel-
javlja našo soodgovornost za pri-
hodnost sveta". Vendar pa se je
predsednik države ob novem
letu spomnil tudi na stiske ljudi
med nami, ki so "naš neuspeh".
NA ROBU REVŠČINE
IN BOGASTVA
Seveda ne more biti zgolj novo
leto priložnost za ukvarjanje s
problemi ljudi "z dna". Vendar
pa so ravno v prednovoletnem
času prišli v javnost podatki
• Rdečega križa, pa katerih v Slor
veniji živiVO do 80 tisoč družin, I
ki bi potrebovale socialno
pomoč. Hkrati pa v sindikatih
opozarjajo, da dobiva v Sloveniji
okoli 50 tisoč zaposlenih plačo,
ki se giblje okoli minimalne ali
zajamčene plače in ne zagotavlja
normalnega preživljanja. Za-
jamčena plača namreč znaša 33
tisočakov neto. Oktobra lani je
povprečna mesečna plača v Slo-
veniji znašala 85.732 tolarjev
neto, pri tem pa je treba upošte-
vati, da dobiva več kot polovica
zaposlenih plačo, ki je pod slo-
vensko povprečno plačo. Ob
takšnih podatkih seveda ne mo-
rejo biti kakšno posebno
olajšanje trditve "strokovnja-
kov", da se po revščini uvrščamo
nekje na sredino med evropski-
mi državarni in da so pred nami
Francija, Španija, Portugalska,
Italija, (jčija. Irska in VeUka
Britanija...
Na revščino in stiske ljudi
skratka ne bi smeli pozabljati te-
daj, ko se ukvarjamo z "globalno
politiko" in ko zaznavamo "glo-
balne rezultate". Ne gre za to, da
bi problem precenjevali, še bolj
usodno pa bi bilo, če bi ga pod-
cenili ob soočanju z "bogaten-
jem", na katerega v svojem novo-
letnem uvodniku v Dnevniku
opozarja Marjan Cerar, eden iz-
med znanih slovenskih direktor-
jev. "V Sloveniji bruto domači
proizvod stabio hitro narašča, saj
smo imeli pred tremi leti 6.400
dolarjev, leto 1-9% pa bomo
končali z 10.000 dolarji na prebi-
valca. Če prištejemo še obilno
sivo ekonomijo, se bomo
ponašali že s 15.000 dolarji
domačega proizvoda. Hkrati let-
na rast cen stalno pada in je z 32
odstotkov pred tremi leti padla
na 10 odstotkov. Tqga nismo va-
jeni, saj se nam zdaj prvič v naši
zgodovini 'dogaja' bogatenje.
Zato prometni infarkti v sre-
dišču mest, polne so gostilne in
trgovino, po trije avtomobili
stojijo pred hišo in trije traktorji
v skednju. Ati je na seminarju v
Španiji, hči študira v Kanadi,
mami pa je s sinom po nakupih v
Miinchnu, saj je nemška marka
res poceni: njen tečaj stoji, neto
povprečne plače pa so letos na-
rasle za desetino." Tudi to je Slo-
venija. Vendar ne samo to.
386 KILOMETROV
NOVIH AVTOCEST
Eden izmed največjih
dosežkov lansk^ in prejšnjih
let je nedvomno tudi pospešena
izgradnja slovenskih avtocest. V
Delu so izračunali, da je Sloveni-
ja lani dobila okoli 60 kilome-
trov novih avtocest. Predsednik
uprave Darsa (Družbe za iz-
gradnjo avtocest) Jože Brodnik
je izjavil, da bo nacionalni pro-
gram avtocest do leta 2004
mogoče v celoti uresničiti. Zdaj
se začenja izgradnja najzahtev-
nejših odsekov, med katere za-
gotovo sodi tudi odsek avtoceste
od Vranskega do Blagovice ori
Ljubljani, ki bo imel dva dvo
cevna predora, 11 viaduktov
dva nadvoza, štiri podvoze, 2(
mostov itd. Zdo zahtevna bc
tudi gradnja avtoceste proti Ko'
pru med Klancem in Srminom
Letos naj bi začeli graditi tud
dva avtocestna odseka na relacij;
od Maribora do madžarske meje
in sicer do Maribora do LenartJ
in od Lenarta do Cogetincev. \
Darsu so povedali, da bo do letž
1999 v Sloveniji zgrajenih 38(
kilometrov novih avtocest.
Ob tem pa se začenjajo tud
pripravljalna dela za realizacij«
skupnega projekta mediteran-
skih držav za sodobno cestno ir
železniško povezavo Barcelone
Milana, Trsta, Ljubljane in Bu-
dimpešte s Kijevom. Mariborsk
tednik 7 D piše, da je v okviri
tega projekta predvidena hitn
železniška povezava z vlaki viso-
ke hitrosti (250 do 300 kilome-
trov na uro). 'Ti vlaki naj bi \
prihodnjem desedetju švigal;
tudi po slovenskem ozemlju, po-
vezovali Trst z Ljubljano, Mari-
borom in hiteli proti Budim-
pešti in še dlje do Kijeva ..." Pc
hitri železniški progi bi tako po-
tovanje od Ljubljane do Benetk
trajalo le dobri dve uri, od Mari-
bora do Trsta oziroma Kopra ps
tudi nekaj podobnega. Zdaj se 12
Maribora do Kopra potuje pel
ur.   ...
JakKoorivc
TEDMIK -9 JANUAR 1997
ZA KRATEK CAS - 13
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, kdo je na sliki.
Izrežite glasovnico, vpišite odgo-
vor, in če vam bo sreča naklonje-
na, vam bodo v prodajalni Tehni-
ka Emone Merkurja Ptuj podarili
zgoščenko.
Da je bil pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji Adi Smolar, je ugo-
tovil tudi Jernej Gaiser, Jiršovci
74, Ptuj. Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj.
Rok: četrtek, 16. januarja.
fleševa/ec:
Naslov:
Ime pevke:
Zima je, mrzlo je in zunaj
občasno pada sneg. Posebno to-
ploto ponuja glasba, saj si s ple-
som ogrejemo telo in s prijetno
melodijo tudi srce. Vse opisane
pesmi ali male plošče so ocenje-
ne s šolskimi ocenami od 1 do 5
in tokrat še vse nosijo letnico
1996.
V začetku leta 1996 je Thomas Ha-
milton v majhni škotski vasici
Dunblane ubil v šoli 16 otrok.
Otroški zbor iz vasice se je predsta-
vil pod projektom DUNBLANE in
zapel klasiko Boba E)ylana z nas-
lovom KNOCKIN' ON HEAVE-
N'S DOOR (**^*). Pesem je že
štiri tedne pri vrhu britanske lest-
vice, med znanimi glasbeniki, ki
sodelujejo pri projektu Dunblane,
pa na kitari izstopa Mark Knopfler.
COUNTING CROWS, ameriška
novovalovska skupina, je lani v ok-
tobru izdala drugi album Recove-
ring the Satelites. Rockerji iz sku-
pine COUNTING CROWS varii-
rajo od ostrih, težko razumljivih
skladb pa do skladbe A LONG DE-
CEMBER (***), ki je akustična
balada!
Na Otoku ima poseben status sku-
pina Oasis, ki končuje v studiu tret-
ji album. Izredno podobni skupini
Oasis so člani skupine NO WAY
SIS s priredbo skladbe FD LIKE
TO TEACH THE WORLD TO
SING (***), ki so jo v izvirniku
igrali New Sickers in sedaj spomin-
ja po stilu na skladbo Some Might
Say.
DONNA SUMMER je bila v 80.
nekaj časa kraljica disco glasbe s
komadi, kot so: I Feel Love, Hot
Stuff, On the Radio, State of Inde-
pendence, This Time I Know it's
for Real. Duet, ki ga sestavljata
BRUCE ROBERT & DONNA
SUMMER, je odpel prikupno po-
pevko WHENEVER THERE IS
LOVE (****).
Legenda soul glasbe pa počasi, a
gotovo postaja ameriški vokalist
LUTHER VANDROSS, ki je po-
novno pozitivno presenetil z
zgoščenko Your (Little) Secret
Love. Ljubitelji dobrega soula in
Lutherja boste zagotovo uživali v
izpovedni ljubezenski pesmi ICA-
NT MAKE IT BETTER (^**).
WHITNEY HOUSTON živi dvoj-
no življenje, saj je v svetu zabave
izredno uspešna, medtem ko se ji v
zasebnem življenju podirajo vse
domine. Lani je >X^ITNEY tretjič
nastopila v filmu The Preacher's
Wife in ob njej glavno vlogo igra
Denzel Washington. S filmskega
albuma je WHITNEY za Evropo
izdala pesem Step by Step, medtem
ko je v ZDA izdala pesem IBELIE-
VE IN YOU AND ME (****),
ki je vokalno izredno odpeta bala-
da.
Ameriška skupina TONY TONI
TONE je bila zelo popularna v
začetku 90. s komadom If I had no
Loot. Toniji so v letu 1996 posneli
album House of Music in sedaj pro-
movirajo novi komad LET'S GET
DOWN (***).
LL COOL J. je lani prav gotovo
navdušil ljubitelje komercialnega
rapa s komadoma Doin it in Loun-
gin'. Pri koncu lanskega leta je
Lady Lover izdal kompilacijski al-
bum svojih hitov z naslovom ALL
World - Greatest Hits. LL COOL
J. svojo uspešno pot nadaljuje s
tipično rap priredbo AINT NO-
BODY (¥***), ki jo je v origina-
lu prepevala Chaka Khan.
švicarski pevec D.J. BOBO je bil
poseben gost vzhodnoevropske
turneje Michaela Jacksona z nas-
lovom History. D.J. BOBO je zavil
v pop vode s komadom RESPECT
YOURSELF (***) in dal v tem
komadu poseben dodatek ženske-
mu spremljajočemu vokalu!
Britanski kvartet EAST 17 beleži
tele uspešnice House of Love,
Gold, Deep, West and Girls, Ste-
am, Ali Around the World, Stay
Another Day, Thunder, Do you
Stili... EAST 17 v duetu z Gabrielle
še vzstrajajo na nekaterih lestvicah
s priredbo If U Ever, ki ji sledi
tipična pop skladba z naslovom
HEYCHILD (*)K**).
David Breznik
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsako
soboto v večernem sporedu
radia Ptuj.
POPULARNIH 10
1. 2 Became 1
- SPIVE GIRLS
2. Every Baby
-THE KELLV FAMILV
3. Everybody Jam
- SCATMAN JOHN
4. Ail by Myself
- CELINE DION
5. No VVoman, no Cry
-THE FUGEES
6. Step by Step; I Belie-
ve in you and me
- WHITNEY HOUSTON
7. In the Ghetto
-GHETTOPEOPLE&VIZ
8. Don't Speak
- NO DOUBT
9.1 Belong to you
-GINA G.
10. Pieces
- FOOL'S GARDEN
Mladi dopisniki
NOVOLETNE
ŽELJE IZ
OSNOVNE ŠOLE
VIDEM
Ponovno se je v naša srca čisto
potihoma in skrivnostno vrinilo
tisto preprosto otroško veselje. Ve-
selje nad preprostim darilom, nad
smrekovo vejico, nad gorečo
svečko in upanjem po lepem. Hre-
penenje po miru, po ljubezni, hre-
penerjje po preprostem družin-
skem vzdušju, ki ga čez leto ni moč
zaslediti. Toliko želja imamo za
svet, toliko vzpodbudnih misli, ki
se nam porojevajo ob bližajočih se
praznikih. Dragi! Vsaj za trenutek
pozabite na mnoge vsakdanje te-
gobe, na sovraštvo, prepire, zavist
... Ozrite se okrog sebe ... Veselite
se nad preprostimi stvarmi,
predvsem pa ponovno odkrijte
svoj pozabljeni brezskrbni smeh,
saj bodo novoletni in božični praz-
niki le tako imeli svoj smisel.
Sandra Bezjak, 8. a
- Moja največja želja je, da bi bili
vsi zdravi in se imeli radi.
- Želim si tudi, da bi obiskal de-
dek Mraz vse tiste otroke, ki so
revni in brez staršev in jih obdaro-
val s skromnimi darili.
- Novo leto si želim praznovati
doma. Želim biti s svojo družino.
Vsi moji prijatelji si za novo leto
želijo veliko daril, jaz pa le prijaz-
nost. Želim, da bi se v družini ra-
zumeli.
- V današnjem svetu je veliko ne-
sporazumov, prepirov, uničevanja
... Želim si, da bi se ljudje začeli za-
vedati, kako pomemben je za nas
ta planet in življenje na njem.
Želim, da bi vsak poskrbel za čisto
okolico, da bi bili gozdovi spet ze-
leni, potoki in reke čiste ter živali
zdrave.
- Novoletni čas je zame čas vesel-
ja, čas, ko ljudje pozabijo na skrbi
in se veselijo. Moji sošolci govorijo
o računalnikih, smučeh, ki jih
pričakujejo od novem letu, jaz pa
si želim le veliko knjig.
- Da bi se končale krute vojne in
da bi na svetu zavladala mir in do-
bro.
- Da bi vsi lačni imeli dovolj hra-
ne, brezdomci pa streho na glavo.
- Da bi bili vodilni možje držav
pravični in ne bi mislili samo nase,
temveč bi pomagali revnim in
obupanim.
- Da znanstvenih odkritij ne bi
izkoriščali za uničevanje ljudi in
narave.
- Želim si, da bi vsi starši imeli
zaposlitve in da bi otrokom lahko
omogočili lepo otroštvo. Vesela
bom, če se bo prenehalo prekletst-
vo drog in alkohola, če se bodo
rešili problemi brezdomcev in la-
kota po vsem svetu. Najbolj pa si
želim, da bi vsi ljudje postali ena-
kopravni in da bi ljubezen prema-
gala sovraštvo, ki nas spremlja vse-
povsod in nam povzroča vedno
večje in hujše probleme.
- Novoletne želje so že od nekdaj
tiste želje, ki jih človek težko ure-
sniči. Vsak človek si želi boljše
življenje v prihodnjem. Želimo si,
da bi na svetu vladal mir, da bi bilo
dovolj hrane za vse ljudi, da bi bil
svet brez drog... Moje osebne želje
pa so, da bi se vsem otrokom in
odraslim izpolnile vse skrite želje,
zlasti tiste, ki si jih najbolj želijo.
Kako lepo je, ko starši osrečijo
otroke ali obratno. Nekaterim
otrokom zadostuje samo to, da
lahko novo leto pričakujejo s starši
in nato drug drugemu voščijo
srečo. Naj bo svet v letu 1997 še
lepši.
- Ob novem letu imam veliko
želja. Najbolj pa si v naslednjem
letu želim mir na svetu, saj mislim,
da vsi ljudje najbolj potrebujejo
mir. Prepričana sem, da si otroci
najbolj želimo mir.
- Želim, da bi na svetu prevladal
mir, da ne bi bilo lakote, da bi se
vsakemu otroku izpolnila vsaj ena
skrita želja; predvsem pa si želim,
da bi bili vsi otroci na svetu srečni
in zadovoljni.
- Želim, da bi bilo leto zelo
uspešno in da bi ga pričakovali
brez petard.
- Želim si, da bi se vsem, ki so si
zastavili cilje, ti cilji tudi ure-
sničili.
Učenci OŠ Videm
KULTURNI DAN
V soboto smo imeh kulturni dan.
Z vlakom smo se peljali v Ljublja-
no. Na vlaku smo peli, gledali revi-
je, se smejali in gledali skozi okno.
Do Ljubljane smo se peljali dve
uri in pol. Na postaji nas je čakal
avtobus. Z njim smo se odpeljali
do gledališča. V kulturnem domu
Španski borci smo si ogledali
predstavo Stari prijatelji. Predsta-
va nam je bila zelo všeč. Ko smo se
peljali domov, je Lukcu stisnilo
prste, Suzani pa se je zataknil bon-
bon. Vsi smo se prestrašili, a se je
vse dobro končalo.Lepše sobote si
ne bi mogla želeti.
Irma Muminovič, 2. b,
OŠ Olge Meglic
ŠAPICA
Ležala sem na postelji in gledala
Mulce. Kot ponavadi so uganjali
norčije.
Naenkrat se je zaiskrilo...
Pred menoj so se zaustavili štirje
jeleni, in ko se je sneg posedel, sem
videla, da so vpreženi v sani, na ka-
terih je kup paketov. Med njimi se
je pokazala kučma in pod njo do-
brodušni obraz, ki ga je krasila
dolga siva brada. Saj to ne more
biti res! Ali pa je? Saj to je dedek
Mraz! Nasmehnil se je in me po-
klical. Stopila sem k njemu. Ponu-
dil mi je roko, da sem se povzpela
na sani. Iz kupa paketov je izbral
enega in mi ga dal. Presenečeno
sem ga odprla. Prestrašila sem se,
saj se je v njem nekaj svetilo. Zav-
pila sem od veselja. Uresničila se je
moja največja želja. Dobila sem
perzijsko mačko. Objela sem ded-
ka Mraza in se mu zahvalila.
Pobožala sem Šapico, tako ji nam-
reč ime. Pa saj ima čisto hladen
smrček.
Bolje sem pogledala. Čudno, še
vedno ležim na postelji, še vedno
so Mulci in ob meni leži plišasti
maček, ki mu je ime Šapko. Dedka
Mraza pa nikjer. Malo sem bila
razočarana, a upam, da bom nekoč
res dobila perzijsko mačko, saj si
to najbolj želim.
Vanja Kolenko, 4. r.,
OŠDestmik
BILA SEM...
Bilo je sredi hude zime.Ležala
sem v postelji in gledala v toplo-
mer, ki sem ga držala v roki. Sko-
raj se mi je zvrtelo, ko sem vide-
la,da imam močno povišano tele-
sno temperaturo. Dozdevalo se mi
je,da ne ležim več v svoji sobi. In
tako se je začelo ...
Vstala sem iz postelje in odšla v
kuhinjo. Na mizi me je čakal lis-
tek:
.Draga naša Sneguljčica!
Lepo te prosimo, da nam zlikaš
obleke, skuhaš korenčkovo juho,
obrišeš prah z omar in greš v gozd
po sveže jagode.
Tvoji palčki
Kot bi mignil, sem vse naredila,
le še po jagode sem morala iti. Ko
sem prišla na gozdno jaso, sem jih
začela trgati. Čeprav so mi palčki
povedali, da jih je hudoben gozdni
škrat začaral, se mi niso zdele nič
drugačne.
Ko sem prišla domov in pripra-
vila mizo, so se vrnili tudi palčki.
Skupaj smo sedli k mizi in se
navečerjali. Na koncu smo pojedli
še jagode, ki pa so bile, vsaj tako
sem videla, res začarane, saj so se
palčki začeli pretepati in razbijati
po hiši. Postalo me je strah, zato
sem zbežala iz hiše. Da bi si
odpočila, sem se ustavila na gozdni
jasi in na moje presenečenje je bil
tudi grdi, stari škrat, ki je mešal
napitke. Stopila sem k njemu in ga
zgrabila. Po nesreči sem polila na-
pitek po njegovih rokah in naen-
krat se je njegov grdi, hudobni,
obraz spremenil v prijaznega.
Škrat se mi je zahvalil, da sem mu
pomagala, in mi še povedal, da sem
s tem spremenila tudi vse tiste, ki
so pojedli jagode in postali hudob-
ni. Od škrata sem se poslovila,
nato pa hitro stekla domov k
palčkom. Bila sem vesela, saj so
bile škratove besede resnične. Ko
smo se potem pogovarjali, se mi je
začelo dozdevati, da se vedno bolj
oddaljujem in naenkrat sem pred
seboj zagledala mamo, ki mi je hla-
dila čelo z mrzlo krpo.Nasmehnila
sem in mama si je oddahnila, saj je
videla, da se malo bolje počutim.
Čez nekaj dni sem bila že zdrava
in šele takrat sem se zavedala,
kakšno srečo sem imela, da v mojo
pravljico ni prišla čarovnica z
začaranimi jabolki.
Pogledala sem skozi okno. Vese-
la sem bila, da je nehalo snežiti,
zato sem sklenila, da se grem
smučat.
Tanja Hauptman, 6. r.,
OŠDestmik
VOLK IN SEDEM
KOZLIČKOV
(Modema pravljica)
V velikem gradu sredi gozda je
živela koza Linda s sedmimi koz-
lički.
Nekega dne se je Linda odpravi-
la na fitnes. Poslovila se je od koz-
ličkov in jim obljubila, da jim bo
večkrat telefonirala. Kozlički so
odšli v svoje sobe ter se posvetili
računalnikom in televizorju. Igrali
so razne igrice, pisali pogodbe in
sestavljali načrte za novo stano-
vanje, ko se je pred hišo nenadoma
ustavil helikopter in v njem sam
hudi volk Filip. Pozvonil je na
zvonec pri vratih. Kozlički so pri-
tekli k vratom, saj so pričakovali
dostavljalca hamburgerjev. Ko pa
so zagledali volka, jim je zastal
dih. Volk je planil v hišo in koz-
ličke požrl. Le najmanjši, Jakec, se
je uspel skriti v sušilni stroj.
Linda je telefonirala domov. Ja-
kec se je oglasil in povedal, kaj se
je zgodilo. Linda je sedla na motor
in odvihrala k volku. Iz torbice je
vzela mitraljez in ustrelila volka,
nato pa mu z električnim nožem
prerezala trebuh, da so kozlički
spet lahko zadihali.
Potem so si naročili taksi in se
odpeljali domov, kjer so srečno
živeli do konca svojih dni.
Peter Cafuta, 5. r.
OŠ Leskovec pri Ptuju
MLIN
Živjo! Ime mi je mlin Tožmotin.
Imam zelo veliko dela. K meni
prihaja veliko kmetov, s polnimi
žaklji pšenice. In jaz pšenico spre-
menim v beli prah. Gospodinja iz
njega speče okusen kruh. Res sem
že star, vendar še vedno ljudje pri-
dejo k meni. Radi poslušajo pesem
težkih kamnov, jaz pa njihov po-
govor o dobri letini. Nikoli mi ni
dolgčas!
Davor Ules,3. r.
OS Hajdina
MOJ PRIJATELJ
FLIPPER
Učenci smo že nestrpno pričako-
vali dan, ko bi se odpravili v kino
in si ogledali film: Moj prijatelj
Flipper. Z avtobusom "harmoni-
ko" smo se pripeljali na postaja-
lišče in se peš odpravili do mestne-
ga kina v Ptuju. Posedli smo po
sedežih, luči so ugasnile, mi pa
smo se polni pričakovanja zazrli v
filmsko platno.
Petnajstletni Sandy iz Chicaga se
je poletne počitnice odločil
preživeti na Koralnih otokih pri
stricu Porterju. Postal je zelo slabe
volje, ko je opazil, da je tukaj vse
zanikrno in revno. Poskušal je
zbežati s trajektom, a mu je Porter
pravočasno prišel na sled. Ko sta :
se s stricem vračala z ribiško bar-
ko, se je razbesnelo neurje. V
zadnjem trenutku sta prispela do
obale in se zatekla v hiško. Zjutraj
sta skoraj obnemela od začudenja.
Vse je bilo uničeno. Porter je bar-
ko odpeljal v popravilo, medtem
pa bi moral Sandy urediti hišo.
Tedaj fant še ni imel prijateljev. A
kmalu si je pridobil zaupanje kaj
čudnega prijatelja - delfina Flip-
perja. Namesto da bi urejal hišo, je
priredil pravo cirkuško predstavo
s svojim delfinom. Otroci so mora-
li plačati en dolar in prinesti eno
ribo, če so si hoteli ogledati Flip-
perjeve umetnije. Vendar je vsega
lepega enkrat konec. Vrnil se je
Porter in prekinil zabavo. Šerif je
izvedel, da ima deček udomačene-
ga delfina. Hotel ga je pregnati,
ker so tako zahtevali ribiči, saj je
po njihovem mnenju preplašil še
tistih nekoliko rib, ki jih je bilo
mogoče opaziti v ribiškem
območju. Porterjeva prijateljica, ki
je bila naravoznanstvenica, je
opravljala analizo morske vode in
izkazalo se je, da je ta zastrupljena.
S skupnimi močmi so Sandy, Por-
ter, Kathy in Kim, Sandyjeva pri-
jateljica ter Flipper odkrili odlaga-
lišče strupenih odpadkov v vodi.
Odpadke so pozneje odstranili,
Flipper pa je dobil dovoljenje, da
se lahko zadržuje v Porterjevem
zalivu. Vendar so se vsi skupaj
odločili, da Flipper spada k svoji
družini, med delfine, in ostal je pri
svojih sorodnikih. Poletje se je
bližalo h koncu in Sandy se je mo-
ral vrniti v mesto. Otok se mu je
tako priljubil, da je ob slovesu
obljubil, kako se bo naslednje po-
letje ponovno vrnil. Trajekt je za-
piskal v slovo in izginil za obzor-
jem.
Film mi je bil zelo všeč,
predvsem zato, ker je bilo močno
poudarjeno, da bi morali ljudje
bolje skrbeti za okolje, v katerem
živimo, predvsem pa na to, kam
lahko odvržemo odpadke. Vedno
bi morali najprej pomisliti na
škodljive posledice svojega nepre-
mišljenega ravnanja. Igralci so
odlično odigrali svoje vloge, naj-
bolj posrečen pa je bil Flipper.
Mislim, da bi si morali osnov-
nošolci ogledati še več filmov s ta-
kimi in podobnimi temami.
Ana Dohaja, 6. c,
OS Ghrišnica
14 - ŠPORT
9. JANUAR 1997 - TEDNIK
MALI NOGOMET
I. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 4. kroga: Krona Zagi - Dab
Team 8:3, C Canon Ambiente - Podlehnik 2:5,
Pri Tonetu - Bistro Špic 6:4, Slonček A.LKac
- Vitomarci Petlja 5:5, Butik Ivana - Bistro
Milena 9:5.
Razpored za v soboto, 11. januarja - športna
dvorana Center Ptuj: 15.00 Dab Team - Butik
Ivana, 15.50 Podlehnik - Krona Zagi, 16.40 Vi-
tomarci Petlja - C. Canon Ambiente, 17.30 Bis-
tro Špic - Slonček A.L.KAC, 18.20 Bistro
Milena - Pri Tonetu.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 4. kroga: Rajh Draženci -
Cirkulane 1:1, Telekom - Zavod 93 1:3, Sestrže
- Juršinci 1:5, Gastro Žetale - Zg. Pristava 7:4.
Razpored za soboto, 18. januarja - športna
dvorana Center Ptuj: 14.00 Zavod 93 - Rajh
Draženci, 14.50 Zg. Pristava - Telekom, 15.40
Juršinci - Gastro Žetale, 16.30 Majšperk -
Sestrže
Branko Lešnik
ODBOJKA
Kurentov turnir za polial Ptuia
v soboto, 28. decembra, je
bil v športni dvorani Center
tradicionalni odbojkarski
turnir za pokal Ptuja v or-
ganizaciji odbojkarskega
kluba Kurent. Čeprav so bili
pogoji prijave nekoliko os-
trejši kot v preteklih letih
(na letošnjem turnirju so la-
hko nastopali le neregistri-*
rani tekmovalci in
tekmovalke), se je prijavilo
kar 15 ekip (110 tekmoval-
cev), kar je rekord v dol-'
goletni tradiciji tega
tekmovanja, ki se je začelo
pred 25 leti, ko so Breg,
Majšperk, Kungota, Dor-
nava in Cirkovce prirejali
odbojkarske turnirje ob
dnevu JLA. Ko pa so v Ptuju
zgradili športno dvorano
Center, so se turnirji pre-
selili v Ptuj in doživljajo zad-
nji dve leti preporod, ko je
organizacijo prevzel OK
Kurent.
Najboljše ekipe so bile letos:
1. Kungota, 2. Extreme, 3.
Dornava, 4. Jasmina, 5. Old
boys I, 6. Puh, 7. Old boys H,
8. Uničevalci. Čeprav imena
ekip večinoma ne povedo
veliko, pa se že vsa leta redno
pojavlja na turnirjih ime
Kungote, ki je še vedno eden
od ptujskih centrov odbojke.
Ker je popularnost odbojke
v Ptuju v naglem porastu, se
že veselimo naslednjih ak-
tivnostih, ki jih nameravamo
organizirati v sodelovanju s
Športnim zavodom Ptuj:
L medobčinsko prvenstvo
OŠ v odbojki, ki bo 15. marca
2. regijsko prvenstvo OŠ v^
odbojla 22. marca, ki bo letos
prvič organizirano v Ptuju
3. Kurentov juniorski turnir
v sredini aprila
4. turnir za kurentov pokal v
začetku maja, namenjen rek-
reativnim in tekmovalnim
odboj karjem
5. dnevi odbojke v začetku
maja - zaradi zanimanja za je-
senske dneve odbojke smo se
odločili organizirati tudi
spomladanske.
KM
ŠAH
Robert Roškar
- hitropotezni
prvak društva
Novoletnega hitropo-
teznega turnirja, ki je še
spadal v ciklus turnirjev za
leto 1996, se je udeležilo 16
igralcev. Čeprav rezultati
niso več mogli vplivati na
končni vrstni red za
društveno hitropotezno
prvenstvo, je bila udeležba
dobra. Zmagala sta Robert
Roškar, ki je s tem postal
hitropotezni prvak društva za
leto 1996, in Gregor Pod-
križnik s 13 točkami, sledijo
Rado Brglez, 12,5 Jože Čič,
10,5, Anton Butolen, 9,5
Janko Bohak, 9, Matjaž
Plajnšek, 8,5, Viktor Napast,
8 točk, itd.
Končni vrstni red na celolet-
nem hitropoteznem tek-
movanju je : Robert Roškar
169 točk, Zlatko Roškar 125,5
točke, Janko Bohak 86,5
točke, Igor Iljaž 77 točk, Jože
Čič 55 točk, Viktor Pernat 53
točke itd. Zmagovalci celolet-
nega tekmovanja so prejeli na-
grade v šahovski literaturi.
Pričel se je ciklus hitropo-
teznih tekmovanj za leto 1997.
Na turnirju za januar je bil
vrstni red: Robert Roškar in
Jože Čič 8 točk, Zlatko Roškar
in Gregor Podkrižnik 6,5
točke, Viktor Napast 5,5
točke, Janko Bohak in Franjo
Lazar 5 točk itd. Pred pričet-
kom hitropoteznega turnirja
so udeleženci z minuto molka
počastili spomin na nadavno
preminulega dolgoletnega soi-
gralca in funkcionarja društva
Ferdinanda Supančiča -
Nandija, ki je kljub bolezni še
v decembru nastopil na
društvenem prvenstvu.
J. Bohak
Prejeli smo
KDO LAHKO V
KARATEJU
PODELJUJE
MOJSTRSKE
DAN NAZIVE
Klavdija Beber je v članku
"Potrditev naziva DAN', ki je
bil objavljen v Tedniku 3. 1.
1997, napisala neresnične in
zavajajoče podatke o
podeljevanju mojstrskih naz-
ivov v slovenskem karateju.
Ker ti izkrivljajo pravo podobo
karateja v Sloveniji in kažejo na
njeno neinformiranost, se
čutim dolžnega razjasniti
omenjeno tematiko.
Avtorica članka je zapisala, da
so v Sloveniji samo štirje ljudje
(Tokuhisa Takashi, Ljubo Ja-
voršek in Ivan Čerič, vsi trije 5.
DAN, in Borut Mauhler, 4.
DAN) pristojni za podeljevanje
mojstrskih nazivov, kar sploh
ni res. Pri tem je "pozabila"
omeniti, da se to nanaša zgolj
na Karate zvezo Slovenije (ob-
staja tudi Zveza tradicionalnega
karateja Slovenije) in še to
samo na stil shotokan. V okviru
KZS so predstavniki za
posamezne stile oz. šole
karateja še: za sankukai Vlado
Paradižnik, 5. DAN, za shito-
ryu Anton Maruša, 4. DAN, in
za uechi-ryu Igor Prašnikar, 5.
DAN. Polaganje pri pred-
stavniku dotične šole je po
členu B3 in C5 Pravilnika za
evidentiranje in podeljevanje
mojstrskih pasov tehnične
komisije KZS samo eden od
treh načinov pridobivanja
mojstrskih pasov v Karate zvezi
Slovenije. Drugi način (člen B3
- b) je tričlanska izpitna
komisija, ki jo vodi predsednik
z vsaj za en DAN višjim pasom,
kot ga polaga kandidat, in dva
člana, ki morata imeti vsaj isti
pas, kot pa ga polaga kandidat,
pri tem pa mora biti vsaj en
član iz dnigega kluba. Torej la-
hko mojstrski pas v slovenskem
karateju podeli vsak mojster
karateja (z dvočlansko
komisijo), ki ima višji pas od
kandidata. Tretji način verifi-
kacije mojstrskega pasu v
okviru KZS pa se po členu C5
nanaša na opravljanje izpita v
tujini. Iz tega sledi, da je nava-
janje gospodične Beber povsem
napačno. Seveda ji njenega ne-
poznavanja ne gre povsem
zameriti, saj piše v imenu Ka-
rate-do kluba Ptuj, ki sploh ni
član Karate zveze Slovenije.
Že lep čas zasledujem v Ted-
niku navajanja (tudi v tem s 3.
januarjem pod naslovom Kon-
trolni turnir za EP), češ da
člani Karate-do kluba Ptuj tek-
mujejo v okviru Karate zveze
Slovenije, kar seveda ni res. Na
zadnji skupščini KZS dne 16.
marca 1996, ki sem ji
prisostvoval kot delegat
Akademije borilnih športov
Ptuj, nismo sprejeli nobenega
kluba s takšnim imenom. Spre-
jeli smo samo Karate klub Žan-
shin Kidričevo, za katerega so
registrirani omenjeni tek-
movalci (ta podatek mi je
potrdil tudi sekretar KZS g.
Silvo Maric iz Žalca). Od kod
potreba po izkrivljanju dejstev,
resnično ne vem. Osebno mi je
sicer popolnoma vseeno, pod
katerim imenom deluje omen-
jena skupina karateistov. Ven-
dar če že delujejo na področju
karateja, potem naj bodo
dosledni in naj ne širijo neres-
nic o stanju karateja v
Sloveniji.
Silvester Vogrinec,
mojster karateja - 4. DAN,
Avtor knjige "Karate v
Sloveniji"
TEDNIK 9. JANUAR 1997
ŠPORT-17
ROKOMET / IVAN HRUPIČ, TRENER RK DRAVA
Vodstvo ni naredilo nii
Sprejeti mesto profesionalnega trenerja ni lahka odločitev,
saj je ta posel povezan z raznimi nepredvidljivostmi. Velika
negotovost je vladala v jesenskem delu tekmovanja v vrstah
RK Drava. Od kluba so ostali igralci, trener Ivo Hrupič in
tehnični vodja ekipe Danilo Koletnik, vodstvo pa je bilo, kot
kaže, samo na papirju. Težave so se kopičile, rešitev ni bilo.
V takšnih razmerah je težko vaditi ekipo nezadovoljnih igral-
cev. Cilji pa so bili večji od sedanjega mesta in osvojenih
točk.
# Kako bi ocenili prvi del
prvenstva v 1. B rokometni ligi?
"Glede na okoliščine, ki so bile v
klubu in ob njem, bi dejal, da mo-
ramo biti zadovoljni. Da bi se dalo
iztržiti več, je tudi res. Z zadnjo
osvojeno točko v Ribnici smo
obdržali stik z vrhom, tako da
lahko rečem, da je še odprto."
# Verjetno so igra in točke
boljše od organizacija, kot je bila
do novembra?
"Po mojem mnenju je res. To je
bila prava športna kriminalka. VI.
B ligo smo šli kot šestouvrščeno
moštvo iz vzhodne skupine in smo
trenutno najbolje uvrščeno
moštvo iz tega dela Slovenije. Mis-
lim, da so problemi tudi drugod,
vendar takšnega organizacijskega
kolapsa, kot smo ga imeli mi, ni-
majo nikjer.
# Lahko to opišete v kratkih be-
sedah?
"Razumem, da lahko pride do fi-
nančnih težav. Ne razumem pa
ljudi, ki so sprejeli vodenje kluba,
a so k temu pristopili brez odgo-
vornosti. Sicer so veliko obljublja-
li, naredili pa čisto nič. Naslednja
faza po nič je bilo enostavno izogi-
banje. Drava ni klub od včeraj. En-
krat bodo morali prevzeti odgo-
vornost za stanje, ki so ga
povzročili. Po tem izogibanju dobi
človek občutek, da so tu nekakšne
druge igre, kar pa ne bi bilo
pošteno. Tudi z delom pri mlajših
selekcijah je slabo, kljub temu da
je bilo vse lepo dogovorjeno. Stan-
je je skorajda na ničli."
# Stvari so v roke vzeli igralci,
verjetno pa ste s svojim napoveda-
nim odstopom reševanje po-
spešili?
"Igralci so pričeli stavkati. Igral-
cem je prekipelo in so vzeli vajeti v
svoje roke. Ze to kaže, na kakšni
organizacijski ravni je bil klub.
Prišlo je do skupščine in izvolitve
komisije. Nakazana je bila možna
rešitev. Zategnili smo in prinesli v
zadnjih dveh kolih tri točke, saj bi
drugače bili čisto pri dnu; drugi so
to pričakovali. Zaenkrat se je ko-
nec prvenstva pokazal kot dober.
Igralci so nosilci in so nekoliko
sami krivi, saj oni osvajajo točke.
Je pa res, da je bila to zadnja
možnost. Dobri rezultati so pogoj,
da nekdo pride v klub, da prinese
denar itd. To je bil moj cilj. Priza-
deti so vedno tisti, ki so najbolj
pridni. Sicer pa selekcija še vedno
traja."
# Nadaljevanje drugega dela
prvenstva je 1. februarja. Kje bi
lahko Drava na koncu pristala?
To je sedaj težko vprašanje.
Trdim pa, da imamo mesto v
zgornjem delu prvenstvene razpre-
delnice. Če bi se stvari uredile, če
bi se rešil status Alana Potočnjaka,
sicer pa če bi se vsaj nekaj teh čejev
uredilo, bi lahko bilo pozitivno.
Marsikaterega nasprotnika smo
sposobni presenetiti na njegovem
terenu, v njegovi dvorani^ Zmaga
na tujem ima svojo težo. Škofljica
ima lepo prednost, drugo mesto pa
je še odprto. Najvažnejše je, da
končno opravimo dobre priprave,
da dobro startamo. Priprav nismo
imeli od takrat, ko je bil predsed-
nik še gospod Gomilšek. Pokazale
so se kot dobre. Nujno bi to bilo
potrebno opraviti, da se nekoliko
konsolidiramo."
# Ima Drava igralski potencial
za borbo okrog vrha?
"Menim, da to ima tudi s tem ka-
drom in nekaterimi rošadami v
igri. Dokazali smo, da to imamo."
# Kaj pomeni biti na Ptuju pro-
fesionalni trener?
"Biti profesionalni trener je v
redu, seveda če ti profesionalno
delo tudi omogočijo. Potrebujem
nekatere pogoje, ki mi jih lahko
uredi le klub. Ogromno ljudi se
odloča za profesionalizacijo, saj to
nosi napredek. Poudariti moram,
da ti to morajo omogočiti."
# Kakšna je perspektiva ptuj-
skega moškega rokometa?
"Sem optimist. Že pred desetimi
leti, ko je bil moški rokomet na
dnu, sem trdil, da je to rokometno
izredno okolje, da obstaja veliko
zanimanje za ta šport. Tudi sedaj
je tako. Ptuj se z dobrim delom
lahko vrne na stare pozicije, to po-
meni v vrh slovenskega rokometa.
Ne na sam vrh, ampak v višji nivo.
Je še veliko potenciala, samo vse
skupaj je potrebno pospešiti."
Ivo Hrupič je optimist in ob tem
tudi realist. S ponovnim prihodom
v klub gospoda Gomilška, ki je
uspešno krmaril barko Drave v
preteklosti, sedaj pa je ni pustil na
cedilu, je na vrsti svetlejša plat za
ptujski rokomet, kar si ta šport na
Ptuju zasluži. Samo govoriti in nič
narediti je že obrabljeno. Samo s
trdim delom pridejo uspehi.
Danilo Kiajnšek
Trener Ivan Hrupič s trenerske klopi budno opazuje dogajanje na
igrišču. Foto: L Kotar
KIKBOKS / SE O SVETOVNEM POKALU V DEBRECENU
Uspehi Sitarjevih varovamev
Večina športnih klubov je ob
koncu leta 1996 potegnila črto, ko
so se vprašali, kako uspešni so bili.
In eni od uspešnih so bili tudi
člani Kluba borilnih veščin, ki ga
vodi dr. Zoltan Mileta. Za njimi je
zelo uspešna sezona. Vendar pa
klub ni bil uspešen samo zaradi
dobrega vodstva, temveč odlične
ekipe in staršev, ki imajo svoje
otroke v klubu.
Ko je dedek Mraz prinesel v klub
poln koš daril (uspehov), sta tik
pred koncem dva paketa priložili
tudi Maja Ozmec in Nadja Šibila
(zmago na svetovnem pokalu na
Madžarskem), svoj okrasek na no-
voletno jelko pa je pristavil tudi
Davorin Gabrovec (2. mesto). Za
vsa ta darila so seveda zaslužni
sami tekmovalci, pri 'zavijanju' pa
jim je pomagal Vladimir Sitar, ki
bo v letošnjem letu zraven trdnih
zemeljskih športov najbrž preiz-
kusil kakšnega, ki je povezan z zra-
kom.
MIlan Krajnc
Maja (tekmovalka na levi) in Nadja s starši
PTUJ / POGOVOR Z VIKIJEM GROSLJEM
Na komu poti je nova pot
Viki Grošelj sodi med najboljše slovenske alpiniste. Petnajst
krat je bil v Himalaji in na desetih osemtisočakih od štirinaj-
stih. Po duši je poet, izdal je sedem knjig in vsako jutro, ki ga
doživi v gorah, mu ostane v srcu.
Med najboljšimi je nekdo naj-
boljši. Kaj ga naredi najboljšega?
... Če gledamo alpiniste, je to do-
bra psihična in fizična pripravlje-
nost ter izkušnje. Psihična pri-
pravljenost je kar v osemdesetih
odstotkih. Izkušenj imam veliko,
pa tudi kondicija mi ne dela težav,
dokaz, da sem psihično dobro pri-
pravljen, je, da sem se z vseh osem-
tisočakov vrnil nepoškodovan.
Najtežje dosegljiv vrh na svetu je
K2...
... V drugi najvišji vrh sveta
(8611 m) se ujamejo vsi viharji in
poslabšanje vremena, zato so na
njem samo trije ali štirje dnevi
lepi, slabo vreme pa traja kar nekaj
tednov. To se je zgodilo nam leta
1993 - vrh smo dosegli v najhujši
nevihti. Tam pa je umrl dober slo-
venski alpinist Boštjan Kekec.
Priprave na takšno potovanje ...
... Če primerjam svojo plačo pro-
fesorja telesne vzgoje, ki znaša
okoli sto tisoč tolarjev, je odprava
v Himalajo draga, saj stroški
dosežejo deset tisoč ameriških do-
larjev. Če pa vzamemo to odpravo
kot šport, je v primerjavi z drugimi
športi dokaj poceni. Velik del pri-
prav je posvečen zbiranju hrane,
oblačil, denarja in vse dodatne
opreme, šele v drugem delu pa so
fizične priprave.
Oprema se je zelo spremenila ...
... Leta 1979 sem bil na Mount
Everestu, čez štirinajst let pa na
K2. Opreme je veliko manj, tudi
oblačila so lažja in predvsem to-
plejša, saj je na osem tisoč metrih
petdeset stopinj pod ničlo.
Tehnična oprema je lažja in popol-
nejša, vendar nobena tehnika ne
pomaga pri plezanju, gora je še
vedno strma.
Maratonci lahko na leto pre-
tečejo največ tri maratone...
... Tako je tudi pri alpinizmu -
dva osemtisočaka na leto.Poizkusil
sem s štirimi v enem letu, vendar
sem naslednje leto preživel ob
peči. Po vsakem vzponu telo potre-
buje tri mesece za počitek in obno-
vo-
Število alpinistov v odpravah se
zmanjšuje...
... Da, saj je oprema vse enostav-
nejša, zato tudi dražja in tako za na
vrh potrebuješ vedno manj ljudi,
veliko se jih na vrh odpravlja sa-
mih.
Najhuje je, ko svojega prijatelja
prineseš z vrha...
... Dogaja se skoraj na vsaki od-
pravi in tega se ne moreš navaditi,
pa čeprav je alpinizem zelo neva-
ren šport. Odvisno je od strahu: če
te ni strah, boš težko preživel, če te
je strah preveč, ne boš šel gor, zato
je potrebna prava mera strahu in
trezna glava.
Cilj življenja ni vrh sveta ...
... Cilj ni nikoli tisto, kar bi rad
dosegel, kajti ko to dosežeš, osta-
neš prazen, bistvo vsega je pot, ki
te vodi na cilj, in na koncu poti se
odpre nova pot. Pot je čudovita,
tako tudi jemljem odpravo v Hi-
malaje.
Na svetu mu ostajajo še štirje
osem tisočaki...
... Vseh deset, na katerih sem bil,
je izjemno doživetje. Te zadnje pa
je trenutno zasenčil moj dvoletni
sin, s katerim si imava veliko po-
vedati.
Sreča je biti z naravo in govoriti z
njo, ne samo v gorah, tudi navaden
sprehod je dovolj.
Milan Krajnc
KASASTVO / PRIPRAVE ZE V TEKU
V ifutomeru bo spet pestro
NEKATERI SLOVENSKI KASAČI SPET ODLIČNI NATUJIH HIPODROMIH • OKREPITVE V LENARTU
Medtem ko se naši kasači in
njihovi vozniki počasi že pri-
pravljajo na novo tekmovalno se-
zono (začela se bo s tradicional-
nimi dirkami na velikonočni po-
nedeljek, 31. marca, v Ljutome-
ru), pa nekateri konji uspešno
nastopajo na tujih hipodromih.
Tako še vedno odmeva vrhunski
nastop našega rekorderja Benja-
mina C Leeja v Trstu, kjer je
osvojil drugo mesto. Kot nam je
povedal Zvonko Osterc, ki sode-
luje z lastnikom in voznikom
našega absolutnega rekorderja
Jankom Makoterjem, je Italija
vse privlačnejša tudi za naše tek-
movalce, dirke si ogleda veliko
ljubiteljev tega športa, nagrade
pa so mikavne. Benjamin bo v
Italiji še nastopal, v Trstu pa
pričakujejo tudi legendarnega
kasača jeklenih nog Durasa iz
hleva Jožeta Sagaja.
Se bolj kot Italija naše voznike
pritegnejo hipodromi v sosednji
Avstriji. Tam je bil na zadnjih, tra-
dicionalnih novoletnih dirkah na
hipodromu Krieau sedemletni
žrebec Express Bar, uvožen iz
Švedske in je v hlevu Ljubljančana
Draga Horvata, nepremagljiv za
vseh enajst vrhunskih nasprotni-
kov. Na 2300 m dolgi progi je zma-
gal s kilometrskim časom 1:19,8.
Vozil ga je mladi avstrijski profe-
sionalec Willy Loderer. Express
Bar je ugnal tudi znamenitega ni-
zozemskega kasača Liwa Ralana,
ki je na stavah veljal za absolume-
ga favorita. S tem si je ljubljanski
kasač precej dvignil ceno, čeprav
lastnik noče niti slišati, da bi ga
prodali. Ponujajo mu bajne denar-
je -100 tisoč DEM. Na Dunaju so
konec leta uspešno nastopali še ne-
kateri naši kasači, med njimi naj
omenimo Keystonea Ivana iz hle-
va Milana Lovrenčiča in znano
kobilo Somebody Lied v last-
ništvu podjetja Vitacel, ki je bila z
voznikom Christianom Ubleisom
enkrat sedma in enkrat četrta.
Sicer pa je slišati več resnih na-
povedi, da naj bi bila tudi nova se-
zona v Sloveniji razburljiva, saj se
pojavlja vse več izvrstnih kasačev
iz domače reje, nastopilo naj bi
tudi nekaj novih zvezdnikov iz tu-
jine. Priprave pa se šele začenjajo,
zato so vse napovedi še preuranje-
ne. Medtem pa se v konjeniških
klubih pripravljajo na letošnja tek-
movanja, ki se bodo že po tradiciji
začela na velikonočni ponedeljek,
to je 31. marca, kje drugje kot v zi-
belki kasaštva - v Ljutomeru.
Ljutomerčani, ki so na
območnem zboru kluba že temelji-
to analizirah preteklo sezono,
bodo letos pripravili kar devet tek-
movalnih dni. Med njimi bo 10.
avgusta v prleški prestolnici elitna
prireditev - slovenski kasaški der-
bi, najbolj cenjena rejska dirka
domačih 4-letnih kasačev. Lani so
Ljutomerčani ostali praznih rok,
saj je zmagala mariborska kobila
Lenta z voznikom Francem Lov-
renčičem. Poleg derbija bo v Lju-
tomeru tudi državno prvenstvo
triletnih kasačev in to 21. septem-
bra. Na sezono se pripravljajo tudi '
Lenarčani, ki so ostali brez solid-
nega kasača Korana Keystona,
zato pa so dobili nekaj mladih
konjev, ki bi lahko pomenili okre-
pitev za najmlajši konjeniški klub
v Sloveniji. Dirke v Lenartu naj bi
bile junija.
M.TOŠ
KARTING
Laskavo priznanje ANiD Ptuj
Pred nedavnim smo poročali,
da je AMD Ptuj dobitnik veli-
kega priznanja za odlično orga-
nizacijo mednarodne dirke v
kartingu; priznanje je bilo že
drugič zapored izročeno na pri-
reditvi v Portorožu.
Nedvomno k temu pripomore
kartodrom v Hajdošah, edini
tovrstni objekt v Sloveniji, na
katerega radi prihajajo številni
domači in tuji tekmovalci, kar
dokazuje lanska velika udeležba.
Preteklo je 28 let, odkar je bilo
na ulicah Ptuja ob 1900-1emici
mesta prvo propagandno tekmo-
vanje, leto zatem pa na platoju
avtobusne postaje prva dirka za
državno prvenstvo. Vse obdobje
do danes so se kalili športni
funkcionarji, ki so kvalitetno
usposobljeni tudi za zahtevnejša
tekmovanja. Ta prilika se jim
nudi, saj so dobili kandidaturo
za izvedbo eno od dirk za evrop-
sko consko prvenstvo, ki bo 9. in
10.^ avgusta na Kartodromu v
Hajdoša*h.'Po dirkah v Poljski,'
Češki, Madžarski in Hrvaški bo
to predzadnja dirka, zadnja pa v
Avstriji, kjer bomo nedvomno
videli odlične tekmovalce evrop-
skega razreda.
25. maja bo dirka za državno
prvenstvo, kjer bo dmštvo nas-
topilo z novimi in prekaljenimi
dosedanjimi tekmovalci. Največ
se pričakuje od nadarjenega
Zvonka Dominka, ki upa, da bo
letos imel več sreče kot preteklo
sezono, ko je kljub odsotnosti z
ene dirke dosegel 3. mesto v raz-
redu F 125 ccm, kjer je nastopal
prvo leto.
Kartodrom bo potrebno za
consko prvenstvo pripraviti in
izpolniti vse zahteve. Ob tem
pričakuje društvo širšo pomoč in
podporo vseh, ki so že tudi do
sedaj z velikim razumevanjem
pomagali s svojimi prispevki ter
omogočili, da bo društvo dostoj-
no predstavilo tako državo Slo-
venijo kot očaka slovenskih
mest po vsem svem.
-anc
TENIS
Prvo mesto za Galuna
Rok Galun, igralec Teniškega kluba Ptuj, je dosegel
svoj največji uspeh. Zmagal je namreč na odprtem
prvenstvu TZS v Ljubljani.
Tekmovanje je potekalo na
treh pokritih peščenih igriščih
teniške akademije BOMBAČ.
Udeležilo se ga je okrog 60 14-
letnikov. V poletni sezoni 1996
je Rok Galun sicer že dosegel
uvrstitev v polfinale, vendar na
turnirju ranga A doslej še nikoli
ni zmagal. Premagal je igralce iz
mnogo večjih teniških klubov
po Sloveniji (Branik, Triglav,
ZTK) in dokazal, da se tudi v
nekaterih manjših centrih dobro
dela.
V istem tednu je uspeh Galuna
dopolnil mladi Ino Ficko, ki si-
cer nastopa še v kategoriji do 12
let. Tokrat se je prvič udeležil
turnirja do 14 let - RANG B.
Skozi kvalifikacije se je uvrstil v
glavni turnir, kjer igra 32 naju-
spešnejših. Tudi v 1-. kolu je z iz-
redno borbenostjo zmagal in se
uvrstil med 16 najboljših ter s
tem potrdil svojo zavzetost in
trud na treningih, kjer je vedno
nepopustljiv do zadnje žoge.
Dekleta so igrala v
DOMŽALAH. V kategoriji do
14 let sta se Tjaša Kovač in
Ajda Bnmien uvrstili med 16
najboljših. Tukaj omenimo, da
je Ajda Brumen v maratonskem
srečanju izgubila šele v po-
daljšani igri v 3. setu s Tinko
Vranjer.
Mlade igralce TK Ptuj sedaj
čakajo nastopi na dvoranskih
državnih prvenstvih do 16 let v
Ljubljani in Novem mestu oz.
na Otočcu.
F.D.
PTUJ / V MUZEJU PRED IZBIRO DIREKTORJA
Sfoplcaiffe no mestu ali
morebitni prodor ir svet
Ugibanj o tem, kdo bi utegnil biti novi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, je te dni na Ptuju
zelo veliko. Že prejšnji teden je bil namreč objavljen razpis za to delovno mesto, ki ga zaseda
ta hip kot vršilec dolžnosti diplomirani ekonomist Ivan Vidovič, pred tem pa ga je deset let
najprej kot direktor, nato pa kot vršilec dolžnosti direktorja opravljal diplomirani pravnik Bo-
ris Miočinovič.
Ne eden ne drugi glede na to-
kratni razpis za direktorja Po-
krajinskega muzeja Ptuj nimata
pogojev. Mestna občina Ptuj in
Občina Ormož si namreč želita
direktorja, ki ima visoko izo-
brazbo humanistične smeri in
pet let delovnih izkušenj na po-
dobnih delovnih mestih, poleg
tega pa še znanstveno-razisko-
valno deli. na področju humanis-
tike. Takih ljudi ni veliko, nekaj
pa jih tudi na Ptuju vendarle je.
Tako skorajda ni verjeti govori-
cam, da naj bi povabili na to de-
lovno mesto primernega stro-
kovnjaka iz Maribora. Pokrajin-
ski muzej je namreč tako rekoč
srce ptujske kulture, in če ne
drugega, bi pričakovali, da ga bo
vodil nekdo, ki živi in diha s
Ptujem in za Ptuj. Če se tisti
ptujski strokovnjaki, ki izpoln-
jujejo razpisane pogoje, ne bodo
prijavili, bodo s tem gotovo na-
pravili Ptuju kaj slabo uslugo.
Tudi zato, ker ustanova dejansko
potrebuje direktorja, ki jo bo
strokovno in finančno vodil, in
to čim prej. Zaradi pomanjkanja
lastnih aktov, strategije razvoja
in finančnih problemov je nam-
reč v stiski že nekaj let, v zadnjih
mesecih, odkar se izvaja sanacij-
ski program, pa mora 41 zaposle-
nih tudi izjemno štediti pri svo-
jem vsakodnevnem delu. Nove-
ga direktorja ali direktorico čaka
torej odgovorna in ne ravno
lahka naloga.
Sicer pa je ptujski mestni svet
na svoji zadnji seji sprejel sana-
cijski program Pokrajinskega
muzeja Ptuj, ki ga je pripravil po
petih mesecih dela v muzeju
vršilec dolžnosti direktorja Ivan
Vidovič. Ivan Vidovič je ugoto-
vil je, da je dejanska izguba mu-
zeja v 1995. letu 22 milijonov, iz-
gubo pa so v muzeju pridelali
tudi v letu 1996, in sicer 10 mili-
jonov tolarjev. Med vzroki za iz-
gubo je Ivan Vidovič zapisal
škodljive in napačne poslovne
odločitve preteklega vodstva
muzeja, neustrezno organizira-
nost in usposobljenost kadrov v
muzeju, deset zaposlenih več,
kot jih financira republiško mi-
nistrstvo za kulturo, še dvanajst
več zaposlenih na podlagi javnih
del, kot je bil dogovor z mestno
občino, preoptimistične napove-
di pričakovanega lastnega pri-
hodka in kriza vodenja muzeja
nasploh.
V sanacijskem programu so
zapisani že izpeljani in predvi-
deni ukrepi za izboljšanje stanja
v muzeju. Mestna občina, ki je
za sanacijo muzeja že prispevala
5 milijonov 400 tisoč tolarjev ne-
povratnih sredstev in odobrila
dobrih 19 milijonov brezobrest-
nega kredita, se je zavezala, da
bo zagotovila še 7,6 milijona to-
larjev nepovratnih sredstev in
5,8 milijona za organizacijske
presežke in odpravnine tistim
šestim delavcem, ki so opredelje-
ni kot tehnološki presežki. Tako
bo v muzeju odslej zaposlenih
36,5 delavcev, ki jih plačuje mi-
nistrstvo za kulturo, 2 bo
plačevala občina Ormož, 1
občina Ptuj, 1,5 delavca pa bo
muzej plačeval iz lastnega pri-
hodka.
Muzej bo torej preživel sanaci-
jo ob najmanjši možni izgubi
strokovnjakov. Od strokovnih
delavcev je na spisku presežkov
samo en kustos pedagog, druge
pa so torej z zagotovitvijo denar-
ja za plače rešili občina Ptuj in
Ormož ter ministrstvo za kultu-
ro. Enega od strahov iz časov
začetka sanacije, da bo muzej ob
strokovnjake, so torej uspešno
odpravili. Še vedno pa ostaja
odprto vprašanje, ali bo mesto
dajalo v muzej iz občinskega
proračuna več denarja kot dos-
lej. Jasno je namreč, da je muzej
pripravljen delati še več kot dos-
lej in porabiti za to več denarja,
tako pa je tudi z drugimi kultur-
nimi zavodi, društvi in posamez-
niki. Za letošnje leto so namreč
na občini prejeli programe za
kulturne dejavnosti, ki so jih
vlagatelji ovrednotili na poldru-
go milijardo tolarjev. Več kot
očitno je, da mesto iz občinske
vreče ne more slediti vsem po-
trebam in željam ptujske kultu-
re, ne zna pa si preračunati, koli-
ko to vlaganje prinese denarja v
občinski proračun. Če obstajajo
tudi potrošniki ptujske kulture,
denimo 90 tisoč obiskovalcev
muzeja, bi se njihova poraba de-
narja morala prav tako poznati v
občinskem proračunu.
Ali bo zato v prihodnje del
kulturnih dejavnosti usahnil ali
bo mesto več vlagalo v kulturo
ali pa si bo le-ta morala najti
sredstva drugje? To so vprašanja,
ki bodo dobivala odgovore v pri-
hodnjih letih. Če ne bo splošne
strategije razvoja kulture v Ptuju
napravil nihče drug, bo njen
obraz krojil seveda čas.
•••
Kandidati za direktorja muze-
ja bodo program dela in razvoja
muzeja pripravili že v naslednjih
dveh tednih. Tudi glede na zapi-
sane programe bo mestni svet do
1. marca imenoval novega direk-
torja ali direktorico muzeja.
Svetniki bodo imeli priložnost
izkazati se s svojo širokopotez-
nostjo ali pa se braniti pred fi-
nančnimi tveganji s katero od
bolj fijakarskih različic razvoja
muzeja. Ali jim bo bolj všeč
životarjenje muzeja in stopicanje
na mestu ali pa smeli programi
prodora v slovenski in svetovni
prostor?!
Milena Zupanič
NOVO / SAMOKOLNICA Z LOPATO ZA ČIŠČENJE SNEGA
Prmktiinu šnova€um
Lopatanje snega, odstranjevanje s pločnikov in izvozov na
ulico in dvorišča je za starejše občane zelo naporno,
mučno, zamudno delo. Zato smo v letu 1996 skonstruktu-
rirali, izdelali, preizkusili ter večkrat izboljšali in izpopol-
nili inovacijo, da je uporabna za vse vrste snega.
Naša naprava vam olajša delo.
Samokolničino kolo je prevzelo
težo snega nase in nam olajša
težko kidanje s pomočjo velike
lopate, ki sprejme okrog 120 li-
trov snega. Lopata je pritrjena
na samokolnico s štirimi vijaki,
te pa po končani zimi z lahkoto
odvijete in odstranite, tako da je
samokolnica uporabna vse leto
na vrtu in v kmetijstvu.
Delo s samokolnico in lopato
je enostavno in lahkotno. Ročaje
samokolnice dvignemo tako vi-
soko, da se rezilo - sprednji del
lopate nasloni na tla in da je kolo
dvignjeno od tal, nato potiska-
mo po snegu, da je lopata polna.
Ročaje samokolnice pritisnemo
proti tlom do približno 20 cm.
lopata se dvigne in odpeljemo
vzvratno po 70 cm poti, ki smo
jo ravno očistili. Sneg odpeljemo
na vnaprej pripravljeno odlaga-
lišče, se ustavimo, sunkoma po-
tegnemo samokolnico nazaj in
sneg se izprazni. Če pa moramo
sneg odvažati na oddaljeno odla-
gališče, potem naložimo ročno z
lopato še posodo samokolnice;
tedaj je teža snega izenačena in
obremenitev je prevzelo kolo sa-
mokolnice.
Nakladanje in razkladanje je
lahkotno, z malo prakse pa hitro
in brez vzdigovanja. Za delo, ki
ste ga opravili s samokolnico v
zelo kratkem času, bi ročno z lo-
patanjem porabili veliko moči,
časa in mučnega dela.
Čiščenje snega je treba pričeti
takoj, ko sneg zapade. Če je sneg
poteptan od pešcev ali avtomo-
bilov, je delo otežkočeno.
Lopato izdelamo, montiramo
tudi na vašo samokolnico.
Snežna lopata ina samokolnica
sta antikorozijsko zaščiteni. Ob
normalni uporabi dajemo 10-let-
no garancijo.
Izdelovalec: GERM, kovin,
galanterija, Čopova 8, Slovenska
Bistrica, telefon in faks 062-811-
908,062-814-944
PTUJ • Danes bo ob 17. uri v
pravljični sobi mladinskega
oddelka Knjižnice Ivana
Potrča Ptuj za predšolske in
šolske zabavna otroke pravlji-
ca z naslovom Zajec in jež
tekmujeta. Pripovedovala jo
bo knjižničarka Liljana Kle-
menčič.
MARIBOR • V petek, 10. ja-
nuarja, bo ob 18. uri v prosto-
rih Slomškove knjigame pred-;
stavitev knjige Kidričanke
Sonje Votolen z naslovom
Pišč al/Pravi ca do sebe. Pred-
stavitev bo vodila dr. Manca
Košir.
PTUJ • V petek, 10. januarja,
bo v refektoriju minoritskega
samostana koncert kvarteta
BIG BEN iz Ljubljane.
PTUJ • V soboto, 11. januar-
ja, bo ob 18. uri v ptujskem
gledališču medobčinska revija
pihalnih orkestrov, ki jo organi-
zira ZKO Ptuj. Nastopili bodo
Pihalni orkester Ruj, Talumo-
va godba in Pihalni orkester
Prosvetnega društva Podleh-
nik.
ZAVRČ • Do sobote, 18. ja-
nuarja, je v gasilskem domu
odprta dobrodelna razstava li-
kovnih del članov likovne sek-
cije DPD Svoboda Ptuj. Izku-
piček prodanih del bo namen-
jen kot pomoč pri nakupu
opreme za završko šolo.
KINO PTUJ • Do konca tedna
je ob 18. in 20. uri na sporedu
film z naslovom Pobeg iz Los
Angelesa, naslednji teden pa
prav tako ob 18. in 20. uri Nori
božič.
REZULTATI ŽREBANJA NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
EMONE MERKUR PTUJ
Med množico rešitev s pravilno izpisanim geslom "EMONA MERKUR - Z VAMI
ZA VAS" smo izžrebali tele nagrajence:
3. nagrada - darilni bon v vrednosti 5.000 SIT: Jožef IVANUŠA, Loperšče 39, Ormož
2. nagrada - darilni bon v vrednosti 10.000 SIT: Renata MURKO, Draženci 9, Ptuj
1. nagrada - darilni bon v vrednosti 15.000 SIT: Danica MERC, Krčevina 146, Ptuj
Nagrajenci lahko dvignejo nagrade na upravi podjetja - Emona Merkur, Murkova ul. 2, Ptuj. Čestitamo!
ČRNA KRONIKA
UMRL ZARADI
PRIŽGANE CIGARSTE
v ponedeljek, 30. decembra,
okoli 21.30 je v Dobravi pri
Ormožu prišel domov 58-letnl
Josip B. Bil je že precej pod
vplivom maliganov, s seboj pa
je bojda imel še pol litra žgan-
ja, ki ga je v prisotnosti svoje
žene nekaj popil, nekaj pa polil
po sebi. Potem mu je žena po-
magala do manjše sobice, v
kateri je živel ločeno od ostale
družine. Drugo jutro okoli 9.
ure je na vrata sobice potrkal
njegov sin, vendar se oče ni
oglasil, zato je poklical svaka
in skupaj sta s silo odprla vrata.
Na postelji sta našla mrtvega
očeta in sledove tlečega ognja.
Zaradi majhnega zaprtega
prostora se ogenj verjetno ne
mogel razplamteli v požar.
Domači so brž poklicali
ormoške in ptujske policiste,
pridružili pa so se jim še krimi-
nalisti UNZ Maribor. Pri pregle-
du so ugotovili, daje Josip B. v
sobici sedel na posteljo, si
prižgal cigareto in potem s
tlečo cigareto tudi zaspal.
Začela je tleti njegova obleka,
potem posteljnina in leseni deli
ležišča, kar mu je povzročilo
hude opekline po telesu. Tru-
plo si je ogledal tudi zdravnik
mrtvooglednik iz zdravstvene-
ga doma v Ormožu in ugotovil,
da je pokojni umrl zaradi za-
strupitve z ogljikovim monoksi-
dom, ugotovil je tudi močne
opekline po obeh rokah do ko-
molca, po prsnem košu, trebu-
hu in nogah. Potem so truplo
odpeljali na sanitarno obdukci-
jo v Maribor.
TRČIL V PEŠCA
Po lokalni cesti v Podgorcih
je v ponedeljek, 30. decembra,
okoli 18. ure hodil 37-letni
Jožef S. iz zaselka Grabe. Za
njim je pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 21-letni Janko
M. iz Podgorcev in trčil v
pešca. Jožef S. je padel in se
hudo ranil.
CEZ NOVOLETNE
PRAZNIKE BREZ
VEČJIH NESREČ
Med novoletnimi prazniki in
tudi ob koncu minulega tedna
na cestah našega območja ni
bilo večjih nesreč, čeprav so
bile ceste mokre, ponekod za-
snežene in tu in tam tudi pole-
denele. Povsod po državi ni
bilo tako, saj so tudi vremen-
ske razmere na drugih
območjih bile še slabše.
IZPRAZNIL
BLAGAJNO Z ŽETONI
v noči na silvestrovo je nez-
nanec vlomil v prostore taj-
ništva in blagajne na avtobusni
postaji v Slovenski Bistrici. Od-
nesel je predvsem žetone za
telefon in s tem oškodoval
podjetje za okoli 100.000 tolar-
jev.
FANTA NAPADLA
POLICISTA
v soboto, 4. januarja, okoli
pol treh zjutraj sta policista iz
ptujske postaje v Vitomarcih
opazila na cesti osebni avto-
mobil s prižganimi lučmi in mo-
torjem. Ker je vozilo oviralo
promet, v njem pa ni bilo niko-
gar, sta si ga policista začela
ogledovati. Tedaj sta od nekod
prišla mladeniča, 23-letni Igor
K. iz Rjavcev, KS Vitomarci, in
20-letni Ignac K. iz Grlincev,
občina Juršinci. Brez vzroka
sta fanta napadla enega od po-
licistov, nato skočila v avtomo-
bil in se odpeljala. Policista sta
jima s svojim avtomobilom sle-
dila in ju tudi ustavila. Policisti
bodo zoper njiju napisali ka-
zensko ovadbo zaradi napada
na pooblaščeno uradno ose-
bo, ko je ta opravljala naloge
varnosti.
FF
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Mateja Pernat - Aljaža;
Valerija Kokot, Sobennci 36,
Markovci - deklico; Lidija
Mikša, Mala vas 28/a,
Gorišnica - deklico; Melita
Novak-Lah, Kog 31, Kog -
Jana; M .ina Muhič, Runeč
62/a, IvaiijKovci - Majo; Brigi-
ta Žunec, Sodinci 80, Vel. Ne-
delja - Marcela; Lidija Voglar,
Formin 12/a, Gorišnica - Ale-
na; Renata Feguš, Skolibrova
4, Ormož - Nejca; Lidija Vin-
ter, Goričak 39, Zavrč - Patri-
ka; Jožica Puc, Moškanjci 11,
Gorišnica - deklico; Milena
Cvetko, Kicar 15 a, Ptuj -
Nina; Jožica Selinšek, Stogov-
ci 38, Ptujska Gora - dečka;
Majda Kandrič, Trgovišče 27,
Vel. Nedelja - Sergeja; Jožica
Zorko, Zagojiči 26/a,
Gorišnica - Nika; Marija
Meško, Podgorci 32 - dečka;
Melita Serdinšek, Sestrže 47,
Majšperk - dečka; Jožica
Janžekovič, Brezovci 11, Po-
lenšak - dečka; Lidija Šala-
mun, Breg 59, Majšperk -
Vita; Irena Rola, Črmlja 12,
Trn. vas - Boštjana; Irena Ga-
lun, Stoperce 7, - Denisa; Da-
rinka Kodrič, Stojnci 4/b,
Markovci - deklico.
POROKE - ORMOŽ: 14. 9.
Janko Zavec, Bratislavci 41, in
Cilika Hebar, Gornji
Ključarovci 13; 28. 9. Ivan
Lah, Lačaves 1, in Melita No-
vak, Kog 31; 5. 10.: Alojz
Kreslin, Kumanovska 3,
Ljubljana, in Sabina Vandur,
Šišenska 38, Ljubljana; Miha-
el Sok, Podgorci 46, in Ja-
dranka Sipek, Loperšice 22b;
19. 10. Silvester Šešerko,
Moškanjci 93, in Irena Škrlec,
Podgorci 47; 9. 11. Zlatko Zo-
reč, Gomila pri Kogu 49, in
Darija Borko, Gomila pri
Kogu 10; 16. U. Milan Luk-
man, Lačaves 10, in Irena
Janežič, Vinski Vrh 4; Jožef
Muhič, Spodnji Ključarovci
22, in Martina Pevec, Drakšl
22; Marko Pretner, Trenta 8,
in Stanka Rajh, Spodnji
Ključarovci 14; 30. 11. Dušan
Dovečar, Strjanci 33, in Mar-
jana Muhič, Cvetkovci 76;
Miran Tušek, Pušenci 6a, in
Brigita Keček, Poštna 1,
Ormož; 14. 12. Peter Ivanuša
in Štefka Rajh, Pušenci 30; Ja-
nez Golob, Tibolci 19, in Dra-
gica Gorjup, Bresnica 67; 21.
12. Igor Sever in Aja Poukšič,
Središče ob Dravi, Poštna 13;
Zvonko Pukšič in Romana
Grešnik, Jastrebci 62.
UMRLI SO: Rozalija Ka-
menšek, roj. Vodušek, Do kle-
če 9, * 1925, t 27. decembra
1996, Jožefa Puh, Dobrina 59,
* 1922, t 27. decembra 1996,
Konrad Plohi, Markovci 82, *
1942, t 27. decembra 1996,
Marija Dajnko, Zamušani 3, *
1908, t 26. decembra 1996,
Ferdinad Supančič, Kraigher-
jeva ul 17, Ptuj, * 1933, t 1.
januarja 1997, Terezija Petro-
vič, roj. Čeh, Podvinci 113, *
1916, t 1. januarja 1997, Gera
Petek, Kraigherjeva ul. 8,
Ptuj, 1916, t 30. decembra
1996, Antonija Husjak, Her-
mane! 30, 1910, t 30. de-
cembra 1996, Zofija Milošič,
Velika Varnica 112, * 1922, t
31. decembra 1996, Franc
Horvat, Žvab 8, * 1921, t 31.
decembra 1996, Marija Vek,
Zg. Hajdina 104, ^' 1928, t 1.
januarja 1997.