Poštnina plačana v gotovini.	,
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik«
izhaja
aiesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40'— polletno Din 20-— posamezna štev. Din 2'—
Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Cene inseratom:
Din p
Pri lx objavi	*/i str.	600’ —
.	*/.	.	300--
.	‘/4	.	150--
.	7,	„	75--
*/„
37-50
IX. letnik.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1926.
Štev. 20.
Obrtna banka za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Po poročilih iz Beograda je minister trgovine in industrije, g. dr. Ivan Krajač, potrdil pravila Obrtne banke za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ustanovitev banke je stopila s tem v zadnji stadij in v kratkem se bodo pravila, obenem z vabilom na podpis delnic, razposlala med obrtništvo. Z zakonom se je zagotovilo, da dobi Ljubljana podružnico te velikopotezne in koristne ustanove, in to pred vsemi drugimi mesti, ako bo obrtništvo s podpisovanjem delnic dokazalo, da ima na osnovanju tega velevaž-nega obrtniškega denarnega zavoda zadosten interes.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je razposlala na vse zadruge v ljubljanski oblasti okrožnico, v kateri jih poživlja, naj s podpisovanjem delnic omogočijo čimprejšnjo ustanovitev podružnice v Ljubljani. Obrnila pa se je tudi na posamezne obrtnike. Okrožnica' se glasi:
Po skoraj dveletnem boju je končno začetkom letošnjega leta sprejela Narodna skupščina zakon o državni' obrtni banki. Državno obrtno banko je rodila živa potreba. Obrtništvo je bilo vezano doslej na kredite raznih denarnih zavodov, ki so zahtevali visoke obresti in vsestransko garancijo, tako da se obrtnik takih kreditov ni mogel posluževati. Naravna posledica tega je bila, da je obrtništvo trpelo občutno pomanjkanje denarnega kredita.
Zaradi tega je obrtništvo tern bolj pozdravilo ustanovitev državne obrtne banke, ki je ustanovljena z namenom, da bo nudila obrtništvu cenen kredit. Banko bo subvencijonirala tudi država, vendar bo popolnoma v rokah obrtništva. Vsi odbori banke bodo sestavljeni izključno le iz obrtnikov, tako da lahko rečemo, da bo ta banka res obrtniška banka.
Za to banko se je potegovalo zlasti srbsko obrtništvo. Pa tudi Slovenija ni spala in je potom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Zveze obrtnih zadrug in potom poslancev zahtevala, da se primerno vpoštevajo pri ustanavljanju banke tudi interesi slovenskega obrtništva. Sedež banke bo v Beogradu, glavna podružnica pa v Zagrebu. Slovensko obrtništvo pa je zahtevalo, da se ustanovita takoj ob ustanovitvi banke tudi podružnica v Ljubljani in ekspozitura v Mariboru. Tej zahtevi slovenskega obrtništva se v polni meri ni ugodilo, pač pa so se v zakonu predvidele podružnica v Ljubljani in ekspoziture v drugih mestih.
Banka je za nas izredno velikega pomena. Če bomo imeli podružnico tega velikega denarnega zavoda, ki bo v naših rokah, tedaj bo to za slovensko obrtništvo pridobitev, ki bo ojačila tudi našo gospodarsko moč.
Podružnica v Ljubljani se bo ustanovila lahko takoj, čim bo obrtništvo podpisalo zadostno število delnic. Ustvariti si moramo podružnico torej z lastnim kapitalom
—	in tega nam je treba zbrati.
Delnice so po 200 Din. Plačajo se lahko v obrokih, tako da se plača pri nakupu delnice 20 % (to je 40 Din), ostalih 160 Din pa v treh letnih obrokih. Nakup delnic je torej tako ugoden, da bi obrtništvo zavrglo eno izmed najlepših prilik, priti do lastnega, močnega denarnega zavoda, če bi ne pokupilo delnic, ki bodo odpadle na Slovenijo.
Podružnica pa mora priti res v roke obrtništva, to je biti niora v rokah naših zadrug. One so v prvi vrsti poklicane, da ščitijo tudi gospodarsko moč obrtnika, vsled česar poživlja Zveza vse zadruge, da na prihodnji svoji seji raz pr;; vi jak) o nakupu delnic. Vsaka zadruga naj bi kupila vsaj 25 delnic, ki ostanejo last zadruge. Vsake tri delnice dajo en glas in vsaka zadruga, ki bi imela delnice, bi bila sorazmerno po številu kupljenih delnic deležna na dobičku banke;
Vsaka zadruga naj se radi tega zaveda, da z nakupom delnic pripomore, da se bo zbral potreben kapital za ustanovitev podružnice, ter da se tudi slovensko obrtništvo okoristi s to velikopotezno in koristno ustanovo.
Odbori zadrug naj o nakupu delnic takoj razpravljajo in potem predlagajo občnemu' zboru, koliko delnic 133.5 bi zadruga kupila iz zadružnega premoženja.
Da bo imela Zveza že sedaj približen pregled, koliko delnic bi lahko pokupile naše zadruge in bi v primeru, da je predviden zadbsten kapital, lahko takoj pričela z delom, da dobimo v Sloveniji čimprej podružnico, prosi Zveza cenjeno zadrugo, da ji takoj po prvi zadružni seji sporoči na priloženem dopisu, če se je odbor odločil, predlagati občnemu zboru nakup delnic in koliko. Če se bo odbor izrekel proti nakupu delnic, nam to istotako sporočite. Seveda pa je sklep odbora za zadrugo neobvezen.
Organizacija in program obrtne razstave v Sloveniji.
i
Kakor smo že poročali, namerava prirediti Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani prihodnje leto obrtniško razstavo, ki bi bila po svoji sestavi in aranžmaju
prva te vrste v Jugoslaviji. Zveza je v svoji zadnji načelstvcni seji razpravljala o organizaciji in programu razstave in je sklenila objaviti program v «Obrtnem Vestniku», da bi imela Zadruga in posamezniki priliko podati o razstavi svoje mišljenje.
Bodoča razstava bi obsegala sledeče oddelke:
1.) Zgodovinski oddelek. 2.) Higijenski oddelek.
3.) Obrtno šolstvo. 4.) Oddelek moderne obrti. 5.) Oddelek za umetno obrt. 6.) Oddelek za umetnost.
Kot smo že omenili, tvori podlago za študij upozna-vanje in razumevanje moderne obrti zgodovinski pregled razvoja, urejen časovno in etnografsko.
Ta zgodovinski pregled1 bi podale in tvorile razne statistične tabele, grafikoni in etnološke karte, dalje fotografije, slike, brošure, knjige itd.
a) Statistične tabele: Pregled razširjenja in ustanavljanja novih podjetij, naraščanje delavstva, naraščanje produkcije, uporaba strojev itd.
b) Grafikoni bi podali grafično! sliko dviganja ali padanja produkcije, delavstva, novih podjetij itd. v posameznih dobah.
Nadalje bi podal pregled uspehov na raznih razstavah, diplome, nagrade, važne iznajdbe.
c) Izpopolnile bi zgodovinski del slike važnih osebnosti, kakor obrtnikov, organizatorjev, prirediteljev, delavcev itd.
d) Etnološke karte bi podale sliko razmaha in razširjenja posameznih obrtnih panog v gotovih pokrajinah, okrajih in mestih v današnji dobi, kakor tudi v zgodovinsko važnih perijodah.
e) Končno obrtni in umetno-obrtni predmeti (samo najkarakterističnejši in najbolj tipični), urejeni po glavnih dobah in kulturnih centrih.
Vrstni red tega zgodovinskega oddelka bi bil sledeči:
1.) Važne osebnosti v slovenski obrti nekdaj in danes.
2.) Statistične tabele.
3.) Grafikoni.
4.) Etnološke karte.
5.) Umetno-obrtni in obrtni predmeti, etnografsko in zgodovinsko urejeni.
Temu zgodovinskemu oddelku bi sledil oddelek za higijeno moderne obrti ter bi se delil v sledeče pododdelke:
a) Higijena in higijenska oprema delavnic in drugih prostorov podjetja.
b) Higijena delavčevega stanovanja (uslužbenstva sploh).
c) Higijena delavca (obleka, gimnastika, šport, nega telesa vobče).
d) Higijena obrtnega šolstva (naraščaja sploh).
e) Higijena bolnic in starostnih zavetišč.
Ta oddelek bi zopet izpolnjevale razne statistične tabele, ki bi dale sliko bolezni, porodov, nesreč itd., nadalje napredovanje in razširjenje modernih higijenskih naprav: kopeli, stranišč, bolnic, azilov itd. Slike raznih varnostnih naprav, ali tudi modeli in pa naprave same bi se mogle namestiti v tem oddelku. Nadalje varnostne naprave, statistike zavarovanj, nesreč itd.
Na podlagi tega oddelka bi se še moglo ustvariti sodbo o praktičnem napredku in današnjem stanju moderne obrti. Ekonomična izraba delavske sile leži v zdravju delavstva. Važno za napredek in razvoj moderne Ipbrti je obrtno, umetnO-obrtno in strokovno šolstvo. Zato bi moral biti tudi ta oddelek na razstavi kolikor mogoče popoln in pregleden. Vseboval bi sledeče predmete:
a)	Fotografije važnih šolnikov.
b) Statistične tabele in grafikone o številu in vrsti šol, naraščanju in padanju števila učencev.
c) Ustroj in organizacija strokovnega šolstva. (Iz-vestja, učni načrti, programi.)
d) Slike šol in šolskih prostorov (učilnic, delavnic, ateljejev itd.).
e) Dela učencev ter obrtnega naraščaja sploh. (Vse to ločeno IX)1 šolah, strokah in podjetjih.)
Navedeni trije oddelki bi tvorili nekak uvod v bistveni oddelek obrtne in umetno-obrtne razstave. Ti oddelki pa bi tvorili jedro vzgojne vrednote, imeli bi informativen značaj, tvorili bi materijal za narodnoekonomski študij.
Sledeča dva oddelka pa bi tvorila pravo obrtno razstavo. To bi bil
1.) oddelek moderne obrti, ki bi vseboval vse stroke, pri katerih igra prvoi in glavno vlogo materijal, preciznost izdelaVe, ekonomija produkcije itd.
2.) Oddelek za umetno obrt. Tu bi bila važna tudi umetniška vrednota forme, originalnost zasnove, plemenitost materijala, poleg navedenih lastnosti preciznost izdelave itd.
Detajlna razporedba v vrste in skupine bo mogoča, ko bodo znane in prijavljene stroke naše moderne obrti.
V	glavnem pridejo v poštev izdelani predmeti, deloma tudi modeli in projekti ter zasnove.
Organizacija razstavnega prostora.
Razstava bi bila nameščena v treh do štirih paviljonih Ljubljanskega velesejma, in sicer:
1. paviljon: a) zgodovinski del, b) higijena, c) obrtno in strokovno šolstvo. 2. paviljon: Moderna obrt. 3. paviljon: Moderna umetna obrt. 4. paviljon: Umetnost.
Paviljoni morajo medsebojno tvoriti celoto, tako da je tudi vrstni red obiska povsem avtomatično' podan ter mora obiskovalec začeti pri zgodovinskem oddelku ter končati pri umetno-obrtnem paviljonu.
Proračuni
%
obsega izdatke za prostor, reklamo, predpriprave, organizacijo razstave, aranžma, opremo ter nepredvidena dela.
S predpripravo, zbiranjem podatkov (administrativno delo), sestavljanjem statističnih tabel, grafikonov, etnoloških kart, napisov, načrti in osnutki, opremo paviljonov, izdelavo osnutkov in načrtov za umetno-obrtne predmete in nepredvidenimi izdatki znaša proračun od 150.000 do
160.000	Din.
Organizacija uprave.
1.) Financijelna vprašanja rešuje finančni odsek (skrbi za kritje, financira izdatke, pregleduje račune itd.).
2.) OrganizatOrični odsek (sestavi pravila, zbira statistične podatke itd1.).
;	3.) Razstavni odsek (presoja dlošle predmete, po-
maga pri aranžmaju, predlaga v nagrado, skrbi za pravočasni dovoz razstavnih predmetov, vodi evidenco došlih predmetov itd.). Predsedniki zadrug (vodijo organiziranje posameznih panog).
4.) Propagandni odsek (skrbi za propagando in reklamo).
5.) .Iury podeljuje nagrade.
6.) Predsedstvo (obstoji iz predsednikov odsekov, zastopnika vlade, šolstva, zadrug, umetnikov itd1.).
Navedeni predlogi niso mišljeni za definitivne ter tvorijo le ogrodje ali bazo za končno oblikovanje in redakcijo.
Čevljarski kongres v Zagrebu.
V dneh 21. do 23. avgusta se je vršil v Zagrebu čevljarski kongres za vso državo. Udeležili so se ga zastopniki skoraj vseh čevljarskih organizacij, Slovenijo pa so zastopali delegati iz Ljubljane, Kranja, Maribora in Krškega. Za predsednika kongresa je bil izvoljen tovariš Fistrič iz Zagreba, v predsedstvo pa tov. Pipinič iz Zagreba, Cundlich iz Novega Sada, Vašič iz Beograda, Breskvar iz Ljubljane in Novakovič iz Splita. Kongres so posetili tudi funkcionarji raznih korporacij ter zastopniki trgovskih in obrtnih zbornic.
Tov. Fistrič je v lepem nagovoru pozdravil zborovalce v imenu zagrebškega Saveza čevljarskih obrtnikov. Na predlog predsednika so se poslali brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju ter celi kraljevski rodbini, predsedniku vlade ter ministru trgovine in industrije.
V imenu slovenske delegacije je pozdravil kongres zadružni načelnik g. Matej Oblak, pozivajoč kongres, da reši nebroj perečih vprašanj, ki tarejo danes čevljarski obrt. Za štajersko delegacijo je pozdravil kongres tovariš Kraicer iz Maribora, omenjajoč, da je Štajerska v veliki nevarnosti radi ogromnega utihotapljanja čevljev. čudi se, da obrtne oblasti in državna uprava ne uvidijo nadvse težavnega položaja, v katerem se nahaja naš obrtnik in pred očmi našega hirajočega obrta dopušča, da inozemska konkurenca, kakor «Bat’a» itd. odjemlje našemu obrtniku zadnji grižljaj.
Na kongresu so se podale tudi glavne smernice za ustanovitev čevljarskega državnega saveza, ki bo imel svoj sedež v Beogradu. Savez bo imel pet podsavezov, in sicer: beograjski (za Srbijo in Črno goro), novosadski (za Vojvodino), sarajevski (za Bosno in Hercegovino), ljubljanski (za Slovenijo), zagrebški (za Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in Medjinnirje). Po številu članstva bo najmočnejši ljubljanski podsavez.
O stanju čevljarskega obrta, uvozu in carini na inozemske izdelke je poročal tov. Fistrovič. V svojem, referatu je omenjal, da se za vso državo konsumira 12 milijonov pardv čevljev, in sicer domačega izdelka sainot4 milijone parov, ostalih 8 milijonov parov pa se uvozi, kar predstavlja letno 160 milijonov dinarjev. Predlagal je resolucijo, ki zahteva: 1.) da se točno določi kontingent, ki se sme uvoziti iz inozemstva in ki ne bi smel presegati
300.000	parov čevljev; 2.) da se država ozira na domače obrtnike in skrbi za primerno šolsko izobrazbo potoni obrtnega šolstva; 3.) da se znižajo davčna bremena in čimpreje izenačijo davki; 4.) da se čimpreje izenači obrtni zakon; 5.) zborovalci zavračajo očitke, da nočejo popravljati tovarniških čevljev, ker tvorijo bas popravila glavni zaslužek obrtnika.
Delegat Vasic: iz Beograda poroča ter priznava, da je naša domača izdelava skromna. V tem pravcu bi morala država priskočiti obrtnikom na pomoč zlasti z znižanjem davčnih bremen in preskrbo cenenih kreditov. Domača produkcija bi se pa lahko podvojila, ako bi obrtništvo ne tlačili visoki davki in splošna gospodarska kriza, kar bi v valiki meri pt-ipomoglo do popolnega razvoja kapacitete domače čevljarske obrti.
Razpravljalo se je nadalje o težkih gospodarskih razmerah in državni obrtni banki. K tej točki so govorili delegati iz Novega Sada, Osijeka, Skoplja, Maribora in Ljubljane. Zborovalci so energično protestirali proti tvrdki «Bat’a», ki naravnost ubija domačega obrtnika.
Splitski delegat Novakovič se je pritoževal proti določbam nettunske konvencije, ki pospešuje italijansko konkurenco in utihotapljanje blaga z ladjami. V Splitu je n. pr. 40.000 prebivalcev, a 42 prodajalen s čevlji.
O zaščiti lokalov se je oglasilo k besedi mnogo govornikov, ki so naglašali, da mali obrtnik vsled razmer, v katerih se nahaja to vprašanje, mnogo trpi.
Čitala so se nato pravila za glavni savez, ki jih je kongresu predložil zagrebški čevljarski savez.
Delegati v glavnem savezu za Slovenijo so: g. Stein-man Josip, čevljarski mojster, izdelovatelj zgornjih delov in zasebni strokovni učitelj v Ljubljani, ter Martin Kralj, čevljarski mojster v Ljubljani.
Po zborovanju se je vršil skupen obed delegatov. Naslednji dan se je v organizaciji «Triglav» zagrebških čevljarjev razpravljalo o bodočih nalogah saveza in o listu, ki bo izhajal za vso državo.	I. B.
Višina kavcij za prevzemanje državnih in samoupravnih gradbenih poslov.
Gradbena direkcija v Ljubljani je pod št. 6235 z dne
19.	avgusta t. 1. izdala vsem svojim oddelkom, odsekom in vsem gradbenim sekcijam naslednjo okrožnico:
Z razpisom ministrstva M. G. br. 18.875 od 13. julija 1923 je odrejeno, da znaša kavcija za gradbene posle do vsote 1,000.000 Din 10% in preko 1,000.000 Din 5% proračunske vsote.
Pri izvrševanju tega razpisa pa so se pojavile velike anomalije. Za večji posel je na primer kavcija izpadla manjša nego za manjši posel hi obratno. Tako je bilo nekje za večji posel od 1,001.000 Din predpisana kavcija po 5 %; v iznosu samo 50.050 Din, a za manjši posel od 999.000 Din po 10% v iznosu 99.900 Din, torej skoraj dvakrat večja, dasi je l>il posel po vrednosti za 2000 Din manjši.
Da bi se v bodoče glede plačevanja kavcije po zgoraj citiranem razpisu pravilneje postopalo, je odredilo ministrstvo za gradbe z razpisom št. 19.700 od 30. julija 1.1., da se v bodoče višina kavcij izračunava in določuje:
1.) Za posle do 1,000.000 Din vrednosti po 10% od proračunske vsote.
2.) Za presežek vrednosti preko 1,000.000 Din po 5% od proračunske vsote.
Na ta način bi torej znašala kavcija n. pr.:
a) za posle od 100.000 Din po 10% — 10.000 Din;
b) za posle 1,000.000 Din po 10% — 100.000 Din;
c) za posle 5,000.000 Din za prvi milijon po io % —
100.000	Din, a za presežek od štirih milijonov po 5 %
—	200.000 Din, skupaj 300.000 Din.
Na isti način se mora izračunati in določiti višina kavcije za vsako drugo proračunsko vsoto.
Ako je začasna licitacijska kavcija določena z ozirom na ugotovljeno proračunsko vsoto pred licitacijo, potem se je po izvršeni licitaciji n& sme zmanjšati, ako je po-nudna vsota manjša od proračunske. V zmislu člena 40. a) pravilnika za izvrševanje zakona o državnem računovodstvu se jo mora celoti vzdržati tudi v primeru, če bi bila ponudna vsota znatno manjša od' proračunske.
Ta glavna kavcija se po členu 53. navedenega pravilnika ne more uporabljati za zvišanja in naknadna dela kakor tudi ne za eventuelno povečanje pogojenih enotnih cen, ker v celoti služi kot garancija samo za prvotno pogojeni posel.
Ako proračunska vsota ni v naprej znana, temveč se licitira po enotnih cenah, potem mora vsak ponudnik položiti kavcijo, ki je izračunjena po tem razpisu z ozirom na skupni iznos njegove ponudbe.
Z ozirom na to, da ponudniki v zadnjem času pogosto polagajo kot kavcijo obveznice vojne Škode, ki se ne glase na manjši znesek kot na 1000 Din, se mora pri določanju višine kavcije po proračunski, odnosno ponudili vsoti, izračunjeno kavcijo vedno zaokrožiti na prihodnji celi tisočak. Tako na primer znaša kavcija za proračunsko vsoto 1,367.568 Din za prvi milijon po 10%, kar da kot skupno kavcijo vsoto 118.378-15 Din, 100.000 Din, za presežek 867.563 Din po 5% = 18.378T5 Din, ki se jo mora v zniislu zgoraj razloženega zaokrožiti na prihodnji celi tisočak, t. j. na vsoto 119.000 Din.
, Na ta način se mora v bodoče ugotavljati in polagati kavcija ne samo za glavne in nove posle, temveč tudi kavcija za vsa naknadna dela in za eventualno povečanje pogojenih cen po členu 84. zakona o državnem računovodstvu, in sicer kot posebno in novo kavcijo za dotično povečanje posla in brez ozira na prvotno določeno.
Zgoraj navedena lestvica za višino kavcije od 10% in 5 % velja samo za domače ponudnike, medtem ko morajo v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu inozemci plačati dvojno kavcijo, t. j. 20 in 10%. Pripominja se, da štejejo v zmislu posebnega rešenja ministrskega sveta pod št. 29.280 od 23. oktobra 1922. ponudniki, ki so ruski državljani, kot domačini, a ne kot inozemci.
Ako se proračunska vsota objavlja v oglasu kot ugotovljena, se mora licitacijska kavcija izračunati po navedeni lestvici ter tako izračunjena kavcija unesti v splošne poboje in v razglas licitacije.
Ako se vrši licitacija po enotnih cenah brez znane proračunske vsote, se mora v oglasu licitacije in v splošnih pogojih izrečno navesti, da znaša kavcija 10% in 5%, oziroma za inozemce 20% in 10 % skupne ponudile vsote.
Gradbeni direktor: Ing. Krajc s. r.
.1. Zadravec.
Vse, kar je prav!
Včeraj sem bil v večjem kraju naše Prlekije. Lep sokolski popoldan mi je pokvaril majhen, na stenah tamošnjih pekarij pribit listič, ki pod naslovom oblastvenega predpisa določa teže in cene pecivu. Videč, da predpis teže naravnost ogroža eksistenco podeželskega peka, sem se odločil napisati ta članek. Da me je tudi tarnanje naših obrtnikov nad rigoroznim izvajanjem teli predpisov resno ozlovoljilo, bodi samo mimogrede povedano, ker jasno je, da se v večnem strahu pred zaporom in kaznijo živeti ne more.
V	svoji dobri veri na uvidljivost naših oblastev nisem mogel verjeti, da so proti obstoječemu predpisu, ki določa za žemlje po 50 para 6V2 do 7 dkg teže, poskušene intervencije ostale brezuspešne in s sočuv-stvovanjem sem moral slišati, kako neprijetno morejo biti vsakotedenski obiski žandarjev, pozivi na sodnijo itd.
Nehote sem sc vprašal, zakaj se godi to ravno pri nas in zakaj obstoja v tem pogledu na Hrvaškem in drugod mnogo več prostosti, saj vendar v današnjih časih konkurenca sama regulira cene in teže peciva do skrajnosti.
Toda recimo, da če že mora to tako biti, zakaj se vsaj pri določevanju cen in tež peciva ne povpraša strokovnjakov, zakaj se točno ne preračuna režije malih pekov in zakaj se ne uvažuje dejstvo, da so taki majhni podeželski obrati izrazito siromaštvo, da se ne rentirajo in da v najboljšem primeru zaslužijo komaj za zelo skromno preživljanje obrtnika in njegove rodbine.
Te pravice do življenja pa sc nikomur, tedaj tudi podeželskim pekom, odreči ne more in če spuščam te vrstice danes v javnost, hočem s tem opozoriti merodajne kroge na potrebo pravične ureditve interesov malih podeželskih pekarij.
V	podkrepitev svojih splošnih navedb sem sestavil sledeči preračun stroškov, vzernši kot podlago, da se peče na dan 50 kg moke za belo pecivo (ob delavnikih še	mnogokrat	poraba	50	kg	ne	doseže)	ter	prosim,
da	prizadeti moj	preračun	premotrijo	ter	da	se	o tem
vprašanju otvori v zaščito interesov pekov debata.
Kalkulacija zu proizvajanje žemelj in belega kruha iz moke štev. 0 g ob današnji ceni Din 520’— per 100 kg Iranko postaje v mariborski oblasti in ob dnevni porabi 50 kg moke.
50 kg moke a Din 5'20........................Din	260'—
1 Va kg kvasa a Din 30'—.....................  „	45’—
1V2 kg soli a Din 4 — .......	„	6'—
50 kg premoga Ladanskega z dovozom
a Din 20’—- ter drva za podkuriti . .	„	'	18'—
1 kg moke za razprašitev ob izdelovanju
testa...................................... 5'20
Razsvetljava z ozirom na nočno delo in
liri peči.............................. 0'—
Mezda, hrana in stanovanje 1 pomočnika na dan, računŠi 50 Din, “A na belo in 'A na črno pecivo, torej od 50 Din "A „	33'--
(To velja le v primeru, če se peče tudi vsak dan črni kruh «Laibschuss».)
Oskrba z obleko in hrana 1 vajenca 'A na belo, 'A na črno pecivo, dnevno 15 Din,
torej..............................  .	„	10' .
Perilo za pekarijo in za osobje dnevno „	2'—
Olje za mazanje plošč in stroja za deljenje testa..........................  .	,,	4'
Mast za mazanje žemelj . •....................„	3'—
Obraba orodja in poprav janje peči dnevno 5 Din, torej *A............................. '3'—
10 % raznašalcem in 10 %i odjemnikom,
1083 komadov žemelj po 50 para . .	„	108	—
Prispevek k bolniški blagajni za 1 po-.
močnika in 1 vajenca dnevno ...	„	2'-
Pridobninski, dohodninski in prometni davek z dokladami letno 2000 Din, ra-čunši 2A na belo pecivo*, torej dnevno „	3\S0
Vzdrževanje poslopja, hišni davek itd. odnosno najemnina, ki v predmetnem
primeru znaša dnevno najmanj . .__________ 20'—
Torej stane iz 50 kg izdelane moke, ki da 75 kg testa po odbitku vsušitve ob pečenju 65 kg žemelj, odnosno belega
peciva..................................  Din	524'—
Temu nasproti pa se dobi iz 65 kg testa, a 6 dkg 1083 kom. žemelj a 50 para,
to je.................................... „	541'—
tako, da ostane za življenje in vzdrževanje rodbine ter druge nepredvidene * stroške (bolezen itd.) dnevno . . Din 17'— Ne trdim, da je moja kalkulacija brezhibna, prepričan pa sem, da pri sedanji ceni moke in pri 6 dkg teže žemelj podeželski pekovski obrati izhajati ne morejo. In kako naj po predpisu izdeluje še težje pecivo? In če tega ne store, jih kličejo na zagovor ter jim pretijo s kaznijo in zaporom!
Mnogo, oziroma bistveno spremenil se moj preračun ne bo tako, da že danes lahko z mirno vestjo trdim in vprašam, kako naj podeželski pek s 17 Din
dnevnega zaslužka živi, kako naj svojo rodbino oskrbuje ter se naj bori proti vsakdanjim nesrečam in drugim nepredvidenim izdatkom?
Kako naj ob teh 17 Din zbira svoje odjemalce gostilničarje, s čim naj plačuje celio in kako naj se ponekod celo «spominja» natakarjev in natakaric?
Take razmere so res nevzdržne. Ce se res noče zatreti pekovske obrti, naj se v tem oziru vendar že nekaj ukrene, saj vendar javnost vidi dnevno, kako gre vedno več obrtniških eksistenc na nič.
Zbornico za trgovino, obrt in industrijo opozarjam iz usmiljenja do obrtništva na take primere. Njeni novo izvoljeni svetniki bodo storili dobro in plemenito delo, če narežejo to vprašanje pred zborničnim forumom, če vzamejo v zaščito tudi podeželske peke in če mi pritrdijo uvodoma rečenim besedam: «Vse do gotove, meje!»
Kratki stik električne struje.
(Bistvo, povod in posledice.)
Kolikokrat so izreče ta beseda, ne da bi dotičnik znal, da zlorablja pomen besede; vsako nepriliko pripisuje na rovaš tega nesrečnega kratkega stika. — Kaj je kratki stik tedaj?
Kratki stik je spoj pozitivne iu negativne elektricitetc v žičnih ali tem sličnih vodili brez zadostnega upora, ki odgovarja najšibkejšemu delu dotičnega voda po njegovem značaju. Jakost toka prevlada upor ter slcoro vedno vodilno sredstvo uniči. Odgovarjajoč naravi vodilnega sredstva, njegovi prevodljivosti in masivnosti nastopa pojav kratkega stika z manjšo ali večjo silo.
Cela vrsta vzrokov je, ki povzročajo kratki stik med vodi. Nezadostno izolirane žice napeljav, če so predolge, udarijo nasprotni poli drug ob drugega, v gole prostovode zaidejo veje, ptiči in druga dobra prevedljiva telesa ter otvorijo kratki spoj. Prejaka napetost more dovesti v strojili, transformatorjih, spajalnih napravah, kablih in prostovodih do preskoka iz pola na pol, ali med polom in zemljo. V aparatih nastanejo različne izolacijske pomanjkljivosti, zlasti, ako so naprave «zmešane» in ne strokovno izvedene. Naravna ostarelost gumijeve plasti vodov, ki se nahajajo z nasprotnimi poli drug ob drugem (možen je tudi kemičen razkroj), oslabi odporno silo, zmanjša konsistenco delov, da se razmaknejo ter pridejo na ta način goli deli vodičev v medsebojni stik. Elektro-dinamične privlačevalne sile imajo tudi vpliv, da se vodiči zbližajo in končno dotaknejo. V obratu se često dogaja, • da se vsled nepazljivosti stvorijo s pa j a 1 n i kratki stiki, ki so usodepoini.
Posledice vseli kratkih spojev so tem hujše, čim jačji je tok, ki prihaja v poštev. Pri galvaničnih členih ali strojili in napravah, kjer vlada nizka napetost, so kratki stiki malo potnembni, kjer je napajalna eneržija zadostno
krepka, torej pri visoki napetosti, so posledice uničujoče, katastrofalne.
Medtem ko teretni toki — toki obratne obtežbe — zavzemajo predpisana svojstva ter se ravnajo po zahtevali in naravi porabljivcev toka, so kratkostični toki na danem mestu neodvisni od mesta porabe, njih jakost in svojstva se edino določajo po naravi in svojstvih proizvajalcev ter vmesnih, tok proizvajajočih naprav. Odtod prihaja, da so prikazni, ki so vezane s kratkim spojem, tem jačje in neprijetnejše, čim krepkejše in večje so napajalne sile. V naših sedanjih velesilah, ki se še vedno povečujejo in stapljajo v mogočne enote, opravičeno je pričakovati kratkostične prikazni, ki bi bile v položaju največje gospodarske enote uničiti, ako se ne poskrbi za omejitev njihove sile.
Dva pojava določata predvsem podobo vseh kratkih spojev. Na. eni strani je to mehanični učinek, ki se pojavlja v odbijanju in privlačevanju vodov, v kojih kroži kratek stik; na drugi strani je učinek toplote toka, oziroma one, ki jo povzroča tok. Oba se često pojavljata nenadno in z grozno jakostjo, povzročata tudi najnenavadnejše oblike. Tekom kratkih sekund se raztopi masivno porcelanasto in stekleno telo, razbije in razprši krepka jeklena konstrukcija. Kratki stik v transformatorju n. pr. upogne in raztrga žične ovoje, deformira tuljave, da se niti ne misli, da je taka oblika mogoča. Nezadostno in slabo priviti kontakti vsake vrste povzročajo o priliki prevajanja kratkospojnili tokov daleč na okoli pršeče iskre in ognjene strele. V mnogih primerih je kratki stik povod zemeljskega stika.	(Nadaljevanje	sledi.)
Iz organizacij.
Skupim obrtna zadruga za sl dni okraj Ljubljana.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani bo ustanovila za sodni okraj Ljubljano skupno obrtno zadrugo za vse one obrti, ki doslej niso včlanjene še v nobeni zadrugi. Zveza je poslala vsem obrtnikom, ki pridejo pri ustanovitvi zadruge v poštev, okrožnico in pristopne izjave; za 24./t rn. pa je sklicala prvi sestanek, ki se bo vršil ob 9. dopoldne v Zvezni pisarni, Aleksandrova cesta 2/1. z naslednjim dnevnim redom: Pozdrav zveznega načelnika. — Volitev pripravljalnega odbora. — Čitanje zadružnih pravil.
Raznoterosti. Zadruga bo številčno ena izmed najmočnejših in bo štela čez 400 članov.
Zadruga sobo-, črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev sporoča, da se vrše redne vajeniške preizkušnje v tekočem mesecu. Nekolkovane prošnje je vložiti do 15. t. m. pri zadružnem načelniku, Rimska cesta 16.
Dobave.
Prodaja. Dne 9. novembra 1.1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede prodaje starih sodov (2150 komadov). Predmetni oglas z
Tri prednosti: Izdatnost, jakost, okus
daje kavi naša prava domača
ČUVAJTE
^SRCEL^
»Kolinska cikorija*.
Gospodinje, za dobro kavo vporabljajte le dobro KOLINSKO primes!
natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo armatur za plinsko razsvetljavo ter za dobavo raznega železa. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.
Direkcija državnega rudnika v Velenja sprejema do
20.	oktobra t. 1. ponudbe za dobavo gramoza; do 22. oktobra 1.1. za dobavo 100 q portland-cementa, za dobavo 100 q negašenega apna; do 23. oktobra t. 1. za dobavo električnega materijala.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovici pri Celju sprejema do 26. oktobra t. I. ponudbe za dobavo strešne lepenke in železne pločevine ter glede dobave mineralnih strojnih olj in masti.
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije:
Dne 30. oktobra t. 1. pri komandi IV. armijske oblasti v Zagrebu glede pobiranja svinca in vseh zaščitnih nasipov vojnih strelišč za čas od 10. novembra t. 1. do 9. novembra 1927.
Dne BO. oktobra t. 1. pri direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave delov pri železniških prelaznih u pravah.
Dne 2. novembra t. 1. pri direkciji drž. železnic v Ljubljani glede dobave 300 ton strojnega peska (Schlacken-sand); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave platnenega materijala ter glede dobave inventar-skega materijala.
Dne 3. novembra t. 1. pri glavnem siuiitetskem slaga-lištu v Zemunu glede dobave 7000 komadov raznih plaščev (bolniški, bolničarski, zdravniški itd.); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave materijala za ma-cenje ter glede dobave strešne in zidne opeke. 9 -
Dne 4. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave lijakov za stranišča, glede dobavo 100 ton plinskega premoga, glede dobave 100 komadov Mainser-kož, črne barve za prehodne mehove; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje električne inštalacije in dobave potrebnega materijala za elektrifikacijo skladišča v dubrovniški luki.
Dne 5. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 925 kg bakrenih cevi, glede dobave raznih lokomotivnih delov in delov za plinsko razsvetljavo osebnih voz ter glede dobave raznih odlitkov iz brona in medenine; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznih žebljev.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so. v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Obrtniški koledar, za leto 1927. Kakor vsako leto, tako bo Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani 'tudi letos izdala «Obrtniški koledar* za leto 1927. Koledar bo izšel že prihodnji mesec. Zveza je izdala na vse zadruge in obrtna društva v ljubljanski in mariborski oblasti tozadevno okrožnico in priložila naročilne liste. Vezava koledarja bo dobra in trpežna, pa tudi vsebina bo gotovo zadovoljita vsakega obrtnika. Vsakdo si ob novem letu nabavi koledar, že stanovska zavest pa zahteva, da ne bo obrtnika brez «Obrtniškega kol e dar-j a». Naročila za koledar, sprejema Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, ki jih bo poslala v razprodajo tudi vsem zadrugam in obrtnim društvom ter knjigarnam.
Opustitev detajlne prodajalne Državne zaloge šolskih knjig in učil. Od ministrstva prosvete imenovani upravni odbor državne zaloge šolskih knjig in učil se je na seji
4.	t. m. konstituiral ter začel z reorganizacijo zaloge v smislu tozadevnega od ministrstva prosvete izdanega pravilnika. Državna zaloga šolskih knjig se bo pečala samo z zalaganjem šolskih knjig ter njih oddajo na debelo. Dosledno je upravni odbor v tej seji sklenil, da opusti detajlno prodajalno v Ljubljani, Gradišče.
Strokovna zadruga tesarskih mojstrov za ljubljansko oblast v Ljubljani naznanja svojim članom, da se bodo vršile vajeniške preizkušnje v ponedeljek in torek, dne 25. in 26. t. m. Vajenci, ki se nameravajo udeležiti preizkušnje, naj nemudoma vlože pravilno opremljene prošnje pri zadružnem načelstvu.
Nova sestava komisij za izpraševanje prosilcev za koncesije stavbnih, zidarskih, kamnoseških, tesarskih in vod-njakarskih mojstrov. Uradni list št. 69 z dne 31. julija 1.1. prinaša razglas o novi sestavi komisij za izpraševanje prosilcev za koncesije stavbnih, zidarskih, kamnoseških, tesarskih in vodnjakarskih mojstrov. Sestavljene so: L Izpraševal n a k omizij a z a prosile e z a koncesijo stavbnega mojstra:	Ing.	Rudolf
Zajec, pef-inspektor (predsednik), ing. Viktor Skaberne, šef-inspektor (predsednikov namestnik), ing. Jaroslav Foerster, univerzitetni profesor (član), Ivan Bricelj, stavbni mojster (član), ing. Nace Perko (namestnik), ing. Pavel Kryl, profesor Tehnične srednje šole (namestnik), Josip Mudrovčič, stavbni mojster (namestnik). — II. Izpraševal n a komisija za prosilce za koncesijo z i d a r s k e g a ni o j s t r a:	lug. Viktor Skaberne, šef-
inspektor (predsednik), ing. Jaroslav Foerster, univerzitetni profesor (predsednikov namestnik), ing. Ladislav Bevc (član), Ivan Ogrin, zidarski mojster (član), ing. Nace Perko (namestnik), Matko Curk, zidarski mojster (namestnik). *— III. Izpraševalna komisija za p r o s i l c e z a k o n c e s i j o k a m n o s e š k e g a 'm o j -st ra: Ing. Viktor Skaberne, šef-inspektor (predsednik), ing. Ladislav Bevc (predsednikov namestnik), ing. Jaroslav Foerster, univerzitetni profesor (član), Feliks Toman, kamnoseški mojster (član), ing. Pavel Kryl, profesor Tehnične srednje šole (namestnik), Karel Novak, kamnoseški mojster (namestnik). — IV. Izpraševalna konvi^ sija z a prosil c e z a k o n c e s i j o t e s a r s k e g a m o j s t r a: Ing. Viktor Skaberne, šef-inspektor (predsednik), ing. Ladislav Bevc (predsednikov namestnik), ing. Jaroslav Foerster, univerzitetni profesor (član), Fran Ravnikar, tesarski mojster (član), ing. Pavel Kryl, profesor Tehnične srednje šole (namestnik), Fran Pust, tesarski mojster (namestnik). — V. Izpraševalna komisija z a p r o s i I c e za k o n c e s i j o v o d n j a k a r -s k e g a m o j s t r a: Ing. Viktor Skaberne, šef-inspektor (predsednik), ing. Jaroslav Foerster, univerzitetni profesor* (predsednikov namestnik), ing. Ladislav Bevc (član), Ivan Ogrin, zidarski mojster (član), ing. Nace Perko (namestnik), Matko Curk, zidarski mojster (namestnik).
Za živahnejše trgovske stike s Poljsko. Poljski gospodarski tednik «Przemysl i Handel» (industrija in trgovina) Warszawa, Elektoralna 2, želi olajšati trgovske stike inozemskih tvrdk, ki iščejo kupce ali zastopnike v Poljski, obratno poljskim tvrdkam, ki iščejo kupcev v inozemstvu.
V	ta namen je pričel od 1. julija t. I. dalje pod rubriko «Primerna prilika za trgovske posle» brezplačno priobčevati kratke vesli, informacije o ponudenem ali zahtevanem blagu, o zastopnikih itd. Na željo interesentov pošilja proti povračilu poštnine točen naslov ponudnikove tvrdke in vse znane podrobnosti glede ponudb.
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika* Hngelbert Franchetti.
Urednik Fngelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
vsaka beseda 5u par. — i\ajinanj£i znese* 6 Din. — -> ^i^ise je plačati v naprej lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko.
Naročajte in razširjajte
edino strokovno glasilo «Obrtni Vestnik*!
Uprava v Ljubljani, Dun&jska cesta 20.	18/26
Volna in bombaž
za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel Prelogu Ljubljana, Gosposka ulica 3, Stari trg 12.
Anton Tonejc
restavrnter 14/26 pri «Lovačkein rogu» v Zagrebu. Iliča, priporoča svojini rojakom svojo izborno kuhinjo «in izbrana vina.
«POSEST»
realitetna pisarna, druž. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 24, prodaja in kupuje:
nepremičnine, razne trgovske, obrtne hiše, gostilne, kmečka posestva, graščine, stavbene parcele itd. pod najugodnejšimi < pogoji.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih_ cenah Černe, juvelir v Ljubljani, Wolfova ulica št. 3.	16/26
Avgust Jeglič
Radeče pri Zidanem mostu
priporoča svojo trgovino i usnjem in čevljarskimi potrebščinami.	1/26
Engelbert Franchetti
brivec
Ljubljana, Dunajska c. 20
priporoča svojim znancem in prijateljem iz mesta in dežele svojo brivnico.
Za točno in dobro postrežbo je skrbljeno.	17/26
Lisice, kune, vidre, zajce itd. kupuje po najvišjih dnevnih cenah P. S e m k o, Ljubljana, Turjaški trg št. 1.
Narodni dom. Maribor
Štajerska klet, abonenti, kegljišče, haložan, znižane cene. — Oset	26/26
Naročajte »Obrtni Vestnik**!
točno
Teodor Rabič
f LJUBLJANA .v«>
OllSKA
Ph. mag. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu“
Moderno urejena lekarna, zaloga vseli domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov, zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih, oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Vestne pošiljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg Telefon štev. 115.
IVAN ZAKOTNIK
Telefon St. 379
Telefon št. 379
mestni tesarski mojster
se priporoča za naročila vsakovrstnih del kakor: izvršitev modernih lesenih stavb, ostrešij za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike, naprav za strope, raznih tal, stopnic, ledenic, paviljonov, verand, lesenih ograj itd. — Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Načrti in proračuni po naroi ilu. Parna žaga in strojna delavnica. Sprejerya se les za obdelovanje, žaganje in rezanje furnirjev. — Zaloga furnirja'
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 46.
LEKARNA
TRNK0CZY
LJUBLJANA
MESTNI TRG 4
Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet, preparatov, mineralnih voda
itd. 12—10
Vsled ugodne nabave sirovin smo znatno znižali cene nogavicam in drugim pleteninam.
P. n. trgovce prosimo, da zahtevajo cenike ter se priporočamo.
M. Franzi & sinovi
Privoz 10 Ljubljana Privoz 10
Poštni predal 44.
12 9
POZOR! Popravljam vsakovrstne *	—	TJ	R JE —
precizno, po nizki ceni in hitro, z enoletnim jamstvom. — Postregel bom z nnjnižjimi cenami.
LJUBLJANA D. MARINKO LJUBLJANA
izprašani urar
Florijanska ulica štev. 31.	12-11
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke • •
Najnižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov
LJUBLJANA
Mestni trg' št. 25.
Največji
izbor
Popravila
27-21 .. Najnižje cene!
NAJTRPEZNEJSO STRESNO OPEKO
NUDIJO
ZDRUŽENE OPEKARNE, D. D.
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 13.
TELEFON 733.	20-21
Forniture in orodja ter razne vrste ur
si morete nabaviti najpovoljneje pri tvrdki
DRAGOTIN HEGER
ZAGREB
Marovska ulica štev. 10.
Zahtevajte cenik!
24-19
I J. GOREČ i
LJUBLJANA
Palača Ljubljanske kreditne banke
Kolesa
Šivalni stroji
Vsi deli in popravila Radio-aparati in deli Žarnice
Športni predmeti
najbolje — najceneje!
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
v Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, kei jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica:	^	[jgjjnj	[65|a	y	Brzojavni	naslov:
Podružnice:
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000- &
Brežice
Celje
Črnomelj
Kranj
Logatec Maribor Metkovič Novi Sad Trst
Ptuj
Sarajevo
Split
Gorica
12—10
A
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse bančne posle
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).	24-iu
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806.
i
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in Inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
luib	1 —11	 V	SlU
OR IENT	
d. z o. z.	
tovarna olj. barv, firnežev in lakov	
Slomškova ulica št. 19	
LJUBLJANA	
Vodmat pri Ljubljani	
Prodajalna na drobno: Miklošičeva cesta 4	
nasproti frančiškanske cerkve. 24-19	
L OB*—nr	—^cr-	A ■4ln|
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite 24-20	v	tekočem računu *
vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam