Ljubljana, julij 1976	GLASILO GRADISA
Upravljanje družbenih sredstev
Z uveljavitvijo zakona o združenem delu neha veljati: zakon o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register, o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, o firmi in imenu organizacij združenega dela, o pravnem prometu družbenih sredstev temeljih organizacij združenega dela in zakon o poslovnem združenju. Že to dokazuje, kako široko področje bo urejal novi zakon.
Družbena sredstva kot družbena izvode združenega dela in nadome-lastnina so skupna materialna osno- šča iz ustvarjenih dohodkov v obliva za ohranitev in razvoj socialislič- ki amortizacije.
He družbe in jih upravljajo delavci Vsa ostala sredstva dela in posto-V temeljni organizaciji v vseh obli- vanja so obratna sredstva.
benih sredstev ter razpolaganja z beno in ekonomsko smotrno uporab-njimi. Pri uveljavljanju pravic dela ljajo družbena sredstva in da jih z družbenimi sredstvi imajo delavci stalno obnavljajo, povečujejo in v združenem delu glede uporabe, zboljšujejo. Pri uporabi družbenih upravljanja družbenih sredstev ter sredstev so delavci dolžni čuvati razpolaganja z njimi pravice, obvez- družbena sredstva, jih varovati nosti in odgovornosti, določene z za- pred uničenjem in poškodbami ter konom in samoupravnim sporazu- ravnati s temi sredstvi vestno in mera	skrbno.
Delavci v združenem delu imajo v samoupravnem sporazumu do-pravico obveznosti, da upravljajo ločijo delavci pogoje, pod katerimi se družbena sredstva in z njimi razpo- dajo osnovna sredstva v začasno lagajo v skladu z njihovo uporabo uporabo, zlasti način njihove upo-in namenom. Delavci v združenem rabe čas začasne uporabe in druge delu imajo pravico in obveznosti, da pogoje, ki so skupnega pomena, v svojem osebnem, skupnem in Temeljna organizacija ima nravico družbenem interesu druž- (nadaljevanje na 4 str.)
Iz današnje vsebine:
© Delavski svet je razpravljal (stran 2)
^ Pri naših v šaleški dolini (stran 3)
© Nov uspeh naših
konstruktorjev (stran 5)
© Še vedno delamo v IMV (stran 7)
Ves »vrh« Gradisa je pozorno spremljal seminar
kah združevanja dela in sredstev, delavci v delovni skupnosti oz. delavci in drugi delovni ljudje v samoupravni interesni skupnosti ali v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ter družbeno politični skupnosti.
Družbena lastnina ni posebna oblika lastninske pravice Je premoženje, ki je namenjeno za kolektivne Potrebe družbe, in ki se upravlja in Uporablja na ta način določen v zakonu in v skladu z namenom. Značilnosti družbene lastnine so v tem, da je lastnina namenjena kolektivnim potrebam družbe in da je način Uprave določen z zakonom. Družbena lastnina ima torej pravnonelast-ninsko naravo.
Nadaljnja družbena sredstva so sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, katera sredstva izločajo delavci iz dohodka temeljne organizacije oz. delovne skupnosti v kateri delajo, in iz svojih osebnih dohodkov in jih združujejo, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese. S temi sredstvi se zagotavlja financiranje dela organov družbeno političnih skupnosti ter zadovoljevanje drugih splošnih družbenih potreb v družbeno politični skupnosti
Osnutek zakona predvideva pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev ter drugih delovnih ijudi glede uporabe in upravljanja druž-
S posojilom za ceste lo večje varnosti na nj
»Najmanj polovico osebnega dohodka v največ 24 obrokih, za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za hitrejši razvoj vsakega kraja, za skladnejši razvoj SRS in njeno boljšo povezanost v širše prometne tokove!«
Tak tekst smo lahko videli že v marsikaterem časopisu, slišali po radiu ali kje drugje. Pa vendar — kaj to pomeni? Zakaj javno posojilo za slovenske ceste?
Zahtevni cestni programi terjajo tudi precej denarja. Načrtovalcem cestnega razvoja, kar smo navsezadnje vsi, ki se nas kakorkoli tičejo ceste, je priskočila na pomoč temeljita javna razprava ob srednjeročnem programu cestnih del v Sloveniji med 1976 in 1980. letom. Pokazala je, da lahko pričakujemo solidarnost delovnih ljudi in občanov še ob novi vseslovenski akciji, razpisu jav-
nega posojila za ceste v naši republiki. Vsem je omogočeno, da med 1. majem in 3. oktobrom vpišejo posojilo, s katerim naj bi zbrali 900 milijonov dinarjev ali 9 odstotkov potrebne vsote, ki jo narekuje zahteven položaj našega cestnega gospodarstva.
Kakšne ceste imamo sedaj? V Sloveniji imamo 1051,55 km magistralnih cest ter 3721,80 km regionalnih
cest, tem pa že lahko prištejemo še 92 km avtoceste med Vrhniko in Razdrtim in polovične avtoceste Hoče—Arja vas. Sredstva, nabrana s prodajo obveznic, bodo porabljena kot dodatni vir za financiranje novogradenj, rekonstrukcij in modernizacij magistralnih in regionalnih cest po srednjeročnem planu za obdobje 1976—1980 na območju SRS. V tem času bo modernizirano 728 km makadamskih cest, ojačena 601 km moderniziranih cest, rekonstruirano 216 km cest, na novo zgrajenih 177 km cest, od tega 36 km avto cest, zgrajenih 32 cestnih mostov in drugega. Sredstva posojila kot dodatni vir bodo predvsem pomagala premostiti primanjkljaj finančnih sredstev v prvih treh letih srednjeročnega obdobja. V tem času je treba najprej dokončati dela, začeta v srednjeročnem obdobju 1971—1975, dokončati gradnjo odseka avto ceste od Hoč do Arje vasi in začeti gradnjo odseka
(nadaljevanje na 4 str.)
Pravica uporabe je stvarna pravica, ki daje imetniku pravico uporabljati, razpolagati in uživati sredstva.
Imetnik pravice uporabe na družbenih sredstvih ima naslednje temeljne dolžnosti:
—	uporabljati sredstva in z njimi gospodariti oz. razpolagati smotrno kot dober gospodar in
—	ohraniti nezmanjšano vrednost.
Družbena lastnina so: produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. naravna bogastva in dobrine v splošni rabi Družbena sredstva so kot stvari, materialne pravice, denarna sredstva, ki so družbena lastnina so materialna osnova dela delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in na teh sredstvih nihče ne more pridobiti lastninske Pravice.
Stvari so nepremičnine in premičnine.
Denarna sredstva so denar, menica, ček in drugi vrednostni papirji.
Produkcijska sredstva in druga delovna sredstva so stvari, materialne pravice in denarna sredstva, ki jih delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih uporabljajo pri delu in ki jih kot proizvod združenega deta in dohodek, ustvarjen v združenem delu proizvedejo oz. pridobijo s tem delom in poslovanjem. To so sredstva dela in poslovanja.
Kaj pa so osnovna sredstva? Osnovna sredstva so stvari, katerih Uporabna doba kot produkcijskih Sredstev in drugih delovnih sredstev le daljša kot leto dni in katerih Vrednosti se delno prenaša na pro-
Ob podpisovanju posojila za ceste je potrebno gledati tudi iz vidika, da bo to istočasno tudi naše delo
Film »Gradis 30 let“
prejel
bronasto medaljo
Tako kot vsako leto se je Gradis udeležil letošnjega spomladanskega zagrebškega velesejma in kasneje tudi beograjskega, na katerem smo sodelovali prvič. Pri sodelovanju na velesejmu je bilo nekaj novosti, zato naj navedemo predvsem te. Vsekakor je poglavitno to, da se je število naših TOZD, ki spoznavajo, da bo tudi tako potrebno skrbeti za svoje delo, povečalo. Tokrat so Gradis predstavljale TOZD KO in OGP iz Ljubljane, KO iz Maribora ter LIO iz Škofje Loke. Istočasno pa je bila organizirana tudi razstava o Gradisovih objektih. Poleg te reklame pa je Gradis sodeloval tudi na mednarodnem pregledu gradbenih filmov, ki je bil istočasno z velesejmoma v Zagrebu in Beogradu. Po obeh projekcijah je film prejel visoko priznanje, saj mu je Center za naučno istraži-vački film, ki je bil organizator tega mednarodnega festivala, podelil bronasto medaljo.
Tako smo s predstavitvijo ria obeh velesejmih še kar zadovoljni, saj je poleg poslovnega uspeha zadoščeno tudi moralni plati in je bil denar, ki smo ga potrošili za izdelavo filma, dobra propaganda in komercialna naložba.
Po sklepu upravnega odbora centra za izobraževanje
razpisujemo
za šolsko leto 1976/77 naslednje število štipendij:
Gradbena fakulteta — 5
Elektro fakulteta — 1
Ekonomska fakulteta — 2
Pravna fakulteta — 2
Visoka komercialna šola — 2
Višja upravna šola — 1
Ekonomska srednja šola — 5
L pravno administrativna šola — 4
Srednja tehnična šola — strojna — 2
Srednja tehnična šola — gradbena — 6
Gradbena delovodska šola — 10
Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov: Gradis Ljubljana, Smartinska cesta 134 a — Center za izobraževanje. K prošnji na obrazcu 1,65 (DZS) je potrebno predložiti:
—	overovljen prepis ah fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih in vajah ter frekventacijsko potrdilo (za študente). (Podatki o OD staršev na obrazcu 1,65 se naj nanašajo na koledarsko leto 1975),
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
—	potrdilo o višini otroškega dodatka ali izjavo, da ni upravičenec nanj,
—	izjavo kandidata, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju oziroma da nima obveznosti iz naslova štipendije ali učnega razmerja.
Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati, ki imajo boljši učni uspeh in so v slabšem materialnem položaju, in otroci delavcev GIP GRADISA.
Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista in štipenditorja so usklajene z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju in nagrajevanju učencev in štipendistov.
Delegati v izdajateljski svet (Gradisov vestnik in ostala interna obvestila):
Arbitražna komisija:
Ker je potekla mandatna doba tudi komisijam za analitično oceno delovnih mest in za sistemizacijo, je sklenil delavski svet, da naj izdela kandidacijska komisija predlog za novo skupno komisijo za usklajevanje osnov in meril delitve osebnih dohodkov, katere osnove in merila, kakor tudi sistemizacijo delovnih mest sprejemajo delavci neposredno v vsaki TOZD To komisijo morajo delavci skladno s predpisi zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu neposredno izvoliti v vsaki TOZD. Vsa opravila v zvezi s Garderobni del objektov za REK je letos zrasel še za eno etažo
Objekt za pripravo industrijske vode za TES IV
njeročni plan podjetja za omenjeno razdobje do dogovorjenega roka, tj. 20. julij 1976 Med tem časom bodo tudi TOZD sprejele svoje srednjeročne plane za isto obdobje.
Pravilnik o financiranju je skupni splošni akt. ki ga sprejme delavski svet podjetja. Predlog tega pravilnika, ki zajema postopke v zvezi z zavarovanjem plačil pri dolžniško upniških razmerjih, je dal delavski svet v obravnavo in ga bo po zaključeni obravnavi dokončno sprejel.
Delavski svet je podprl predlog konference osnovne organizacije sindikata v Gradisu glede pomoči prebivalcem na potresnem območju v Posočju s tem. da je pozval vse TOZD, naj se odločijo, da bodo enodnevni zaslužek odvedli v te namene. s tem, da bi se sredstva namensko zbrala za določen objekt, katerega bi po predhodnem dogovoru s komisijo za ugotavljanje škode, zgradili delavci Gradisa.
Na kraju je delavski svet ugotovil, da se po metodi analitične ocene delovnih mest, sprejete s samoupravnim sporazumom o osnovah m merilih delitve osebnih dohodkov v TOZD in v delovni Skupnosti skupne službe, odbijajo točke od startne osnove delavcev, ki ne izpolnjujejo pogojev glede izobrazbe
V	zvezi s tem vprašanjem je tolmačenje Ustavnega sodišča, da ni v skladu z Ustavo, če se v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela predvideva, da se delavcu, ki ima nižjo strokovno izobrazbo od tiste, ki se predvideva za delovno mesto, na katerem dela, zmanjša osebni dohodek vnaprej in neodvisno od doseženih rezultatov. Takšno stališče je tudi sprejel republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v sindikalni listi za leto 1975, ki se glasi: -Zavoljo internega usklajevanja lahko določijo udeleženci samoupravnega sporazuma tudi odbitke, če ni izpolnjen pogoj zahtevane izobrazbe, vendar se delavcu lahko za ta odbitek zmanjša osebni dohodek le v primeru, če ne opravlja zahtevanih opravil v predvideni kvaliteti, obsegu in času. Neizpolnjevanje pogoja izobrazbe samo po sebi ne more biti razlog za delavčev neenakopravni položaj v delitvi osebnih dohodkov, ker delimo po delu, vendar morajo rešitve v samoupravnih sporazumih dejavnosti spodbujati izobraževanje delavcev.«
V	tej zadevi naj delavski sveti TOZD oziroma svet delovne skupnosti skupne službe začno postopek za popravek samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev osebnega dohodka za svojo TOZD oziroma delovno skupnost skupne službe skladno z 8 členom in po postopku iz 5. člena Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Ur 1 SFRJ 22/73). To se nanaša na metodologijo analitičnega ocenjevanja delavca po zahtevi izobrazbe in prakse ki je bila sprejeta skupno s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih delitve osebnih dohodkov v vsaki TOZD in v delovni^ skupnosti skupne službe Z. 11.
Zupančič Rajko, dipl. oec. Raušl Janez
Primorac Miro, dipl. inž. Makovec Janez Deržek Zdravko Kolelo Vinko, dipl. oec Lab Karel Cepuš Lojze Orlič Marjan Nučič Janez, dipl. inž.
Križaj Miomir, dipl. inž.
Sanca Vlado Petovar inž. Željko Berčič Marjan Kloboves Milka, dipl. mr. Cafnik inž Franc Stare Edo Pečnik Vekoslav
Hladilni stolp že dobiva na višini
tem bo izvedla kandidacijska komisija.
V	nadaljevanju seje je delavski svet obravnaval osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi ter dal osnutek kot predlog zborom delavcev TOZD, da sprejmejo predlagane spremembe in dopolnitve.
Spremembe se nanašajo na dopolnitev predmeta poslovanja pri TOZD gradbene enote, pri TOZD biroja za projektiranje in TOZD kovinska obrata Dopolnitev pri gradbenih enotah je v natančnejšem opisu posameznih gradbenih del-v okviru že obstoječe dejavnosti oziroma predmeta poslovanja. S tem ni nobene razširitve z novo dejavnostjo. Za oba kovinska obrata je dopolnitev v tem, da se doda še projektiranje tistih del, ki jih že sedaj izvaja. Tudi pri obeh projektivnih birojih se dopolnjujejo le opisi objektov, katere projektirata
Sprememba je dalje v opisu nalog skupne službe, ki se nanaša na komercialno službo v oddelku za inozemsko tržišče, ker se vedno bolj pojavljajo zahteve po izpopolnitvi poslovanja v zvezi z raziskavo tržišča v tujini in prevzemom del v drugih državah Opis nalog drugih služb se je le uskladil z dejanskim delom, ki ga te službe opravljajo in se s tem obseg ni spremenil.
Pri opisu nalog odbora interne banke in interne banke ko! institucije v. sestavi delovne skupnosti skupnih služb je popravek v 'etn, da so se naloge uskladile praktični izvedbi poslovanja interne banke in prilagodile intencijam obstoječih predpisov.
Spremembe sporazuma o združitvi TOZD v GIP Gradis bodo po sprejemu na zborih delavcev predložene v registracijo pri okrožnem gospodarskem sodišču.
Vse TOZD in delovna skupnost skupne službe bodo skupno uredile zadeve v zvezi z družbeno samozaščito in bodo sklenile o tem samoupravni sporazum Postopek za sklenitev tega sporazuma je pokrentl delavski svet podjetja.
V	smislu zakona o družbenem planiranju so nosilci plana delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Oni neposredno sprejemajo z osebnim izjavljanjem elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o osnovah plana delovne organizacije.
O elementih za sestavo samoupravnega sporazuma o osnovah plana delovne organizacije GIP Gradis za razdobje 1976—1980 so zbori že sklepali in je na tej podlagi sestavljen omenjeni sporazum Tega bodo sedaj sprejeli delavski sveti TOZD
Na podlagi tega sporazuma pa bo delavski svet sprejel plan delovne organizacije GIP Gradis za razdobje 1976—1980,
Iniciativo za sklenitev samoupravnega sporazuma o osnovah plana GIP Gradis 1976—80 je dal delavski svet podjetja na tej seji in določil rok za sklenitev sporazuma do 16 6. 1976, da bo mogoče sprejeti sred-
Drugo sejo po izvolitvi je imel delavski svet 27. maja 1976. Na njej je uredil zadeve v zvezi z razrešitvijo in imenovanjem kolektivnih izvršilnih organov delavskega sveta, sprejel je osnutke samoupravnih sporazumov in pravilnika o financiranju ter jih kot predlog dal v obravnavo in sprejem na zbore delavcev v TOZD ter končno obravnaval predlog sindikalne organizacije o pomoči prebivalcem na potresnem območju.
Glede na to, da je potekla mandatna doba članom kolektivnih izvršilnih organov delavskega sveta podjetja, katere tvorijo odbori, komisije in arbitraža, je delavski svet te organe razrešil.
Posebna kandidacijska komisija, ki jo je imenoval delavski svet na prejšnji seji je pripravila predlog za imenovanje novih članov v odbore oziroma komisije. Delavski svet je po obravnavi predloga kandidacijske komisije imenoval naslednje kolektivne izvršilne organe:
Odbor za načrtovanje in notranjo delitev
Koleto Vinko, dipl. oec. Sanca Vlado Cvikl inž. Ferdo Kepic inž Alojz Keršič Ivan Špindler Albert Lovšin Alojz Košir Janko Smrajc Bernarda
Odbor za varstvo pri delu
Snajder Ludvik Cegnar inž. Franc Pustovrh Miroslav Bojc inž. Janez Gajšt, Jakob
Odbor za investicije:
Gačnik inž. Franc Gartner Vinko Vrhunc inž. Peter Herzog inž. Janez Klobučar inž. Jurij Ločnikar Jože inž. Lukač Božo Zupančič Franc Tominc Franc
Upravni odbor centra za izobraževanje:
Roškar Oton Cepuš Lojze Kepic inž. Alojz Cotič Vinko Pogačnik Ivanka Tarman Ljuba Zemljič Mirko
Odbor za informacije:
Cepuš Lojze Jeločnik Bojan Stromajei Franc Lampe Stane, dipl. inž. Uhan Stane
Odbor za standard in rekreacijo:
Zrtm Viljem Zajšek Martin Rakun Franc Jeršan Jernej Malalan Nika Golnar Martin Cimerman Ljubo
Delavski svet je razpravljal
Pri naših v Šaieški dolini
Gradbena dela na termoelektrarni Šoštanj IV v zaključni fazi
Še nekaj mesecev in delavci, ki so sedaj zbrani na gradbišču termoelektrarne Šoštanj, bodo začeli odhajati na druga delovišča. Vendar — trenutno je tam še vedno »vroče«. Vsi zaposleni na tem velikem gradbišču hitijo, da bi gradbena dela čimprej dokončali. Nikakor ne smejo zamuditi roka izgradnje tako pomembnega energetskega objekta. Približno 300 Gradisovih delavcev se vsak dan trudi, da ne bi povzročili niti najmanjše zamude. O »ostrem tempu« in delu na gradbišču nam je pripovedoval naš inženir Franc Hočevar:
»Ko smo v februarju lanskega leta pričeli z deli, smo ob začetnih težavah večkrat malo podvomili v uspešnost naših del. Vendar smo takoj Po .spomladanski utrujenosti’ pričeli z intenzivnim delom in kmalu se je pokazalo, da bo šlo vse v naj lepšem redu. Ker ni bilo večjih problemov za gradbeni material, delovno silo in mehanizacijo, smo kljub slabemu vremenu zamujeno kmalu nadoknadili in z intenzivnim tempom dela Pridobili tudi že nekaj prednosti. Tako smo po letu dni gradnje napravili natančnejši pregled dela in ugotovili, da smo z nekaterimi deli pred rokom, z drugimi pa v korak z njimi. No, nekatera dela so tudi zaostajala, vendar so bila to le vazna stranska dela, ki ne vplivajo na celotni potek del in na končni rok. Vedeti moramo namreč, da na gradbišču nismo samo Gradisovi delavci, ampak je tukaj vsaj še 500 delavcev raznih montažnih in instalacijskih Podjetij.
In kakšno je sedaj stanje na gradbišču? Znano je, da je potrebno v sklopu izgradnje termoelektrarne Šoštanj zgraditi več objektov in zato je potrebno opraviti veliko gradbenih del. Vendar vse objekte lahko Združimo v štiri glavne skupine. Te So: glavni pogonski objekt z 230 m Visokim dimnikom, hladilni stolp, Priprava vode in ostali objekti.
Glavni pogonski objekt
— Kotlovnica: na tem objektu še vedno vršijo montažna dela kotla in jeklene konstrukcije. Jeklena konstrukcija kotlovnice mora biti gotova do konca meseca junija. Potem pa bomo mi napravili še streho iz siporeks plošč in obložili objekt s salonitnimi ploščami. Končana je armiranobetonska plošča na višini + 20,5 m, na višini + 12,0 m pa je betoni-rar>je plošče še v teku in bo končano naslednje dni. Vsa naša dela morajo biti na tem objektu končana konec leta 1976. Po sedanjem stanju del bo možno vsa dela izvršiti do roka.
— Stopniščni stolp v osi 3 in v osi H: končana so vsa gradbena dela, Potrebno je napraviti oblogo stopnic in podestov ter poslikati stene in montirati ograje. Montaža dvigal je že končana.
— Bunkerski del: groba gradbena dela so končana in tudi nekaj obrtniških del. T. i. »električni prostori« so že predani naročniku del za iz-
vedbo instalacij. Tudi ostali prostori so že gotovi in trenutno delajo tam samo keramična dela. Naša dela na tem objektu morajo biti končana do letošnje jeseni, kar je popolnoma možno. Obloga fasade z valovitimi salonitnimi ploščami je končana in odri so odstranjeni.
— Deionat: na že lansko leto zabetonirane temelje sedaj montirajo rezervoar vsebine 610 m3. Po končani montaži rezervoarja pa bomo zmontirani jekleno konstrukcijo in pokrili s siporeks ploščami. Vsa naša dela morajo biti končana do novembra, kar bomo po naših predvidevanjih lahko storili.
— Strojnica: ta je gradbeno končana, le še nekaj zaključnih obrtniških del je porebno opraviti. Kot najbolj interesantna konstrukcija v tem objektu je vsekakor turbinska miza. Betonirali smo jo ravno 8. in 9. marca, ko je zelo močno snežilo in deževalo. Vendar je kljub temu kvaliteta in izgled vgrajenega betona dobra in vsak gradbeni strokovnjak rad pogleda to konstrukcijo. Turbino bodo pričeli montirati v naslednjih dneh, ki jo bodo v večjih kosih pripeljali direktno pod žerjav (80/20 ton). Fasadna dela so končana, delovni odri odstranjeni. Vsa naša dela morajo biti gotova do sredine poletja. medtem ko bomo slikarska in tesarska dela lahko delali šele po končanih montažah drugo leto.
— Elektro filtrski objekt: na že predhodno zabetonirane temelje je podjetje Brača Kavurič iz Zagreba zmontiralo jekleno konstrukcijo, v jeseni pa bomo mi izvršili tako imenovano »O« koto, To je nekaj malih temeljev za kompresorje, nekaj kanalov in tlak Pozneje pride še nekaj oblog in obrtniških del. Vsa naša dela na tem objektu morajo biti končana do spomladi drugega leta
— Odpepeljavanje: objekt :e do višine terena končan. Z deli bomo na-ljevali takoj, ko bo preklicana mrtva cona v neposredni bližini dimnika. Objekt je manjši in pritličen. Rok je pomlad 1977, za kar ni nobene nevarnosti. da bi zamudili.
— Dimnik (visok 230 m) je podjetje »Vatrostalna« iz Zenice (TOZD II Beograd) zgradilo pred rokom. Dimniško tuljavo so betonirali po sistemu »drsnih opažev« ko so to delali pri gradnji dimnika v Trbovljah. Medtem, ko je bilo v temelje vgrajenih 1800 m3 betona in 150 ton armature, je bilo v samo tuljavo vgraje-
nih 2650 m3 betona in 250 ton armature. Betonirali so dan in noč in po 55 dneh neprekinjenega dela je na vrhu dimnika zaplapolala zastava. Sedaj demontirajo delovni oder, potem pa bodo pričeli z notranjim oblaganjem dimnika s Samotno opeko. Dela morajo biti končana do konca leta, kar je z ozirom na trenutno stanje mogoče izvršiti.
Hladilni stolp
Ta nam bo najdalj dajal kruha. Po terminskem planu mora biti objekt gotov do marca prihodnjega leta. Dela na tem objektu so v polnem teku, tako izdelava elementov kakor tudi montažna dela. Gradimo po istem sistemu kot pri TEŠ III in nam je tako potek dela že znan. Delamo v dveh izmenah po 12 ur, ker žerjav ne uspe v dnevni smeni postreči vsem skupinam. Rok je kratek, saj vemo, da smo skoraj enak objekt pri TEŠ III gradili 26 mesecev, za hladilni stolp na na TEŠ IV pa imamo samo 18 mesecev, ker v marcu prihodnjega leta že pričnejo preizkušati posamezne faze del na kotlu in turbini. Trenutno smo »v planu«, toda ne vemo. kaj nam bo prinesla prihodnja zima Če nam bo naklonjena vsaj tako kot pretekla, potem ni nobene nevarnosti, da objekta ne bomo zgradili do roka. Ob hladilnem stolpu smo tudi zgradili odkop in zavarovanje hribov. Dela so bila končana v obsegu projekta, vendar je sedaj naročnik povečal obseg del.
Priprava vode
— V točni objekt je manjši objekt. Gradbena dela so končana in objekt je predan naročniku za izvedbo strojnih del.
— Zvezni kanal, ki povezuje v točni objekt s črpališčem, poteka pod glavno cesto Šoštanj—Velenje in bomo naslednje dni pričeli z deli. Dovoljenje za prekop ceste imamo.
— Črpališče je gradbeno končano in predano za izvedbo montažnih del. Po končanih montažnih delih sledijo zaključna gradbena in obrtniška dela.
— Reaktor je bil predan sredi aprila za izvedbo montažnih del. Trenutno delajo še montažo jeklene konstrukcije. Sledilo bo pokrivanje strehe in oblaganje sten s salonitom. Vsa dela bodo končana pred rokom.
— Kemična priprava vode je naj-večji objekt iz skupine objektov za pripravo vode. 4. junija smo v ta objekt gradili zadnje večje količine betona in do 15. junija bo objekt predan naročniku (KWV) za nadalj-na montažna dela. Zopet bodo sledila zaključna gradbena in obrtniška dela in objekt bo pred rokom končan.
Drugi objekti
Med te objekte uvrščamo razne nizke gradnje, za katere pa še nimamo projektov razen za industrijski tir, ki je že gotov približno 40 %>. Sem sodi tudi cevovod hladilne vode. Gradnja tega objekta je v teku in bodo gradbena dela končana pred rokom Za njim bodo prišli temelji transformatorjev in prostozračno sti-kališče, za kar smo ravno sedaj dobili načrte. Tu bodo še ceste, zelenice, ograja itd., kar je predvideno, da se bo gradilo drugo leto.
Iz navedenega sledi, da smo v 16 mesecih res veliko naredili, za kar nam daje vse priznanje tudi naročnik del — nemško podjetje KWV, ki je prevzelo inženiring za gradnjo termoelektrarne' Do sedaj je bilo vgrajenih okoli 35.000 m? betona in približno 4500 ton armature. Z deli ne zaostajamo, zlasti pa smo pazili da ne bi zaostali na tistih objektih ki so vezani na montažna dela Do danes se ni še zgodilo, da se montažna
Samski dom v Včleni« bo kmalu sprejel prve stanovalce
Družbena prehrana v Velenju je na sliki res še za »plankami«, vendar Je že pripravljena za prve goste
®treha kotlovnice, pripravljena za polaganje siporeks plošč
Pogled izpred pisarn na gradbišču nudi takšno sliko
V tem objektu bodo upravni prostori skladišč v Pesjem
dela zaradi nas ne bi mogla pričeti pravočasno. Posamezne objekte ali nadstropja, ki so sposobna za pričetek montažnih ali instalacijskih del, zapisniško predamo izvajalcu teh del (podjetje Sulzer ali Christ), ki t'	ajo /a
in za varnost svojih delavcev. Razumljivo je, da v te prostore brez dovoljenja naročnika del naši delavci nimajo dostopa. To je ugodno tudi za vodje del, ker se s tem znatno zmanjša kontrole potrebna površina in se tako kontrola bolj osredotoči na tekoča dela.«
Po vsem tern, kar nam je povedal ing. Hočevar, lahko mirno rečemo, da smo tudi v Šoštanju zmagali. Dela, ki jih opravlja Gradis tam, so izredno zahtevna in zmore jih le tak koheziven kolektiv, kot ga sestavljajo naši Gradisovci. Ko borno vse objekte predali uporabniku, bomo torej med svoje delovne uspehe uvrstili še enega in spet bo prav ta ponesel glas o Gradisovi sposobnosti, da prevzema tudi najbolj zahtevne gradnje in jih kvalitetno ter ne nazadnje v roku tudi izroči uporabi.
Tudi v Pesjem in Velenju
še gradimo
Med Šoštanjem in Velenjem je te preselili na teren poleg novo-vrinjeno malo naselje Pesje in prav zgrajenih objektov, ki jih bomo tam je danes prisoten tudi del Gra- kmalu predali v uporabo, disa. Nekako pred enim letom smo že Center Šaleške doline je danes Ve-pisali o objektih, ki jih gradimo v lenje, v katerem smo se prav zadnja Pesju, danes naj povemo le to, da so leta tudi Gradisove! trdno usidrali, naši delavci že pred koncem del Za Enega za drugim gradimo objekte tu-Rudnik lignita Velenje so zgradili (j, v tem mestu, zato ni čudno, da skladiščno halo oziroma temelje ter Ceijska TOZD želi del svojih delav-stene, ostalo montažo iz kovinskih cev nastaniti prav v Velenju. V la elementov pa so prepustili drugim, namen so pričeli z gradnjo samskega Poleg skladišča so pripravili še ob- doma. ki bo kmalu dokončan, v njem jekt, v katerem bo nekakšen poslov- pa 50 našlo stanovanje približno 200 ni del,, sosednja stavba pa je na- naših delavcev. Nekoliko bližje cen-menjena za garderobe. Vsi trije ob- tru smo končali z gradnjo obrata jekti so locirani v bližini železniške družbene prehrane ki bo najbrž tudi proge, ki nekako deli »trdni« teren ud našim zaposlenim v tistih krajih pri-tistega, ki se bo predvidoma pogrez- nase! delček višieg* standarda in nil. Na tem zadnjem zaenkrat še sto- boljših življenjskih pogojev, jijo in obratujejo objekti rudnika
Velenje, vendar bodo v kratkem tudi	F. H., N. M.
Za nov« halo v Pesjem smo naredili temelje...
... in zapolnili stene
Mikrofilm kot podsistem v kompleksni izgradnji informacijskega sistema
Informacijski sistem v gospodarstvu je zelo kompleksen. Informacije se prenašajo v glavnem s pomočjo pisane besede na papirju, ki jih bomo imenovali dokumenti oziroma dokumentacija. Dokumentacijo delimo na različne funkcionalne dele, ki izhajajo iz dejavnosti gospodarstva, npr.:
—	tehnična dokumentacija
—	ekonomska dokumentacija
—	organizacijska dokumentacija
—	kadrovsko-socialna dokumentacija
Originalni dokumenti so v obliki standardnih
formatov različnih vrst papirja. Torej si je papir skozi stoletja, kljub velikim stroškom uporabe, ustvaril pomembno mesto med mediji informiranja. Slaba lastnost papirja je v tem, da ima veliko dimenzijo, težo ter nizko gorljivost in trdnost. Na j večji problem je arhiviranje in transportiranje večjih količin takih dokumentov.
Človek je že od nekdaj želel, da najde način in sredstva za pomanjševanje dokumentov. Z razvojem foto tehnike kot medija informacij se je pojavila ideja o mikro posnetkih. Prvi praktični preizkus je bil narejen 1870. leta med francosko-prusko vojno. Stekleno ploščo prevlečeno z občutljivo snovjo na svetlobo so uporabili za pomanjšanje originalnega telegrafskega sporočila.
»Fotografska reprodukcija dokumenta naj bo tako pomanjšana, da se tekst ne more prebrati s prostim očesom«, to naj bi bila definicija za mikrofilmski posnetek. Zmanjševanje originalnega stanja v pomanjšano identično stanje.
Ta ideja in prvi preizkusi so odprli široko fronto za razvoj te dejavnosti. Mikrofilm je našel svoje mesto na področjih tajnih aktivnosti posameznih držav v svetu. Prvo v vojaške in vohunske namene, nato je prišel v širšo uporabo in končno našel svoje mesto tudi v gospodarstvu.
Danes je postal mikrofilm kot podsistem v kompleksni izgradnji informacijskega sistema neobhodno potreben. Uporablja se v:
—	administraciji gospodarstva
—	bankah
—	zveznih, republiških in občinskih upravah
—	itd.
Torej povsod tam, kjer predstavlja papir nerešljiv prostorski problem. Za primer bomo navedli primerjavo arhiviranja standardnih obrazcev za aut-put na računalniku. Konzola računalniškega sistema izpiše 1 500.000 strani standardne širine obrazca 37,5 cm. Če to arhiviramo klasično bi to predstavljalo kup papirja visokega 150 m s težo ca. 10 ton, če pa arhiviramo po mapah, bi potrebovali 1.000 kom standardnih map. Zložene ena poleg druge bi izpolnile polico globine 40 cm, višine 20 cm in dolžine 400 m = 32 m3. Ista količina podatkov posnetih na običajni 16 mm x 30 5 m mikrofilm bi obsegala 300 kd filmov s težo ca. 50 kg in prostornino 90 X X 60 X 30 cm = 0,16 m’, kar predstavlja le 0,5 % od volumna papirja.
Prednosti mikrofilmskega podsistema so:
—	omogoča arhiviranje dokumentacije z zelo majhno nevarnostjo za uničevanje, poškodovanje in odtujitev le-te
—	varčevanje pri prostoru in teži
—	majhni stroški arhiviranja, transporta, kopiranja in čisto delo
—	hiter in enostaven dostop do kateregakoli dokumenta
—	v perspektivi odpira možnost polne avtomatizacije v obdelavi in iskanju dokumentacije
—	možnost prenosa dokumentacije preko telekomunikacijskega sistema.
Opis delovanja mikrofilmskega centra — sistem Kodak
Eden vodilnih proizvajalcev in pionirjev na področju razvoja mikrofilmske .opreme za potrebe gospodarstva je prav gotovo ameriška firma Kodak, ki je poznana širši javnosti predvsem po izredni kvaliteti ooicajmh komercialnih foto priborov in foto napravah.
V	nadaljnjem besedilu bomo opisali delovanje manjšega mikrofilmskega centra, kakršnega imajo že nekatere naše delovne organizacije npr. ISKRA
Dokumente v obliki standardiziranih A 4 formatov papirja s pomočjo sprejemne naprave, v kateri je vgrajena hitro tekoča kamera, spremenimo v mi- • krofilmske posnetke. Običajno se uporablja film di-nenzije 16 mm X 30,5 m, ki ima kapaciteto posnetkov ca. 4000 formatov A 4 papirja. Kamera lahko pomanjšuje dokumente v razmerjih 1 :24, 1 :32,
1 :40 in 1 :50. Hitrost preslikovanja s hitro tekočo kamero je ca. 50 m/min, to pomeni 250 A 4 formatov papirja v minuti.
Za preslikovanje tehnične dokumentacije do formata A 0, pa se uporablja posebno prirejena fotografska miza z vgrajeno avtomatiko in koračno kamero. Uporablja se širši film dimenzije 35 mm.
Posnetke lahko kodiramo na različne načine in sicer:
—	kodiranje s pomočjo kontrolnih markic ali števil
—	kodiranje s pomočjo indeksnih linij
—	kodiranje po binarnem principu (Miracode)
Posneti filmi se razvijajo v avtomatsko razvijalni
napravi s kapaciteto 1 film (ne glede na širino) v 20 minutah.
Z razvijanjem filma dobimo originalno mikrofilmsko dokumentacijo. Film lahko arhiviramo v kolutih ali pa ga razrežemo in s posebno napravo vložimo v specialne prozorne plastične strajčke. V takih arhiviramo 700, 350 ali 250 posnetkov A 4 formatov papirja.
Originalni posnetki dokumentov ne gredo v nadaljnjo eksploatacijo in so stalno v arhivu. Za potrebe raznih koristnikov preslikanih dokumentov se izdelajo duplikati originala s pomočjo kopirne naprave. Uporablja se specialen cenen film pod nazivom Diazoplan dimenzije enote srajčk 20,3 X 12,7 cm.
Če želimo ponovno nek dokument v obliki papirja formata A 4, lahko to naredimo na posebni kopirni napravi. Na zaslonu naprave vidimo v normalni velikosti A 4 mikrofilmski posnetek, ki ga s pritiskom na stikalo avtomatsko prenesemo na papir.
Za branje mikrofilmskih posnetkov je na razpolago veliko število cenenih čitalnih naprav prirejenih za branje filmov ali enot iz srajčk. Velikost čitalca je le malo večja od telefonskega aparata.
Vsa originalna dokumentacija v mikrofilmski tehniki se arhivira v kovinskih ognjevarnih omarah. Za primerjavo naj navedemo, da ima celotna ISKRA vso dokumentacijo v kovinski omari velikosti običajne dvodelne lesene omare.
Iskanje posameznega dokumenta iz arhiva je zelo enostavno, seveda s pomočjo že preje omenjenega načina kodiranja.
Opisana je le najnujnejša oprema za začetek dela mikrofilmskega centra. Kasneje se lahko to opremo dopolni z dodatnimi napravami, npr.:
povezavo mikrofilmskega centra z računalnikom
direktno preslikovanje računalniškega outputa povečevanje posnetka na papir formata do A 0
—	preslikovanje knjig in revij
dislocirano preslikovanje dokumentov s prenosnimi napravami itd.
Celotno delo mikrofilmskega centra se odvija pri normalni dnevni svetlobi brez kakršnekoli temnice. Nobena naprava ne pogojuje delo specialnega strokovnjaka.
Mikrofilmska tehnika ima nesporno perspektivo tudi v gospodarstvu. Med koristniki so svetovno najpomembnejše in naj večje firme kot npr.: General Motors, Lockkeed, Ford itd. Uspešno se je uveljavila v komercialnih in tehnično-znanslvenih ustanovah. Zaradi relativno visoke cene opreme se pojavljajo v svetu specialne ustanove, katerih glavna dejavnost so storitve mikrofilmskih uslug.
V	bližnji prihodnosti pričakujemo na tem področju še izredno hiter razvoj in masovnejšo aplikacijo le-tega v gospodarstvu.
Janez Brezovec, dipl. oec.
V zasluženi pokoj
Nizke gradnje organizirale
kuharski tečaj
TOZD nizke gradnje iz Maribora je za svoje delavke, ki so zaposlene v kuhinjah po raznih gradbiščih, priredil kuharski tečaj.
Tečaj je bil organiziran v sodelovanju s Centralnim zavodom za napredek gospodinjstva iz Ljubljane. Omenjeni zavod je pripravil učni program in predavateljico odnosno vodjo tečaja.
Tečaj je bil namenjen predvsem tistim delavkam naših kuhinj, ki si še niso pridobile ustreznega teoretičnega znanja, zato se je TOZD nizke gradnje povezala tudi s Centrom za izobraževanje pri GIF Gradis Ljubljana, da bi si delavke lahko pridobile tudi pravico do PK, ki bi bila uradno priznana. Predavanja in praktični del tečaja se je odvijal na
gradbišču SD-2 v Forminu v novi kuhinji in je trajal ca. 1 mesec.
Delavke so se izpopolnile v teoretičnem in praktičnem znanju in po končanem tečaju polagale tudi izpit iz teorije, v jesenskem roku po preteku 6 mesecev, pa bodo polagale še praktični izpit Tečaj so obiskovale naslednje delavke: Dugi Marija, Petek Anka. Lasič Vera. Veselič An-kica, Turkanovič Hasan, Kelenc Marija, Vaupotič Erika, Cimerman Branka, Geč Marta, Geč Milena.
Vse delavke so uspešno opravile teoretični del tečaja in upamo, da jim bo znanje koristilo pri njihovem praktičnem delu po raznih gradbiščih naše domovine.
Jani Klančar
Pred dnevi je odšla v zaslužen pokoj ena naših najstarejših sodelavk po stažu pri; TOZD Nizke gradnje Maribor MATUS TATJANA.
Svojo službeno pot pri nas je začela v Vuzenici junija 1948. Prvo leto je delala v obračunu osebnega dohodka, že naslednje leto je bila postavljena na delovno mesto blagajnika, katero je vestno in požrtvovalno opravljala vse do upokojitve, to je celih 27 let.
Tako, kot se je selil kolektiv Iz gradbišča na gradbišče dravskih elektrarn od Vuzenice do Ožbalta, tako se je z njim selila tudi naša Tatjana, dokler se leta 1961 nismo dokončno ustalili v Mariboru. Vse dobre in slabe strani življenja po gradbiščih je solidarno preživljala z nami. Mi bilo vedno lahko, posebno prva leta ne, vendar ji je čas, ki ga je preživela kot potujoči nomad z gradbišča na gradbišče, še danes ostal v lepem spominu.
Sodelavci jo poznamo kot požrtvovalno in tovariško. Rada je dajala napotke in nam pomagala. Malokdo, ki gre v pokoj, je tako zdrav in veder, kot je naša Tatjana. V vsej delovni dobi je le dvakrat koristila socialno zavarovanje; prvič delavna nezgoda, drugič pa porodniški dopust.
Z izpopolnjenim znanjem bodo -.krdelc za dobro prehrano naših delav-
Matuš Tatjana
Sama je pred odhodom dejala, da bo svoje preostalo življenje namenila vnuku.
Želimo ji. da bi bila še v nadalje tako zdrava in čila kot do sedaj in nas večkrat obiskala, obenem pa se udeleževala vsakoletnega srečanja upokojenih gradi-sovcev.
Srečno Tatjana!
Katica Z.
NADALJEVANJE S 1. STRANI - NADALJEVANJE S 1. STRANI -
NADALJEVANJE S 1. STRANI - NADALJEVANJE S 1. STRANI - NADALJEVAN
Upravljanje
do nadomestila za osnovna sredstva, ki jih je dala v začasno uporabo.
Pri uveljavljanju razpolagalne pravice prenašajo družbene pravne osebe družbena sredstva na druge družbene pravne osebe, pridobivajo sredstva v družbeno lastnino od imetnikov lastninske pravice, odtujujejo družbena sredstva iz družbene lastnine, dajejo družbena sredstva v zakup, na posod bo ali v zastavo in jih zamenjujejo Temeljne organizacije so originalni nosilci razpolagalne pravice. Druge družbene pravne osebe si pridobivajo to pravico v mejah pooblastil, ki jih imajo na podlagi samoupravnega sporazuma, statuta ali zakona.
Samoupravni sporazum oz. pogodba o neodplačnem prenosu družbenega sredstva, o odtujitvi družbenega sredstva iz družbene lastnine, o dajanju družbenega sredstva v začasno uporabo drugi družbeno pravni osebi, o dajanju družbenega sredstva v zakup ali na posodbo občanu, o zamenjavi družbenega sredstva za drugo sredstvo, ki je družbena lastnina .ali za sredstvo, na katerem je lastninska pravica, se sklene v pismeni obliki.
Glede odgovornosti za obveznosti izvaja osnutek načelo ustave SFRJ, da družbena pravna oseba, vključno tista, ki je v ustanovitvi, odgovarja za obveznosti sredstvi, s katerimi razpolaga.
V samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD v GIP GRADIS Ljubljana je dogovorjena neomejena solidarna odgovornost vseh TOZD za obveznosti podjetja proti tretjim osebam. Za medsebojne obveznosti TOZD in proti tretjim osebam odgovarjajo TOZD neomejeno in solidarno. V firmi podjetja oz. TOZD je tudi označba odgovornosti. Skrajšana označba odgovornosti n. sol. o. je vstavljena v štampiljkah TOZD in podjetja, kar naj služi varnosti pravnega prometa.
Kaj pomeni solidarna odgovornost? Pri solidarni ali nerazdelni odgovornosti gre pravica upniku, da po lastni izbiri zahteva izpolnitev obveznosti od vsakega solidarnega dolžnika — konkretno od TOZD. Pri solidarni obvezi odgovarjajo dolžniki vsi za enega — eden za vse.
Kako je z odgovornostjo v primeru, če se temeljna organizacija izloči iz sestave delovne organizacije?
Če se temeljna organizacija izloči ali če stopi v sestavo druge delovne organizacije kot temeljna organizacija, je delovna organizacija oz la temeljna organizacija odgovorna za obveznosti, ki jih je prevzela do vpisa te spremembe v sodni register.
S posojilom
Ljubljana—Vrhnika itd Vsekakor je težko reči, kdaj bo Slovenika končana, saj je bilo doslej zgrajenih 32 km med Vrhniko in Postojno in 9 km med Postojno in Razdrtim. Na kasnejši čas je prestavljeno nadaljevanje med Razdrtim in Senožečami, medtem ko bomo letos pričeli graditi 11,15 km avtoceste od Dolgega mostu pri Ljubljani do Vrhnike. Ilirika, naša druga 183 km dolga avtocesta od bodočega Karavanškega predora preko Kranja, Ljubljane, Bregane do Hrvaške, ki naj bi kasneje spadala v okvir 1185 km dolge avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti od Karavank do Gevgelije, tudi postaja realna. Srednjeročni program do leta 1980 predvideva pričetek gradnje predora Karavank, tudi odsek od Ljubljane do Kranja je naveden v materialih, kakor tudi tretji pase
Če se temeljna organizacija združi z drugo temeljno organizacijo v novo temeljno organizacijo, je za obveznosti združenih temeljnih organizacij odgovorna nova temeljna organizacija, ki je nastala z njihovo združitvijo.
■ na
za počasni promet med Ljubljano in Novim mestom. Zahodni in južni obvoz Ljubljane se bo vsekakor uspešno vključil v to avtocestno povezavo.
Če malo podrobneje pogledate vse zgoraj navedeno, lahko ugotovite, da bo po tem programu ogromno dela tudi za gradbeno opeia-> tivo in ko kupujemo obveznice, nam mora biti vendar pred očmi to, da bo ta isti denar, ki ga posodimo naši skupnosti, pritekal kasneje dvakratno v naš žep — z vračanjem posojila in preko prevzetih del, ki jih pri vseh teh cestograd-njah tudi za Gradis ne bo zmanjkalo.
Občani lahko vplačajo posojilo naenkrat ali v največ 24 mesečnih obrokih. Obveznice se obrestujejo po 'ilO-odstotni letni obrestni meri, po-
sojilo pa bo odplačano v petin 'etnih anuitetah Prva anuiteta dospe v izplačilo 1 julija 1979. Ker se posojilo vplačuje lahko tudi v obrokih, se bo štel razpis posojila za uspešen, če bo vpisano najmanj 95% od razpisanega zneska in če bo v roku za vplačilo prvega obroka vplačano najmanj 95% njegovega zneska: pri tem slednji ne sme biti manjši cd zneska, ki se dobi če se skupni razpisani znesek deli s številom obrokov V primeru, da vpis posojila ne uspe. bo republiška skupnost za ceste SRS že vplačane zneske upravičencem vrnila s 7.5 % obrestmi v roku 6 mesecev od dneva ugotovitve neuspešnosti.
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tehnični urednik Matija Krnc Tisk Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani — Izhaja mesečno

Zadnji del vozila je možno podaljšati še z 2 m dolgo konzolo
Za atest je bilo potrebnih tudi nekaj preizkusov z različno obtežbo in razporedom tovora
Korak naprej
Čeprav naše podjetje ni toliko vezano na reklamo za prodajo svojih izdelkov kot tovarne oziroma OZD, ki proizvajajo artikle za široko potrošnjo, pa bi morali vseeno posvečati malo več pozornosti naši propagandi.
V ta namen je bil organiziran sestanek s predstavniki vseh TOZD, da bi se pogovorili tudi o tem vprašanju. Ugotovljenih je bilo več stvari, ki so izrednega pomena za našo OZD, saj vse TOZD že lahko ugotavljajo, da se dela zmanjšujejo, še posebno z uvedbo novih plačilnih pogojev. Poslovni uspeh bo zato morda že v bližnji prihodnosti odvisen tudi od naše propagande, za katero pa vemo, da je še v povojih. Vse premalo je v naši OZD tistih ljudi, ki verjamejo, da je temu tako. Vsekakor ne bomo mogli tega urediti čez noč, zato bi bilo potrebno to usklajevati počasi. Gre predvsem za to, da nasproti zunanjim partnerjem nastopamo kot Gradis in ne kot posamezna TOZD. In na tem dejstvu naj bi slonela tudi naša propaganda. Prav to pa je bil tudi glavni sklep omenjenega sestanka.
Za ves Gradis bi se moral izdelati enoten sistem propagande, ki naj ne bi slonela samo na nekaj listih propagandnega kataloga, temveč v poenotenju vseh stvari s katerimi lahko reklamiramo oziroma propagiramo naše podjetje. Tu mislimo tako na ograje okoli gradbišč, pa do barve in napisov na avtomobilih, žerjavih in drugih transportnih sredstvih, v poenotenju vseh papirjev in ne nazadnje tudi vizitk.
Iz priloženega materiala samih prospektov je bilo jasno vidno, da vsaka TOZD sedaj rešuje to po svojih najboljših močeh, saj tovrstnega materiala potrebujejo piecej, predvsem naši obrati, ki v veliki meri izdelujejo tudi izdelke za trg
Želje in volja nekaterih posameznikov torej so, potreben pa je le še pristanek nekaterih naših samoupravnih organov, da bi to akcijo, pa čeprav bolj počasi, končno zaceli izvajati tudi v praksi.
'■tudi te silose bodo zgradili s plezajočimi opaži
lov uspeli
naših konstrukterjev
izdelan nov poiprčkiopnik za prevoz tovorov izjemnih dolžin z možnostjo
teleskopskega spreminjanja dolžine — za registracijo potreben le še atest
Z otvoritvijo nekaj večjih gradbišč (TE Šoštanj IV, NE Krško, Cementarna Anhovo, HE Srednja Drava II) se je vse bolj pojavljal problem prevoza najdaljšega 22 m dolgega armaturnega železa. Na predlog in naročilo SPO, ki opravlja tovrstne prevoze so v strojno konstrukcijskem biroju hitro zagrabili za delo. Projekti so bili kmalu gotovi in na vrsto so prišli delavci ljubljanskih kovinskih obratov, ki naj bi na papir prenesene misli in po izdelanem projektu izdelali zgornji del polpri-klopnika, saj je bilo podnožje standardno in kupljeno pri Vozilih v Gorici.
dopustna dolžina polpriklopnika, ko ni potrebno spremstvo 16,5 m. S tem so naši strokovnjaki rešili dva problema hkrati, saj je z možnostjo prilagajanja dolžine polpriklopnika omogočen prevoz tovorov izjemnih dolžin, za katere je potrebno spremstvo, medtem ko tega pri skrčenem stanju polpriklopnika ni potrebno.
Polpriklopnik je na makadamskem poligonu že opravil nekaj poskusnih prevozov z različno razporeditvijo tovora, tako da so lahko strokovnjaki iz Inštituta za metalne konstrukcije, ki so tudi sodelovali pri
izdelavi varilnih načrtov opravili meritve mehanskih napetosti pri različnih obremenitvah. Vse te meritve so bile namreč potrebne za atest vozila, ki mora biti priložen tehnični dokumentaciji za registracijo vozila.
Vsekakor je novoizdelani polpriklopnik ponoven dokaz uspešnega sodelovanja Gradisovih konstruktorjev in TOZD še posebno SPO s svojimi strokovnjaki in KO iz Ljubljane, ki sta vsak po svojih močeh prispevala, da se je Gradisov vozni park povečal še za eno prepotrebno vozilo.
Pri konstrukcijski izvedbi so za vzdolžne teleskopsko raztegljive nosilce uporabili škatlaste profile, na te pa so privariii mrežo nosilcev nala-galne ploščadi. Na koncu prikolice se lahko izvleče še 2 m dolga konzoina podpora, tako da je možen prevoz tudi najdaljšega armaturnega železa. Pa še nekaj tehničnih podatkov novega polpriklopnika:
— nosilnost 22 ton
— možnost teleskopskega podaljšanja 4 m + 2 m
— dolžina polpriklopnika v skrčenem stanju 14 m
— dolžina polpriklopnika v raztegljivem stanju 18	+2m
— dolžina polpriklopnika v skrčenem stanju z vlačilcem 16,3 m.
Posebno zadnji podatek veliko pomeni pri tovrstnih prevozih, saj je Maksimalno raztegnjen priKlopmU
V Anhovem s polno paro
Zadnje naše poročilo s tega gradbišča je bilo še takrat, ko so naši jeseniški delavci zaključevali dela na prvih dveh silosih. Le nekaj mesecev za tem se je podoba povsem spremenila. Skoraj ni več videti silosov, saj je okoli že zmontirana oprema, ki jo tak gigant, kot je ta tovarna, potrebuje.
Težko je doumeti veličino celotnega objekta, dokler ne splezaš na hrib onkraj Soče. V dolžini skoraj celega kilometra se razteza tovarna, ki bo prav kmalu dajala milijon ton cementa. Od predelane surovine do končnega izdelka je dolg postopek. In prav toliko meri tudi nova tovarna po svoji dolžini, saj ji skoraj ne vidiš konca. In da bi tovarna začela obratovati v predvidenem roku trenutno skrbi kar osem podjetij. Nekaj je tudi tujih, saj je veliko opreme uvožene, predvsem iz CSSR. Med temi OZD, ki še vedno delajo na tem velikem gradbišču je tudi naša TOZD GE Jesenice.
Po uspešni izvedbi nekaj objektov trenutno delajo na drugi bateriji si-
losov, ki bodo nekoliko nižji od prvotnih, saj bo najvišji visok 62 m, ostala dva pa bosta še za 5 m nižja. Tako bo drugi visok 57 m in tretji 52 m. Medtem ko prva dva že lezeta v višino, se za tretji silos betonira temeljna plošča. Pri tem je bila nosilnost ta! že toliko slabša, da so morali uvrtati kar 93 pilotov. Pri prvih dveh pa je nekoliko več podložnega betona. Takšna kot bo na koncu razlika v višini je tudi pri sedanji gradnji, saj so na prvem silosu delavci betonirali že stene na višini 10,5 m in tudi že pripravljali za betoniranje plošče na tej višini, pri drugem pa so betonirali šele drugo polje na višini 6,5 m.
Poleg del na silosih pa naši delavci opravljajo dodatna dela. Pri tretjem silosu bodo prav zdaj postavili tretji žerjav, tako da bo ime! /sak silos svojega. S tako organizacijo bo mogoče hitro napredovati tako, da bi bili v predvidenem roku gotovi. Poleg betonaže delajo še nekaj izko-nov in sicer za pakirnico pri železniških tirih, tako da bodo kmalu za-
čeli tudi z izgradnjo tega objekta. Tudi na trafopostaji, ki je sicer že gotova, se opravljajo še razna manjša dela,
Malo več dela je še na objektu F-3 mitnici surovin, kjer se betonirajo fasadni stebrički, ter montira kabina za elevator, istočasno pa se izvaja tudi finalizacija objekta,
Za vagonsko stresališče geološki zavod vrta in betonira šele pilote, tako da bodo naši delavci začeli z izkopi in gradbenimi deli šele čez čas.
Tudi na elektrofiltrih je še nekaj naših delavcev, kjer se izvajajo jaški in stopnišča.
Dela je torej še dovolj, tako da bodo naši delavci kar še nekaj časa v dolini Soče, kjer ob prvotni tovarni Salonit raste nova in moderna tovarna, ki bo zadostila mnogo želja gradbenikov in domačinov Prvim bo postregla s svojimi izdelki, drugim pa omogočila delo. zaslužek in s tem zagotovila boljši kos kruha.
išllisiiiik .........


Dolina Soče je v Anhovem povsem spremenila svojo podobo
:v.
K,
Boj proti kajenju
Kaj pravijo v slovenski
skupščini
V slovenski skupščini je bilo postavljeno tole vprašanje: »Kaj so pristojni organi storili za boj proti kajenju? Ali naš delovni človek in mladež ne zaslužita, da ga pred tem zaščitimo z zakonom — če ne drugače, vsaj v zaprtih prostorih (sejnih dvoranah, čakalnicah itn.)?«
Odgovor je bil takle: »23. skupščina Svetovne zdravstvene organizacije, ki je bila maja 1970. leta, je ugotovila: .Obolenja, ki so v zvezi s kajenjem, so v razvitih deželah tolikanj pomemben vzrok invalidnosti in prezgodnje smrti, da je mogoče v teh deželah s kontrolo kajenja storiti za zboljšanje zdravja in podaljšanje življenja več kot s katero koli drugo posamezno akcijo na celotnem področju preventivne medicine.
Kajenje ]e zdravju škodljivo in lahko tudi nevarno. Prav iz varnostnih razlogov, da bi preprečili požare in eksplozije, je prepovedano kajenje na najrazličnejših delovnih mestih ali v določenih prostorih in na bencinskih črpalkah.
Kajenje očitno vpliva na organizem kadilcev, z vdihavanjem zadimljenega zraka pa so izpostavljeni proti svoji voiji tem vplivom tudi nekadilci. Iz teh in iz varnostnih razlogov je že prepovedano ali omejeno kajenje v mnogih primerih — v javnem prometu, v določenih prostorih zdravstvenih. varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacij, v dvoranah kulturnih ustanov in drugod Omejitve so sprejeli njihovi samoupravni organi ali pa so jih uvedli poslovni organi in strokovne službe. Dober zgled se širi, saj sprejemajo ustrezne sklepe tudi drugi organi in organizacije, ki sklicujejo seje in zborovanja. Sočasno so sprejeli tudi ukrepe in rešitve, ki omogočajo kadilcem v posebnih prostorih zadovoljiti njihove potrebe.
To prakso je treba podpreti; vsi samoupravni dejavniki naj bi v svojih prostorih in aktivnostih uveljavljali ukrep v prid zdravja delavcev in občanov ter varovanja splošne in zasebne lastnine. Sprejeti morajo ustrezne pravilnike ali sklepe in določiti prostore ali možnosti za kajenje, ter preudariti, kako to vpliva na počutje in storilnost ljudi. Ni prav, da si morajo nekadilci prizadevati za zdravju primerne delovne ali bivalne pogoje.
Prav posebnega pomena je vzgoja. Z obžalovanjem ugotavljamo, da se je kajenje zelo razširilo med mladino in celo v šolah Vzgojne naloge imajo vsi družbeni dejavniki, torej tudi vsaka organizacija združenega dela in družbena organizacija S pomočjo RTV ni dovoljeno reklamiranje tobačnih izdelkov. Tobačni izdelki pa nimajo opozoril glede kakovosti in sestavine izdelkov, kot jih imajo zdravila.
Nedvomno je mogoče priporočila mnogo dosledneje in širše upoštevati na delovnih mestih in v javnih prostorih, kakor to moremo sedaj ugotoviti. Pobude za sprejem zakona o tem nismo prejeli in se tak zakon ne pripravlja Zakon o varstvu pred onesnaževanjem zraka pa to področje ne obravnava. Prav zato vas telimo seznaniti s priporočili 23 in 24. skupščine Svetovne zdravstvene organizacije vsem vladam in zdravstvenim organom in z informacijo, ki .jo je pripravil republiški zavod za zdravstveno varstvo.
Pričakujemo, da bo informacija spodbudila širšo javnost in samoupravne dejavnike, da ustrezno ukrepajo.«
Kaj pravijo v svetovni zdravstveni organizaciji
Tobačni dim vsebuje snovi, ki povzročajo raka ai pa ga pospešujejo. Dim pipe in cigar je enako strupen kot dim cigaret. Na psih, ki so prisilno inhaiirali cigaretni dim, so ugotovili tipične rakaste tvorbe v prsih. Pri človeku je pri težkih kadilcih nevarnost obolenja za pljučnim rakom 30—50-krat večja kot pri nekadilcih. Danes že lahko govorimo v svetovnem merilu o epidemiji pljučnega raka, ki se stalno širi. Hkrati vpliva na porast obolenj za pljučnim rakom tudi onesnažen zrak.
Nikotin močno učinkuje na srce. Epidemiološke raziskave so pokazale, da je smrtnost zaradi ishemičnega srčnega obolenja — za to boleznijo umre tretjina vseh moških med 35. in 64. letom starosti —■ večja med kadilci kot med nekadilci, da se povečuje s številom cigaret in da je nižja pri tistih, ki nehajo kaditi.
S kajenjem je povezano tudi pogostejše obolenje za naslednjimi drugimi boleznimi:
—	peptičnim ulkusom
—	rakom ustne votline, grla in požiralnika
—	rakom sečnega mehurja.
Možne so tudi različne komplikacije v nosečnosti ter v razvoju otrok pri ženah, ki kade.
Kakšne ukrepe predlagajo
Kadilcem na primer, ki ne morejo povsem prenehati s kajenjem
—	kar je najbolje za preprečenje posledic — svetujejo, da:
—	manj kadijo,
—	manj inhalirajo,
—	puščajo daljši ogorek,
—	potegnejo manj dima iz vsake cigarete,'
—	jemljejo cigarete med posameznimi vdihi iz ust.
Koristno bi bilo, ako bi vse države uvedle redne analize različnih vrst cigaret tako, da bi lahko potrošniki izbirali med najmanj škodljivimi.
Mnogo držav je prepovedalo oglaševanje cigaret. Mnogo držav je uvedlo obvezna svarila na cigaretnih škatlah. V ZDA na primer mora vsaka škatla ali zavitek cigaret nositi naslednje obvestilo:	-Svarilo:
zdravnik je ugotovil, da kajenje cigaret škoduje vašemu zdravju.«
Nekatere države so prepovedale kajenje v kinodvoranah, gledališčih, javnih prometnih sredstvih, šolah, delovnih mestih in bolnišnicah.
V primerjavi z neznatnimi koristmi. ki jih nudi kajenje za lajšanje trenutkov stresnih situacij, je škoda. ki jo povzroča, neprimerljivo večja
Nekadilce je potrebno zaščititi s
prepovedjo kajenja v javnih krajih, kat ima kot stransko posledico še ta pozitivni učinek, da kadilci manj kadijo in da postajajo vedno bolj osveščeni glede škodljivosti kajenja.
Samoupravljanje v Indiji
Konec maja je center za izobraževanje organiziral predavanje o samoupravljanju v Indiji, namenjeno mladincem skupnih služb in učencem iz Doma v Kvedrovi ulici v Ljubljani.
Predavanju sem prisostvoval tudi Cithy iz Calcutte, vzpodbudila. Pro-sam in naj povem, da je vse nas že davatelj je poudaril, da soodločanje sama tema predavanja, prav tako delavcev pri upravljanju podjetij v tudi predavatelj dr. prof. Krishna Indiji ni mlado, temveč sega začetek
prof. dr. Krishna Cithy iz Calcutte
Stran 5 * »GRADISOV VESTNIK«
Nekatera priporočila svetovne zdravstvene organizacije
Bolj kot neugodne učinke kajenja, je treba poudarjati ugodne učinke nekaj en j a.
Posebne vzgoje morajo biti deležne osebe, ki so najbolj pimerne za širjenje informacij.
Poudariti je treba pravice nekadilcev, zlasti otrok in nosečih žena, da jih zaščitimo pred nehotenim izpostavljanjem tobačnemu dimu
Zdravstveni delavci bi morali sami predstavljati vzgled in tudi s tem vplivati na paciente proti kajenju.
Na tobačne izdelke bi morali natisniti svarila o škodljivosti kajenja ter podatke o vsebini katrana, nikotina in ogljikovega monokšida v njih.
Povečati takse in davke na cigarete in s tem zmanjšati njihovo potrošnjo.
Preprečiti prodajo tobaka otrokom in mladoletnikom.
Sprejeti pravilnike za zaščito nekadilcev na delovnih mestih.
Jasno določiti prostore za nekadilce tako, da so vsi porabniki na jasnem. da je kajenje prepovedano.
Zaščititi majhne otroke pred kadilci!
Določiti stroške, ki so v zvezi s kajenjem in njegovimi škodljivimi posledicami.
Te številke bi morale biti osnova za načrtovanje, ocenitev in financiranje programov za borbo proti kajenju
Marx bi mogoče zaključil: »Nekadilci vseh dežel — združite se!«
Ali se bojevati proti kajenju tudi v Gradisu?
Najbrž da. Morda bi za začetek resda kazalo najprej omejiti ali povsem preprečiti kajenje:
—	na sestankih posebej v zaprtih prostorih:
—	v zaprtih delovnih prostorih (pisarnah), kjer delajo nekadilci:
—	z opozorilnimi napisi: »Kajenje nezaželjeno« ali »Prosimo, da ne kadite!« ali »Hvala, kei ste se vzdržali kaj en j a.«
—	na delovnih mestih, na katerih kajenje ovira normalno delo (šoferji težkih vozil med vožnjo, ročno prenašanje bremen, hkratno uporabljanje obeh rok in na podobnih delovnih mestih);
—	na delovnih mestih, nevarnih za zdravje in nesreče (bencinski hlapi npr.);
—	kajenje v domovih vajencev;
—	povsod tam, kjer se večina nekadilcev opredeli do boja poti kajenju tako, da kadilce prepriča, naj ne kadijo v njihovi neposredni bližini.
Predlagam, da se delavski svet podjetja opredeli do tega humanega vprašanja človekovega zdravega delovnega okolja. V primeru pozitivne opredelitve predlagam, da se sestavi osnutek pravilnika za zaščito nekadilcev na delovnih mestih
Večina podatkov je vzetih iz publikacije svetovne zdravstvene organizacije: Smoking and ils Effects on Health. Report, of a VVHO Expert Committee, Geneva 1975.
S. U.
nekako v prvo petletno obdobje po drugi svetovni vojni in se stalno razvija, izpopolnjuje. Posebno pozornost vseh nas je pritegnilo poglavje o političnih strankah, problematiki študentov in izobraževanju delavcev.
Po končanem predavanju je predavatelj odgovarjal na vprašanja, ki smo mu jih zastavljali. Vprašanj je bilo veliko in med njimi je bilo tudi naslednje, ki je naše že razigrano razpoloženje še poboljšalo. Nekdo od učencev je vprašal zakaj v Indiji ne jedo govejega mesa Pa mu je gospod Krishna Cithy odgovoril, da je v času študija v Sarajevu jedel goveje meso, ker je pač to meso jugoslovanskih krav ne pa indijskih, ki so svete.
Ne smem pozabiti še dr. prof. Možino, ki je skrbel., da smo vsi razumeli predavanje, saj je prevajal predavateljeve besede iz angleškega jezika.
V pogovorih med predavanjem in z našimi vprašanji smo ugotovili, da je samoupravljanje v Indiji nekoliko drugačno kot pri nas. Skupni cilj obeh sistemov samoupravljanja pa je enak, saj se oba zavzemata za neposredno oblast delavcev nad proizvajalnimi sredstvi.
m

m
m
*
VVIR LERNEN DEUTSCH 85 Lektion
Tremibar zusammengesetzte Verba in Nebensatzen. (Ločljivo sestavljeni glagoli v odvisnih stavkih). In solehen Nebensatzen, in denen das Verinim immer am Ende steht, wird das trennbare Vorvvort vom Verbum nicht getrennt. (V odvisnem stavku, v katerem stoji glagol vedno na koncu, se ločljiva predpona ne deli od glagola).
Z. B.
Ich \veiss es: Er steht zu spat auf.
Ich vvciss, dass er zu spat aufsleht.
Ich hoffe, dass er rechtzeitig ankommt.
Ich vveiss, dass der Autobus dort anhiilt.
Er kam nicht. Er reiste ab.
Er kam nicht, denn er reiste ab. (Das Bindewort »denn« beglnnt einr i Hauptsatz)
Er kam nicht, weil er abreiste.
Ich vvar troh, weii sie zuriickkam.
Sle war nass. vveil sie den Regensehirm nicht mitnahm. Gebrauchen Sie foigende tremibar zusammengesetzte Verba.
a)	in kausalen Nebensatzen und
b)	in — dass — Satzen: Nadi folgendem Beispiel:
Steigen Sie ein, weil der Zug bald abfahrt.
Ich vveiss, dass der Zug bald abfahrt.
1 Wir konnen nicht ausgehen — der Regen hort nicht auf.
2.	Ich vvar enttauscht — er sehlug meine Bitte ab.
3.	Sie ist in Sorgen — Sie kommt mit ihrem Geid nicht aus.
4.	Niemand kennt ihn — er sfelit sich ja niemandem vor.
5.	Ich vvar sehr troh, dass (mir der Schaffner einen Platz an-vveisea).
6.	Ich vvar erfreut — (er zuruckkommen).
7.	£ch vvar iiberrascht — (sie mir so schdne Biicher mitbringen).
8.	ich »var iraurig — (man mieh nicht einladen).
Das Plusguampcrfekt und sein Gebrauch!
Mein Freund besucbt mich heute.
Er ist gestern von einer Ian-gen
Reise zuriickgekommen.
Er kam gestern von einer lan-gen.
Reise zuriick.
Die Ilandlung im zvveiten Satz (Perfekt oder Imperfekt) ereig« nete sich vor der Handiung im trsten Satz (Prasens).
Ich kaufe mir jetzt einen neuen Anzug, meinem Vater Geld bekommen. dem ich habe heute von meinem Vater Geid bekommen. denn ich bekam heute von
Perfekt und Imperfekt vor Prasens
Heute hat mieh mein Freund
besucht.
Heute besuchte mich mein Freund
Er vvar gestern von einer !an-gen Reise zuriickgekommen.
Ich habe heute einen neuen Anzug gekauft.
ich kaufte heute einen neuen Anzug,
denn gestern Hatte mir mein Vater Geid geschickt.
Die Handiung im zvveiten Satz (PIusquamperfekt) ereignete sich vor der Ilandlung im ersten Satz (Perfekt oder Imperfekt).
Piusquamperfekt vor Perfekt oder Imperfekt Man biidet das l‘Eusqtiamperiekt mit dem Imperfekt von »ha-ben« oder »sein« and dem Partizip Perfekt:
Imperfekt von	plus Partizip Perfekt ist PIusquamperfekt
Einige Beispiele: Die Mutter findet die Handschuhe in der Schublade. Fritz hat sie in die Schublade gelegt.
Die Mutter fand (hat gefunden) die Handschuhe in der Schublade. Fritz hatte sie in die Schublade gelegt.
Bildcn Sie foigende Satze und gebrauchen Sie Imperfekt (Perfekt) oder PIusquamperfekt!
1.	Ich fahre mit meinen Freunden an einen See. Sie — mich gestern (einladen).
2.	Mein Freund ist zu spat ins Kino gekommen. Der Film — schon (anfangen).
3.	Ich bin heute miide. Ich — gestern mit meiner Familie den Geburtstag meines Vaters (feiern).
4.	Peter komite meine Adresse nicht lesen. Ich — sie sehr undentiich (schreiben).
5.	Die Dame komite ihre Freundin nicht anrufen. Die Freundin — ihr ihre Telefonnummer nicht (geben).
6.	IJnsere Kohlen fiir den Winter lagen im Keller. VVir — sie schon im Herbst (kaufen).
7 Meine Schuhe vvaren sauber. Ich — sie schon (putzen).
8.	Ich habe keine Fehler gemacht. Ich — die Grammatikregeln gut (iernen).
9.	Mein Freund schickte mir gestern Guld. Ich — ihn neulich <>, darum (bitlen).
Die glciche Zeitfoige gilt natiirlich auch in den Nebensatzen. In der nachstcn Lektion folgen einige Cbungen.
Wbrter — besede
anhalten (ie, a) — ustaviti se nass — moker r Regensehirm — dežnik enttauscht — razočaran abschiagen (u, a) — odbiti luskommen mit (a, o) — izhajati iz
sich vorstellen — predstaviti se
r Schaffner — sprevodnik anvveisen (ie, ie) — nakazati uberrascht — presenečen mitbringen (a, a) — prinesti s seboj
traurig — žalosten s Plusquamperfekt — predpretekli čas
sich ereignen — dogoditi se e Handiung — dejanje e Schublade — predal miide — utrujen r Geburtstag — rojstni dan feiern — praznovati undeutlich — nerazločno sauber — čeden, čist neulich — nedavno e Zeitfoige — časovno zaporedje
P. D. Na predavanju je bilo postavljenih veliko zanimivih vprašanj
/


Jekleno konstrukcijo montirajo delavci Metalne, medtem ko bodo vsa gradbena dela opravili naši jeseniški delavci
Največji tovrstni objekt v Sloveniji bo sprejel prve učence že v šolskem letu 1977/78 — v objektu s 5000 mr površine bo združenih več šol — Gradbena dela izvaja TOZD GE Jesenice
Predolgi In
premalo pripravljeni sestanki
zaviralo aktivnost oosameznlkov
Sestanek je trajal več kot pet ur. Navzoči so se nervozno posedati sem in tja — razprave med tremi člani pa ni in ni hotelo biti konca.
Tak in podoben sestanek zavira aktivnost posameznikov. Udeleženci na sestanku postajajo pasivni in nezainteresirani Ob temu pa se pogovarjamo, da ie sestankov preveč in da ne delamo drugo, kot sestankujemo Res je, da je mnogo sestankov in tudi v prihodnje jih ne bo manjkalo. Saj ndša demokratična družbena ureditev zahteva veliko skupnega dela, sodelovanja in sporazumevanja. Zahteva pa tudi splošno obveščenost sodelujočih o vseh problemih poslovanja in gospodarjenja, kajti le tako lahko delavci in delegati resnično odločajo o celotni problematiki.
Tudi naši sestanki bodo morali biti v bodoče krajši, dobro organizirani in vsebinsko bolj pripravljeni. To seveda velja tako za tiste, ki sestanke vodijo in pripravljajo, kut za tiste, ki so zmožni ure in ure razpravljati Vsak udeleženec na sestanku sicer mora imeti možnosti izražanja in primerjanja svojih stališč skupno ciljem — ali vse skupaj se ne more viečj v nedogled. Racionalnost mora biti prisotna tudi na sestankih.
Ob tem so razpravljali na zadnjem sestanku ZK skupnih služb, ter na razširjeni seji IO konference sindikata Gradisa.
Mnenja o organizaciji in vodenju sestankov so bila prisotna tudi na seminarju za tehnično strokovne kadre v Portorožu. Ob zaključku seminarja so udeleženci izpolnili še posebno anketo.
Vprašalnik je izpolnilo 214 strokovnjakov, odgovori pa so bili naslednji:
Večina anketirancev je bilo mnenja, da so naši
sestanki mnogo predolgi in dostikrat tudi premalo pripravljeni.
Sestanek ali zbor delavcev, ki traja več kot dve uri postaja za večino navzočih nezanimiv. Ljudje radi prisostvujejo sestankom, če je le ta zanimiv in material za razpravo pravočasno in vnaprej dostavljen tako, da imajo dovolj časa, da istega prečitajo in preštudirajo.
Glede pravočasne obveščenosti o sestanku pravi 63 °/ii anketirancev, da so obveščeni do 3 dni pred sestankom, 28% jih je obveščenih 5 do 7 dni prej, ostali na vprašanja niso odgovorili.
50% anketirancev meni, da so dnevni redi sestankov preobširni.
Vzroke, da se ljudje ne udeležujejo sestankov v večjem številu, pripisujejo nezainteresiranosti in preobremenjenosti z delom.
Na vprašanje ali menite, da so sestanki dobro pripravljeni, jih je le 14 % odgovorilo z da, ostali pa so izrazili, da so sestanki le delno ali slabo pripravljeni, kar je pripisati slabi pripravi ali neustreznemu gradivu.
Na sestankih se redno oglaša 20 % anketirancev, 61% včasih, ostali pa na sestanku še nikoli niso spregovorili nobene besede.
Glede izvajanja sklepov jih 48 % meni, da se sklepi vedno izvršijo, 51 % pa pravi, da sprejetih sklepov ne tolmačijo delavcem, ali pa se sploh ne realizirajo. Kot vzroke navajajo, da osebe, ki bi morale sklep izvršiti, za to niso zainteresirane. Drugi spet trdijo, da so sklepi preveč posplošeni, oziroma niso postavljeni roki do kdaj in kdo mora sklep izvršiti.
L. C.
Se pred potresom, ki je v zadnjem času vznemiril Tolmince, je bilo pomanjkanje šolskih objektov na tem področju izredno pereče. Ob tej nesreči je bilo onesposobljenih dodatno še nekaj šolskih poslopij, tako da je bila načrtovana šola še bolj potrebna. Morda bodo ravno ie okoliščine privedle do tega, da se bo položaj na Tolminskem bistveno izboljšal. Sklad za izgradnjo šol pri občinski izobraževalni skupnosti v Tolminu se je znašel v slepi ulici pri zagotavljanju sredstev za ta objekt. Zato so ga načrtovali v dveh fazah, saj zagotoviti 7.7 mia din ni kar tako. Dobili so odobrenih 3.3 mia din, razlika 2.7 mia din za prvo fazo pa bo v kratkem urejena s posojili preko zavarovalnice Sava Za drugo fazo izgradnje se predvideva, da bo dala AP Vojvodina kot prispevek za pomoč Posočju
Ob zagotovljenih finančnih sredstvih je jasno, da se tudi za mlade rodove na Tolminskem obetajo boljši časi in da se jim ne bo potrebno voziti v oddaljeno Novo Gorico. Šolski objekt bo namreč spravil »pod svojo streho« kar več šol, saj bodo poleg učencev osnovne šole od 5.—8 razreda v njej dobili prostor tudi dijaki srednjih šol in sicer: učiteljišča, gimnazije, ekonomske in poklicnih šol. Za vse te bodo zagotovljeni prostori v I. fazi izgradnje, medtem ko bodo v II. fazi izgradnje dobili svoje mesto tudi mali šolarji, to je predšolski otroci in pa učenci od 1.—4. razreda osnovne šole Za pouk v tej šoli bo na razpolago .kar 40 učilnic in večnamenski prostor. V polni zase,-denosti vseh učilnic bo tako pri pouku kar 1053 učencev. Za drugo fazo bo zgrajenih še 12 učilnic. Poleg šolskega objekta bodo učenci še posebno veseli telovadnice, saj je telovadba na vseh šolah najbol j priljubi len predmet Pri tem je potrebno poudariti, da projektant prof Dušan Mnš-kon, dipl. inž arh ni skoparil s prostorom. saj je telovadnica izjemnih velikosti v izmeri 36 X 65 m.
Konstrukcijsko bo objekt montažna jeklena konstrukcija, za katero so naši delavci že izdelali vse temelje.
Objekt bo deloma tudi podkleten, sicer pa bo šolski objekt enoetažen. Skupno bo uporabne površine tako šole kot telovadnice kar 5.000 m2. Montažno jeklene konstrukcije izvajajo delavci Metalne iz Maribora, medtem ko bodo predelne stene in ostala gradbena dela izvajali naši delavci iz TOZD GE Jesenice.
O dosedanjih že izvršenih delih nam je nekaj več povedal še vodja gradbišča Janez Zupan: »Po začetnih pripravljalnih delih z organizacijo gradbišča smo prešli na izgradnjo temeljev za jekleno konstrukcijo in betoniranje za tisti del šolskega objekta, ki je podkleten. Tudi nekaj predelnih sten je že zabetoniranih tako da sum bili s pianom kar na tekočem čepiav smo imeli nekaj problemov ? dostavo projektov. Sedaj smo začeli še / opažanjem plošč, tako da bomo že kmalu začeli betonirati prvo ploščo na koti 0 00. Istočasno pa imajo delavci Metalne nekaj težav z montažo jeklene konstrukcije, ki je ponovno pogojena s pomanjkanjem projektov Višina posamezne etaže rta šolskem objektu bo 3.60 m. medtem ko bo višina telovadnice 11 m. Streha obeh objektov tako šolskega m telovadnice bo ravna, tako da bomo uporabili črno kritino Zaradi dobre izolacije. Morda je majhna pomanjkljivost pri telovadnici, da bo zaradi majhnih oken premalo dnevne svetlobe in bo tudi podnevi potrebna še umetna svetloba. Objekt bomo v prvi fazi zgradili po programu, tako da bodo v naslednjem šolskem letu lahko že obiskovali dijaki in učenci vseh šol Ob pravne sni .zagotovitvi sredstev tudi za 11 fazo pa bo zgrajena tudi ta Tako hi bili Tolminci preskrbljeni vsaj s šolskimi obtekti, če jih je že naravna katastrofa postavila v položaj da nekateri nimajo še primerne strehe nad glavo.«
mk
e vedno delamo v IMV
j	In fr iinMIlii...^


'

Objekt bo imel 55 stebrov
debel in 6 m visok, dolg pa je 150 m in nato podaljšan še za 120 m. Na gradbišču delajo seveda z žerjavom, ki ga imajo postavljenega na sredini gradbišča. Ko delajo plošče, se z rastočo ploščo pomika tudi žerjav proti robu gradbišča.
Pred novomeškimi Gradisove! je še priprava uvoznega tira, ki ima tudi oporne zidove, na njih pa leži 0.5 m debela plošča. Ob t. i. Karlovški in Zagrebški cesti delajo tudi kanalizacijo.
Na gradbišču je zaposlenih prioliž-no 100 ljudi, ki svoje delovne naloge opravljajo vestno, malo jim včasih ponagaja Ie dež. Z deli na hali bodo končali 15. julija letos.
Približno pred pol leta smo obiskali naše gradbišče v Novem mestu in takrat se nam je zdelo, da poleg' vseh tistih objektov, ki so bili zgrajeni za tovarno IMV, ni mogoče postaviti še kakšnega večjega v bližini. Sedaj po šestih mesecih pa smo videli, da je bilo očitno še dovoij prostora, saj poleg »presernice« že raste nov objekt.
Nova hala za IMV poleg lani dograjene presernice ima 11,700 m2 površine. Približno polovica te je podkletena. in sicer 4800 m< Višina kleti je 6 m. Objekt ima 55 stebrov, armature pa bo tu približno 270 t, Povozit je precej masiven, saj je 2 m
*!
• f
^fed kratkim nas je obiskala delegacija RO sindikata gradbenih "elavcev iz Srbije
Nova hala bo imela 11.700 m2 površine
Večji del opreme je iz ČSSR
Del objekta bo podkleten
Humoreska
Demokratični centralizem v zgodovini delavskega gibanja
10.	kongres ZKJ in 7. kongres ZKS sta temu vprašanju posvetila posebno pozornost in načelo demokratičnega centralizma je konkretno vsebovano tudi v obeh statutih. Vendar demokratičnega centralizma ne smemo videti samo v tistem poglavju, ki konkretno o tem govori, ampak moramo statut v celoti brati in razumeti skozi načelo demokratičnega centralizma.
»Načela demokratičnega centralizma temeljijo na demokratični metodi v pripravljanju in sprejemanju stališč, upoštevanju znanstvenih spoznanj, svobodnem izražanju, soočanju in boju mnenj v enakopravni, demokratični in načelni razpravi, kar onemogoča, da bi ožje skupine ali manjšine vsiljevale svojo voljo drugim.« Menimo, da je to temeljna in najpomembnejša osnova, na kateri se načela praktičnega centralizo ri se načela demokratičnega centralizma uveljavljajo v statutu ZK in njenem praktičnem delovanju. Demokratična izmenjava in boj mnenj je tisto načelo, ki je tudi v program ZKJ postavljeno kot osnova vodilni idejnopolitični vlogi ZKJ, kot avantgardi delavskega razreda v njenem boju politično in ekonomsko osvoboditev.
Ce se demokratična vsebina tega načela Kaže v tem, da član zveze komunistov postane subjela v oblikovanju, sprejemanju, izvajanju m preverjanju politike ZK, je druga stran tega načela v obvezi slehernega člana, organizacije ali organa, tudi tistih, ki se s sprejetim stališčem ali sklepom ne strinjajo, da jih dosledno izvajajo. Vendar so ti istočasno dolžni, da nenehno opozarjajo člane, organizacijo in organe zveze na negativne posledice sprejetih stališč in to podkrepijo z argumenti, s katerimi lahko dosežejo tudi spremembo sprejetega stališča, če se to pokaže za potrebno. Mislim, da je to načelo prisotno skozi ves statut Kaže se v moralnopolitični vlogi, v organizacij sko-politični, kadrovslto-politični vlogi ZK, kakor tudi v vseh drugih odnosih, ki vladajo znotraj zveze komunistov.
Načelo demokratičnega centralizma pa samo po sebi še ne zagotavlja enotnosti akcije Zveze komunistov, ampak je za njegovo dosledno uresničevanje potrebna tudi zavestna idejna usposobljenost slehernega komunista, da bi pravilno razumel in tolmačil politiko in cilje zveze komunistov.
Najširše in pravilno razumevanje načela demokratičnega centralizma pa onemogoča tudi takšne deformacije, ki se kažejo »v poskusih, da bi to načelo izrabili kot sredstvo pritiska za zagotovitev monopola političnega odločanja v ozkih krogih, za samovoljo in neodgovornost za rezultate politike«. Poleg tega pa premajhna zavzetost idejno usposobljenih članov, ter prešibka idejna raven drugih, lahko povzroči poenostavljanje demokratičnega centralizma v formalni demokratični postopek, ki privede še do mnogih drugih odklonov v ZK in družbi kot celoti. Prav zato v zadnjem času posvečamo posebno pozornost nenehnemu idejnemu in akcijskemu usposabljanju komunistov. Sleherni član naj bi spoznal temelje marksistične teorije v neposredni zvezi z našo samoupravno socialistično prakso, z razstavljanjem in zopetnim sestav-
Ce torej hočemo demokratični centralizem privesti v sleherno sredino je pomembno »demokratično oblikovanje politike, kot pogoja za idejno in akcijsko enotnost zvez-; komunistov«, kajti le delovanje preko celotnega članstva, ko je vsak neposredno udeležen pri oblikovanju in sprejemanju stališč, bomo lahko dosegli tudi maksimalne rezultate, saj bodo tisti, ki so sklepe oblikovali in sprejeli tudi neposredno zainteresirani za njihovo uresničevanje. Več članov torej sodeluje v fazi sprejemanja stališč, več jih bo neposredno sodelovalo pri izvajanju in bodo za to objektivno zainteresirani, saj gre
za njihova stališča in ne za nekaj kar pride od zgoraj.
Dober primer za takšno uveljavljanje demokratičnega centralizma v delovanju ZK je aktivnost komunistov pred minulimi kongresi, ko so jugoslovanski komunisti skozi temeljito razpravo oblikovali takšne sklepe in stališča, ki pomenijo enotno in konkretno akcijo.
Rezultati demokratične predkongresne aktivnosti, se kažejo predvsem v enotnosti stališč in sklepov kakor tudi v enotni akciji komunistov v pokongresnem obdobju, ko so se dosledno lotili nekaterih pomembnih akcij v preoblikovanju temeljnih družbenih odnosov.
Pri tem je pomembno povedati nekaj tudi o osebni odgovornosti članstva, kritiki, samokritiki ter nasploh o takšnem osebnem delovanju komunista, ki pomeni temeljni člen v verigi idejne in akcijske enotnosti ZK na načelih demokratičnega centralizma.
»Moralnopolitična vloga je neločljiva sestavina vseh drugih vlog zveze komunistov, organizacij sko-politične in idejnopolitične.« Če torej govorimo o moralnopolitični vlogi Zveze komunistov, ob tem razumemo, nujno moramo razumeti, tudi moralnopolitično odgovornost vsakega posameznika člana zveze, saj brez te posamične odgovornosti ne moremo razumeti takšne vloge ZK. Večkrat smo namreč priča poskusom izmikanja nekaterih »komunistov« v različnih situacijah in ob različnih priložnostih. In kaj je bolj nemoralno kot biti član ZK, sprejemati njen program, obenem pa nenehno iskati razloge za neaktivnost in se tako izmikati odgovornosti, ki dozdevno zadeva samo tiste, ki v akcijah neposredno sodelujejo. Vendar odgovornost sprejema nase Z K kot celota. S tem pa seveda sprejema odgovornost tistih, ki smatrajo, da se ta njih ne tiče, da oni z dogajanji nimajo nič opraviti, ali kar je še slabše, kritizirajo takrat, ko so rezultati slabši, kot bi, ob tudi njihovem maksimalnem angažiranju, lahko bili. Program ZKJ jasno opredeljuje naloge posameznih članov, posebno pa to poudarja statut ZKJ in ZKS. Zato morajo organizacije zavzemati takšen odnos do aktivnosti slehernega člana, da zagotovijo dosledno uveljavljanje sprejetih stališč, ter pri tem preprečijo pasivni odnos do teh tistim članom, ki k temu težijo. Takšnih članov je dovolj, da jih brez kakšnega posebnega truda odkrijemo. Največkrat se takšen odklonilni odnos kaže ob prilikah, ko je treba sprejemati zadolžitve, posamezne vodilne funkcije, ali ko je treba pristopiti h konkretni akciji. Mnogokrat je prisotna prezaposlenost, različne druge obremenitve, tudi privatne, ki so pa mnogokrat namišljene, a smo v organizacijah dovolj popustljivi, da jih ne preverjamo. Takšni posamezniki so najhujša ovira za učinkovito in uspešno delo organizacij, posebno še zato, ker so mnogokrat to komunisti, na katere organizacija računa, ki so sposobni in so to v določenih trenutkih tudi pokazali Vsekakor pa takšno ravnanje posameznikov ni v skladu s statutom, ki med drugim pravi, da je član ZKS dolžan -dosledno upoštevati načela demokratičnega centralizma: aktivno sodelovati pri oblikovanju stališč in sprejemanju sklepov organizacij in organov Zveze komunistov, nato pa se zavzemati za dosledno aktivno uresničevanje sprejetih stališč in sklepov, obenem pa tudi za njihovo kritično preverjanje in dopolnjevanje«.
Vsekakor iz tega stavka dovolj jasno izhaja, da politika Zveze komunistov ni samo stvar vodstev ali sekretarjev, ampak je to enakopravna obveza za vse člane. Ce pa hočemo to zagotoviti, moramo slediti besedam predsednika Tita: »Ni samo partija odgovorna za delovanje vsakega svojega člana, ampak mora biti tudi sleherni član odgovoren za svojo partijo, za njeno akcijo, za njen družbeni ugled in uspeh.«
Dvojnik
Toga jutra Mira je, pošto joj je to mesto više odgovaralo, došla na po-sao u novo preduzeče. Sledilo je oba-vezno u poznavanje. Svi su prema njoj bili veoma ljubazni. Svako joj je srdačno pružio ruku.
— Ja sam Nikola, šef računovodstva . ..
— Dozvolite da se predstavim: Bora, programer na kompj utoru! Drago mi je što čete raditi sa nama!
Ovakav prijem ostavio je na Miru prijatan i nezaboravan utisak.
U toku prepodneva u poznala jejoš Paju, Stevu, Miliču, Radovana, Jelenu ... Nešto kasnije, posle pauze za doručak, u kancelariju udje novo lice.
— Zdravo! Ja sam Ljuba! — reče on zvanično, pregovori sa Mirom još nekoliko reči i ode za poslom.
Mira je gledala za njim. Sasvim običan i neinteresantan čovek, pomisli ona i dade se na posao. Ali. ..
— Ljuba je, znaš, direktorov dvojnik! — reče joj Jelena.
Mira nista ne odgovori, ali se za-interesova za Ljubu. Razne misli počeše se joj vrzmati po glavi. Oči-gledno da on ni j e makar ko, ved da je važna i, što je sigurno, perspektivna ličnost. Pošto je iz daljeg razgovora saznala da Ljuba nije oženjen, Mira poče praviti smele kombinacije. I baš tada u kancelariju udje i direktor. Uputi Miri nekoliko uobičajenih reči dobrodošlice i izidje. Mira je medjutim, i po njegovom odlasku, delovala kraj nje zbunjeno, nekako razočarano.
— I ti kažeš — obrati se Jeleni — da je drug Ljuba direktorov dvoj'-nikl? Pa on ni malo ne liči na druga direktora, a kamoli da mu je dvojnik!?
Jelena malo počuta, nasmeje se i onda...
— Drug Ljuba to i jeste, ali, zabo-ravila sam ti to naglasiti, on je direktorov — telefonski dvojnik * ! !
Sava Kosič
Asirska basna
Zec I lisice
Mučen velikom žedju zec se spu-stio u duboki bunar da bi se napio vode. Pošto se napio, zec je hteo da izidje iz bunara, ali je, uvideo da to nikako ne može i silno se zabrinuo i uplašio.
Naišla je lisica, ugledala zeca na dnu bunara i rekla mu: »Ti si, pri-jane, nepromišljeno postupio. Pre nego što si se spustio u bunar, mo-rao si da razmisliš kako deš da -iz-idješ iz njega.«
Pouka ove basne je jasna:	radi
uvek promišljeno, nastoj da predvidiš posledice svakog svog koraka.
Izbor i prevod: R. M.
Zagonetke
Došao lopov u dvorište i domačina kroz prozor odneo.
(Vetar i dim)
Na ulici — vač.
stub u kolibi — pokri-(Dim)
S nogama — bez ruku s bokovima — bez rebara, s ledjima — bez trbu-ha, s ramenima — bez glave.
(Stolica)
Ušli in izreki
Visokim smrekam vihar vrhove lomi.
(Slovenska ljudska modrost)
*
V dolgi pravdi odvetnik dobi.
(Ljudska modrost)

i— Slišala sem, da je bila zadnji vikend z direktorjem na sejmu v Grazu <— Kolikor jaz vem, sta prišla le do Slovenj Gradca
Banka je oltar, pred katerim denar najraje kleči nespovedan.
*
Vsako dostojanstvo se stopi v bolečini.
(Sartre)
Pametnega človeka spoznamo po njegovih vprašanjih in ne po odgovorih.
(Duc de Leviš)
Stare ribe in samski moški zelo dobro ločijo vabo od trnka.
(Islandski pregovor)
*
Lev se bolhe bolj boji, kot se bolha leva.
(Etiopski pregovor)
Naši mladi pripravniki na izpitu
Društveno - političke
zajednice i dohodak
Načrt zakona o udruženom radu posebno poglavje posvečuje pravima, obavezama i odgovornostima organa društveno-političkih zajednica u sticanju, raspodeli i rasporedjivanju dohotka. Ovi organi su dužni da u okviru svoje nadležnosti i u skladu sa pravima i dužnostima ko j a im daje Ustav i zakon, stvaraju uslove da se na samoupravnim osnovama što skladnije i stabilnije razvijajo odnosi u sticanju dohotka u udruženom radu. Njihova je takodje dužnost da dovedu u što potpuniji sklad pojedi-načne interese osnovnih organizacija i UOR-a u kojima su one udružene sa zajedničkim interesima i utvrdje-nim planovima razvoja.
Propisi koje donose i mere koj e preduzimaju društvenopolitičke zajednice u okviru sticanja i raspode-le dohotka, mora ju da budu ta k vi da omogučuju ravnopravnost radnika, zatim slobodno kretanje i udruživanje rada i sredstava na teritoriji cele zemlje, trajno povečanje proizvodnosti i što potpunije i ekonomski i društveno što nacionalnije koriščenje sredstava za proizvodnju i drugih sredstava.
Načrt zakona jednom odredbom reguliše situacij u koj a nastane kada se nekim aktom organa federacije narušava ravnopravnost organizacija udruženog rada u sticanju dohotka i u raspolaganju njihovim rezultati-ma rada, a isto tako kad se narušava ravnopravnost republika i pokrajina na jedinstvenom jugosloven-
skom tržištu. Tom odredbom se precizira da se istovremeno sa takvim aktom utvrdjuje i obezbedjuje od-govarajuči oblik kompenzacije.
Društveno-političkim zajednicama se daje i mogučnost da zakonom u nekim situacijama privremeno ogra-niče pravo radnika u osnovnoj organizaciji da raspolažu delom sredstava društvene reprodukcije ili odredbe obavezno udruživanje dela tih sredstava za finansiranje odredjenih neophodnih potreba društvene reprodukcije.
Načrt zakona o udruženom radu predvidja i dužnosti društvenopoli-tičkih zajednica kad organizacija udruženog rada dodje u izuzetne ekonomske teškoče koje se nisu mogle otkioniti merama asa nacije ili sama organizacija udruženog rada. U drugim merama koje je pred u žela takvim slučajevima obaveza je nad-ležnog organa društveno-političke zajednice, da preduzme mere da se toj organizaciji pruži ekonomska i druga pomoč, Naime, nadležni organ je dužan, ako je to u društvenom interesu, da obezbedi sanaciju organizacije udruženog rada, da je oslobodi odredjenih ali svih poreza i dažbina i sl. Ako, medjutim, nadležni organ društvenopolitičke zajednice ne preduzme takve mere, onda je dužan da pokrene postupak za likvidacij u. odnosno za otvaranje stečaja nad tom organizacijom Naravno, ako su za to ispunjeni zakonom prepisani uslovi.
Bero Vlaho
Gradnja objekta za kemično pripravo vode za TEŠ IV
Kot večstopenjska raketa izgleda rotacijska peč nove cementarne
Preprečevanje alkoholizma -večja varnost pri delu
Vse večja je potrošnja alkohola na delu in izven njega zaradi tega se v vse večji meri pojavlja tudi socialna bolezen, ki jo imenujemo alkoholizem,
V	našem podjetju se opaža večje število alkoholikov, to je ljudi, ki so bolani ker pijejo alkohol v večjih količinah in vsakodnevno. Naloga vseh nas, sodelavcev neposredno predpostavljenih in odgovornih ljudi je, da take ljudi opozarjamo in prepričujemo, da je alkohol nevaren za zdravje in lahko povzroča nesreče pri delu in izven njega.
V	zakonskih predpisih v zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je napisano, da je prihajanje, prinašanje in uživanje alkohola na delovnem mestu hujša kršitev delovne dolžnosti in tudi v našem samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v 106. členu je napisano to določilo, ki določa stroge kazni za vse delavce, ki so na delovnem mestu v alkoholiziranem stanju ali prinašanju na delo alkohol in ga uživa. Poseben člen našega pravilnika o varstvu pri delu pa določa tudi ugotavljanje alkoholiziranosti na delovnem mestu s pomočjo alkotesta. Največja dovoljena količina alkohola na delovnem mestu je 0,5 %o.
Zakaj je tako določilo zakona in pravilnika potrebno in sprejeto? V našem podjetju kakor tudi drugje so delovna mesta, pri katerih mora biti delavec zbran in pripravljen reagirati na nepredvi-
dene situacije. Alkohol pa učinkuje na človeka tako, da ne more hitro in pravočasno reagirati, postane raztresen, njegova koncentracija za delo pada, z količino zaužitega alkohola in ob večjih količinah je vedno težje z njim vzpostaviti konlakt. V takem primeru so zanj nevarne že najmanjše možnosti za nesrečo Bližina vrtečega stroja, slabo postavljen gradbeni in drug material, večja ali manjša bremena, promet na delovišču, na cesti in če je tudi sam udeleženec tega prometa je nevaren sebi, drugim, stroju in materialu.
Človek, ki redno pije in mu je določena količina alkohola nujno potrebna, da »lažje dela« je bolnik. Zaradi tega ga moramo vedno obravnavati kot takega in s pomočjo sodelavcev, predpostavljenih in odgovornih v njegovi okolici ter s socialno službo v delovni organizaciji prepričati in prisiliti, da se odloči z.a zdravljenje, kajti le lako lahko pomagamo njemu, družini in njegovo delo na delovnem mestu bo boljše Alkoholik je spremenjena osebnost, ki uničuje z uživanjem alkohola sebe in razdira dobre družinske pogoje in tazumevanje s sodelavci. Glavna njegova skrb je pridobivanje alkohola ali denarja, s katerim bo prišel do alkohola in to ne glede na kakšen način. Denai bo prikrajševal družini, sebi in ne bo kupoval prehrane temveč le svojo najljubšo pijačo.
M. D.
Problematika invalidov
Gradis zaposluje okoli 98 invalidov tretje kategorije, ki v večini primerov ne delajo na primernih delovnih mestih, ali- pa se zanje to težko najdejo. Pokazala se je potreba, da te delavce z zmanjšano delovno zmožostjo primerno zaposlimo, na takih delovnih mestih, kjer njihovo zdravje in zdravstveno stanje ne bi bilo še naprej ogroženo.
Na Ljubljanskem območju je 42 delovnih invalidov, ki pa v večini Primerov nimajo ustreznega dela m delajo kot pomožni delavci v proizvodnji.
Med dela manj zmožne delavce pa Prištevamo še nekatere kronične bolnike, katerih število je veliko večje od števila invalidov. Pri kroničnih bolnikih pa je potrebno računati s tem, da nekaj odstotkov (približno 5 odstotkov) le-teh pridobi status invalida, zaradi progresivnosti bolezni, za katero bolujejo.
V večini TOZD imajo približno 50 delovnih mest, kjer je invalidnost dopustna. Od teh pa je le nekaj takin, kjer bi lahko delali invalidi iz ope-rative (zidarji, tesarji, železokrivri).
Prav pri teh delavcih iz operative pa je invalidnost naj pogostejša.
Delovna mesta v GIF Gradis, ki dopuščajo invalidnost delavcev s kvalifikacijo NK do VK:
1.	snažilka — delno
2.	kurir
3.	vratar
4.	telefonist
5.	skladiščnik
6.	kopirani
7.	čuvaj
8.	pomožni delavec (železokrivnica)
9.	inštruktor učencev (delno)
10.	spremljevalec vozita (SPO)
11.	kompresorist (SPO)
12.	valjarist statični (SPO)
13.	vodja montaže žerjav, prog (SPO) 14 inštruktor za gradbene stroje
(SPO)
Število invalidov po TOZD
GE Ljubljana	13
GE Ljubljana okolica	12
OGP	3
Železokrivnica	1
KO Ljubljana	3
SPO	5
Iz vojske nam pišejo
Vojaški rok služim v Beogradu. S |em pismom želim pozdraviti vse delavce kolektiva Gradis, še posebno Pa delavce TOZD GE Jesenice in sVoje prijatelje, s katerimi sem delal v Anhovem.
Se enkrat vas vse skupaj prav prisrčno pozdravljam.
Džanko Ademovič V. p. 1552-44 11002 Beograd


Mato Antunovič
Vojni vok služim v Knjaževeu 1 sa ovim pismom želim pozdraviti sve radnike Gradisa. Posebno želim pozdraviti radnike iz Formina i Markovcev, sa kojima sam radio Isto tako pozdravljam i šefa gradilišta Ludvika Vesela i delovodje Zlatara, Plaveč Srečka, Hranilovič Štefana i druge radnike Antunovič Ivu, Matu, Pavič Miju. Pavu, Doliš Rasima, Is-meta. Rifeta i Kerezovič Nikolu i Bi-lanovič Niku. Isto tako pozdravljam sve na upravi a posebno Zemljič Mirka i Mariču.
Zahvaljujem i na redovitom slanju Gradisovog vestnika i još jednom pozdravljam sve.
Mato Antunovič
Skupne službe	5
GE Maribor	17
KO Maribor	1
GE Nizke gradnje	Maribor	14
LIO Škofja Loka	4
GE Jesenice	1
GE Koper	4
GE Celje	8
GE Ravne na Koroškem	5
GE Gradnje Ptuj	2
Skupaj 98
Vsi navedeni podatki so stari iz leta 1975 in ne prikazujejo realnega stanja, kakršno je sedaj. Z namenom, da evidentiramo vse invalide, jih kategoriziramo po vrsti invalidnosti in delovni zmožnosti, je bila na-tejena anketa, ki nam bo omogočila izvedbo le-tega, prav tako pa nam ho služila za lažje reševanje problematike zaposlitve in prekvalifikacije invalidnih oseb. Rezultatov ankete ne moremo posredovati, ker še nismo dobili vseh vprašalnikov in izvedba analize ni bila možna.
Tretji so bili mladinci iz KO Maribor
Džanko Adenovič
Strokovna žirija na kvizu znanja o Gradisu
Počastitev
dneva mladosti
Aktivnost mladincev in s tem ce- ostale ekipe, ki so se ravno tako priletne mladinske organizacije v Gra- pravljale in vložile dosti truda v disu je bila v letošnjem letu precej- učenju literature za kviz pa velja po-šnja in tako smo še posebno prosla- hvala in želja, da bi drugo leto imele ,	;eu hk- več uspeha. Ekipe, ki so sodelovale
cij, ki ste jih spremljali lahko ob nji- na kvizu so sledeče: OGP Ljubljana, hovem izvajanju ali ob prebiranju Ljubljana-okolica, GE Maribor in Gradisovega vestnika je bil za rojst- skupnih služb.
ni dan predsednika Tita. dan mla- V naslednjem letu smatram, da se dosti organiziran kviz znanja o Gra- bo kviz ponovno organiziral in seve-disu.	da. da bo sodelovalo več ekip in da
Na kvizu je sodelovalo sedem bo boj še bolj ogorčen in bo več ekip ekip. ki so bile vse zelo dobro pri- z izenačenim rezultatom, pravljene, saj je bil boj in odgovori Ob koncu tega poročila o mladin-na vprašanja v veliki večini prime- skem kvizu znanja o Gradisu, raz-rov točni. Seveda je kot že na prvem voju ZKJ in organiziranosti ZSMJ takem kvizu prišlo tudi do finalnega naj povem, da je vse odgovore toč-tekmovanja, saj sta si dve ekipi pri- kovalo in ocenjevalo njihovo pravil-bovili enako število točk. Ekipa Do- nost častno razsodišče sestavljeno iz ma učencev in ekipa Jesenic sta od- treh članov. Kot predsednik razsodi-govarjali na drugo skupino vprašanj, šča je bil tov. inž. Sodnik Dušan, V tej zadnji finalni odločitvi pa je člana pa sta bila še tov. Krnc Maža malenkost več znanja pokazala tija in inž. Ježovnik Dušan, ekipa Jesenic in tako zasedla prvo Kot sekretar koordinacijskega sve-mesto, drugo mesto je pripadlo eki- ta ZSMS GIF Gradis, ki se vsem sopi Doma učencev in tretje mesto eki- delujočim ekipam, tov inž. Hugo Ker-pi KO Maribor. Prve tri uvrščene Žanu in članom častnega razsodišča ekipe so dobile praktične nagrade v najlepše zahvalim in ob tem želim obliki knjig, ki obravnavajo našo naslednje leto ponovno snidenje, borbo in narodno osvobodilni boj. Za	M. D.
*
l i
Prvouvrščena ekipa na kvizu — iz Jesenic ni mogla skriti zadovoljstva

Drugo mesto je osvojila ekipa Doma učencev iz Novih Jarš
»GRADISOV VESTNIK« * Stran 8


piwin nww<iwc


Za tem, ko si je ekonomska propaganda končno izborila mesto, ki ji pripada, so se istočasno pojavili problemi, ki so povezani s porajanjem oz. uvajanjem nekaj novega Medtem ko v razvitih deželah vse teče kot namazan stroj, pa se pri nas še vedno borimo z osnovnimi vprašanji o etiki in morali ekonomske propagande. Ali je propaganda poštena ali ne, so vprašanja na katera propagandisti naletijo vsakodnevno
Pri tem pa se vse premalo zavedamo, da si gospodarstva, pa naj si bo kakršnokoli že, sploh ne moremo več zamisliti brez določenega in formati vno-komunikativnega sistema. In druga stvar, ki je tudi precej pomembna nas opozarja, da bolj razvita družba zahteva neprimerno več informacij kot nerazvita. Zato je tudi ta oblika komunikacije tam bolje obdelana. In ko že ugotovimo, da brez komunikativnega sistema, v katerem igra vidno vlogo tudi ekonomska propaganda, ne moremo, moramo tudi pri sebi razčistiti vsaj naše stališče do ekonomske propagande.
Ce nam je znano, da propaganda ni iniciator, kreator in podpisnik pogodb, temveč le manifestacija oblik, ki nastajajo drugje in na katere propaganda samo privlači pozornost, lahko točno določimo cilje tudi v socialističnem društvu. Vsekakor se je
treba zavedati, da je ekonomsko propagando in komunikativno dejavnost na sploh potrebno prilagoditi družbenemu sistemu. In v naši samoupravni socialistični družbi, kot ima delavec proizvajalec vse več vpliva tako na delovni proces kot tudi na delitev, mu je potrebno omogočiti sodelovanje tudi na tem področju Nravnost človeka se kaže seveda tudi v tem. da odobrava tisto kar mu ugaja in kritizira tisto, kar mu ni všeč. In na področju propagande pride to 'še posebno v poštev. Seveda ni rečeno, da bomo ob enkratni kritiki določene stvari zanemarili, temveč jih bomo z določenimi pojasnili predstavili našemu samoupravlj alcu. Ob tem se moramo zavedati, da moramo biti pošteni.
Bistvo propagande je, da pravilno usmeri kupca, ga. obvesti o pravih vrednostih določenega artikla in tako omogoči kupcu pravilno odločitev. Svoj odnos, svojo moralnost in etičnost namreč kažejo propagandisti in propaganda ravno v tem, ali so uspeli pravilno usmeriti kupca in si pridobiti njegovo zaupanje. Seveda je pri tem potrebno še posebno paziti na naše konkurente, da jih s svojo primerjalno propagando ne oškodujemo.
(Prihodnjič: o primerjalni propagandi)
Franc Svetec
Gradbenik
in lovec
Verjetno je malo takih, ki so zaposleni pri gradbenih podjetjih in bi se še poleg svojega poklica ukvarjali z lovstvom. Zato vam predstavljamo Svetec Franca, ki je zaposlen pri gradbenem industrijskem podjetju Gradis Ravne na Koroškem.
Rodil se je 1925 leta v vasi Markovci v Prekmurju Ze kot mlad fant si je želel postati lovec, ker mu je pri srcu narava in divjad Njegova velika želja se mu je izpolnila 1952. leta, ko je bil sprejet v takratno lovsko družino Salovci. Ze leta 1953 so ga na občnem zboru lovske družine izvolili v upravni odbor, kjer ie vodil nadzorni odbor.
Franc se je moral ločiti od svoje rodne vasi ter od lepih prekmurskih gozdov 1957 leta je prišel na Ravne in se zaposlil kot zidat pri industrijskem gradbenem podjetju Gradis Ravne. na Koroškem Tudi koroški gozdov^ so ga privlačili, zato se je leta 1957 vključil v lovsko družino Strojna Ravne na Koroškem ;/i članski lovski kolektiv je hitro spoznal Franca za vestnega in pravičnega lovskega tovariša, zato so ga leta 1958 na občnem zboru lovske družine izvolili v upravni odbor, kjer je opravljal razne funkcije Tudi danes je zelo aktiven član in vodi prosvetno delo v lovski družini.
Za njegovo vestno delo v lovski družini ga je Lovska zveza Slovenije odlikovala za lovske zasluge
Lovski tovariši mu preko njegovega lista iskreno čestitamo k njegovemu odlikovanju z željo, da bi še dolgo lovili skupaj po koroških gozdovih.
Lovski tovariši
XXII. letne športne igre Gradisa
O etiki in morali ekonomske propagande
V nogometu zmagali Jeseničani
Zadnja disciplina letošnjih že XXII. športnih iger Gradisa so za
nami. Tokrat je bil organizator IO OOS TOZD GE Celje. Tekmovanje je v začetku motil dež, pozneje v finalnem delu pa je Skalna klet, kjer se je odvijal zaključni del tekmovanja dobila pravo športno vzdušje
Prvo mesto so z nekaj športne sreče osvojili Jeseničani pred ekipo Lj. okolica in Ljubljana.
Tekmovanje je potekalo v štirih skupinah, kjer so se ekipe srečale vsaka z vsako. Prvo uvrščen e ekipe v skupini so se v finalnem delu pomerile med seboj, tako da je zmaga) zares najboljši.
V posameznih skupinah so zmagale ekipe Celja, Ljubljane, Jesenic in Ljubljane-okolice.
Rezultati v finalu:
Celje : Lj. okolica 0 : 3; L j okolica : Ljubljana 3:1; Celje : Jesenice 1 : 2; Lj okolica : Jesenice 0:1; Ljubljana Celje 1 : 1; Jesenice : Ljubljana 0 : 0.
Končni vrstni TOZD
red v nogometu:
1.	GE Jesenice
2.	GE Ljubljana okolica
3	GE Ljubljana
4	GE Celje'
5. GE Maribor
6 GE Nizke gradnje
7.	KO Maribor 8 Biro Maribor 9. Zelezokrivnica
10.	KO Ljubljana
11.	SPO Ljubljana
12.	LIO Škofja Loka
13.	Skupne službe
14.	GE Ravne
točk
14
13
12
11
10
Najboljši strelec turnirja je bil Ca-tlč (Lj. okolica s 6 zadetki, sledijo pa Čadonščan (Ljubljana), Tomič (Jesenice), Hodžič in Golubič (oba Celje) s 4 zadetki
Zaključek tekmovanja je bil ob 17. uri v samopostrežni restavraciji »Gaberje« ob Mariborski cesti. Prve tri ekipe so dobile dragocene pokale.
Vsem nastopajočim sta se za sodelovanje in dosežene rezultate zahvalila direktor TOZD GE Celje Albert Praprotnik kot pokrovitelj ter predsednik organizacijskega odbora Albin Brežnik. Vodja tekmovanja Bogdan Povalej je odlično vodil srečanja.
Vili Jazbec
Nas bodo nogometaši tudi tokrat dobro zastopali na SIG
Deveta sila na pohodu-ll
Tudi ing. Hvastija si je ogledal novi Bernardin
tn tak je nov pogled proti Bernardinskem trgu
Še nekaj zanimivosti
z mladinskih iger
Pri malem nogometu je kot osmi igralec pri nekaterih ekipah želel nastopiti tudi hitronoga leva napota (lahko tudi desna) pes Začel je prepričevati sodnika k' pa je bil >d-ločno proti takemu kršenju pravil igre. Zoper to strogost sodnika pa ni bilo nobene pritožbe Nova šahovska zvezda na obzorju je že v prvi partiji zatonila in s,e ie prikazovala ponovno šele v sedmi Nekateri predstavniki ekipe skupnih služb v strelstvu so tako dobro streljali okoli tarč. da bi sodnik ob nadaljevanju tekmovanja kmalu po-
slal račun za novo beljenje dvorane.'* Pinkponkaši skupnih služb bi morali imeti v svoji ekipi tekmovalce, ki bi igrali z dvema loparjema naenkrat, da bi bil rezultat prvega in edinega srečanja te ekipe drugačen.
Kot peta nepriznana panoga v kateri je sodelovalo nekaj organizatorjev MSIG ie tek ali hoja, po izbiri iri trenutnem razpoloženju po stopnicah od pritličja do sejne dvorane in nazaj. Posamezniki so pokazali resnično odlične rezultate v tej panogi.
M. D.

Hotel Pečina je že zgrajen do strehe Stran 10 * »GRADISOV VESTNIK*
Naši mladinci med povorko na srečanju v Beogradu
Tože Jarkovič
Ludvik Snajder
Nagrajena za dolgoletno aktivnost
Ze dolga leta delujeta v Ljubljani dva aktivna Gradisova športna društva — prvo je kegljaški klub, drugo pa je strelsko društvo.
V tem zadnjem sta naša dva Gradisovca Jože Jerkovič in Ludvik Snajder že dolgoletna aktivna člana. Obema je strelstvo priraslo k srcu ne samo kot dobro razvedrilo ali »konjiček« ampak tudi kot sredstvo, da se Gradisovo ime spravi med vodilne tudi na športnem področju. V vseh teh letih udejstvovanja na strelskih tekmovanjih in raznih drugih akcijah sta oba naša sodelavca dala »skozi« dosti težav, včasih je bila vmes marsikatera bridka urica,
vendar vse slabo se hitro pozabi ih ostanejo samo lepi spomini.
Letos je skupščina telesno kulturne skupnosti Moste-Polje nagradilo nekaj najzaslužnejših posameznikov in klubov, ki so na področju športa skozi vsa leta največ storili, ne samo po športnih rezultatih, ampak predvsem za dolgoletno in požrtvovalno delo pri širjenju športne aktivnosti v svojem okolju. Za več kot 25 letno amatersko delo v športu je Ludvik Snajder prejel zlato plaketo, za dolgoletno udejstvovanje pa je Jože Jerkovič prejel, srebrno plaketo.
Delo obeh bi moralo biti vsem mlajšim za vzgled, mi pa jima za priznanje iskreno čestitamo.
XXII. letne športne igre Gradisa
GE Ljubljana zmagovalec
8.	Biro Maribor	37
9.	GE Ljubljana okolica	37
10.	GE Celje	34
11.	Zelezokrivnica	31
12.	SPO Ljubljana	31
13.	LIO Škofja Loka	29
14.	GE Ravne na Koroškem	22
15.	OGP Ljubljana	19
16.	Biro Ljubljana	13
Pri ekipah, ki imajo enako število točk, je komisija upoštevala za vrstni red osvojitev prvega mesta v panogi (Biro Maribor 1 mesto v odbojki — ženske; železokrivnica 2. mesto v namiznem tenisu — moški).
m k
Z uvrstitvijo v zaključni del tekmovanja v malem nogometu in z osvojitvijo 3. mesta si je ekipa TOZD GE Ljubljana zagotovila prvo mesto v končni uvrstitvi in tako osvojila naslov — prvak Gradisa za leto 1976.
Uspeh Ljubljančanov ni naključen, saj so s pridobitvijo nekaj mlajših kadrov uspešno pomladili ekipo. Tudi pri drugouv rščeni ekipi Jesenic se pozna da so športu in rekreaciji začeli p Hvečati vse več pozornosti, kar se je odrazilo predvsem pri tistih disciplinah, kjer so delali načrtno in skozi vse leto.
Preseneča to, da nobena od sodelujočih ekip ni nastopila v vseh disciplinah Ali to kaže k usmeritvi posameznih TOZD k določenim disciplinam, ali pa športniki po posameznih TOZD ne morejo nastopiti prav v vseh disciplinah.
Vsekakor je treba stremeti za tem, da bi na prihodnjih igrah sodelovalo čim več ekip v vseh disciplinah. 9e posebno v ženskih disciplinah je letošnji odziv porazen, saj je le v streljanju nastopilo 8 ekip, medtem ko so v drugih sodelovale le 3 ali 4 ekipe.
Vsekakor bo potrebno posvetiti športu in rekreaciji več pozornosti, saj kljub izboljšanim pogojem na tem področju stagniramo ali celo nazadujemo, kar se že kaže pri rezultatih republiških iger, kjer ne dosegamo preveč dobrih rezultatov
Po zaključku zadnje discipline je komisija za šport in rekreacijo zbrala vse rezultate, točkovala dosežena mesta in napravila končni vrstni red, ki bo uradno potrjen na naslednji seji Konference sindikata, kjer bodo podeljeni tudi pokali in priznanja najboljšim ekipam.
Končni vrstni reci:
	TOZD	točk
1.	GE Ljubljana	60
2	GE Jesenice	58
3.	GE Maribor	51
4.	KO Maribor	50
5.	Skupne službe	4(1
6.	GE Nizke gradnje	42
7	KO Ljubljana	41
Letošnje igre so zaključene
XXVI. športne igre gradbincev Slovenije
Znanih že pni finalistov
Ob letošnji reorganizaciji športnih iger gradbincev, ki se odvija po posameznih panogah, smo že dobili več kot polovico finalistov. Tekmovanja namreč odvijajo v predtekmovanjih nato pa se prve štiri ekipe uvrstijo v finale, kjer se tekmuje po sistemu vsak z vsakim. Pri disciplinah, kjer se dosega že končni rezultat (kegljanje, streljanje), pa se število podrtih kegljev oz. krogov upošteva že iz predtekmovanja, tako da Postane zmagovalec tisti, ki v skup-
nem doseže največje število podrtih kegljev ali največje število krogov. Finalni del letošnjih tekmovanj bo na športnih igriščih v Kranju, organizator pa bo SGP Projekt Kranj 18. septembra. Na ta dan bo namreč v Kranju skupna proslava štrajkov tekstilnih in gradbenih delavcev in bo finalni del športnih iger gradbincev le ena od manifestacij, ki bo obogatila bogat spored.
Ekipe Gradisa nastopajo na letošnjih igrah s precej spremenljivo for-
mo, kar lahko pripišemo malo slabšemu celotnemu delu na področju športa in rekreacije.
Pa poglejmo, katere ekipe so se uvrstile v finale:
Namizni tenis
V prvi disciplini kakšnih večjih presenečenj ni bilo, saj so se zares trenutno najboljše ekipe med gradbinci uvrstile v finale. Pri ženskah so to ekipe: Ingrad (Ce), IConstruKtor (Mb), Stavbar (Mb), in Gradis. Med
moškimi ekipami je bilo nekaj zamenjav, toda po trenutni moči posameznih ekip je kar prav, da so se ekipe Konstruktorja (Mb), Cevovoda (Mb), Ingrada (Ce) in Gradisa uvrstile v finale.
Streljanje
O podrobnostih s tega tekmovanja smo pisali že v prejšnji številki, naj napišemo le še finaliste: ženske — GIP Gradis, IMP (Lj.), Izolirka (Lj.), Stavbar (Mb); moški — GIP Beton Zasavje, Konstruktor (Mb), Stavbar (Mb), Gradis.
Sah
V tej disciplini se naši ekipi ni uspelo uvrstiti v finale in je osvojila le. 14. mesto. Ponovno so bili najbolj-
ši šahisti Ingrada (Ce). Poleg te ekipe pa so se uvrstile v finale ekipe Konstruktorja (Mb), ZRMK (Lj.) in Gorice (Go).
Kegljanje
Naša dekleta so bila ponovno zelo uspešna, saj so podrle največ kegljev in se tako zasluženo uvrstile v finale. Poleg naše ekipe pa bodo v finalu še ekipe Ingrada (Ce), Cementarna (Trb) in Pionirja (Nm). Naši kegljači pa so nas izredno presenetili, toda tokrat neprijetno. Medtem ko so se vedno borili za najboljša mesta, so tokrat pristali na 11. mestu in bodo zaključne boje lahko le opazovali. V finale pa so se uvrstile ekipe: Ingrada (Ce), Cementarne (Trb), Gorice (Go) in IMP (Lj.).	mk
NEZGODE NAS OPOZARJAJO
V mesecu maju 1976 se je pri delu na ^loviščih OZD Gradis, poškodovalo 34 ^slavcev, na poti z dela in na delo pa se poškodovalo 8 delavcev. Iz spodaj najdenega opisa nesreč pri delu po TOZD razvidno, kateri in kakšni so vzroki za Ostanek nesreč pri delu.
*°£D GE Celje (10 poškodb) t*AKlC Jovo, KV zidar — Imenovani je Ustavljal s sodelavci lahek premični oder, čemer je imel material v neposredni hŽini, Ko se je pri delu obračal, je stopi na spojko za oder ter si je pri tem Zvil nogo v gležnju.
Škulj Fehim, KV tesar — Pri razopa-evanju je sodelavec odtrgal komad mo-od opaža. Ko se je les prelomil, ln e odletel odlomljeni komad, je le-ta uda-imenovanega po kazalcu na levi roki. *1ASIC Asif, vajenec zidarske stroke — nametavanju zidu, je imenovanemu ^alta padla v desno oko.
^UDONIC Čedomir. PK delavec — Ime-^vanemu je stisnilo prstanec leve roke Jjd posodo za beton od žerjava in ro-c° od silosa za beton.
^IHAC Stjcpan, KV tesar — Pri opa-ahju stopniščne rame mu je spodrsnilo je padel na tla na nasutje cca 1 m v °bino, pri tem si je zvil prstanec desne f°ke.
j, ^ABIC Milorad, KV železokrivee — Pri 9vnanju betonskega železa 0 12 mm se je jelomila kljuka med nategnjenim beton, j® ezom in kavljenm iz 0 32 mm, ter mu ^el kljuke priletel v levo nogo.
^ICOLJC Radivoje, KV kovač — Pri
^°btaži osnih krakov je imenovani držal I °rnik, kateri se je zamaknil, in ga je plaveč udaril po prstancu desne roke j« ®Nko Bela, KV tesar — Imenovani je Ilc S k°^esom na delo po Dečkovi cesti in ^er po kolesarski stezi. Cesta je bila °sta jn je z roko nakazal znak za zavi-
S'e,
nenadoma pa je z brzino pripeljal *vto in ga z zadnjim delom zbil po
cestišču. Pri tem si je poškodoval ramo in zlomil ključnico.
MIŠIC Stojan, PU zidar — Pri delu na gradbišču se je težje poškodoval in pri prevozu v bolnišnico umrl,
TOZD GE JESENICE (4 poškodbe)
PIVOLI C Besim, PK železokrivee — imenovani je šel mimo kupa beton, železa v kolobarjih po pitno vodo s steklenico v roki. Spotaknil se je ob kolobar železa ter padel in se porezal po desni roki, zaradi razbite steklenice.
COBEC Rozalija, kuhinjska pomočnica — Pri rezanju kruha je imenovani spodrsnil nož, tako da se je urezala v kazalec desne roke.
GLAVIC Bogdan, KV tesar — Pri opa-ževanju je uporabljal lestev katera, mu je spodrsnila, tako da je padel približno 1,50 m tei se udaril na ploščato železo, pri čemer si je ranil stegno leve noge.
MUJKIC Hasib, PU železokrivee — Pri nakladanju armature za pilote, je armaturna palica opraskala imenovanega po podlakti leve roke.
TOZD GE Koper (— poškodb)
V tem mesecu ni bilo zabeleženih nobenih poškodb.
TOZD GE Ljubljana (5 poškodb)
ŠTEFANC Oto, PK delavec — Na poti v službo je imenovanemu spodrsnilo na stopnicah, tako da je padel in si poškodoval levo roko.
CIZMEŠIJA Drago, VK tesar - Pri izdelavi opaža je imenovanemu spodrsnilo, tako da si je poškodoval levo nogo — iz-vinil stopalo.
MUJIČ Ismet, PU železokrivee ■— Pri krivljenju jeklene armature na gradbišču je armaturna palica 0 20 mm spodletela s ključa za krivljenje in udarila imenovanega po zgornji ustnici.
SPREM Ivan, KV tesar — Pri opaženju temeljev se je ubodel z žičnikom v desno roko.
DEDIČ Alija, NK delavec — Na poti z dela domov se je peljal s kolesom. Umikal se je osebnemu avtomobilu, zapeljal na kamen in padel.
TOZD Ge Ljubljana-okolica (1 poškodba)
FAZLIC Adžur, NK delavec — Imenovani je zapenjal žerjavno vrv okoli opažnih elementov in si je pri tem z žebljem poškodoval dlan leve roke.
TOZD GE Maribor (4 poškodbe)
BAN Marija, snažilka — Po končanem delu se je peljala domov. Pri zapiranju garažnih vrat se ji je zataknil prstan za kavelj, s katerim se zapirajo vrata in ji poškodoval prstanec desne roke.
KALEBIC Ahmed, KV tesar - Pri montaži oderskih konzol je imenovani pogledal navzgor. V tem trenutku mu je padel delec ogorka in mu ga poškodovalo.
KOKOT Vilko, KV zidar — Imenovani je šel po makadamski cesti z vlaka proti naselju Krškem Med potjo je stopil na kamen, pri čemer mu je zaradi zvišanih pet pri čevljih spodrsnilo in sj je poškodoval levo nogo v gležnju.
VRTARIC Franjo, KV tesar — Imenovani je stopil na ležečo lestev ter si zvil desno nogo v gležnju.
TOZD GE Ravne na Koroškem (5 poškodb) PORI C Mustafa, KV tesar — Pri prekrivanju tesarske lope z opažnimi Bled ploščami, se je ena plošča zlomila, ko je delavec stopil nanjo Pri tem sj je poškodoval gleženj leve noge, ker je padel z višine ca. 2.4 m,
RITUPER Ernest, KV strojnik — Pritrjeni gumijasti kabel na ograji GD 4 dvigala, se je na mestu pritrditve preribal in tako je bila ograja pod tokom. Pri čiščenju dvigala je delavec prijel za ograjo, pri tem pa ga je el. tok stresel in je bil zaradi tega šokiran:
BRADIC Mehmed, PK betoner — Po odhodu z malice na svoje delovno mesto
je nerodno stopil in si zvil desno nogo v gležnju.
VARGA Valentin, KV tesar — Imenovani je Jiotel pri razopaženju podesta pribiti desko na čelno stran podesta, zaradi česar je odšel v prvo nadstropje. Ker ni bilo prehoda, si je položil ploh. Pri prehodu se je ploh prelomil in delavec je padel na tla ob zgradbi z višine ca. 5 m. Pri padcu si je poškodoval levo nogo.
KOLAR Miroslav, mazalec strojev — Na poti z dela je imenovanemu spodrsnilo, tako da je padel in si poškodoval prste desne roke.
TOZD GE Nizke gradnje (4 poškodbe)
VOGRINEC Alojz, železokrivee — Imenovani je pri opravljanju svojega dela stopal po opažu. Pri tem se je oprijel nepritrjenega tramu, ki Je popustil, tako da je padel z njim vred z opaža ca. 3 m v globino in se je pri tem poškodoval.
ARSlC Obrad, PU tesar — Pri postavljanju cevnega odra je cev dolž. 8 m zdrsnila in imenovanega udarila po zapestju desne roke.
HRHlC Omer, Železokrivee — Imenovani je z železnim ključem ravnal armaturo Ključ mu je zdrsnil, in stisnil sredinec leve roke ob železo, stisk pa je bil tako močan, da je dobil zmečkanino na prstu.
STUMBERGER Jože, NK delavec - Pri nakladanju odpadlih desk je stopil na rjav žebelj. Imenovani je delal še nekaj ur, potem je zaradi bolečin poiskal zdravniško pomoč.
TOZD GE GRADNJE Ptuj (1 poškodba)
SKAZA Ivan, KV mizar — Pri prenosu iveriee je ista zdrsnila ter padla imenovanemu na levo stopalo.
TOZD KO LJUBLJANA (— poškodb) — V tem mesecu ni bilo zabeleženih poškodb pri delu.
TOZD KO Maribor (— poškodb) — V tem mesecu ni bilo zabeleženih poškodb pri delu.
TOZD LIO Škofja Loka (2 poškodbi)
DORDEVIC Slobodan, žagar — Pri se-kirostroju je popravljal klinasti jermen, kateri je padel z jermenice. V tem času je sodelavec vklopil motor, ne da bi se prepričal, če je imenovani že gotov. Zaradi tega mu je stisnilo levo roko med jermen in jermenico.
GUZELJ Stane, delavec — Pri prevozu palet z naloženim materialom se Je vodilo dvigosa odpelo in mu poškodovalo mezinec leve roke.
TOZD OGP (l poškodba)
DOVJAK Franc, KV avtomehanik — Pri demontaži zavornega cilindra mu je le-ta padel z delovne mize in mu poškodoval piščal desne noge.
TOZD SPO (4 poškodbe)
JURMAN Anton — Pri obhodu po gradbeni jami je imenovani stopil na kamen in si pri tem zvil levo nogo v kolenu.
VRHOVNIK Alojz, šofer — Pri zapiranju kašona je med stranice in pod padla jeklena cev, tako da je potisnila stranico kasona navzdol in imenovanega udarila v prsni koš,
PUHALJ Stanko, šofer — Pri izstopu iz kabine prekucnika je imenovanemu na stopnici spodrsnilo tako da je padel in dobil udarec na levo stran reber.
PODGORŠEK Jurij, šofer - Pri vožnji z osebnim avtomobilom z dela domov je imenovani na zavoju zaradi prevelike hitrosti in mokre ceste trčil v drevo.
HRZIC Ivan, strojnik — Pri montaži gosenice na buldožer TG 50 mu je spodrsnila leva roka ob gosenici, katera ga je prijela za mezinec leve roke.
TOZD Železokrivnica (— poškodb) — V
tem mesecu m bilo zabeleženih nezgod pri delu.
kriz
K A - ZA ODDIH IN RAZVEDRILO