PoStnina
REVIJÁ-NOVE ZBOROVSKE *G LAS BE UREJUJE ZORKO PRELOVEC
1933
LETNIK IX • ¿TEV* ó
<b to

HRANILNICA LJUBLJANSKA
v LJUBLJANI
PREŠERNOVA ULICA 3
PODRUŽNICO
na Miklošičevi cesti št. 13
¡e največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad 430,000.000 dinarjev, rezervnih zakladov pa nad 10,000.000 dinarjev.
Za pupilne naložbe ima sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice.
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo.
Uradne ur« Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel
za stranke so	i.	i v . .	i j-i i »-s •
od 8. do 12.	opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti.
Telefon centrale št. 20-16 in 26-16, podružnice št. 23-67. Poštni čekovni račun centrale štev. 10.533, podružnice štev. 16.138.
«
ZBORI
»
revija nove zborovske glasbe. Izhaja deveto leto. Naročnina za Jugoslavijo za leto 1933.
Din 50 -. Partiture vseh v „ZBORIH" priob-čenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani.
«
ZBORI»
revija nove horske glasbe. Izlazi devetu godinu. Pretplata za Jugoslaviju za 1933. godinu
Din SO-—. Partiture sviju u „ZBOROVIMA" izašlih kompozicija mogu se dobiti kod uprave revije po ceni od Din 1'— za 2 stranice.
Najugodneje kupite
Telefon nogavice, rokavice, srajce, naramnice, 29-13 ovratnike, kravate, trikotperilo, dišeča mila, čipke, svilnate trakove in vezenine, DMC-prejce, vse potrebščine za čevi)ar)e, šivilje in krojače
samo pri tvrdki
Josip Petelinc, ljubljana
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi
USTANOVLJENO LETA 1806.
RUDOLF WARBIMEK
TOVARNA
AE ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA a¿HV	KLAVIRJEV
MB LJUBLJANA
orkgorCiCeva ulica s.
V	in RIMSKA CCSTA 3.
Paital ¿«kovu! ral»ft tl»T. 40.176.
Popravila ae izvriajojo toča« in oono, tudi »a obroka.
m
IX. LETNIK
Številka 6
LIUBLIANA
1. decembra 1933
GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA
Izhaja vsak drugi mesec
Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko )amnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna
d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore : za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira
Glasilo JPS. Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe <Maribor>
Štev. poštn<)'čckovnega urada 12.134
P r o f. V a s i 1 i j M i r k (Maribor):
Devova zapuščina
Ko sem jeseni leta 1928., ob priliki Devove šest-deselletnice, napisal za mariborski «Večernik» pri-godnico o Oskarju Devn in smo kmalu potem slavili ta dogodek v mariborskem Narodnem domu, kjer smo slavljenca poslušali, kako nam je v svoji prirojeni prisrčnosti šegavo in mikavno pripovedoval zanimivosti iz svojega življenja, zlasti s svoje glasbene poti: ko sta mu bili izročeni diplomi častnega članstva ljubljanske in mariborske Glasbene Matice in mu je njegov oktet1 povečal slavje z ubranim prepevanjem njegovih koroških miljenk, tedaj bi se bil spoprijel z vsakim, ki bi me bil hotel opozoriti, da je
60. leto življenja že markanten mejnik, ne daleč od skupnega cilja — tako razigran je bil Dev, tako poln dobre volje. Toliko bolj sem bil uverjen o teh njegovih lastnostih, ko me je še isti večer nagovarjal, da naj se pridružim njegovemu oktetu, ki ima nekega zelo nerednega člana.
A varal sem se v sodbi o njegovih fizičnih močeh. Koma j sem vstopil v oktet (januarja 1929.), pa je že Dev izostal. Ker ga dolgo ni bilo k vajam, sem vadil z oktetom jaz, a čez nekaj časa sem ga le poiskal, da izvem, kaj je na stvari. Tedaj sem prav za prav šele zvedel, da se ne počuti dobro. Pravil mi je, da
1 V oktetu so bili: Janko Jež-Ivan Jordan, Pero Cestnik-Josip Pribil, Anton Faganeli-Fran Neralič, Fran Posega-Josip švab. Nastal je iz večletnega kvarteta: Jež-Dev-Grbac-Posega.
mu srce nagaja, da ga poklicno delo zelo muči, da potrebuje počitka, zato da naj kar prevzamem oktet. Kar težko in mučno mi je bilo, ko sem se prepričal, da se je želel otresti pevskih vaj na čim lepši in neopažen način. Pa — tudi na prigovarjanje pevcev — sem naposled le prevzel oktet, ga reformiral2 in z njim v času od februarja do vključno junija 1929. naštudiral izbran umetniški program, s katerim smo mislili koncertirati jeseni.
Dev se je še vedno zanimal za oktet in je še kam pohitel z nekaterimi pevci v okolico, a to le bolj priložnostno. V glavnem smo si pa bili postavili za cilj koncertno delovanje. A šlo je vse po vodi: basist Posega je pričel močno bolehati, basist Zega pa je dobil službo v Ljubljani, tako da smo morali pritegniti septembra dva nova basista. A naše vaje so postajale brezpomembne, ker sta Neraliču v kratkem času umrla oče in mati, vaj se ni mogel udeleževati in smo bili prisiljeni delo «začasno» ustaviti. V oktobru pa so me pregovorili Matičarji, da sem prevzel zbor Glasbene Matice in Devov oktet se je razšel. Poldrugo leto potem je odšel Posega v večnost, poldmp-o leto za njim pa naš Oskar, njegov najboljši prijatelj.
Kmalu po njegovi smrti me je gospa Antonija vd. Devova naprosila, naj pregledam njegovo glas-beno-skladateljsko zapuščino. Temu njenemu pozivu sem se odzval srčno rad. kljub svoji vsestranski zaposlitvi. Predvsem sem želel izpolniti pijetetni akt do svojega dragega prijatelja, a istočasno me je zanimalo videti in vedetf. kaj nam je prav za prav zapustil. Ako sem namreč Deva kdaj pozival, da naj mi odstopi kakšne nove ali pa še neizvajane skladbe za matični zbor, se je vselej izgovarjal, da ne utegne in da mu delo ne gre prav nič od rok. Tudi potem, ko je — pred svojo upokojitvijo — nastopil daljši dopust, ni bilo možno dobiti kaj od njega. Bolezen je pač v resnici napredovala; saj je zaradi nje v zadnjem trenutku moral odpovedati tudi soudeležbo na matični turneji po Srbiji spomladi 19M. zaradi bolehnosti je tudi prav nerad in le z velikim naporom (kakor je sam pravil) sodeloval v žiriji pri pevskih tekmah spomladi 1932., ko je že vidneje hiral.
Po ljubeznivosti gospe soproge3 sem torej prišel do njegovih rokopisov in dobil vpogled v način njego-
2	Nova sestava je bila: Avgust Živko-Janko Jež, Pero Cestnik-Ivan Jordan, Anton Faganeli-Fran Neralič, Fran Posega-Milan Zega.
3	Ne smemo pozabiti, da je ob tej priliki poklonila mariborski Glasbeni Matici zelo veliko število muzikalij, zlasti
zborovskih partitur in revij, ki so bile pokojnikova last.

vega delovanja. Dobil sem cel kup zvezkov z bežno in fiksno zabeleženimi narodnimi napevi in besedili, nešteto konceptov, zapiskov vseh vrst, zgotov-ljenih skladb itd., in že po površnem pregledu sem videl, da je smatral Dev za svojo življenjsko delo nabiranje in harmoniziranje narodnih popevk. Takoj mi je bilo jasno, da ni bila samo bolezen kriva, če mi ni mogel zročiti novih skladb in tako sem tudi razumel, zaka j je bil tako redek gost «Novih Akordov» in še redkejši v «Zborih». Med njegovimi skladbami sem našel le dva še neobjavljena samospeva, vse drugo so narodne pesmi, harmonizirane v konceptu ali pa definitivno, in druge predelave.
Pozneje sem pregledal zapuščino natančneje in našel v nji marsikaj uporabnega. Videl sem, da so Deva zanimale ne samo koroške pesmice, ki so vsekakor v veliki večini, marveč tudi druge jugoslovanske, kakor je to že deloma pokazal s IV. zvezkom narodnih pesmic. Tudi nekatere že obdelane in objavljene pesmi je nanovo priredil za nov glasovni kompleks ali pa sploh predelal.
Delal je po nekem sistemu. V prvem času je zapisoval narodno blago, kakor ga je slišal na svojih počitniških potovanjih, bežno v posebnih zvezkih. Iz onih zgodnjih let so ohranjeni štirje taki notni zvezki. Letnic pač ni zraven; le tu pa tam je označba kraja, v katerem si je pesmico zabeležil (n. pr. Loga-ves, Brdo, Pocerož), ali pa je zapisano ime osebe, ki mu je pesemco zapela (n. pr. Andrej Pip4) ali pa eno in drugo (n. pr. Marija Kolman, 67 let, stanujoča v Svetni vasi; Rak, župan v Špitalu; Janez Aichholzer, p. d. Kušternik, Logaves; Jakob Beguš, Sveče). Takó nabrano gradivo je potem doma zbiral in urejeval ter pisal na čisto (v nove zvezke), a še ne harmoni-ziral. Bržkone pa ni utegnil urediti vsega, ker se je ohranil le en tak zvezek, ki vsebuje 33 napevov, nabranih v Zilski dolini v letih 1907. in 1908., ko je bil sodni pristav v Škofji Loki. Od drugega takega zvezka je ostalo le nekaj strani brez bližjih podatkov. Zdi se, da je Dev uničil prvotne in definitivne zapiske, čim je zagotovil in objavil harmonizacijo kake pesmi. V posebnem zvezku si je izpisal tudi one koroške narodne, ki so v Kuhačevi veliki zbirki « Južnoslovenske narodne popievke».
Pozneje pa si je pripravil manjše pole za nabiranje pesmi. Na prvi strani teh pol so bili natisnjeni notni sistemi, ostale strani pa so bile prazne. Take pole je pošiljal znancem in prijateljem na Koroškem, pa tudi drugod, da bi mu napisali napeve (na prvi strani) in besedilo ter morebitne opombe (na tretji strani). Kakšen uspeh je imel s tem načinom nabiranja, pa ni mogoče ugotoviti, ker sem našel le nekaj večinoma nepopisanih pol.
Pač pa je zanimivo, da so mu zasebniki, predvsem na Koroškem, zapisovali mnogo pesmic z besedilom. Tako mu je neznana oseba (morda, po pisavi sodeč, kak preprosti vaški organist) poslala kar dva taka zvezka; Neža Asseg (v resnici, po pismu župnika Al. Skrinarja iz Zilske Bistrice Devu z dne 27. januarja 1931., Asek, roj. Pip, 1856—1926), p. d. Gra-cinca, iz Zilske Bistrice mu je napisala zelo mnogo pesmi (besedila); drugi so mu pošiljali po nekaj pesmi, pa brez podpisov. Iz nekaterih pisem je razvidno, da je nameraval pok. Dev ovekovečiti imena
4 Organist v Zilski Bistrici 1854—1908, bržkone sorodnik pozneje omenjene Neže Asek. Glej tudi «Sv. Cecilijo», 1933/1.
teh pomočnikov v posebni razpravi o narodnem petju na Koroškem, ki pa je ni utegnil pripraviti5.
Nekaj beležk ima Dev tudi na samih listkih, a brez nadaljnjih navedb.
Uredil si je tudi pesmi iz Bojancev, 11 po številu. Od teh je objavil štiri, druge so še neharmonizirane. Novih pesmi v tej zbirki ni, ker gre v glavnem za znane pesmi, ki jih prepevajo po Bosni, Severni Srbiji in po delu Hrvatske in Slavonije. Pač pa so poučne zaradi svoje notranje sile, kolikor so v dokaz, da narodi ne izgubijo svoje bitnosti tako hitro, tudi če jih usoda prežene z rodne grude.
Kolikor toliko zagotovil je harmonizacijo nekaterih primorskih narodnih pesmic, kakor jih je slišal od beguncev. Deloma jih je že objavil v svojem četrtem zvezku. Ne more se pa trditi, da so vse tiste, ki jih je Dev označil za primorske, tudi res le tam doma, ker so se nekatere prepevale tudi drugod po Sloveniji še pred prihodom oeguncev (tako n. pr. «N jega ni», «Ko ptičica na tuje gre», «Moj očka ima konjička dva»). Med primorske narodne so se pa vrinile tudi tiste, ki so umetno nastale v tržaški okolici v prvem desetletju 20. stoletja in imajo izrazito italijansko melodiko in s katerimi so pobijali tedanje pri našem ljudstvu tako priljubljeno prepevanje italijanskih kanconet. Sem sodi gotovo severnoistrska pesem «Slovo»6. O tem bom morda v doglednem času dal podrobnejša poročila, ko bom imel gradivo zbrano. Vendar pa smemo tudi take pesmi prištevati k narodnim, če so se narodu tako prikupile, da so postale njegova last in jih ohrani tudi poznejšim rodovom.
Med zbirkami narodnih pesmi je v Devovih zapiskih še nekaj slovenskih in drugih pokrajin, a zanimivo za njegovo ljubezen do narodne pesmi je to, da je zapustil tudi nekatere harmonizacije srbsko-hrvaških pesmic. Že v svojem IV. zvezku jih je nekaj objavil, pa tudi iz zasebnih razgovorov z njim sem posnel, da jih je izredno cenil. Velika njegova zadevna zbirka pa ni; tudi ne prinaša nič novega razen v načinu harmonizacje ali obdelave.
Najbolj značilno je, da je Dev svojo najmilejšo pesmico, «Meglico», s katero je sploh začel in katero so že leta 1899. izvajali na koncertih Glasbene Matice v Ljubl jani in ki je izšla leta 1903. v veliki matični zbirki 33 zborov, tudi pozneje rad pestoval in jo iz-komponiral v celoti s skrbno harmonijsko in kontra-punktično izpeljavo. Enako me je razveselilo, ko sem med rokopisi zapazil njegova dva koroška ljubčka «Gor čez izaro» in «Dobar večer, ljubo dakle» v priredbi za glas in klavir, in sicer ob svojevrstni har-monizaciji.	^
Omenil sem prej, da je Oskar Dev napisal zelo malo skladb. Kako naj bi bil tudi več skladal, ko pa se je s tako vnemo lotil narodnega zaklada? Skladb je torej malo; kmalu je podan pregled: pet skladb so prinesli «Novi akordi» (tri samospeve in dva zbora), šest ljubljanska Glasbena Matica (med njimi tri samospeve), dve sta izšli v «Zborih» (od teh je ena prekmurska narodna), šest jih je izšlo v Gorici leta 1926. (med njimi obdelava ene narodne) in dve
5	Msgr. Janko Barle v Zagrebu je zaradi tega objavil v «Sv. Ceciliji» (1933/1) predavanje, ki ga je imel Dev pred leti, bržkone 1926., na nekem koroškem večeru. Tisto predavanje naj bi bilo osnova za poznejšo obširnejšo razpravo.
6	Tudi nedavno v Ljubljani od «Tabora» podana pesem «Ne boš me zabila nikdar» ni tržaška narodna, temveč od pokojnega učitelja Antona Valentiča uglasbena pesem na način kanconet.
skladbi sta še neobjavljeni, samospeva «Božji volek» iz leta 1912. in «Pismo» iz leta 1916., v vsem torej, brez narodnih, 20. In vendar dovolj, da si moremo napraviti sodbo o Devu skladatelju, in sicer najugodnejšo sodbo. K mnenju, ki sem ga v tem pogledu svoječasno izrekel v «Večerniku»7, bi mogel dodati še to, da imajo malone vse njegove skladbe tehtno vrednost, da so polne ljubkosti in da so posrečene posebno tiste, v katerih se zrcali narodna duša v svoji razigranosti in dobrosrčnosti ali pa v svoji boli. Občuduje božjo prirodo kakor otrok, veseli se ob njenih raznoličnih pojavih kakor ptiček na veji in se prav poredno muza ob pogledu na neke njene nenavadne in hudomušne stvore.
Glasbena zapuščina Devova torej materijelno ni velika. To, kar je izgotovljeno ali pa kar se da po njegovih skicah hitro in v njegovem duhu izgotoviti, to bodo «Zbori», tako sta se njih lastnik in urednik hvale vredno izrazila, drage volje in v okviru danih možnosti priobčili in s tem dopolnjevali sliko oDevo-vem delu. In vendar je njegova zapuščina velika, da, zelo velika, ker njegove narodne pesmi predstavljajo večen spomenik njegove čebelične marljivosti in nesebičnega truda, ker v njih nam je dal svoje najboljše, v njih smo vsi južni Slovani podedovali po njem neprecenljivo vrednoto. Drugi večni dokument njegovega delovanja je ustanovitev Glasbene Matice v Mariboru, ki stopa sedaj v 15. leto svojega obstoja in spada k najvažnejšim kulturnim postojankam na našem skrajnem severu. V teh dveh velikih delih nam vstaja Devov lik kot orjak, nas izpodbuja, opominja in uči, v njih nam ostane ovekovečena in njega obdaja kakor venec majhna, a zlata veriga njegovih skladbic. Slava Devu, slava delu!
Seznam Devovih kompozicij
1.) Samospevi:
«Mak» (v «Novih akordih», I. letnik); «Vzdih» (v «Novih akordih», II. letnik); «Ptička» (v «Novih akordih», IV. letnik); «P a s t i r i c a», «K a n g 1 i c a», «S n e g u 1 č i c a» (v založbi Glasbene Matice v Ljubljani 1912.); «Božji vole k» (rokopis iz leta 1912.); «Pismo» (rokopis iz leta 1916.).
2.) Zborovske pesmi:
«Na poljani», moški zbor, «Z a r j a», mešani zbor (v založbi Glasbene Matice v Ljubljani 1906., 21 zborov); «Hrepenenje», moški zbor, «Tihi veter od mor-j a», moški zbor (v založbi Glasbene Matice v Ljubljani 1910., 20 zborov); «Kvišku plava...», moški zbor (v «Novih akordih», X. letnik); «Še ena...», moški zbor (v «Novih akordih», XI. letnik); «Svatba na poljani», mešani zbor, «Pomladni viharji», moški zbor in tenor solo, «Jutranje zdravj e», mešani zbor in sopran solo, «Ah, ljubica, zdaj je da n», moški zbor in tenor solo, «Turek», mešani zbor (v založbi Katoliške knjigarne v Gorici 1927.); «Svetla noč», moški zbor (v «Zborih» 1929.); «Pomlad», mešani zbor (rokopis iz leta 1906.).
Opomba. Moška zbora «Hrepenenje» in «Še ena...» sta tudi ponatisnjena v Pesmarici Glasbene Matice, Ljubljana 1922. V rokopisu je še dr. Krekova pesem «Pogodba», ki jo je Dev priredil za moški zbor. Nadalje je uglasbil tudi pevske točke k otroškim božičnim slikam Ljudmile Poljan-čeve «Pot k domu» (ohranjene v rokopisu, in sicer: «Slava na višavah», «Tamo daleko», «Tri ptice», «Gospa sveta» za petje in klavir).
3. Devove zbirke narodnih pesmic so izšle: leta 1906. v založbi L. Schvventnerja: Slovenske narodne pesmi, I. (24 pesmi, od teh 7 za moški zbor); leta 1908. v za-
7 Najvažnejše je posnel pokojnikov veliki prijatelj msgr. Janko Barle v «Sv. Ceciliji», 1932/6.
ložbi Glasbene Matice vLjubljani: Slovenske koroške narodne pesmi (34 pesmi, od teh 14 za moški zbor); leta 1912. v založbi L. Schwentnerja: Slovenske narodne pesmi s Koroškega (30 pesmi za moški zbor); leta 1923. v samozaložbi: Jugoslovanske narodne pesmi, IV. (30 pesmi, od teh 18 za moški zbor, 1 za ženski); leta 1926. v samozaložbi: Koroške narodne pesmi, V. (30 pesmi, od teh 17 za moški zbor, 1 za ženski).
Razen v zbirkah so izšle narodne pesmi: «Meglica» (leta 1903. v založbi Glasbene Matice vLjubljani) za mešani zbor, «Zajček teče» (leta 1927. v založbi Katoliške knjigarne v Gorici) za ženski zbor in «Teče mi vodica» (leta 1930. v «Zborih») za moški zbor. Dve narodni pesmi («Vigred se povrne», o kateri so znane diskusije glede njenega avtorstva, in «Gozdič je že zelen») je Dev izdal v Učiteljski tiskarni kot na-grobnici za moški zbor. V rokopisu je zapustil 18 narodnih pesmi za moški, 3 za mešani zbor in 2 za glas in klavir; od teh je lep del objavljen v pričujoči številki «Zborov».
V Juvančevi Sokolski pesmarici (1926) je objavljena Devova koračnica «Klic Sokolov» za triglasni zbor. V. M.
Matej Hubad
(Povodom 40letnega kulturnega dela. Gradivo zbral Ivo Peruzzi po jubilantovih podatkih.)
Vojna doba
(Konec.)
Po izbruhu svetovne vojne v juliju leta 1914. je morala Glasbena Matica pod silo razmer prilagoditi svoie delo novim izrednim razmeram in daiati po večini le dobrodelne koncerte. Pestrost, številnost koncertov, neomajna nacionalna in osebna požrtvovalnost vseh organov Glasbene Matice pa je bila
Erav v tej dobi nenavadno močna in zato dva-
rat važna. Po največ koncertov te hude dobe je bilo prirejenih v korist Rdečega križa in za rodbine v vojno poklicanih vojakov. Vse ostale slovenske kulturne organizacije so bile prisiljene ustaviti svoje delo. njihov denar je šel za vojna posojila, nevarni voditelji pa v internacijo. To je bilo teda j, ko so zazidali roman Podlimbarskega «Gospodin Franio» in nam vzeli vse pravice, v nadi, da nam jih v primeru zmage osrednjih držav — ne vrnejo nikoli več. — Tudi Glasbena Matica se ima za svoje v dobrodelnost poskrito delo zahvaliti v mnogi meri Hubadu, da jo ie previdno, a kot iskren in navdušen Slovenec piipeljal do osvobodilnega leta 1918. brez večjih pretresov. V zaledju je bilo Hubadovo delo in njegovega zbora eminentne važnosti. Hnbad ni izzival brez-koristnih konfliktov z avstrijskimi oblastvi. Premočrten in vedno pozitiven se je odločil za močneiše orožje, kakor je zanikujoča — duhovita pasivnost, odlomil se ie — za delo. Dne 2. decembra 1914. se je na dobrodelnem koncertu poleg domačih točk iz-vaiala tudi skladba Ludovika Kube (belokranjska) «Želia ranjenega vojaka». Skladateli. Čeh iz Prage, je bil prepotoval naše kraje, nabral nešteto iugo-slovenskih narodnih pesmi in jih izdal v Pragi. Svoje harmonizacije fe tudi ilustriral.
Dne 10. aprila 1915. je po Hubadovem prizadevanju gostoval v Ljubljani dvorni operni pevec Be-tetto, za katerega povratek v domovino si je «pevski oče» največ prizadeval in ga tudi dosegel.
V naslednjih koncertih voine dobe se je izvaiala domala vsa novejša zborovska literatura Adamiča, Pavčiča, Lajovica. Kreka, Deva, Sattnerja, Premrla, Aljaža i. dr. Postopoma najdemo tudi zastopnike hrvatske in srbske moderne: Hristič. Konjovič. Ma-noilovič. Gotovac. Izmed gostov solistov navedemo violinskega virtuoza Zlatka Balokoviča. Mariio Per-šlovo, Cirila Ličarja, Dano Koblerjevo, Majo Strozzi-
jevo, Pavlo Lovšetovo, lrmo Polakovo, Cirilo Medvedovo, Antona Trosta, čelista Tkalčiča, Češkega kvarteta itd.
Dne 6. in 7. maja 1916. sta se izvajala dva koncerta ob 25letnici obstoja pevskega zbora Glasbene Matice in šole zavoda. Izvajale so se 330 let stare pesmi slavnega rojaka Gallusa-Petelina. Na programu je bila tudi Premrlova novejša skladba «Slovenska govorica», izvajana ob velikem navdušenju.
Dne 14., 15. in 16. februarja 1917. se je izvajala Hugolin Sattnerjeva kantata «Soči» s sodelovanjem orkestra iz Zagreba, Pavle Lovšetove, Jelice Sadar-jeve, Leopolda Kovača, Josipa Križaja in harfenistke Holubove.
Vojna doba je dala okoli 30 koncertov in nešteto koncertnih nastopov pred domačimi in tujimi, tudi inozemskimi gosti. Važen je bil koncert na čast slovanskih gostov dne 28. junija 1918. iz Češke in Poljske. Prvič je izvajala Pavla Lovšetova Pavčič-Župan-čičevega Cicibana, a pevski zbor Mirkove in Pav-čičeve nove jše skladbe. Solistka zbora je bila Angela Maličeva, najboljši kontraalt Hubadove garde.
Po napornih nastopih vojne, katero je sijajno prestala železna organizacija zavoda in trezno krmar-jenje Hubadovo, je nastopil preobrat. Hubad in njegov zbor je prisrčno pozdravil svobodno domovino. Že 16. novembra 1918. je sledil koncert na čast srbskim junakom-ujetnikom. Koncerta naslednje leto 22. in 23. februarja 1919. je obiskal tudi general Rudolf Maister, osvoboditelj Maribora. Gostovala je mariborska vojaška godba pod vodstvom kapelnika Herzoga v korist srbski siročadi in beguncem z juga.
Prevrat je močno pretresel duhove. Iskanje novih potov, nestalnost duhov in zbiranje moči je občutila tudi Glasbena Matica in Hubadov zbor. Dne 9. in 10. maja 1919. je bil koncert v proslavo stoletnice smrti Valentina Vodnika.
Izmed violinskih virtuozov tega časa je imenovati gostovanje mladih bratov Srbov Milana in Dušana Jovanoviča.
S koncertom 12. julija 1919. se je proslavil god kralja Petra I. Osvoboditelja. Na koncertu 12. septembra 1919. je poleg pianista Ličarja v Ljubljani prvič nastopila altistka Vilma Thierrvjeva iz Zagreba z močnim uspehom.
Dne 22. in 29. marca 1920. je izvajal pevski zbor med drugimi točkami «Sončno pesem sv. Frančiška» (Stanko Premrl), v naslednjih koncertih najdemo skladbe Škerjanca, Kogoja in Lajovica.
Dne 28. junija 1920. je bil slavnostni koncert na čast Njegovemu Visočanstvu prestolonasledniku Aleksandru, ki je obiskal Ljubljano.
Matej Hubad je v tej dobi bolehal zaradi ogromnih naporoov pri zborovskem študiju in zaradi skrbi za usodo zavoda. Iz teh razlogov so ga po tem času po vrsti nadomestovali dirigenti: Ivan Brezovšek, Josip Michl, nekaj časa Adolf Grobming, Srečko Kumar, Niko Štritof in naposled od leta 1929. dalje ravnatelj opere Mirko Polič. Brezovšek je pripravil Sattnerjevo kantato «V pepelnični noči» potem, ko je Hubad izvajal vsa dotedanja dela tega komponista (« Jeftejeva prisega» 1910, «Assumptio» 1912, «Oljki» 1914, «Soči» 1917).
Dne 13. februarja 1922. se je z dvema koncertoma (vokalni in inštrumentalni) proslavila 50letnica Glasbene Matice. Istega leta v mesecu maju pa je nastopil pevski zbor svojo turnejo po Jugoslaviji in absolviral od 12. do 19. maja osem koncertov, in sicer dva v Beogradu ob navzočnosti dvora, po enega v
Zemunu, Novem Sadu. Subotici in dva v Sarajevu. Artistično je vodil to in naslednje turneje Hubad, tehnično Karel Mahkota.
Ko je Hubad s svojim zborom obiskal vsa važnejša slovenska mesta od Št. Vida nad Ljubljano do Maribora, Bleda in Kočevja, je pripravljal svoje turne jske pohode na Češko (1928), Poljsko (1928) in v Francijo (1929). O pomenu teh turnej smo že v naši reviji obširno pisali. Nepopisno mnogo truda, skrbi in pažnje pristno Hubadove točnosti je bilo v teh obiskih tujine. Zdelo se je, da je Hubadovo delo doseglo svojo kulminacijo. Ko je pokazal doma in svetu plodove svojih dolgoletnih naporov,, očaral tujino s svojo izčiščeno in jasno umetnostjo, kateri je bil kot prvi in zadn ji služabnik iz dna svoje poštene duše vdan, teda j, ko je dosegel podržavl jen je zavoda Glasbene Matice v državni konservatorij, poskrbel za svoje naslednike, ki bi ga vsaj delno razbremenili, tedaj ga je 20. januarja 1929. od prevelikega napora zadela delna kap in mu izbila iz roke taktirko. Z veliko samozatajo je zapustil svoj zbor, ki je bil njegova veličina, njegov ponos in vir blestečih in tra jnih uspehov.
Venkaj na Skaručno, v prelepo rojstno vas pod Šmarno goro ie klicalo Mateja Hubada na oddih in odpo"itek. Nihče izmed slovenskih glasbenikov nI bil deležen toliko priznanj in odlikovanj domovine, a tudi malokomu je bila namenjena tako moči iz-črpajoča borba za nezadržno pot do stavljenega cilja, služiti prospehu slovenske kulture in časti slovenskega imena.
V Beogradu je med prvimi afirmiral postojanko naše Glasbene Matice, z bojaznijo in v dvomih si je osvojil Prago, prodrl v Varšavi in duhovno zmagal v Parizu. Na tisoče src je dvignil v naši padajoči samozavesti vojne dobe, priboril si je ugled na Dunaju in bil je stalni pospeševatelj naše glasbene produkcije. Res, bil je vladar — avtoriteta. Poznal je svoio pot in jo brez kompromisov dokonča val. Položil je temelje. Novi rod ima nalogo, graditi stavbo v bodočnost. Razsejal je svojo srčno kri in dobroto med ljudstvo, iz katerega je izšel, vedno je bil v zavesti. da je njegovo poslanstvo sveta, od usode mu podeljena naloga. Tzvršil in vrši jo še sedaj kot pevski. kot družinski, kot oče Glasbene Matice in državnega konservatorija, ki je njegovo ime spojila s svojim namenom in pomenom.
Hubadovi plamteči idealistični realizem je pa vzbudil v vsakem njegovem prijatelju trajne sledove zvestobe in globoke hvaležnosti. Kdor je znal brati knjigo njegovega življenja in mu je sledil brez predsodkov in z zaupanjem, ta je užil najlepša leta pevskega življenja. Med temi prijatelji sem bil tudi jaz.	Ivo Peruzzi.
Iz naših organizacij in društev
Pevskim zborom Hubadove ž upe JPS. Na prihodnjem župnem koncertu, ki bo ob priliki proslave 50letnice obstoja pevskega društva «Slavca» o binkoštnih praznikih leta 1934., moramo po odloku župne uprave nastopiti tudi v skupnih zborih. V opozorilo vsem pevovodjem včlanjenih društev!
Župni artistični odbor je izbral za hzvajanje v skupnem zboru:
1.) Za moške zbore: E. Adamičevo skladbo «Oče naš», ki je izšla v založbi Hubadove župe JPS in je bila tudi vsem društvom razposlana. Če katerokoli društvo nima not, naj se obrne zanje na upravo Hubadove župe.
2.)	Za izvajanje V mešanem zboru je določena A. Foersterjeva skladba «Naše gor e», ki jo bo /upa razmnožila.
3.)	Ženski zbori bodo peli St. P r e m r 1 o v o «Smrečico», priobčeno v «Zborih» v letniku 1932., št. VI. Cena partituri 1 Din. Druga skladba za ženski zbor je p. Hugolin S a 11 n e r j e v «Dedek Kri m», objavljena v «Zborih» v letniku 1931., št. IV. Partitura stane 10 Din, glasovi (partiture) obenem še za tri ženske zbore so na razpolago po 2 Din izvod.
Za skupne zbore bo treba pravočasno začeti študirati in ne moremo dovolj opozarjati, da si društva note takoj naroče in začno s študiranjem, ker bo skupna vaja samo ena. Društva, ki imajo le moški zbor, naj vadijo Adamičev «Oče naš», društva, ki imajo mešani zbor: v mešanem zboru A. Foersterjevo «Naše gor e», v ženskem zboru pa St. Pre-inrlovo «S m r e č i c o» in p. Hugolin Sattnerjevo «Dedek
^ r 'ln>>'	Uprava Hub a dove ž upe JPS.
Odbornik Hubadove župe Fran Slana, banovinski uradnik v p., je bil odlikovan z redom Sv. Save V. razreda.
Pevsko društvo «Vardar» iz Skoplja je priredilo v dneh od 1. do 14. novembra koncertno turnejo po Jugoslaviji. Koncertirali so t. novembra v Skopi ju, 4. v Nišu, 6. v Beogradu, 8. v Zagrebu, )0. v Ljubljani, tt. v Mariboru in 14. v Sarajevu. V Ljubljani so koncertirali v «Unionu» z velikanskim uspehom. Hubadova župa je poklonila dirigentu krasen lovorjev venec s trakom, na katerem je bil napis: Pevskemu društvu «Vardar» iz Skoplja — Hubadova župa JPS — Ljubljana 10. XI. 1933. — Sprejem je bil na glavnem kolodvoru. Udeležili so se ga odlični zastopniki, tako zastopnik mestnega načelstva dr. Janko Rupnik, predstavniki Hubadove žune: predsednik dr. Anton Švigelj, podpredsednik arch. Vili Krainer in župni pevovodja Zorko Prelovee. Po kratkem nagovoru dr. Rupnika in dr. Šviglja se je razvil sprevod po Miklošičevi cesti, čez trimostovje, mimo magistrata, po Poljanski cesti do Vajeniškega doma, kjer so gostje prenočevali. Ves čas je spremljala sprevod vojaška godba. V dveh dneh. ko "o bivali v Ljubljani, so si ogledali znamenitosti Ljubljane in se v soboto zjutraj odpeljali v Maribor.
Delavsko pevsko društvo «Zarja» v Trbovljah pristopa z letom 1934. kot član k Hubadovi pevski župi IPS.
Pevsko društvo «Loški glas» v Lokah pri Zagorju priredi v kratkem koncert.
Združeni ljubljanski moški zbori «o na praznik Vseh svetnikov pod vodstvom pevovodje Hubadove župe JPS Zorka Prelovca zapeli na pokopališču pri sv. Križu F. S. Vilhar-jevo «Nagrobnico junakom» in Z. Prelovčevo «Zadnje slovo», na vojaških grobovih pa O. Devovo «Vigred» in Z. Prelovčevo «Oj, Doberdob . Udeležba pevcev je bila vendar enkrat povoljna.
Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» pripravlja zgodovinski koncert skladb skladateljev Antona H a j d r i h a, Josipa Kocjančiča, Hrabroslava Volariča in Armina Le-b a n a, mož, ki so orali glasbeno ledino na Goriškem in Primorskem. Nadejamo se. da bo javnost z radostjo pozdravila ta načrt. Koncert bo predvidoma prvi ponedeljek po sv. Treh kraljih.
Pevsko društvo «Slavec» namerava ob priliki svoje 50let-nice kot uvod v slavnosti prirediti dne 17. decembra 1.1. velik koncert s sodelovanjem bratskih ljubljanskih društev in zborov.
Glasbena Matica bo v decembru izvajala slavni G.Verdijev «Requiem» pod vodstvom opernega direktorja Mirka Poli č a.
IPAVČEVA ŽUPA JPS V MARIBORU
Občni zbor Ipavčeve župe v Mariboru je bil dne 23. aprila 1933. predpoldne v pevski sobi mariborske Glasbene Matice. Po odposlancih je bilo zastopanih 13 društev, nezastopana so bil a le tri društva. Razen lepega števila pevcev in pevk včlanjenih društev je bil navzočen Drago Leskovšek kot 'astopnik bratske Ilubadove župe, dalje dr. Josip Tominšek kot predsednik Glasbene Matice in zastopniki tiska.
Občni zbor j C potekel v najlepšem redu.'Iz tajnikovega poročila, ki je podalo izčrpno sliko o delovanju župe, posnemamo te-le važnejše momente:	<-
Župa šteje 16 članov: Pevski zbor Glasbene Matice, Maribor; Celjsko pevsko društvo, Celje; Pevsko društvo «Jadran», Maribor; Pevski odsek narodnega železničarskega društva «Drava», Maribor; Pevsko društvo «Oljka», Celje; Pevski zbor Glasbene Matice, Ptuj; Pevsko društvo «Luna», Krče-vina pri Mariboru; Pevsko društvo «Maribor», Maribor; Pevsko društvo «Zarja», Pobrežje pri Mariboru; Pevsko društvo «Lira», Rad vanje pri Mariboru; Pevski zbor Sokola, Poljčane; Pevsko društvo Slovenjgradec; Pevsko društvo «Poštni rog», Maribor; Pevsko društvo «Savinjski zvon»; Pevsko društvo «Dravograjski zvon», Dravograd; Pevsko društvo «Lipa», Slovenska Bistrica.
Ogromna večina društev se bori z gmotnimi težkočami. ki jih ovirajo v rednem kulturnem delovanju, tako da morejo le redkokdaj prirediti kak koncert ali druge pevske nastope. Njihovo siromašnost občuti tudi župna uprava in z njo ves JPS. Zato se župni odbor od vsega začetka prizadeva, da doseže znižanje članarin in je za letošnji savezni kongres predlagal:
Letna članarina 150 Din naj odpade, pevska članarina pa naj znaša sorazmerno:
za pevska društva do 20 članov mes. 10 Din, letno 120 Din
...... od 20 do 50 „ „ 15 „ „ 180 „
„ 50 „ 100 „ „ 20 „ „ 240 „ nad 100 „ „ 30 „ „ 360 „ in sicer tako, da gre od te članarine 40 % centralni upravi,' 60 % pa za župno upravo. Zato pa naj imajo delegati pevskih društev na kongresih sorazmerno glasovalno pravico, in sicer: po en glas, oziroma po dva, oziroma po tri, oziroma po štiri glasove. Utemeljitev: Praksa je pokazala, da društva ne zmagujejo določenih prispevkov. Večino pevcev tvorijo ne-premožni sloji, ki si jedva morejo dovoliti mesečne prispevke za društvene prostore, razsvetljavo, kurjavo, nabavo not, instrumentov, zborovodjo itd. Tudi dohodki društvenih prireditev so zelo pičli, tako da ni moči računati nanje.
Sedanja članarina je ovira za vstop v JPS. Naši župi so že tri društva javila svoj izstop iz organizacije zaradi previsokih članarin, a neko društvo, ki je nameravalo pristopiti, je po vpogledu v pravila izjavilo, da ne more pristopiti zaradi previsoke članarine. Pa tudi druga društva se pritožujejo, da ne zmagujejo takih žrtev. Res jih je v naši župi od 16 članov samo pet, ki so po večjem naporu plačali članarino za organizacijo, katera jim do zdaj ni nudila nič posebnega.
Znižanje članarine (in sicer še ugodnejše znižanje, kakor se je medtem doseglo na kongresu v Subotici) je neizogibno potrebno, ako želimo, da doseže JPS svoj namen, to je, da dvigne nivo pevske kulture tudi v zadnjem selu ali pa pri najpreprostejših ljudeh v mestu, ker sicer pridemo do tega, da postane naša organizacija škodljiva aristokratska institucija, kar bi pomenilo uničenje njene moralne moči. Z nizko članarino pa bi raslo število članov, tako da bi prišla centralna uprava, ki potrebuje največ denarja, na svoj račun. Kongres v Subotici si je osvojil to stališče le deloma in sprejel predlog o nekoliko znižani članarini. Zadeva pa je še potrebna revizije.
Tudi župna uprava potrebuje dohodkov; saj nima drugih kakor le del članarine. Zato je zanjo upravičen večji odstotek. Dohodki koncertov se vrnejo itak društvom, ki so zaradi njih imela razne stroške.
Ipavčeva župa je za veliko večino članov plačala iz svojih sredstev 50 % članarine, za ostalih 50 % pa je prosila centralno upravo, da naj jih odpiše (o čemer župa do sedaj še ni dobila nobenega odgovora).
Delovanje župe v minulem društvenem letu se je izrazilo v tem, da se je
1.) po lepem številu svojih članov udeležila velikih pevskih svečanosti ob priliki 60letnice Glasbene Matice v Ljubljani in da so nekateri člani tudi sodelovali na pevski tekmi dne 16. maja 1932. (Glasbena Matica Maribor in Ptuj, «Jadran», Celjsko pevsko društvo, «Luna» in «Drava»\ Tekma je pokazala, da so nekateri zbori na zelo lepi razvojni in umetniški stopnji, vendar se je ocenjevanje, oziroma uvršča-
nje društev vršilo na deloma nepravilni osnovi.1 Zadevni popravki do danes še niso bili izvedeni kljub obljubi centralne uprave, ki je priznala nerednost;
2.)	da je zastopnik župe sodeloval lani v odboru «Mariborskega tedna» in je župa dirigirala pevce in pevke za pomno-žitev zbora pri izvajanju Smetanove «Prodane neveste» na trgu Svobode dne 13. in 15. avgusta 1932.;
3.)	da se je pod župnim okriljem vršil koncert opernega pevca Marijana Šimenca prav tam dne 17. avgusta 1932.;
4.)	da je na pobudo prof. H. Druzoviča župa priredila v okviru «Maribora v jeseni» proslavo ?0letnice prvega slovenskega koncerta v Mariboru, in sicer dne 6. oktobra 1932.; sodelovali so mariborski pevski zbori Glasbene Matice, «Drave», «Jadrana» in «Maribora», sekstet bratov Živko in solisti (Ve-dralova, Faganeli, Živko). Koncert, ki je zelo dobro uspel, je izvajal pesmi, ki so bile na programih pred 70 leti, zlasti na programih «Čitalnice» v Mariboru. Uvodni nagovor je imel prof. Druzovič, ki se, kakor znano, zelo intenzivno bavi s študijem glasbenega življenja na Štajerskem v predvojni dobi;
5.)	da so se združeni župni pevski zbori korporativno udeležili pogrebov pokojnega skladatelja Oskarja Deva in pokojnega škofa lavantinskega drja Andreja Karlina, katerima so zapeli žalostinke v slovo;
6.)	da je župa skupno s Klubom koroških Slovencev priredila dne 14. januarja 1933. koncert združenih koroških pevskih zborov, ki jih je vodil koroški poslanec Poljanec na turneji po glavnih krajih dravske banovine. Ob tej priliki je župa poklonila koroškim bratom lovorjev venec, pevke Glasbene Matice pa so jim pripele krasne nageljne;
7.)	da so se nekatera mariborska pevska društva odzvala pozivu mestne občine za sodelovanje na koncertih pomožne akcije v dneh 7. in 8. februarja 1933. (Glasbena Matica, «Drava», «Maribor», «Jadran»).
Skupne nastope zborov je vodil župni zborovodja Albin Horvat, nekatere tudi drugi zborovodja Janko Gašparič.
Glede na te razne nastope se letos z občnim zborom ni spojil župni koncert, ki se je preložil na jesen 1933., v domnevi, da se bo dal uvrstiti v okvir «Maribora v jeseni» (kar pa se, kakor doznavamo v zadnjem času, ne bo zgodilo, ker se je misel na to prireditev opustila). Medtem pa je večina moških zborov sodelovala pri proslavi ptujskih septembrskih dogodkov (dne 9. septembra zvečer s koncertnim programom na svečani akademiji v ptujskem gledališču in dne 10. septembra predpoldne pri svečanostih na trgu pred ptujskim magistratom), kar je društvom povzročilo nove stroške in se zato župni koncert letos ne bo vršil.
Župa pa ne more izvrševati svoje glavne naloge, to je skrbeti za glasbeno izobrazbo zborovodij, za napredek nekaterih pevskih zborov in za uvedbo ožjih stikov z obiski odbornikov, predvsem župnega zborovodje, ker ni sredstev, a tudi pridobivanje novih članov naleti na neštete ovire denarnega, političnega in socialnega značaja; in vendar bo treba, da se v tem' pogledu kaj ukrene, ne samo v Ipavčevi, temveč tudi v Hubadovi župi, sploh v vsem JPS (v katerem je na žalost delovalo le pet žup!), ker sicer vse obstane in zapade mrtvilu, ki grozi že na raznih krajih. Ali bo nova uprava z drjem Vladimirjem Ravniharjein na čelu znala pridobiti naši pevski organizaciji tisti ugled in tisto pozicijo, ki ji gre po njeni važni vlogi v splošnem kulturnem in zlasti narodnem življenju? Nikoli ne smemo pozabiti, da je najprej petje obudilo naše zaspano ljudstvo, ga bodrilo in dvigalo ter mu dalo narodno samozavest, da je petje tudi dandanes najmanj tako važen činitelj kakor sokolstvo, ki uživa vse polno ugodnosti in podpor, ki pa v premnogih primerih ne more izhajati brez petja in godbe. Kdaj bodo odločilni krogi uvideli važnost petja in požrtvovalnost pevskih krogov ter ju primerno nagradili, ne pa gledali v petju le socialno manj vredno udejstvovanje naroda?
Mnogo neprijetnosti je imela Ipavčeva župa z doslednim molčanjem centralne uprave, ki ni odgovarjala na neštete dopise in vloge, tako da je odbor že nameraval odstopiti. Naposled, po dolgih mesecih, se je prejšnji glavni tajnik opravičil, naša potrpežljivost je to opravičilo sprejela, toda
1 Zadevo bi bilo treba revidirati. Op. ur.
škoda, ki je v JPS zaradi njega nastala, je občutna in se bo dala le s težavo popraviti.
Občni zbor Ipavčeve župe je nanovo izvolil ves dosedanji odbor (predsednik prof. Vasilij Mirk, podpredsednik Rudolf Bradač, tajnik Fran Mordej, namestnik Albin Živko, blagajnik Josip Lukša, namestnik Josip Roje, zborovodja Albin Horvat, namestnik Janko Gašparič, arhivar Anton Jagodic, namestnik Marija Rozmanova; odborniki: Konrad Fink, Josip Hrastelj in Srečko Logar), ki je prejel razrešnico za delo v minuli sezoni. Po sklepu občnega zbora skuša sedanja župna uprava najti in izpeljati način medsebojnega podpiranja pevskih društev z notnim materialom (seveda le z dovoljenim), da jim olajša s tem združene denarne skrbi. Občni zbor si je osvojil tudi predlog CPD, da se prihodnji občni zbor vrši v Celju ob priliki 40letnice CPD, ko bi se lahko tudi dokončno postavil spomenik bratoma Ipavcema. Medtem pa je ta misel padla v vodo in se bo skušalo zaenkrat postaviti le spominsko ploščo v Št. Juriju.
V dobrem razpoloženju za nadaljnje delovanje se je občni zbor razšel z željo, da bi mogla biti posamezna in splošna poročila na prihodnjem občnem zboru ugodnejša.
Koncerti
Sredi oktobra so nas posetili praški policijski stražniki s svojim zborom, 40 pevcev dobrega, nekoliko trdega glasovnega materiala. Pod vodstvom svojega pevovodje Josipa Ka-raska so izvajali pesmi čeških skladateljev Smetane, Foer-sterja, Bendla, Novaka, Leva, Bednara, Axmana in Malata, zapeli so pa tudi tri slovenske in eno hrvatsko pesem. Zbor je v splošnem po svojem strumnem nastopu ugajal, dosti natančno intoniral in v kompaktnosti dobro zvenel. Ljubljana je bratske pevce navdušeno sprejela.
Dne 16. oktobra 1.1. je priredil operni orkester narodnega gledališča pod taktirko direktorja Mirka Poliča simfonični koncert, ki ni bil zanimiv le po sporedu, temveč tudi zaradi tega, ker je sodeloval kot pianist-solist ruski skladatelj Aleksander Čerepnjin. Predvsem so bile največje pozornosti deležne prvič izvajane skladbe naših skladateljev: Osterčeva klasična uvertura, Leskovčeva velika «Etuda» in Bravničarjeva «Slovenska plesna groteska». Bravničarjevo delo smo že slišali in je tudi to pot zelo učinkovalo. Osterr in Leskovic sta prijetno presenetila. Uspeh koncerta je bil velik.
Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je dne 8. novembra 1.1. koncertiralo v župni cerkvi mesta Kranj. Izvajalo je pod vodstvom Zorka P r e 1 o v c a Iv. pl. Zajcev oratorij «Oče naš» in istega skladatelja kantato «Uskrsnuče Isusovo» s spremljevanjem orgel, ki ga je nad vse hvale vredno oskrbel pevovodja «Sloge» in skladatelj Heribert Svetel. Sam je tudi igral na orgle Bachov preludij in fugo v c-molu ter nalašč za ta koncert komponirani svoj preludij. Koncert je zelo lepo uspel, cerkev je bila nabito polna, izvajalci pa zadovoljni.
Glasbena Matica je Gallusov koncert v dobrodelni namen ponovila v stolnici. Po ponovnem poslušanju teh klasičnih skladb šele moremo preceniti glasbeno delo našega rojaka Petelina.
Dne 21. oktobra 1933. smo imeli priliko poslušati rudarski koncert Trboveljčanov v korist podporne akcije gladne rudarske mladine. Akcijski odbor je pod predsedstvom Dominika Čebina vso prireditev spretno aranžiral. V uvodni besedi je pisatelj Ludovik Mrzel-Frigid v pesniških besedah opisal Trbovlje in njih bedo, učenec škrinar pa je recitiral Mile Klopčičevo pesem «Moj oče». Moški zbor «Zvona» iz Trbovelj, priznanega našega pevskega udruženja, je zapel tri pesmi, nato pa še društveni mešani zbor dve pesmi. Oba sta žela izredno mnogo priznanja. Pevovodja Oskar Moli je s svojim zborom lahko posebno zadovoljen. Na koncertu je tudi sodeloval trboveljski rojak, profesor beogradske glasbene šole, klavirski virtuoz Ciril Ličar. Izvajal je V. Novaka, faureja, Chopina in Smetano z izvrstno interpretacijo. Zadnji del sporeda je pripadal priljubljenemu «Trboveljskemu slavčku», ki je deloma dokaj težke pesmi Grgoševica, Osterca, Tajčeviča, Pa-
horja, Preglja, Prelovca, Mokranjca in Adamiča prednašal s čudovito bravuro. Razprodana dvorana je malčkom navdušeno aplavdirala.
Proslavo 151etnice češkoslovaške republike smo v Ljubljani slovesno praznovali z zelo dobro obiskanim koncertom, pri katerem so sodelovali operna pevka Vilma T h i e r r y-Kavčnikova in tenor Ivan Franci kot solista, dr. Danilo Švara kot spremljevalec pri klavirju in pomnoženi operni orkester pod vodstvom opernega dirigenta Mirka Poliča. Prireditev je tudi v Umetniškem oziru sijajno uspela.
Dne 3. novembra 1933. sta na samostojnem koncertu v dvorani Filharmonične družbe pokazala vse svoje velike sposobnosti violinist konservatorijski profesor Karel Rupel in njegova klavirska spremljevalka prof. Zora Zarnikova. Odlično sta vigrana in sta nudila poslušalcem z izvajanjem del Slavenskega, Logarja, Lhotke, Cezarja Francka in Edvarda Lale velik umetniški užitek. Hvaležni smo prof. Ruplu, da nas seznanja s svojo virtuozno tehniko, zlasti z domačo violinsko literaturo.
S koncertom dne 6. novembra nam je zopet prinesel sadove in uspehe svojega ambicioznega dela Učiteljski pevski zbor pod vodstvom prof. Srečka Kumarja. Spored koncerta je bil dokaj obširen. Zastopani so bili skladatelji Gallus-Petelin, Osterc, Logar, Adamič, Matetič-Ronjgov, La-jovic, Šivic, Slavenski in Tajčevič. Pri koncertu je sodeloval tudi mojster Julij Betetto, pri nekaterih točkah pa je pel zbor ljubljanske učiteljske šole. Koncertanti so si nadeli zelo težko nalogo, ki jo pa pri vsem navdušenju in svoji posebni delavnosti niso mogli rešiti tako, kakor so> jo rešiti hoteli. Pri nekaterih skladbah se je občutno pogrešala te-meljitejša priprava. Vsekakor pa veljaj za dosežen uspeh Učiteljskemu pevskemu zboru iskrena hvala in toplo priznanje.
Ljubljano je obiskalo pevsko društvo «Vardar» iz Skoplja, ki ima za seboj lepo zgodovino. Podobno kakor naša društva je gojilo prej narodno zavest in šele v zadnjem času, po zaslugi prof. Brnobiča, ki je prevzel pri «Vardar ju» mesto pevovodje, krenilo na pot resnega umetniškega petja. Gostje so nam zapeli cerkvene in posvetne zbore skladateljev Brnobiča, Bortnjanskega.Čajkovskega, Makarova, Mokranjca. Lajovica, Lhotke, Milojeviča, Gotovca in Biničkega. Ne popolnoma razprodana dvorana je petje bratskega zbora odu-ševljeno pozdravljala, starosta Hubadove župe JPS dr. Anton Švigelj je pa na koncertu društvo nagovoril in mu izročil dar naših pevskih društev. Skopski pevci so se v družbi naših počutili kar najbolje ter odnesli iz Ljubljane najlepše spomine.
Dne 20. novembra 1.1. se nam je s samostojnim koncertom predstavil priznani Slovenski vokalni kvintet, ki ga sestavljajo Štibernik, Jug, brata Petrovčič in Š u 1 c. Na sporedu so bile skladbe R. Savina, A. Lajovica, L. Zepiča, N. Štritofa, J. Pavčiča, St. Mokranjca, E. Adamiča in Gallusa-Petelina, deloma v kvintetu, deloma za samospeve s klavirjem. Kvintet poje posrečeno ubrano, glasovno, tehnično in intonačno skoro brezhibno. Pozna se mu temeljit študij učitelja Zepiča. Izmed obeh solistov je občinstvu posebno ugajal Tone Petrovčič. Klavirsko spremljevanje je hvale vredno oskrbel G a 1 a 11 i a. Ob koncu koncerta je moral na burno zahtevanje poslušalcev kvintet dodati še več pesmi. Obisk prav zadovoljiv.
Narodno železničarsko glasbeno društvo «Sloga» bo tudi v letošnji koncertni sezoni prirejalo komorne večere. Prvi je bil dne 27. novembra 1.1. v dvorani kina «Ljubljanski dvor». Nastopil je Ljubljanski komorni trio: Trost Ivan (gosli), Miiller Gustav (čelo), Svetel Heri (klavir). Izvajal je Chopinov trio, op. 8, v g-molu in Goldmarkov trio, op. 33, v e-molu. — Komorni večeri «Sloge» so ljubiteljem glasbe dobro došli.
Pestro razgibana letošnja koncertna sezona ni doživela še takega večera kakor je bil simfonični koncert mojstra Vaclava Talicha, ki se je prav za prav vršil v spomin 251etnice, odkar je T a 1 i c h zavihtel svojo taktirko pred bivšo «Slovensko Filharmonijo». Jubilant si je izbral za koncert Dvora-k o v o uverturo «Karneval», Sukovo meditacijo na staročeški koral sv. Vaclava, L. M. Škerjančev «Simfonični stavek» in Čajkovskega nesmrtno «Patetično simfonijo». Pod njegovo čarobno taktirko so igrali operni orkester, orkester Orke-
stralnega društva Glasbene Matice in Konservatorijski orkester. S tem ansamblom je mojster T a 1 i c h po nekaj izkušnjah delal prave čudeže. Njegova sugestivna moč je na sodelujoče vplivala tako, da podobnega umetniškega užitka v naši koncertni kroniki sploh ne pomnimo. Ta večer bo gotovo ostal vsem udeležencem v najlepšem spominu in izražamo le pobožno željo, da bi Glasbena Matica še kedaj povabila mojstra Talicha med nas.
Novosti
Breda ščekova: «Vidim voznika.» 26 ljudskih pesmi za mešani, moški in ženski zbor. Trieste 1934. Tiskano kot zasebni rokopis. Marljiva skladateljica je zopet priredila 26 bolj ali manj znanih ljudskih pesmi za ženski, moški in mešani zbor. Pesmi so skrbno prirejene, vendar se njihova harmonizacija odtujuje ljudskemu petju. Cena lično litografirani zbirki, ki ji je naslovno stran narisal akademični slikar Tone Kralj, je Din 28-—. Dobiva se v vseh knjigarnah.
Franjo Lučič: Narodne turopoljske pjesme za zbor. Zagre-bačka naklada Kugli (Zagreb, Ilica 30).
Franjo Lučič: Narodne pjesme za muški zbor. Edicija Kugli (Zagreb, Ilica 30). Izdaj v oceno nismo prejeli, zelo jih pa hvalita «Muzičar» in «Sveta Cecilija».
Peta štev. «Sklada», lista za gojitev glasbe in ljudske igre, je prinesla zbore Stepanova, Taclika in Totha. V književni prilogi izčrpno poroča o dinamiki «Sklada», dalje pa o pogovorih s Centralno zadrugo in z UJMO, ki niso dognali uspeha.
«Krog», zbornik pesmi in razprav. Uredil Rajko Ložar, založili sotrudniki. Poleg razprav in leposlovnih prispevkov je «Krog» priobčil Vilko Ukmarjevo razpravo «Pota sodobne glasbe», ki bi morala zanimati vsakega glasbenika. Izdaja ima v prilogi tudi Ukmarjevo zelo težavno skladbo «Ta strašni čas» za četveroglasni mešani zbor na besedilo Srečka Kosovela. »Krog» prinaša tudi lepe umetniške slike in stane Din 50'—. Priporočamo ga!
Muhvic Ivo: Druga zbirka cerkvenih pjesama za godbo na pihala. Cena Din 110-—.
Muhvic Ivo: Zbirka slavenskih koračnica. Cena Din 180-—. Vnaprejšnja naročila naj se naslove na Ivana Stumbergerja, Sveti Duh 32/11, desno, Zagreb.
Gobec Radovan, učitelj v Grižah pri Celju, je spisal in uglasbil dve opereti, in sicer «Hmeljsko princeso» in «Beg iz harema»; za mladino pa je uglasbil tri spevoigre: «V bratskem objemu», «Pomladne cvetke» in «Kresniček». Dela je izdal v samozaložbi.
Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» ima na razpolago precej partitur dveh starejših, priljubljenih skladb, in sicer A. Hajdrihove «L u n a s i j e» za mešani zbor in V. Volaričeve «Ne zveni mi», tudi za mešan zbor. Cena partituri obeh pesmi je le Din l-—. Naročite!
15 samospevov za glas s klavirjem. Izdalo pevsko društvo «Ljubljanski Zvon». Cena zbirki je Din 30—, Naroča se pri
založniku, dobi se pa tudi-v vseh večjih knjigarnah. Solisti in solistinje so ž njo dobil' lgpo izbi.ro pesmi za visoki, srednji in nizki glas. S svojimi samospevi so zastopani skladatelji: Adamič, Bravničar, Pavčič, Prelovec, Premrl, Svetel, Tome in Vodopivec. Oprema izdaje je zelo okusna in dela čast Delniški tiskarni.
Zanimive članke o glasbi in njenem razvoju v Bolgariji priobčuje v «Sveti Ceciliji» prof. Kosta Manojlo-v i č, Beograd.
«Zvuk», revija za muziku (Beograd, uredništvo: Poankare-jeva 31, uprava: Strahiniča bana 72), se spominja 50letnice rojstva znamenitega poljskega skladatelja Karla Szyma-nowskega. Dr. Ljudevit K i š piše «O novim prav-c i 111 a muz i k.e», Josip K u 1 u 11 d ž i č pa razpravlja o opernih libretih, pozornosti vredna so poročila o glasbenih dogodkih doma in v tujini ter o novi glasbeni literaturi. O muziki v stari Beotiji poroča Branko Dragutinovič. Na splošno si «Zvuk» pogumno utira svojo dobro zamišljeno pot v vse naše glasbene kroge, ne le zaradi svoje bogate vsebine, temveč tudi zaradi svojih posrečenih ilustracij, slik in karikatur. Vsem ljubiteljem glasbe list v uaročbo prav toplo in iskreno priporočamo!
«Cirilov Metodski vjesnik», smotra za staroslovensku crkvenu glazbu sa glazbenom prilogom, je službeno glasilo Crkvenog pjevačkog udruženja Cirilo-Metodovega kora v Zagrebu. Vztrajno izhaja in hoče zanimati za starocerkveno glasbo. V glasbeni prilogi je priobčil skladbe Grečaninova in Čajkovskega. Žal, na slabem papirju in slabo litografirane. To bi bilo treba popraviti. List zasleduje točno vse glasbene dogodke v državi in zato ga lahko priporočamo v uaročbo.
D. Sancin: Glasbeni besednjak. Profesor igre na gosli na celjski Glasbeni Matici D. Sancin ga je napisal. Knjižica obsega 32 strani in je bila zelo potrebna učiteljem in učencem naših glasbenih šol. Avtor je poslovenil vse izraze, ki smo jih vajeni iz italijanščine. Besednjak bo dobrodošel. Naroča se pri avtorju v Celju. Naslov: D. Sancin, Glasbena Matica, Celje. Cena Din 12"<—.
Pevska zveza v Ljubljani je za svoje cerkvene nastope založila brošurico izbranih pesmi, ki nosijo naslov «O d -rešeniku svet a». Zbirko je uredil in tudi s kemično tinto spisal agilni pevovodja prof. Marko B a j u k. Na 37 straneh so natisnjene skladbe Travna, Hribarja, Železnika, Gallusa, Levičnika, Toinca in Premrla, ki smo jih vse slišali na koncertih. Zbirka se dobiva v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Našim solistom priporočamo v nakup dve zbirki naših ljudskih pesmi, prirejenih po Z. Prelovcu za srednji, oziroma nizki glas s klavirjem: Album slovenskih narodnih pesmi (osem) in Šest narodnih pesmi. Cena prvi zbirki je Din 30'—, drugi pa Din 25-—. Naročite lahko na naslov pevskega društva «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani.
Lovro Hafner, organist v Preski, je za moški zbor preprosto in pevno uglasbil znano nagrobnieo «Blagor mu, ki so spočije». Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni, Ljubljana.
Razno
Ali ste prečitali v društvih članek «Pet minut pred zborom», ki smo ga objavili v književni prilogi zadnjega zvezka «Zborov»?
Oktet pevskega društva «Ljubljanski Zvon» je z lepim uspehom koncertiral v nedeljo dne 19. novembra 1.1. popoldne v Logatcu.
Na novinarskem koncertu dne 1. decembra t. 1. so sodelovali: violinist Prevoršek, solist Franci, godba 40. triglavskega pešpolka, pevsko društvo «Slavec» in akademski pevski zbor.
Pevska zveza je aranžirala dne 26. novembra 1.1. velik cerkven koncert v frančiškanski cerkvi. Sodelovalo je 20« pevcev pod vodstvom zveznega pevovodje prof. Marka B a -j u k a, pri orglah je bil prof. Matija Tome.
Engelbert Gangl 60letnik. Kot učitelj, kot priznan pesnik in pisatelj, organizatorični delavec, kot poslanec in politik, kot urednik stanovskih in mladinskih listov, kot gospodarski organizator, navdušen sokolski delavec in propagator sokol-ske ideje je na vsakem teh področij postavil celega moža.
Čast njegovemu požrtvovalnemu narodnemu delu in brez-primernemu idealizmu! Na idrijski realki je Gangl poučeval tudi petje. Pevci in pevke mu k 60letnici iz vsega srca iskreno čestitajo!
Ravnatelj celjske Glasbene Matice Karel Sancin je praznoval 20letnico svojega umetniškega dela s simfoničnim koncertom, na katerem je izvajal svojo suito v štirih stavkih (Celjska suita). Zaslužni jubilant je bil po prevratu profesor vijoline na ljubljanski Glasbeni Matici, član opernega orkestra in Zikovega kvarteta. Ko je iz tega izstopil, je dal na razpolago vse svoje pedagoške zmožnosti Glasbeni Matici v Celju. Skupno s soprogo sta začela pred desetimi leti polagati temeljne kamene glasbeni vzgoji celjske mladine. Njuno delo je bilo vedno plodonosno iu «Zbori» ravnatelju Sancinu k obema jubilejema toplo čestitajo!
Sredi novembra je smrt nenadno zavihtela svojo koso nad prof. Ljudevitoin Mlakarjem, vzornim vzgojiteljem mladine, navdušenim pevcem in blagim prijateljem. Časten mu spomin !
Baritonist zagrebške opere, Slovenec Rudolf Bukšek, je v
Zagrebu nenadno umrl. Še prejšuji večer je pel baritonsko partijo v Smetanovi operi «Libuša». Nastopal je v ljubljanski operi, v Osijeku in v Zagrebu, kjer ga je mnogo prerano dohitela smrt. Iz diletanta igralca se je povzpel na svoji umetniški poti čedalje višje in je pel zadnje čase velike partije tudi z velikim uspehom. Blagemu umetniku blag spomin!
Češkoslovaški narod praznuje s ponosom 50letnico svojega največjega hrama modric «Narodniho divadla» v Pragi.
Smetanovo popularno opero «Prodano nevesto» so posneli na gramofonske plošče «His Masters Voice» po zaslugi Oto-karja Ostrčila, Plošče so se baje izvrstno obnesle.
Znameniti češki glasbeni biograf in kritik ter zaslužni Dvorakov življenjepisec Otokar Šourek je dosegel 50. leto starosti.
Rihard Zika, bivši primarij Zikovega komornega kvarteta, pozneje Praškega kvarteta, sedaj član Ondfičkovega kvarteta, je zložil šest capriccio za gosli-solo.
Tretji češki pevski festival nosi naslov «Smetanov in Dvorakov festival».
Češki glasbeni historik dr. Rhard Vesely je umrl. Napisal je zgodovino Češke filharmonije, monumentalno njegovo delo je zgodovina glasbe, napisal je življenjepis Viteslava Novaka, bil je častilec Mozartov, Dvorakov in Novakov.
Iz uredništva in upravništva
Zadnji zvezek letošnjih «Zborov» je v glasbenem delu lista posvečen spominu blagopokojnega našega skladatelja, pevovodje, nabiralca in harmonizatorja narodnih pesmi Oskarja Deva. Pesmi je našel v Devovi zapuščini njegov tovariš, skladatelj prof. Vasilij M i r k. Prepričani smo, da smo z objavo teh pesmi ustregli vsem našim zborom in solistom. Mimo tega nam v književni prilogi prof. Mirk še ljubeznivo poroča o Devovi glasbeni zapuščini. Iskrena mu hvala zato! Sploh smo v tem zvezku posvetili posebno pažnjo mariborskemu glasbenemu življenju, zlasti delu posestrime Ilubadove župe JPS in Ipavčeve župe, ki jo vzornol vodi prof. Mirk. — Zaključujemo letošnji letnik «Zborov», s prvini zvezkom prihodnjega leta stopajo «Zbori» v deseto, jubilejno leto izhajanja. Ob tej priliki samo prosimo, da pridobite listu čim več novih naročnikov! Naši pevci in pevke bi svojo pevsko zavednost najlepše dokazali s tem, da bi bili vsi naročniki na «Zbore». Uprava jim plačilo naročnine, ki znaša na leto Din 50-—, itak dovoljuje v več obrokih. Zastonj seveda lista pošiljati ne more nikomur. Apeliramo na vse predsednike in pevovodje naših društev, naj ob novem letu med svojim članstvom agitirajo za čim številnejšo naročbo na svoj pevski list, za katerega se resno bojimo, da bi zaradi pomanjkanja naročnikov moral prenehati izhajati. Trdno pa upamo, da bomo vztrajali, če smo že devet let, tudi naprej.
Podpirajte pa tudi «Cerkveni glasbenik» in «Pevca»!
Vesel božič in srečno novo leto!
Urednikov zaključek dne 30: no vemli r a 1933v.
LelniklK._Zbori-¿933	jk.6a
jžrečno, ljub ca moja/
(joriska, narodna,
/farm. i* Oskar Dev
(kfajribon)
^Zin errbo	_ _ ---------h ___
J/o&ki zbor-
H.Tfobhe bi-la olju,-bi -las svojo de -sno mi no -bo, s svojo de-sno miro
pp''J 0-

	p=i	■J.j	
pj^1, f * (S plf I boš. jdlisimy das'6 ko, bmine bfla & h jV Vil ^	PPT P HI[J' F pif " D'"[il "P -e omo-ži - Za, mene za-pu,-stila bos, mene za-pa-stila, bos.' r-oara-ni-la,ki ve-se-lo večne bo, ki ve-se-to večne bo. i Hri , khi i i i .j -		
r P I	-t	' "J L/ P	'"r "
Leinifc JX.
Zbori
aSt.ff»
m
Noptičicajia h/jegre..
(jorlšbzct narodna,
Jiarm. f Oskar DeV
(Maribor)
QVU*aSZ ctllegjfefbo
JfošAt zbor
ž.2io jrfir- cica, na, tu-jegre, v kljimcaune - se _pi- semoe. Jje
Z.2io pi-semce prege - ¿<2/0 ^ svo-Je.be - Ze Je rake, ko
Vi J Ji J- J> 1 J>- J J „ ¿Mi il J. /M ¿J
'p- p f


r pip- iff—r
4

i
i
I
i
*

ji.*,
t
2
7ie-si,ne - si pi-semoe pi- semce pre-brg-laje,
J>. j J- JlJL "
Ji J J
HS
mo je Ju,-bi - ce io - cz - la Je sol - ve
I/e
JCo
J.il Aji nJ ,J
ce.

JE3TT V
/>p p' fT

LeinikIK.
Mori-1933
Jt.<?c
jSfoči.
Odi neznanke, po narodnih motivik.
f Oskar I/ev
Močiti &bor
J&.6Č
Letnik IX. Zbori ~ 1933
Moj oč/ta /na Aon/icAa dva.
JVccrodnct z noircatfske&a, Jirccsa.
Bccrm. t OčkcLTl/eV (kfccj~ibaz~J
JtorctJtomcL	^	J-__/f K p
U i" Jt- li'rn7 rrr K'
ur v7 .	¿.MOJ o - cka.'ma ko-n/t- ckadva, o-ba sta le - pa •Ši-mežna. O-JlOSjfZ Ko -njicpredštalco ne-zgre-tu, po šteitpccdilfakbccproskakpa.Po
i	& Ko-7p'i-čkade-ne v ¿Id- li-co, me-ne pavsvillo^ kcanniroo. Me-
Z/UUI	„ ts • zi.Tjrjfi nw-w7'- n.i.ae. me-jzi narde-ce Iv - ci-ce. Jže-
v5V - mel- ncc. vri- ska-k&a,.
- co.
LeinzklK.
Zbori -1935
>5?. 6 d
Po
J?o bili sern pismice. . .
Jioharid
Narm. f Oskar/?eo
(Maribor) ¿i-	cc temjpo
Mo&ki zbor
S
1- Jfo-biviseffi pi- ¿eirt-ce, zol- Zo-stne sri-fti - ee	na, mx? -je,
2>. JYo -tri iol Jco sto-jI; Zjvob'ca. bol- jvoc le, - ¿i,	tjizbbebc, za-
3. JJre- vv pa. p<yclembizji,7cl/u-bi- ci Ijvi-bZje-ni,	da, /bom -to -
J J j i j n i i i i g iJ i —	i J =j=j


r

s
i

malo hitrejše
bol-tuj, oh, bol-no sr - ce, Jccy, ob,, za-Jcaj te veo ni, Za-žil oj sr-Či- ca v ,
izcc mo-je J?oL-ito, oh, bol-zio sr - oe-Z/izbcebc, zcc-Jcaj, ob, za-Jcaj te, veo izb. doc bom to-¿a-žil oj sr - oe - ce, v rji
Opomba: Zccctnja, JtiUca. sepoje živahnejše.
Letnik IX.	Zbori - 1933
e
jSlovo .
JstrsJca ncerodnco
Moški zbor
^m & r tiq_ M*
Earm. fOskarDev ( Jižcvribor*)

=3=
mnn
1.	Oj, "l/a,- bi-ca, mo - ja,po-daj mi ro -Jco, mor bit, da bo
2.	Oj,zBo-gom,,oj,zI3o - goni o -sta -ni-te vi, pre-Zju - bi pri-

a^n i f\					Tpf f 1 TJ} fj"
U V b i - lo ~to z jd- itji iii z		1=1 a - dni la-Jitr i-.........	Bir, "H esto-vo. i a, ubd vsi, zdaj : i «J		- losiiu, stan, vo-ja — stci vas, zcrpiostim, 3o au, vaszro-
" i-1		t		-m- J mf	
Hi
stazv,
v, 7
cun,
Al
ob, -za - ločino, za - ¿ostnozdcg je po-dan/ ob, za - Zosino,ža - los trio vas &apu,-stim.J

#
-i-
zda/ jre po-dan, vas za-pu,-stimJ
V ■
T

Letnik /V.
Zbori - ¿933
¿'t.6f
£/<xJl2Z
je vpihnila luč...
JVa.ro dna, 3 JCrctscc
Ifamt. f OsJtar Dev
f 3farijborJ
MošM zbor
ijfe ¿'¿J-M f I H. j A ^^
Ž.	- AmZ<x lilo, je zpi-Jznt- ¿cz luc, je
1. <Je šccn-tičpri-Šote, je buč-nil oi sivi, pa, 3. i/e znam- carsprct-ša-lct, /ce - do det je jbil, ¿j?


M h i j fm*
m
j.
T
m
*
i

v
TlraČctla, irala la lalala
i mmM ""
£

Pir f f
v
dcc-lcc jcuzii-oit odJcamri - ceJcjuc} stol za- grmi, da, se piamca zhitdi > po noč. 7ra,- la tac la, 2cc la, de-Jtle zlct-cra-la.: JVašmačelc . Je btl j
litri J ju j . J.J '
1 ^ f 1111 jif' M; J 1V / 1'

Zcc lalalalalctiralala,
~=====FZi! j), J) J) J

J) !

žar <?a:
je da-la. fan-ii- čic odJcamri- ce Jtl/itc. Icc faetlafa vtol	grmi, da semccnzca, zha-di.-
JVccjS2xia-čeJc je. Jbil Jcjeuti-ŠIce lo-vil.
m	?: m t J\j
v
let
la,
r~r
f=F
* r r v
T
Leliiik IX.
Zbori

>
/Soprani JIU
X/€xJt2nO
Priredil f Oskar D eV
(Itfajriboz*)
Tenor%	H
d?ejn mi - s lil snoo v acts
Baritoni ^ T^^^i ^
Basi
m
i - Zi, je fflcc me-¿/¿i - oa>
7.J ,
i
JOOCO 2~it.
jpocccsn^j&e
[i u ¿I|l,
alcr,	j& — - jri..
ara, _v je — z-e -rt	dro-sv - Ca
.TH^nTt1 i m"'
---—-^- ,rr fc—— ^ —
oz,i ezzctJcom&rjxo po&grlasj
la, C/u, - Hca, je_Jo o -
/V I -dro-si -
j —jS- J /V. ; g
i,;
- si - Za Zjit - b'ca . /e
.v	— - rt

rit.	tdd/eo -sZroA-o
J	J fH J I rJ
1 '

±
r—r	itr ' Mf
□i
pa,_ dab'sla_me-grli - oa &je - &e-rot. Jfe-grla,,-Tzze-
±I.i i i t i *___t . t i
l1 .VJIm n'i|',-r f If.'/V \WUmm
_ dab* sla,— me-pli - oaz,je — -ra---Afe-gla,-me-

^—h

t
m
T
II* I * i ft
Megla,

I

¿ J—^
$
j 1J i ti
±E5¿
J-
^Lr f " IS * 'ž r 'f^f
«
i
_ i"
ze-ra,-me-j¿a,, me-jZa-¿z je — &e-
i

t ! J " * _^
»»■M ir

11 m m t 'i-f
ye — ž?<? -roc,-——me -<7¿a>
jZxX,.
S
s
P®
I IJ
itQf1 I CT
zz je - -z^e
■ j



iriegía. tz je — ze -ra,_ me -jZa,_me-grZa- iz je — ze -
&A-

t
FTir p
5 Tf
7

?e Z/a, -
7a zz - sZi - sa - iza, je s ¿a me-
'I- r i- .....M

$
ra__Z/u. — /Tea /)¿a zz
gm y¡ü¡¡y—¡£
- ú'ca #¿a ti - sZz - sa,-rioc, je Sla


EE
i

F
ra.
_ <Je Z/tz
- 7Joa, jbZa, a — sZz - sa -na, je slov xne-

nono i~¿-Zr.
$

jTj o cctsjz

i
5E

S
¿-í y

e - ffla, me - .¿^¿¿fc

- cazye —
z>e -ra.


- caz ye — -ra,. J^fe - jZa,? me - tgZcc
zz


■i


Mi
— í^«? -
- ö<z ^ye —
z>-e -ra.
- jZa, me-¿ría.
zz> je - ze -
motto
ra y me — <?Zaf me - .gZa
am
iz je — ze - raz.
mm
m11 ^
m
ra,f me - jla, me - jla
zz je - ze - ra....

____V'
J5*ilo.qa Zborom -A933_a5?. 6 a
Pei/e
Klavir
se naspava že?" „„ Jaz se izjt zi - n/as večna me noj na, na
ce. nisem spa- vol, semkaj ¿i - nfavana le?ft „„¿faz Še J vito lub/e-izen, Jcižepro - HJcra/ugrre." „no; na
7Ž. jol ^j^po
P ti i p- Epi p- mur fpiHMr r
dbnin.
KaJc la-sno/e ¿'¿o, /coso no - ¿ioeb'le, sova, rc
mi-nzt- žg..


IT
m
m
m
mm
o
nti-rvu,- to Je vse/ /Slopa vse/.
Dober večer, ljubo daJzle.
HorosAa.it ccrodzz a iz ZilsJte doline.
Friredil fOslzarDev (Maribor)
le jpro - sim,,Juio da -	cžz ^ze
T^ilo.qa Zborom ^J033

i/or' če& ¿zaro.
JÎ02~0&JkcC 2ZOLfOC¿nCC iz Hoz oc.
Priredil f Oskar Dev
x* itere.
Poštovanim pretplatnicima revije „Zbori"!
Završili smo IX. godište naše revije te stuparno u X. godinu. Najljepše Vas molimo, da izvolite pretplatu za 1934. go-dinu odmah uplatiti po čekovnoj uplatnici, koja je bila priložena poslednjoj svesci. Pretplatu u Din 50*— možete, da šaljete i u obrocima, samo da ispunite obavezu prema listu. Ako pretplatu odmah ne možete da šaljete, izvolite nam
javiti dopisnico m,
da čete ostati i nadalje pretplatnik, da možemo mi blagovremeno odrediti nakladu za litografiranje i štampanje revije za iduču godinu.
»stajete i u buduče verni našoj reviji!
Sretnu novu godinu
žele Vam
uredništvo i uprava revije „Zbori" te pevačko društvo „Ljubljanski Zvon" u Ljubljani.
Vratite nam ispunjeni drugi deo dopisnice odmah!
aročilnica — Narudžbina
Podpisani naročam Vašo revijo nove zborovske glasbe „Zbori" Potpisani se pretplatim na Vašu smotru nove horovske glazbe „Zbori" za leto 1934. za godinu 1934.
Ime in priimek naročnika: Ime i prezime pretplatnika:
Poklic: Zanimanje:
Kraj in zadnja pošta: Mesto i poslednja pošta:
Pjgite čitljivo! — Pišite čitko !
Spoštovanim naročnikom „Zborov" !
Zaključili smo IX. letnik „Zborov" in stopamo v deseteg, Lepo Vas prosimo, da po položnici, priloženi zadnjemu zvezk naročnino za leto 1934. v znesku Din 50'— takoj obnovit ki jo pa lahko nakažete v več obrokih, samo da izpolni svojo plačilno obveznost nasproti listu, ki Vam ga pošiljam Ako pa naročnine ne morete poravnati takoj, nam vsaj
po dopisnici sporočite,
da ostanete še nadalje naročnik na „Zbore", da nam tako omogočite pravočasno določiti naklado za litografiranje in tiskanje lista za prihodnje leto.
Ostanite „Zborom" zvesti tudi v bodoče !
Srečno novo leto
Vam žele
uredništvo in uprava „Zborov" ter pevsko društvo „Ljubljanski Zvonu v Ljubljani.
Izpolnite in vrnite nam takoj drugi del dopisnice!
TISKOVINA.
Znani za 25 p
Upravi „Zborov"
(pevsko društvo „Ljubljanski Zvon")
Ljublja
Mestni d
o. z o. z.
CARINSKO • POSREDNIŠKI IN SPEOICIJSKI BUREAU
LJU BLJANA
KOLODVORSKA ULICA 4-1
Naslov za brzojavka: GROM Telefon Int. 2454
Zastopstva na vuh mestih tu* in Inosamstva
Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E. za promet ekspresnih pošiljk
V I N A R N A
. KAJFEŽ 7
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
GAJEVA ULICA 3 (NEBOTIČNIK)
Toči vedno strogo izbrana vina. Vsak dan popoldne ob 5. url sveže pripravljena perutnina.
p o r o č I j i v o.
P r
V
SLAVI.IA"
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI
VAS ZAVARUJE PROTI ŠKODAM, KI JIH PRIZADENE OGENJ. TELESNA POŠKODBA, SMRT, VLOMSKA TATVINA, TOČA ITD.
GLAVNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 12.
TELEFON ŠT. 2176 in 2276.
"ETza trgovino in industrijo
ljubljana	...
(v lastnem poslopju)
Obreetovanje vlog, nakup in prodaja vsakovratnih vrednoetnib papirjev, deviz
in valut, borzna naročila, predjeml in krediti vsake vrata, eskompt in inkaao
menic in kaponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe - deposlte itd. itd.
LMFUA - ■	OFFSETTISK
— CEMAZAR JOSIP—5H
LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6
RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOORAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD.
GLASBENE PRILOGE „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOGRAFIJI ČEMAŽAR JOSIP
_ AKO ŽELITE BITI Z NOTAMI VEDNO TOČNO POSTREŽENI, OBRNITE SE NA
KNJIGARNO GLASBENE MATICE
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG 9
POŠTNI PREDAL 195
KI IMA VSE SLOVENSKE IN TUJE „MUZIKALIJE VEDNO V ZALOGI
Najboljši ŠIVALNI STROJ in KOLO
„ADLER"-„GRITZNER",
samo 2.
Švicarski pletilni stroj
„DUBIED".
Pisalni stroji v treh velikostih! Društva poseben popusti Posamezni deli za vse stroje in kolesa edino le pri
Josip Petelinc
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi rssM8n Lepe opreme, ugodno odplačevanje! r«M3n
Tvornica tamburic
P. BOGDANOV & Co. LJUBLJANA
Cojzova cesta st. 9
priporoča svojo' bogato zalogo tamburic in sorodnih glasbil in izvriuje vse v to stroko spadajoča dela in popravila skrbno in hitro.
Cene konkurenčne! Zahtevajte cenike!
Šolske
in
koncertne violine
gitare, mandoline, citre in vsa druga glasbila, strune, glasben« potrebščine in muzi-kalije dobite v najboljši kvaliteti po konkurenčnih cenah pri tvrdki
minka modic
LJUBLJANA
Kopitarjeva ulica it. 4
Gv UA«S P LIT» VET / ——
T
sprejema vsa naročila vsakovrstnih šopkov, žalnih in jubilejskih vencev ter vsa v to stroko spadajoča dela.
Društva imajo popust.
Za cenjeni obisk se priporoča
IVANKA BENEDIK
LJUB I, JANA
FRANČIŠKANSKA ULICA 8 Nasproti kopališča „Slon".
Kadar se mudite v Ljubljani, ne pozabite obiskati
Buffet - restavracijo
SLAMIČ
Za vsa jedila se uporabljajo meso in izdelki iz lastne velemesarije in tovarne mesnih izdelkov in konzerv.
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 6.

O

SRAJCE
modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, palice,
damsko perilo
modne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice v krasni izberi in po najsolidnejših cenah pri tvrdki ŠTERK nasl.
Perilo po meri ! Velika zaloga čipk!
MILOŠ KARNICNIK
LJUBLJANA, Stari trg št. 8.
Izdaja ia zalaga pevsko drnitvo „LJabljanski Zvon" v Ljibljani, tiska Delniška tiskarna. litografira Čeraaiar Josip. Letna naročnina za kraljevino JniotlaTijo SO Din. za Italijo 2S lir, za češkoslovaško 30 Ki, za Ameriko poldrag dolar. Pomnotevanje partitnr, litogratiranje posameznih glasov je p« zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naroČila notni material dotične pesmi za ves zbor.