Pofttnina plačana v gotovini
Cena  1.50 din
^^fel ^^^H^l^^tf^    ^^^h ^^^B I^K ^^
Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša
mesečno po pošti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raznašalcih 550 din, za
inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava :
Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, desno II
Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov-
nem    zavodu    v   Ljubljani    štev.    10.666     //
Leto XXL
Cefje, pefefr 27. ianuarja 1939
Štev. 5.
Beseda našim
obrtnikom
Celje,  27.  januarja.
Bliža se čas občnih zborov raznih
obrtniških združenj, ki imajo svoj se-
dež v Celju. Imamo združenje gostilni-
čarjev, sedlarjev in tapetarjev, klobu-
čarjev, steklarjev, kovinarjev in kolar-
jev, krojačev in krojačic, mesarjev in
klobasičarjev, čevljarjev, pekov, mizar-
jev, kovačev in končno skupno združe-
nje   obrtnikov.
Kar uvodoma je treba podčrtati, da
je pač samo ob sebi umevno, da mo-
rajo imeti vsa ta združenja svoj sedež
in svoje poslovne prostore v Obrtnem
domu v Celju.
Ta dom so si slovenski obrtniki z ži-
lavim delom in po dolgih bojih in na-
porih priborili, ta dom so slovesno kot
svoj obrtni dom otvorili, ta dom je in
mora biti vsem slovenskim obrtnikom
viden dokaz njihovih stremljenj, ki se
ga morajo okleniti z vso svojo dušo!
Ne razumemo onih združenj, ki se da-
nes v dvajsetem letu narodne svobode
vedrijo pod tujo streho, ko imajo svojo
lastno na razpolago, ko je v Celju dom,
ki mora služiti tej svrhi!
V   prvi   vrsti je   naš    članek    poziv
vsem obrtnikom in    združenjem:     čim
prej pod lastno streho!
Obrtniški Stan je ozko zvezan z na-
rodnim bojem in narodnim preporodom
v mestu Celju in po vsej slovenski
zemlji. lz tega stanu so izšli nešteti
nacionalni borci, ki so v najtežjih ea-
sih na vročih celjskih tleh ponosno iz-
povedovali svoje narodno poreklo in
stali v prvih vrstah naše mlade sloven-
ske organizacije. Poznali in izpovedo-
vali so le eno, da je obrtniški stan va-
žen, temeljni kamen narodnega gospo- |
darstva. Naše slovensko obrtništvo je
imelo najtrdnejäo oporo v narodni za-
vednosti  meščanstva.
Ko se je pred vojno kot odgovor na
brutalno raznarodovanje dvignil naš
oqpor, ko je užaljena slovenska duša
videla, da gospodarsko čvrst in neodvi-
sen trgovec in obrtnik najbolj ovira tu-
je prodiranje na našo lepo zemljo in
preko nje, je širom domovine vzplamtel
klic: »Svoji k svojim!« Od ust do ust,
od človeka do človeka je sei ta klic kot
čudežno zdravilo v času, ko so nam pre-
rokovali narodno smrt in ko so bile
naše najmočnejše postojanke pod ne-
verjetno silnim pritiskom nasprotnikov.
V  tern času boja so naši obrtniki in
naši trgovci v Celju in okolici ustano-
vili nešteto trdnih gospodarskih in na-
cionalnih edinic v katerih je kot večno
živ  ogenj  tlel   ogenj  slovenske  pripad-
nosti in slovenske zavesti!  Iz teh celic
so prihajale cele generacije mladih po-
močnikov in  mojstrov,  ki    prevzemajo
kot večno nova in živa veriga    posto-
janke  svojih  učiteljev  in  prednikov  in
ustvarjajo nove postojanke, na katerih
gradijo trdne temelje svoje bodočnosti.
Kljub   industrializaciji,  ki   se   vse   bolj
širi,   kljub   tovarniškim     izdelkom,     ki
preplavljajo tržišča, ostaja obrti, ki se
prilagoduje   no vim   prilikam,   stalno   in
častno mesto med poštenimi in neodvis-
nimi poklici.
Saj neodvisnih poklicov vsak narod
neobhodno potrebuje! Ce velja to za
velike narode, koliko bolj velja to za
male, mlade narode in države kakor je
naaa.
Ko vidimo zemljepisno lego našega
naroda na križišču dveh svetovnih na-
zorov, na križišču interesnih sfer veli-
kih sosedov, moramo s posebnim pou-
darkom pokazati na ogromni državni
in nacionalni pomen našega obrtništva.
Imeti moramo obrtniški stan, ki bo
strokovno izvrstno usposobljen, ker se
bo le taka obrt v času industrializacije
in mehanizacije lahko z uspehom uve-
Ijavila. Za to strokovno usposobljenost
bkrbijo naši obrtniki s svojim delom in
znanjem ter obrtne sole s svojimi uči-
telji. Danes je bolj kot kdaj prej treba
neumornega dela in truda, da obrtnik
iahko uspešno napreduje.
Celie - mesto specialises
Celje,   27.  januarja.  ¦
Starodavno mesto Celje, ki je neka- j
ko geografsko središče Slovenije ter
močan industrijski, trgovski in tujsko-
prometni center širokega zaledja, je
postalo s priključitvijo okoliške občine
leta 1935. Veliko Celje z 20.000 prebi-
valci.
To naše Veliko Celje pa brižno čuva
svoj stari srednjcveški značaj. Le po-
glejmo samo razpadajoče poslopje nek-
danjc avstrijske sodne palace in zasil-
ne prostore s temnimi vijugastimi hod-
niki in s stebri podprte, življenjsko ne-
varne sobe in dvorane, v katerih so se-
daj spravljena naša sodišča!
Domačemu in tujskemu prometu slu-
ži lesen zasilen most preko Savinje
Izgleda, da bo služil zopet tako dolgo,
da se ga bo še enkrat usmilila velika
Savinja. in da bomo tedaj dobili v na-
glici zopet zasilen prevoz s čolnom in
zopet nov zasilen lesen most. Za sodno
palačo in most smo imeli že komisije in
'kete ter važne seje, o katerih je tisk
zmagoslavno poročal. Tudi načrti so že
davno izdelani.
Poglavje  svoje  vrste  je  celjski  tele-
son. Z njim se vsakodnevno razveselju-
jejo naši industrijci in trgovci ter šte-  j
vilni   drugi   telefonski   naročniki.   Tudi |
v tern pogledu smo dobili že izraze pol-  !
ncga  razumevanja in  zagotovila  nujne
odpomoci, smo pa bili pred nekaj me-
seci počaščeni in osrečeni z neko izran-
žirano   telefonsko   centralo.
Ker stojimo neposredno pred izvedbo
modernizacije velike državne ceste od
Maribora   do   Ljubljane,   smo   prepriča-
ni, da bo naš okoliš z mestom Celjem
vred tudi prišel na vrsto.
Naše moderno kopališče ob Savinji
je pesem bodočnosti, saj tujskopromet-
no Celje izhaja tudi z razpadajočimi
kopališkimi barakami, ki so kar lepe
za umazano Savinjo, ki je tudi prido-
bitev zadnjih let. O radijskih motnjah
se v Celju sploh ne pritožujemo vec,
ker je vsako tako prizadevanje le brez-
uspešen poskus. Cakamo samo še na
odgovor, da naj radio zapremo, če nam
ni kaj prav.
V gimnaziji imamo reden dopoldanski
in popoldanski pouk, kakor je bilo to
nekdaj v »dobrih starih časih«, ko je
celjska gimnazija štela 300 dijakov.
Danes pa jih ima 1.200. Tudi za novo
drugo gimnazijsko poslopje smo imeli
žc seje in komisijo, da bomo lahko
bolj pomirjeno čakali.
Veliko Celje pa ni pridobilo v zadnjih
letih samo na številu prebivalstva, mar-
več se je tudi močno povečalo po po-
vršini. Tako sega sedaj naše mesto do
vrha Tovsta v višino 838 metrov. Pod
vrhom stoji poleg že častitljive Celjske
koče že četrto leto moderno zasnovan
in nedograjen planinski dom, ki bi naj
služil potrebam tujskega prometa in
zimskega sporta ter mnogoštevilnim do-
mačim in tujim izletnikom in prijate-
ljem lepe narave. Pa smo tudi imeli
ponovne seje o tem, ali bi ne bilo mor-
da umestno, če bi ta planinski dom
dogradili in opremili ter izročili svoje-
mu narnenu. Ni se še zgodilo, pa bomo
še sejali in bomo še kdaj tudi to do-
čakali.
Oj Celje belo  in  veselo! ...
Celiska „litoponska aiera"
Pred (ričlanskim senatom okrožnega
sodišča v Celju se je v sredo 25. t. m.
nadaljevala 13. t. m. prekinjena razpra-
va o tako zvani »litoponski aferi« v
Celju. Obtoženci so bivši ravnatelj ke-
micne tovarne in pražarne v Celju g.
Evgen Milosevic, mestni stavbenik g.
Karel Jezernik z Zg. Hudinje pri Celju,
industrijec g. Franc Medic iz Ljublja-
ne, g. inž. Mirko Pibernik, poslovodja
tv. Medic & Zankl v Ljubljani, in trgo-
vec g. Karel Detela iz Ljubljane.
Najprej so bili zaslišani kot price po-
licijski agent Josip Rupreht iz Celja,
Je,zernikov,a uradnica Angela ZeleznM
kova, praktični tehnik Marijan Matašič
iz Domžal in strojni tehnik Viktor Bajc
iz Domžal. Sledila so mnenja izveden-
cev.
Inž. Vojo Knop iz Celja je kot izve-
denec podal obširen elaborat, v kate-
rem trdi, da sta litoponski tovarni v
Celju in Domžalah osnovani po istih
načelih in navodilih, ter izključuje mož-
nost, da bi bila > ta sličnost zgolj na-
ključje. Odvetnik dr. Zužek je nato u-
gotovil, da je inž. Vojo Knop brat dr.
ing. Ljubana Knopa, ki je uslužben pri
Metalnem akcionarskem društvu v
Celju.
Pri   ustnem   zaslišanju   je   inž.   Vojo
Knop izjavil, da zgolj na podlagi stro-
kovne literature ni mogoče proizvajati
litopona. Za to bi bil potreben temeljit
študij, združen s poizkusi, ki bi trajali
najmanj pol leta.
Vprašanje odvetnika dr. Zužka, ali je
inž. Knop pokazal svoje izvedeniško
mnenje pred razpravo Metalnemu akci-
onarskemu društvu, je inž. Knop zani-
kal. Nato je dr. Zužek ugotovil, da ima
dr. Goričan kot zastopnik Metalnega
akcionarskega društva prepis tega iz-
vedeniškega mnenja. Inž. Knop je izja-
vil, da je dal to mnenje na razpolago
morda njegov brat, ki je uslužben pri
Metalnem akcionarskem društvu. Dr.
Goričan je izjavil, da je dobil prepis iz-
vedeniškega mnenja inž. Voja Knopa
med preiskavo na sodišču. Odvetnik dr.
Ernest Kalan je ugotovil, da obramba
med preiskavo ni mogla priti do spisov
na sodišču.
Sledilo je izvedeniško mnenje inž.
Schmidingerja iz Celja.
Izvedenec univ. prof. dr. ing. Ladi-
slav Guzelj iz Ljubljane je obdelal za-
devo predvsem z literarnega stališča.
Pri ogledu tovarn litopona v Celju in
Domžalah je ugotovil mnogo sličnosti,
a tudi več znatnih razlik. Navedel je
strokovno  literaturo,  v  kateri  so  opi-
Imeti pa moramo tudi nacionalno za-
veden in značajen obrtniški stan, ki bo
v letih, ki prihajajo, prevzel vodstvo
v svoje roke in bo obrtno organizacijo
tudi  v bodočnosti  zmagovito  uveljavil.
Obrtniki so po svojih združenjih, po
svojih zbornicah, v katerih so včlanje-
ni, po svojih glasilih, po svojem šol- :
stvu, zlasti pa po svojem številu, go-
spodarski moči in gospodarski neodvis-
nosti važen činitelj. V javnem življenju
tvorijo sloj, ki igra v mnogih okolišči-
nah važno vlogo!
Zato je treba z vsem poudarkom
podčrtati, da spadajo v uprave naših
združenj le nacionalno zavedni ljudje.
V časih stare Avstrije je bilo vprav
nemogoče, da bi bil katerikoli zaveden
Slovenec izvoljen za člana uprave ali |
nadzorstva kateregakoli združenja.
In danes?
Obrtniki, preglejte imena članov va-
ših uprav in odstranite iz njih vse, ki
v uprave ne spadajo! Gas je resen in
drvi v blazni naglici mimo nas.
Vse se pripravlja in tudi nas obrtni-
ke čas ne sme najti nepripravljene.
Brez ozira na politično prepričanje se
morajo združiti vsi in pri volitvah, ki
se pripravlja jo, izvoliti nacionalno za-
vedne in nacionalno čiste uprave.
Zlasti združenje gostilničarjev, ki
igra v tujskem prometu važno vlogo,
mora dobiti za predsednika moža, ki bo
slovensko mislil in čutil in ki bo po
svoji preteklosti porok za uspešen raz-
voj te organizacije.
Nacionalno čiste uprave naših zdru-
ženj in vse uprave naših združenj pod
našo skupno domačo streho — to bo-
di naš cilj v tem letu!
sani vsi kemicni postopki čiščenja cink-
sulfatne raztopine za fabrikacijo lito-
pona in za proizvajanje v svetlobi in
temi obstoječega litopona. Pri analizi
vzorcev litopona iz tovarne v Celju, \z
tovarne v Domžalah in iz tovarn I. G.
Farben v Nemčiji je ugotovil v dom-
žalskem vzorcu fosforno kislino, ki je
v celjskem in nemškem vzorcu ni bilo.
Pri osvetljevanju teh vzorcev z ultravi-
oletnimi žarki je po treh urah ugotovil
v domžalskem vzorcu litopona najmanj-
šo odpornost proti osvetljenju, dočim
sta ostala domžalski in nemški vzorec
neizpremenjena. Hirschlova metoda ke-
mičnega čiščenja ni v bistvu prav nič
novega. Na podlagi strokovne literatu-
re lahko pridemo do izdelovanja lito-
pona, pač pa je stvar v tem primeru
dolgotrajna. Ce pa imamo obenem na
razpolago podatke nekoga, ki je sam
videl in pregledal kakšno litoponsko to-
varno, je ustanovitev nove litoponske
tovarne mnogo lažja in hitrejša.
Izvedenec višji svetnik inž. Gulič iz
Ljubljane je izjavil, da nudi objavlje-
na razprava dr. Hirschla o litoponu in
litoponskih pečeh konkurenci možnost
preračunanja kurilnosti redukcijske pe-
či. Nekatere tovarne v Nemčiji in Ita-
lüji imajo modernejše peči nego je
Hirschlova. O kakem posebnem izumu
<5r. Hirschla tu sploh ne more biti go-
vora. Hirschlove redukcijske peči so
stare in delno u^pravilno zgrajene. V
obeh tovarnah ^ je izvedenec ugotovil
tudi veliko razlik. Tu ne gre za indu-
sirijsko špijonažo, ker ni prevzel tovar-
nar Medic od Metalnega akcionarskega
društva v Celju ničesar blstveno nove-
ga glede izdelovanja litopona. Reduk-"
cijske in kalcinacijske peči z istim efek-
tom kakor v celjski in domžalski tovar-
ni lahko postavi vsak konstrukter in-
dustrijskih peči. Zato dr. Hirschel ni
nikak izumitelj, marveč samo konstruk-
ter, ki prejema običajno za konstruk-
cijo takih peči po 2.500 do 3.000 din.
Sledilo je zaslišanje dr. ing. Hirschla
ki je 2id in prejema od približno 20
tovarn v Evropi za svoje litoponske
peči večmilijonsko odškodnino na leto.
Dr. Hirschel je zopet navajal in hvalil
svoje specialitete ter izjavil, da je pri-
pravljen plačati 50.000 din za reveže
če mu kdo dokaže, da se samo 1 patent
pokojnega izumitelja dr. Steinaua §e
kje uporablja in plačuje. Ko sta začela
izvedenca univ. profesorja dr. Guzelj in
inž. Gulič stavljati dr. Hirschlu stro-
kovna vprašanja, se je začel dr. Hir-
schel v svojih odgovorih izmikati in je
postal tudi predrzen, tako da ga je
moral predsednik pozvati k redu.
Odvetnika dr. Zužek in dr. Goričan
sta stavila sodišču nekaj dokaznih
predlogov. Senat se je umaknil k po-
svetovanju, ki je trajalo od 17.30 do
18. Sodišče je zavrnilo dokazne pred-
loge in je osvojilo samo d?.kazni pred-
log dr. Zužka, da predloži dr. Zužek
sodišču najnovejšo številko strokovne-
ga lista »Chemiker-Zeitung«, v kateri je
važna razprava o litoponu.
Nato so se začeli govori zastopnikov
obtožbe in zagovornikov. Namestnik
državnega tožilca g. Jereb in odvetnik
dr. Goričan kot zastopnik Metalnega
akcionarskega društva v Celju kot
zasebnega udeleženca sta predlagala ob-
sodbo vseh obtožencev v smislu obtož-
nice. Sledili so tehtni in izčrpni zagovo-
ri obrambe, ki je predlagala oprostitev
vseh obtožencev. Bivšega ravnatelja ke-
mične tovarne v Celju Evgena Miloše-
viča in trgovca Karla Detelo iz Ljub-
ljane je zagovarjal odvetnik dr. Ernest
Kalan, mestnega stavbenika Karla Je-
zernika iz Celja odvetnik dr. Pintar, in-
dustrijca Franca Mediča iz Ljubljane
odvetnik dr. Zužek iz Ljubljane in inž.
Mirka Pibemika iz Ljubljane odvetnik
dr. Juro Hrašovec. Govori zagovorni-
kov so trajali vsega tri ure.
Ob 22. je predsednik senata dr. Dol-
ničar razglasil, da bo sodba razglašena
v soboto 28. t. m. ob 11.30. Zanimivi
in poučni razpravi je ves dan prisostvo-
vala velika množica občinstva.
Stran 2
»NOVA DOBA« — 27. I. 1939
Stev. 5.
Vsem humanitarnim
u$tanovam in ilovekoliuhnim
društvom v Celiu!
Celje,   27.  januarja.
Ze od meseca decembra preteklega
leta pa vse do danes je zanimanje hu-
manitarnih društev in organizacij v dr-
žavi osredotočeni na pravilnik, ki je \z-
šel v Službenih novinah kraljevine Ju-
goslavije dne 6. decembra 1938 in ki
prav v živo zadeva vse humanitarne
ustanove. Pravilnik je bil objavljen v
Službenem listu z dne 21. t. m. in je
že stopil v veljavo.
O pravilniku samem in njegovih
usodnih posledicah za vse naše člove-
koljubne ustanove je poročalo že vee-
krat naše dnevno časopisje in prikazo-
valo neizmerno škodo, ki bi nastala,
ako bi se pravilnik začel izvajati. Mirno
lahko trdimo, da so s pravilnikom pri-
zadeti socialno najšibkejši sloji in da
bi njegovo izvajanje pomenilo pravo
katastrofo splošnega kumanitarnega
delovanja.
Zato je povsem razumljivo, da so i
prizadeta društva in organizacije pod-
vzele vse potrebne korake, da se na
pristojnih mestih prikaže ogromno zlo,
ki bi se storilo tern prostovoljnim pod-
pornim ustanovam in ki bi čez noč po-
rušilo vse, kar si v teku let z nesebič-
nostjo in požrtvovalnostjo zgradile, da
so ob najnujnejših trenutkih lahko po-
magale svojemu bližnjemu.
Prizadete ustanove so v vseh večjih
krajih države sklicale informativne
sestanke, na katerih so njihovi pred-
stavniki tolmačili članom in članicam
pravilnik ter iim prikazovali vso res-
nost in nevarnost, ki jo pravilnik pri-
naša. Tak informativen sestanek je bil
tudi v Ljubljani v nedeljo 15. t. m. Se-
stanka se je udeležilo članstvo omenje-
nih ustanov v izredno visokem številu,
kar je pač dokaz, da se članstvo za-
veda, kaj mu preti, ako bi se začel pra-
vilnik izvajati.
Dobrodelno društvo grafičnega delav-
stva v Ljubljani je sklenilo, da skliče
podoben informativen sestanek tudi v
Celju in sicer v nedeljo 29. t. m. ob
pol 10. dopoldne v veliko dvorano Na-
rodnega doma. Na sestanku bodo poro-
čali o položaju in ukrepih, ki so se že
izvedli, da se pravilnik spremeni, pred-
stavniki človekoljubnih ustanov iz
Ljubljane.
V interesu vseh prizadetih dobrodel-
nih ustanov je, da se sestanka udeleže
polnoštevilno po svojem članstvu, ki bo
moglo dobiti iz poročil delegatov jasno
sliko.
Profesor in niegove utne ure
Profesorji so bili v plači vedno za-
postavljeni drugemu uradništvu, ki je
imelo še kakršnekoli druge priboljške;
v enem pa so vzbujali skupno z ostalim
učiteljstvom zavist ^sega drugega
uradništva, namreč zafadi svojih po-
eitnic. Pa tudi med letom je precej
čedno število sole prostih dni... Pa se
profesor nima veseliti prostih dni. Ne
samo, da nima denarja, da bi si lahko
privoščil kak izlet, ne, tudi sicer zanj
prosti dnevi niso res prosti.
Pride nedelja,  profesor  nadzoruj  pri
službi božji in si lahko vesel, če nima
V kak podjeten krožek na zavodu se-1
stanka, da  boš stal še tarn  kot nema :
priča; nema zato, Yer bi pač dijaki bili I
radi brez  šolskega  pritiska,     priča pa
. !arle, ker si ti odgovoren za vsako !
nepremišljeno   ali   le   samo     dvomljivo j
besedo,   ki   bi   padla  iz   mladih  ust... |
Da si vedno na razpolago, velja za tebe,
dragi profesor, oni paragraf, da se ne
smeš  oddaljiti niti  v  službe    prostem
času od službenega mesta brez višjega
dovoljenja, pa čeprav sme to sluga na
pošti,   kretnik   pri   železnici     in     vidiš
sodne uradnike hoditi na lov, in so šefi
med njimi...  In to  vse  zato,  ker    ti
o-lini nimaš — uradnih ur.
V delavnik je pa v zadnjih letih kar
bujno. po šolah, saj so razredi z dopol-
(ianskim in popoldanskim poukom. Bla-
gor tebi, profesor, ki imaš komaj nekaj i
nad dvajset ur! Lahko jih boš opravil
ko imaš šest dopoldnevov in ravno to-
liko popoldnevov na razpolago. Ce prav
računaš, ti prideta po dve uri na pol
dneva... in ištiri,krat morda kar po
eno . . . Mar bi bil vesel, ko se ne boš
pregnal... Kako mora pač biti prijet-
r.o, ko začneš takole ob osmih zjutraj.
absolviraš svojo uro, greš malo na ga-
belc, skrbno paziš, da ne zamudiš dru-
ge svoje ure, nato greš lepo k obedu,
po obedu hajdi takoj zopet v solo za
eno urico — po 45 minus. — nato greš
na šetnjo, da počakaš teme, ko grea,
in dokončaš svoj dnevni penzum tam,
cnkrat proti sedmi na noč ...
Blagor tebi, ko ti obstoja ves ljubi
dan le v pričakovanju, da ne zamudiš
šolskega zvonca, ko paziš na svoj hro-
nome.ter kakor na punčico svojega oče-
sa, kajti če te ta zapusti, potem si za-
mudil svojo uro, in ur je kornaj dvaj-
set na teden... Vcs ljubi dan stojiš
na straži, da te spuste na kateder, kaj-
ti nikoli ne veš, če te že ne išče šolski
sluga v potu svojega obraza, da greš
suplirat ncnadoma zadržanega tovari-
ša. Temu se pač ne smeš čuditi, služba
jo služba in ti imaš svoj maksimum 20
ur. Ti in jaz že veva, da jih je mnogo,
mnogo več ves teden od osme zjutraj
do sedme zvečer, ko ti je služba kar
nepretrgana, pa na papirju ti jih je
določenih  le  dvajset  s  pristavkom,  da
moraš biti sicer vedno na razpolago.
Tako nekako je portirju na železnici, ki
ščipa karte pri odhodih vlakov, sicer
pa mu je dolgčas, a se tolaži, da mu ta
ura šteje v službo. Tebi profesor pa se
tvoja pripravljenost ne šteje v službo,
komaj v penzijon ...
Osnovnošolsko učiteljstvo si je zna-
lo zagotoviti vsaj en prost dan, ako
ima dopoldanski* pouk, pri Čemer ima
seveda isto število ur, kakor sicer. V
takih primerih je učitelj v četrtek po-
polnoma prost, profesor pa nimaš bož-
jega miru niti pol dneva v tadnu, ne za
oddih, ne za izprehod, ne za knjigo, ne
za študij. Gotovo tudi profesorska
služba ni tako zamišljena, a je nastala
vsled abnormalnih razmer, ki so sedaj
na naših šolah. Kakor pa so te raz-
mere v škodo mladine, v naravnost ne-
popravljivo škodo za bodočo generaci-
jo, saj so razredi, ki delajo sploh le
pri luei v neprezračenih prostorih, ta-
ko so v pogubo profesorjev, ki so bili
že v prejšnjih, toliko zavidanja vzbu-
jajočih   prostih   časih   tipično   nervozni
Kino METROPOL Cefie
27.  in 28. januarja pevski šlager-film  vseh
kontinentov
Pesem slave
V glavni vlogi »kralj tenorjev« Nino Martini
28.  do vključno 2. februarja
V maiski noii
Vesela pustolovščina nočnega izleta. Šegavi
prizori, sale, smeh. - V nemškem jeziku.
Marika Rökk                      Viktor Staal
ljudje; kako bi bili pod sedanjimi raz-
merami boljši? Ne samo nervozni, zlo-
voljni, nedostopni za redno življenje,
gluhi za vse obzire, povrh pa še brez
duševne zaposlitve, ko se ne morejo
več baviti s svojim študijem, kajti ne-
prestano beganje v šolo in iz sole jim
ne da pokoja. Ur je sicer dvajset, du-
ševna utrujenost pa je enaka oni, o
kateri poje Zupančič: Od štirih do ene,
'  od štirih do ene, do osmih do treh ža-
' reči cveki, cveki v očeh
Borha proti ietiki v Celiu
Celje,  27.  januarja.
Krajevna protituberkulozna liga v
Celju jo imela sinoči v prenovljeni sej-
ni dvorani na mestnem poglavarstvu
reden letni občni zbor ob lepi udelež- j
bi članstva. Predsednik g. B. Zdolšek j
se je po pozdravnih besedah zahvalil
samarijanom in samarijankam za po-
žrtvovalno in uspešno sodelovanje v
lanskem protituberkuloznem tednu, za-
stopnikom tiska pa za naklonjenost in
podporo.
Tajnik g. Smigovc je m. dr. poročal,
da je podelil upravni odbor lige v pre-
teklem letu 55 jetičnim bolnikom    me-
sečne podpore po 50 do 150 din. Liga
je prispevala k oskrbovalnim stroškom
za dva jetična bolnika, ki sta se zdra-
vila v zdravilišču na Golniku. Na njeno
pobudo je priredilo  ljudsko  vseučilišče
v Celju predavanje o pokjicni posveto-
valnici, katere ustanovitev bi bila tudi
v  Celju  zelo  potrebna.  Liga je  uvedla
periodične  preiskave     vsega     prebival-
stva v protituberkuloznem dispanzerju.
Lani  je   priredila   od   8.   do   15.   maja
proiituberkulozni teden, ki je v vsakem
pogledu lepo uspel. Tudi lani je liga po- ¦
slala nekaj slabotnih in jetiki podvrže- ;
nih otrok na svoje stroške v počitniške i
kolonijo in sicer 13 na Pohorje in 3 na ;
Jadran. Ljga se je bavila tudi z razni- ;
mi drugimi vprašanji v zvezi s pobija-
lvjem   tuberkuloze,.   Skupščina   Protitu-
berkulozne zveze v Ljubljani je spreje-
la naslednja dva predloga celjske lige:  I
1. Zveza naj se na merodajnem mestu
zavzame, da se sprejme zakon, da je
tuberkuloza tudi akutna nalezljiva bo-
lezen, ker so za smotrno zatiranje je-
tike potrebna zakonita določila obvezne
prijave odprte jetike vseh oblik, obvez-
na pri Java jetičnih in obvezna pri Java
preselitve jeticnih. 2. Zveza naj ukrene
vse potrebno, da bodo šolske oblasti
upoštevale in uvaževale zdravniška
mnenja in spričevala o zdravstvenem
stanju učiteljev, da se ne bodo več do-
gajali primeri, da bi moral učitelj z
odprto tuberkulozo še dalje poučevati
na  soli.
Sef protituberkuloznega dispanzerja
g. dr. Ivič je poročal o delovanju dis-
panzerja v letu 1938. V delokrog celj-
skega dispanzerja spadajo celjski, la-
ski, gornjegrajski, šmarski in konjiški,
srez. Na tern teritoriju ima dispanzer
v opazovanju in zdravljenju 102 prime-.
ra odprte tcžke, 156 primerov kronične,
bolj zaprte, 18 primerov težke otrogke
in 11 primerov izvenpljučne tuberku-8"
loze. Redni umctni pneumothorake do-
biva 51 bolnikov. Opaža se, da je jctika
posebno razširjena v industrijskih kra-
jih.* V celjskem dispanzerju je bilo lani
5048 pregledov in 107 obiskov zaradi
raznih nasvetov. V bolnico je bilo od-
datiih 14, v okrevališča 14 oseb (počit-
niške kolonije niso upoštevane), rent-
genskih pregledov je bilo 1934, uraet-
nih pncumathoraksov je bilo 720, raz-
nih injekcij 130, pregledov pljunkov
273   (od  tega   44  pozitivnih),     krvnih
Rino UNION
Od 28. do 31. .januarja
Krali apasew
V glavni vlogi  Adolf Wohlbrück
Od 1. do 4   februarja p^ekrasen češki film
NEDOLŽNOST     "%%„„**
Ivo Pečnik   (Skomarje):
Bob na rožeškem mostu
Praznovali smo 20 - lentico našega
narodnega vstajenja, da s tern poka-
žemo pred vsem svetom veličino tega
zgodovinskega dogodka, da smo in ho-
čemo ostati Jugosloveni gospodarji na
svoji, z žrtvami posejani jugoslovenski
zemlji. Minilo pa je tudi 20 let od one
dobe, ko smo po končanem svetovnem
klanju slepo verovali v razne lepe ob-
ljube, posebno v ono, ki nam je zago-
tavljala na severu našo najugodnejšo
mejo po Wilsonovih načelih samood-
ločbe narodov. Verujoč v te obljube,
smo bili prepričani, da bo na naši se-
verni meji prišla pod Jugoslavijo zad-
nja slovenska vas. A kmalu se je v re-
snici pokazalo  drugače.
Pokojni general Maister je bil dale-
koviden spričo raznih dogodkov in je
v zadnjem trenutku rešil, kar se je re-
šiti dalo, zavedajoč se gesla: Kjer moč,
tarn pravica! Tudi junaški Malgaj je
dobro razumel nastali položaj. Pohitel
je iz Celja s peščico vojakov na Koroš-
ko v Podjunsko dolino in zasedel tarn
slovenske kraje. V Rožni dolini je ma-
jor Lavrič vzdrževal red in branil našo
zemljo, a obramba je bila za preobsež-
no ozemlje prešibka.
Konec novembra. 1918 se je v Ljub-
ljani formiral Martinčičev bataljon in
pohitel brambovcem na pomoč v oni
del Rožne doline, kjer so bile razpostav-
Ijene le redke Narodne straže. V za-
četku meseca decembra smo dali slovo
Ljubljani in vlak nas je preko Gorenj-
ske potegnil skozi karavanški predor v
sveto slovensko zemljo koroških vojvod
V meglenem jutru smo neslišno ko-
rakali po svežem snegu z železniške
postaje Podrožčice v St. Jakob, ki je
bila največja slovenska občina v Zgor-
njem Rožu. Imela je poleg utrakvistič-
ne sole. tudi slovensko »Narodno solo«
v krasnem poslopju, ki je bilo last slo-
venskega šolskega društva za Koroško.
Našega prihoda so se zavedni Slo-
venci zelo razveselili, manj so pa bili z
nami zadovoljni narodni odpadniki. De-
markacijska črta je bila začasno reka
Drava, preko katere bi bili lahko odšli
vsak čas in zasedli Beljak in Celovec,
če bi bili razpolagali z zadostnim šte-
vilom vojaštva. Tako so naše čete
vzdrževale red v posameznih krajih, v
nočnem času pa so ojačile že tarn se
nahajajoče Narodne straže na prehodih
čez Dravo.
Tako je odšel vsak večer vod z dve- 1
ma strojnicama na stražo k mostu v
Rožeku. Trg Rožek leži na levem brc-
gu Drave nedaleč od Vrbskega jezera,
dobro uro hoda iz St. Jakoba. Tu je bi-
lo sodišče in davčna. uprava, kjer so
bili nameščeni le nemški nameščenci,
ki so skrbeli za širjenje germanizacije.
Polcg tch nameščencev je bilo več nem-
ških obrtnikov in privatnih uslužben-
cev graščine Lichtenstein, ki jim je bil
slovenski živelj trn v peti. Tako je iz-
gledal trg kot nemški otok sredi slo-
venske okolice. Po prihodu naših čet v
Rožno dolino so nemški in nemško ču-
teči nameščenci pobegiiili preko demar-
kacijske črte na avstrijsko stran. Tarn
so uporabili vsa razpoložljiva sredstva
za propagando proti Jugoslovenom.
Medtem so na nasprotni strani dobro
ocenili našo šibkost in takoj osnovali v
Beljaku in Celovcu »Volkswehr«, ki
naj »osvobodi« koroško deželo z gc-
ulom »Koroška — Korošcem!« Ko so
z zasedenega ozemlja zbežali tja neka-
teri vneti simpatizerji Nemcev, smo
slutili, da se nekaj na oni strani pri-
pravlja. Dobili smo tudi o tem zaneslji-
va poročila. Pripravljeni smo bili na
vsak boj, čeprav smo bili prešibki, a
upali smo tudi na pomoč, ki naj bi pri-
šla iz Ljubljane. Pomoč je sicer prišla,
a bilo je že prepozno. Najbrž niso mo-
gli v Ljubljani verjeti poročilom, da je
naš položaj ogrožen, in šele dejstva so
jih mogla o tem prepričati.
Dne 5. januarja 1919 zgodaj zjutraj
so volkswehrovci iz Beljaka vdrli v
Ziljsko dolino in zajeli v Podkloštru po-
stavljeno našo četo s poveljnikom Iva-
nom Prežljem. Po službi božji, ki jo je
v podkloštrski ccrkvi opravil vojni ku-
rat Rudolf Potočnik, je moral tudi on
na pot v ujetništvo. Po teh operacijah
so Avstrijci takoj začeli previdno pro-
dirati s svojimi četami od Bcljaka po
levem bregu Drave proti Rožeku in ob
želcznici proti železniški postaji prcd
karavanškim predorom — Podrožčici.
Dopoldne istega dne se odpravil na iz-
vid po Zgornjem Rožu domačin nad-
poročnik Ludvik Primožič, a Avstrijci
so ga ujeli blizu vasi Drave. V St. Ja-
kobu smo ostali brez zanesljivih poro-
čil o gibanju sovražnika, le proti veče-
ru smo izvedeli za približno situacijo.
Tako je mogel komandant bataljona
kapetan Martinčič napraviti načrt
obrambe, ki je bila v tem primeru za-
radi obsežnega okupiranega ozemlja
zelo težka. Ni mu kazalo drugega, ka-
kor da obdrži vse sile zbrane in ˇ
skrajnem primeru brani izhod na Ko-
roško, to je karavanški predor. Za to
se je odločil v noči od 5. na 6. januarja
in razporedil svoje čete v polkrogu ne-
ätev. 5.
»NOVA DOBA« — 27. I. 1939
Stran 3
preiskav 370, tuberkulinskih reakcij 53.
Brezplacna zdravila je prejelo 64 bol-
nikov. Smrtnih primerov vsled jetike,
ki so bili dispanzerju znani in prijav-
ljeni, je bilo 13. Na pobudo lige so bili
lani uvedeni dvakrat na teden kontrolni
pregledi prebivalstva celjskega in la-
škega sreza. Ti pregledi so bili od ju-
nija do septembra, potem pa so bili
zaradi premajhnega obiska in zanima-
nja ukinjeni. Vseh kliničnih pregledov
je bilo 991. vseh rentgenoloških pa 246.
Med temi je bilo ugotovljenih 14 težje
in 61 lažjih primerov tuberkuloze. Po-
leg tega je bilo še 41 pregledov tuber-
kuloznih bolnikov zaradi prošnje za
podporo pri ligi.
Poročilo blagajnika g. Nardina izka-
zuje 55.841 din dohodkov (med temi
35.650 din dohodkov protituberkuloz-
nega tedna) in 39.213 din izdatkov
(med temi 14.890 din za podpore v ži-
vilih in gotovini). Premozenje lige se
je povečalo lani za 16.589 din na 109.647
din. Fond za ustanovitev oddelka za
tuberkulozne v celjski bolnici znaša
55.930 din. Celjska liga ima 230 rednih,
20 članov pomagačev, 55 podpornih in
17 ustanovnih članov.
Na predlog nadzornega odbora je
prejel upravni odbor razrešnico s po-
hvalo. Po sprejetju proračuna za leto
1939. je bil izvoljen dosedanji upravni
in nadzorni odbor. Na novo je bila iz-
voljena v upravni odbor ga. Š. Hoče-
varjeva. Odslej bo tudi vsakokratna za-
ščitna sestra Zdravstvenega doma čla-
nica upravnega odbora.
Občni zbor je sklenil, da se vnese v
fond za ustanovitev oddelka za tuber-
kulozne iz lanskega prebitka 10.000 din
Upravni odbor je sprejel pooblastilo
da se lahko liga obveže podpirati pro-
tituberkulozni dispanzer v Celju financ-
no, pač pa mora Higienski mvod pri-
stati na to, da se zaradi te podpore ne
bo znižala državna dotacija Zdravstve-
nemu domu v Celju. Ob zaključku je
iznesla ga. E. Kalanova predlog za iz-
vedbo intenzivnejšega nabiranja pri-
spevkov za ustanovitev odelka za tu-
berkulozne v celjski bolniel.
Oproščen krivega
suma
Celje,   27.  januarja.
Pred okrožnim sodiščem v Celju se
je zagovarjal 20. t. m. posestnik in go-
stilničar posestnik Štamol iz Velike Pi- j
rešice proti obtožbi, da je pred skup- i
ščinskimi volitvami delal propagando z j
namenom ustvariti razpoloženje, da bi
se del kraljevine Jugoslavije izločil in
spojil z državo Nemčijo in da bi se
spremenila državna ureditev in politični
ter socialni red, češ da bo kmalu pri-
šel Hitler, da bomo potem drugače go-
vorili in da bodo bogataši izgubili po-
sestva, nadalje da je tudi ščuval na
neslogo med družabnimi sloji s tern,
da bi bil zabavljal na tedanjega mini-
stra dr. Korošca.
Pri razpravi, pri kateri ie branil ob-
toženca odvetnik  dr.  Ernest Kalan,  pa
se je izkazalo, da obtoženec prvih be-
sed sploh ni govoril, ampak da se je
večkrat izrazil ravno v nasprotnem
smislu. Nadalje je bilo dokazano, da ni
žalil ministra Korošca, temveč da je le
govoril o nekem drugem gospodu v
župniji, ki je Korošec, to je koroški ro-
jak, in je bil zaradi tatvine cerkvene
monstrance obsojen na 4 mesece stro-
gega zapora. Pri obtožencu so namreč
vlomili neznani storilci. Nevoljen je
pripovedoval o tern v svoji gostilni in
pristavil, da ni čuda, če ljudje toliko
kradejo, ko pa imajo slab vzgled in je
tudi v občini neki Korošec, ki je bil
zaradi tatvine  obsojen.
Ker so price potrdile ta zagovor,  je
sodišče  izreklo oprostilno  razsodbo.
Politika
X   Zakaj gre naša moč v nič?    Pod
naslovom  »Zašto naše    snage    idu    u
rastur« priobčuje glasilo JRZ    »Samo-
uprava«   zanimiv  članek,  ki  slika    ne-
zdrave  politične  prilike  v  naši  državi, j
o katerih pravi, da se mora človek raz- j
jokati, če gleda, kako naš nadarjeni na- i
rod trati svoie razumne sile v medse- I
bojni borbi. Izgleda, kakor da je bolje, j
se medsebojno do krvi pobijati,  kakor j
pa da bi živeli v dostojnih odnošajih in j
sodelovali za napredek naroda in drža-
ve. Dalje piše »Samouprava«, da se pri
nas tako divje, pristransko,  brez vesti
in   brez  razuma   z   najbolj   prostaškimi
žalitvami in klevetami udriha po česti-
tih in čestokrat najboljših možeh. Ako
jc temu tako po vsej Jugoslaviji, velja
vse to za  naše  slovenske  prilike  še  v
dvojno  težki  meri.   Saj   pri  nas  se  ne
euva dostojanstvo človeka, ne spoštuje
se pošteno prepričanje drugega. Ostala
je samo še surova sila, laž in kleveta,
ki ruši vsako moralo in nas vsak dan
dela manj  odporne in manj    sposobne
za obrambo naših slovenskih interesov
tu doma na naših domačih tleh. Take
ugotovitve so vsekakor dragocene, ker
izražajo  zrelo  samospoznanje, ki more j
voditi k    izboljšanju    in    ozdravljenju
prilik.
X   Barcelona je pad la. Francove Če- j
te so po svoji uspešni ofenzivi prodrle ',
v sredo do Barcelone in io v četrtek ;
popoldne  zasedle.   Republikanska vlada :'
in republikanske čete so malo pred pri-
hodom Francovih čet zapustile mesto
in se umaknile proti Franciji. Barce-
lona je proglašena za glavno mesto
Francove Španije. Veliki uspeh Fran-
covih čet je izzval po svetu veliko sen-
zacijo.
X   O obisku  italijanskcga zunanjega
ministra grofa Ciana v Jugoslaviji    je
bil 22. t. m. izdan naslednji službeni
komunike: Prijateljski obisk italijan-
skega ministra za zunanje zadeve grofa
Ciana pri predsedniku jugoslovenske
vlade in ministru za zunanje zadeve dr.
Milanu Stojadinoviču je dal možnost
za vsestransko izmenjavo naziranj, ki
jc bila prežeta z največjo prisrčnostjo.
Oba državnika sta mogla tudi ob tej
priliki ugotoviti z zadovoljstvom popol-
no funkcioniranje, kakor tudi srečne
posledice italijansko - jugoslovenskega
pakta z dne 26. marca 1937, ki je eden
osnovnih elementov politike obeh držav
Istočasno sta oba državnika razprav-
liala o položaju v raznih delih Evrope,
ki se tičejo Italije in Jugoslavije, ter
sta ugotovila skupno voljo, da obe dr-
žavi nadaljujeta in poglobita svoje so-
delovanje v interesu konsolidacije mini
in reda v tern delu Evrope s sporazumi
z vsemi zainteresiranimi državami, ka-
kor tudi v zvezi z manifestacijami v dr-
žavah, ki so sosede Jugoslavije, katere
manifestacije so v Jugoslaviji našle
ugoden odmev. V to sodelovanje Italija
prinaša konstruktivnega duha osi Rim-
Berlin. Ob tej priliki sta oba državnika
razpravljala tudi o gospodarskih vpra-
šanjih ter sta ugotovila, da se gospo-
darstvi obeh držav dopolnjujeta in da
obstojajo tudi na tern področju velike
in široke možnosti, ter sta zato obe
vladi sklenili, da bosta v čim tesnejšem
stiku delali na novem ustvarjanju.
Domače vests
—   Pomanjkanje   kmetijskih   sol.     V
naši državi imamo samo 45 kmetijskih
šol. Med temi je 10 gospodinjskih sol.
Cistih  kmetijskih šol imamo torej  35, <
a  še te  niso popolne.  Za  12  milijonov  ,
kmeckega prebivalstva imamo torej sa- !
mo 45 kmetijskih šol z gospodinjskimi J
vred.   Posledica  ie,   da  se  vrača  vsako j
leto okrog 70%  kandidatov za  vpis    v j
kmotijske sole domov, ker v, ten šolah j
Haroiila za naše
Lašfro pivo
se tako množijo, da nam iat ni mogoce v polni meri po-
streči vsem svo|jm cen$enim odjemaScem in konzumentom,
ker hoiemo dobavf/atf veefno le dovolj uSežano pivo.   —
Od pomladi dalle bomo mogli ustreii wsem žef jam, za sedaj
pa prosimo, naj ne bo nlkdo ozfovof jero,  ie ne ixi/srsisno
vseh naroeSI«
Maia speeialiteta
Laško termalno pivo
pride iuniia v promef
GOSTILNIČARSKA PfVOVARNA D. O.
IAŠKO
ni dovolj prostora za vse. Ako tern ne-
razveseljivim ugotovitvam dodamo §e
to, da smo imeli do leta 1935. v St. Ju-
riju ob juž. žel. za naše široko celjsko
okrožje moderno urejeno dekliško kme-
tijsko gospodinjsko šolo, pa smo jo iz-
gubili, je tudi to dejstvo dovolj značil-
no, kako se pri nas pojmuje potreba
kmetijske vzgoje naraščaja našega na-
roda.
—  O neznosnih razmerah    v    poštni
službi ter o zanimivostih iz poštne slu-
žbe  dne  11.  decembra in  pred  11.  de-
cembrom     poroča     strokovno     glasilo
»Slovenski poštar«  v    zadnji    ätevilki.
Oba zadevna članka sta zelo zanimiva
in značilna, a ju žal ne moremo pona-
tisniti, čeprav bi to prav radi storili.
—  Nov senator. Za senatorja je    bil
imenovan madžarski odvetnik v Petrov-
gradu dr. Imre Varady.
—  Učiteljska vest. Na predlog mini-
stra  prosvete   ie bil  z ukazom kralje-
vih namestnikov premeščen po  potrebi
službe  učitelj  g.   Franjo     Hajnšek     iz
Kramarovcev v Prekmurju na narodno
šolo v St. Juriju ob juž. žel.
Redna sfolica
V0M*tt7fistrffa
—  Naše radijske postaje so le v ne-
znatni meri naše. Te dni je bila v Be-
ogradu  skupščina  Udruženja    jugoslo-
venskih muzičnih avtorjev.  Ob tej pri-
liki je bilo ugotovljeno, da so naše av-
torske tantieme menda najnižje na sve-
tu, kljub temu pa izvajajo naše domače
radijske postaje samo 20%  domače in
80%  tuje glasbe. Nezaslišano in    sra-
motno je, da se tako zapostavljajo do-
mači avtorji, kak^or da smo tudi v tern
pogledu manjvredni hlapci tujine. Ako
je bila ugotovitev potrebna v Beogra-
du, kjer tamkajšnja radijska    postaja
prinaša še največ dobrega jugosloven-
skega  sporeda,  kaj  bi morali  zapisati
šele mi v obmejni Sloveniji, kjer    nas
Ljubljana   tako   svojevrstno   hrani     in
razveseljuje,  da človek večkrat dvomi,
komu je namenjena ta naša domača ra-
dijska postaja. Nedavno smo čitali, da
bo  s   1.  februarjem  pojačena   radijska
postaja  v Gradcu,   da  bo  usposobljena
za propagandno  službo  700.000     Nem-
cem   izven  Nemčije  v   območju   graške
radijske postaje. Kako so seštevali pri
tern računu Nemce pri nas,    je stvar
zase. Naša naloga pa je, da je radijska
postaja v Ljubljani resnično naša    po
svojem  delu  in  svojih  ciljih  in  da  že
končno dobi tudi obmejni Maribor svo-
jo relejno postajo, ker se    nedostatna
ljubljanska  postaja  v   naših  obmejnih
krajih ne čuje dobro ter    nas    vedno
bolj   objemajo   in     obvladujejo     močni
severni radijski valovi.
—  Ali je kolo luksus? Za marsikoga
je, da se z njim pelje na sprehod ali
na   prijeten   nedeljski   izlet.   Za   revne
delavske sloje, nameščence in študente,
ki se dnevno vozijo iz okolice v tovar-
ne na delo in v sole, pa je kolo živ-
daleč od železniške postaje Podrožčice,
da zapre Avstrijcem dohod do predora.
Pri Podrožčici so se razvijale ljute
borbe za vsak košček zemlje. Zaradi
malega števila brambovcev se je moral
zasedbeni polkrog zožiti tik do vhoda
v predor, kjer so Martinčičeve čete
krepko odbijale vse napade in obdržale
postojanke v najtežjih okoliščinah vse
do meseca maja, ko se je začela dobro
uspela ofenziva proti Celovcu. K bo-
jem pred predorom je prispela pomoČ
iz Ljubljane, a bilo je že prepozno.
Pod večer istega dne sem dobil od
komandanta povelje, da odidem s stra-
žo na most v Rožek. Določil mi je sa-
mo 3 vojake, dočim je šlo druge večere
z menoj 30 mož z 2 strojnicama. Na
prošnjo,^ da mi dovoli več vojakov
za uspešno obrambo mostu in pa iz-
vedbo mojega načrta v primeru napada
čez most, mi je dejal: »Največ tri, vse
druge moram imeti zbrane za karavan-
ško luknjo!« Na mojo pripombo, da bo
ta moja obramba brez pomena, ker nas
bodo z lahkoto potolkli, mi je zaukazal:
»Srbine tužni! (Tako so me klicali, a
še danes ne vem, zakaj.) Pojdi na
most, ki ga morate stražiti do zadnje-
ga!« »Povelje je povelje« sem si dejal
in sem se poslovil. V mraku sem stopal
dobro oborožen s svojimi 3 vojaki po
razmehčanem  južnem   snegu  po     cesti
proti Rožeku. Bil sem prepričan, da se
nam vsem bliža zadnja ura. Vsako-
vrstni bojni načrti so mi med potjo blo-
dili po glavi. Po svojih izkušnjah v dol-
gi svetovni vojni sem bil prepričan, da
bi sovražnikov napad na most gladko
odbil in potolkel vse Avstrijce, če bi
imel 30 mož in 2 strojnici. Eden izmed,
mnogih načrtov je bil tudi tale: Ce bi
imel dovolj razpoložljivih vojakov, bi
napravil zasedo pri brodu, kjer sem
pričakoval, da se bodo prepeljale av-
strijske patrulje čez Dravo na našo
stran. Te bi zajel in od njih zlepa ali
zgrda izvedel za načrt napada ali vsaj
za dogovorjeno znamenje, na katero bi
7. one strani udarili čez most. Tako zna-
menje bi potem dal sam, ko bi prej
hitro zabarikadiral most in razporedil
na pripravnih točkah obe strojnici. Ker
so tudi potem Avstrijci vdrli čcz most
s »hura« klici kar v trumah, bi se ta
val nenadno znašel pred zapreko1—ba-
rikado in strojnici bi v nekaj trenutkih
opravili smrtno žetev. Ta načrt bi se
rni bil gotovo posrečil in mogoče bi bil
tudi odločilen za vsp «n^plir^? bojne
operacije. Kako bi ;. •!> !.\:j naprej
razvil, bi bilo težko predvideti. Avstrij-
ci so imeli onstran le malo rezerve, pač
pa pripravljenih nekaj topov. Seveda
si danes mislim: »Ne veš, zakaj je bilo
to dobro!«  In  še   mnogo   drugih  načr-
tov smo med potjo obravnavali, a
povsod le ena zapreka: »Premalo nas
je!« Po končanem boju pa mi je bilo
kar hudo, da nisem mogel izvesti svo-
]ega načrta, ki bi bil uspel zaradi ne-
previdnosti  nasprotnikov.
S takšnimi načrti nam je čas do Ro-
žeka hitro potekal. V živahni pogovor
so posegali vsi trije, le kaplar, doma
nekje iz Bele Krajine, je bil bolj mol-
čeč, kakor bi bil slutil, da ga kmalu ne
bo več med živimi. Prijazni mladi deč-
ko je potem čez nekaj ur padel zadet
od avstrijske krogle in žrtvoval prvi
svoje življenje domovini.
Tik pred Rožekom nam je prihitel
nasproti neki civilist in nam sporočil,
cia Avstrijci prodirajo ob Dravi in bodo
v teku noči dosegli Rožek. Moža smo
hitro napotili v St. Jakob h komandan-
tu, da temu pove vse, kar mu je zna-
nega.
Mi smo most zastražili kakor običaj-
no ter patruljirali po bližnjih krajih
in pazili na vsako sumljivo stvar. Vsak
čas smo pričakovali boja. In res! Ob
eni zjutraj na Treh kraljev dan je po-
čila raketa (znamenje za čakajoče
volkswehrovce onstran Drave), ki jo je
izstrelila avstrijska patrulja. Ta pa-
trulja se je prepeljala na brodu čez
Dravo in nam prišla za hrbet. V istem
trenutku so padli streli skozi okno    v
sobo, kjer je imela zavetje vsakokratna
straža, in ročne bombe so prekinjale
nočno tihoto in trgale okenske križe.
Po odmevu prvega strela sem pograbil
poleg sebe naslonjeno karabinko z na-
sajenim nožem, zakričal: »Fantje ven!«
in se pognal v temi do sprednjih vež-
nih vrat. Od tod sem zagnal med Av-
strijce ročno bombo in jo odkuril pri
zadnjih vratih na prosto. Izza vogala
sem oddal nekaj strelov v smer, kjer
so morali biti po mojem mnenju Av-
strijci. Videc, da istočasno drvi truma
nasprotnikov čez most, mi ni preosta-
jalo drugega, kakor da se hitro umak-
nem, ker bi bil boj s tolikšno premoč-
jo brczupen. Vse to se je odigralo z
bliskovito naglico. S svojim begom sem
imel namen doseči našo komando v
St. Jakobu in ji točno sporočiti nastali
položaj.
Sreča mi ni bila mila. Jedva sem sto-
ril dobrih 50 korakov, že sta me usta-
vila avstrijski oficir in podoficir. Od-
vzela sta mi puško in me vprašala, kje
so ostali. V naglici sem pokazal na šol-
sko poslopje in jima dejal: »Die Schule
ist doch voll.« (Sola je vendar polna).
To jima je zmešalo glavo. Začela sta
vpiti in klicati bližajočim se svojim Če-
tam: »Juris na solo!« To zmedo sem
trenutno izkoristil in jo v temi ucvrl
naglih korakov  za  cerkvijo in  sodnijo
Stran 4
»NOVA DOBA« — 27. I. 1939
Stev. 5.
Ijenska potreba. V nekaterih delih dr-
žave je kolo še res taka redkost, da bi
ga mogli skoraj uvrstiti med luksuzne
predmete. V dravski banovini presega
število koles visoko 100.000. Poleg tak-
se je kolo pri nas obdavčeno še s pri-
stojbino za vzdrževanje lepih cest/ Re-
ven delavec in student plačata od ko-
lesa sedaj 21 din. Bogatašu je to baga-
tela, za siromaka pa ne!
—   Vojni  invalidi, ki so  aktivni    dr-
žavni  nameščenci   (ne   dnevničarji),   se
pozivajo,   da  nemudoma  predlože     vsa
svoja izvršljiva rešenja po invalidskem
zakonu iz  leta  1929.   pristojnim    kra-
jevnim   odborom   Udruženja  vojnih   in-
validov,  ti pa naj  jih  do 5. februarja
pošljejo Oblastnemu odboru v Ljublja-
nl zaradi prevedbe na invalidske    pre-
jemke od 1. aprila t. 1. naprej v smi-
slu nove invalidske uredbe. — Oblast-
ni odbor UVI v Ljubljani.                        |
—   Obiskovalcem  kina!  Dravska    si- J
nančna direkcija je izdala s st. 1469-V
z dne 13. I. 1939 odlok, ki se glasi:
»Kinoobiskovalci dravske banovine se
opozarjajo, da morajo pri posetu kine-
matografskih predstav zasesti svoja
mesta točno po označbi na vstopnicah,
sicer se krši finančni zakon ter se mo-
ra ob vsaki ugotovitvi takega postopka
predpisati kazen. Dravska finanČna di-
rekcija.« — Združenje kinematograf-
skih podjetnikov dravske banovine
vljudno opozarja cenj. obiskovalce ki-
na, da ta odlok upoštevajo.
—   Dunajska vremenska  napoved  za
soboto 28. t. m.: Padavine bodo pone-
hale, temperatura se bo le malo izpre-
menila, polagoma se bo zjasnilo.
Ce/ie/n oko/ica
c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek
3Q. t. m. bo predaval«g. prof. dr. Pavel
Strmšek o »Šolskih uspehih in neuspe-
hih.« Opozarjamo na to aktualno pre-
davanje zlasti starše  in vzgojitelje.
c Celjsko kulturno društvo. Banska
uprava je sedaj odobrila pravila, kakor
jih je predložil pripravljalni odbor, iz-
voljen na likvidacijski seji Celjskega
kulturnega tedna. S tern pa je že tudi
določeno, da ni bil lanski CKT samo
enkratna ustanova, marvcč se bodo
slične prireditve ponavljale, saj so iste
moči, ki so sodelovale pri lanski prire-
ditvi, hotele ostati organizirane v kul-
turnem društvu. Poleg dosedanjih de-
lavcev pa so vabljeni tudi vsi oni, ki §e
doslej niso bili pri CKT, da vstopijo v
Celjsko kulturno društvo in posvetijo
kulturnemu napredku Celja svoje moči.
Poleg rednih članov bo lmelo društvo
tudi podporne, ki poklonijo društvu
1000 din podpore. Društvo bo vodil po-
slovni odbor, čigar člani bodo tudi na-
čelniki posameznih odsekov, ki se tvo-
rijo po posebnih panogah kulturnega
udejsb'ovanja. Za izredne prilike pa se
izvoli častni odbor, da bodo uživale dru-
štvene prireditve potrebno zaščito, hkra-
ti p  atudi neko  višino,  ki bo društva
i dostojna. Ker ni sedaj nobene ovire
več, da prične društvo delovati, sklicuje
pripravljalni odbor za torek 31. t. m.
ob 20. v sejno dvorano na mestnem po-
glavarstvu ustanovni občni zbor ter
prosi vse kulturne delavce iz Celja in
celjske okolice, da se ga udeležijo.
c Svetosavska prosiava. Danes, na
dan sv. Save, je bila ob 9. dopoldne
služba božja v pravoslavni cerkvi. Po
službi božji je krenila procesija iz cer-
kve v telovadnico I. drž. narodne sole.
'^urn je bila šolska proslava sv. Save z
blagoslovljenjem vode, rezanjem kola-
ča, govorom prot.e, deklamacijami in
pet jem.
Vsafrega caka pref eneeenj e na
III. CELJSKEM KARNEVALU
11. februarja
v Narodnem domu
c Pobeljena pantra. Sejno dvorano
na mestnem poglavarstvu so v zadnjih
dneh preslikali in prepleskali ter preu-
redili razsvetljavo. Na stropu dvorane
sta bila dva štajerska pantra v zeleni
in rdeči barvi. Ta dva pantra so sedaj
previdno pokrili z belo barvo. Upamo,
da zaradi tega ne bo iz občinstva kakih
pritožb.
c Sestanek staršev gojencev Glasbe-
nt> Matice v Celju, ki je bil v četrtek v
prostorih Glasbene Matice, je bil dobro
obiskan. Zlasti matere gojencev so se
ga udeležilc v lepem številu. Nagovoru I
. g. prof. Finka kot zastopnika odbora je i
sledilo zanimivo predavanje g. ravna-
telja Karla Sancina »O stanju današnje
glasbene vzgoje in njenih vplivih na
splošno glasbeno življenje pri nas«. Ob
zaključku "e bila volitev zastopnika
staršev v odbor. Izvoljen je bil doseda-
nji zastopnik staršev g. Ciro Sadar.
c Znani karikaturist Kondor razstav-
lja v Celjskem domu. Znani mednarod-
ni karikaturist Ladislav Kondor, prek-
murski rojak, je otvoril v sredo razsta-
vo svojih karikatur v mali dvorani
Celjskega doma. Razstava je zelo bo-
gata, pestra in zanimiva. Kondor raz-
stavlja tudi mnogo karikatur raznih
državnikov, oblastnikov, filmskih igralk
in igralcev. Te karikature je izdelal na
svojih potovanjih po raznih evropskih'
državah ter po Afriki in Ameriki. Raz-
stava, ki je prva te vrste v Celju, bo
do vštetega četrtka 2. februarja odpr-
ta vsak dan od 9. do 19.30. Občinstvu
toplo priporočamo, da si ogleda raz-
stavo.
c Gasilska četa v Celju je imela v
soboto zvečer svoj 68. redni letni občni
zbor. Predsednik g. Dobovičnik je po-
zdravil zastopnike občine, starešino
celjske gasilske župe, zastopnika vo-
jaške oblasti kapetana g. Toša in za-
stopnike tiska ter orisal glavna načela
in naloge gasilstva. Iz poročila tajnika
g. Korena posnemamo, da ima četa 62
članov. Lani je sodelovala četa pri ga-
šenju 15 požarov in sicer 5 v mestu in
10 v drugih krajih. Ce bi ne bila četa
nastopila, bi znašala škoda zaradi ome-
njenih požarov okrog 5,455.000 din.
Ceta je priredila 8 strokovnih preda-
vanj o gasilski tehniki, 14 praktičnih
vaj in 6 tovariških sestankov. Reševalni
oddelek je izvršil lani 532 voženj. Oba
reševalna avtomobila sta prevozila 6729
km ter prepeljala 521 bolnikov in po-
nesrečencev. V ambulanci je prejelo pr-
vo pomoč 67 oseb. Proračun za novo
poslovno leto predvideva 109.227 din
dohodkov in 126.571 din izdatkov. Pri-
manjkljaj znaša torej 17.343 din. Po
poročilih ostalih funkcionarjev in po-
ročilu starešine celjske gasilske župe o
savezni skupščini so bile dopolnilne vo-
litve v odbor.
c Koncert zbora kromatičnih harmo-
i nik, ki so ga priredili dijaki iz Celja in
! Ptuja v nedeljo popoldne v celjskem
P"ledališču, je bil zelo dobro obiskan.
Zbor kromatičnih harmonik, v katerem
je bilo 5 Celjanov in 8 Ptujčanov, je
izvajal narodne pesmi ter klasične in
moderne skladbe. Zbor vodi g. Ciril Ra-
kuša. Harmonikarji in harmonikarice
sc vadijo šele 7 do 21 mesecev. Uspeh
je prav presenetljiv. Zboru sicer še
manjka dinamičnost in prožnost, igra
pa že precizno in učinkovito. Kot soli-
sti so se krepko uveljavili s težjimi
skladbami Sonja Rakuševa, brata Zvon-
ko in Darko Koželj ter Herman Anto-
lič iz Celja, v tercetu, ki ga je spremljal
g. Rakuša, pa Srečko Berlič, Nadan
Sevnik in Maks Weissenstein iz Ptuja.
Občinstvo je prirejalo harmonikarjem
in njihovemu učitelju in vodji g. Ra-
kuši prisrčne aplavze. Svojevrstni kon-
cert, kakršnega v Celju se ni bilo, je
dosegel velik uspeh.
c Ljubl janska drama je uprizorila v
torek v celjskem gledališču Niewiaro-
wiczevo duhovito in efektno komedijo
»Hollywood« v temeljiti režiji g. Brat-
ka Krefta. Prototip zmehaniziranega
zastopnika trgovske Amerike Tompso- ,
na je podal g. Ciril Debevec izredno
močno in živo. Kot igralski in ljubavni
par sta se v vlogah Mary in Jacka od-
licno uveljavila ga. Mira Danilova in
g. Jan. Dovršena je bila tudi kreacija
g. Kralja v vlogi bivšega zvezdnika
Maca Nielsa. Gledališče je bilo docela
zasedeno. Igra je doživela velik uspeh.
c Bolničarski tečaj sreskega    odbora i
društva  Rdečega  križa  v  Celju  je  bil
zaključen preteklo nedeljo z javnimi iz-
piti,  ki  so obsegali  vpraaanja  iz  ana-
tomije,  nege bolnikov  in prve  pomoči.
V tečaju so predavali zdravniki gg. dr.
Fischer,  dr.  Kozin,  dr.  Pintarič  in  dr.
Podpečan. Izpit je napravilo z odličnim ¦
uspehom  25 obiskovalcev    tečaja.    Ob !
sklepu izpitov je predsednik    sreskega |
odbora Rdečega križa g. dr. Juro Hra- |
šovec izrekel odborovo zadovoljstvo nad J
krasnimi uspehi, ki so pokazali. da so
tečajniki   z   ljubeznijo   in   vztrajnostjo
posečali  predavanja.    Zahvalil    se    je
predavateljem, ki so požrtvovalno    vo-
dili tečaj  in  s svojimi temeljitimi pre-
davanji   zbudili     zanimanje     za     učne |
predmete,   dalje   upravi   javne   bolnice,
:   kjer  so  bile  praktične  vaje,  in  upravi
Zdravstvenega doma za uporabo preda-
j  valnice.  Z  željo,   da  bi  novi bolničarji
|  pridobljeho  znanje  uspešno  uporabljali
1   v   smislu   človekoljublja   v   korist  Rde-
|  čega križa, je predsednik zaključil zelo
j  lepo uspeli bolničarski tečaj.
i       c I/ starokatoliške cerkve. V nedeljo
i  29. t. m. bo služba božja ob 9., ravno-
tako  na  Svečnico  2.    februarja.    Pred
mašo blagoslovitev sveč.
I      c Dve leti robije za odpravo telesne-
j   ga plodu. Lani je bila na okrožnem so-
dišču v Celju razprava proti Neži Stip-
lovškovi in Antonu Žeharju od Sv. Ja-
koba pri Št. Juriju ob juž. žel. ter pro-
ti  46-letni Mariji Ramšakovi iz Zavod-
ne pri Celju. Stiplovškova in Žehar sta
|  bila obsojena vsak na 3 mesece zapora,
Ramšakova  pa  je  bila  zaradi pomanj-
kanja dokazov oproščena.    Državno to-
žilstvo je vložilo zaradi oprostitve Ram-
šakove   revizijo  in   priziv.   Stol   sedmo-
rice je sedaj odredil ponovno razpravo
proti Ramšakovi. Te dni je bila Ram-
šakova, ki je že 24-krat predkaznovana,
od  tega  petkrat  zaradi  odprave teles-
nega     plodu,     zaradi     gori       omenje-
ne odprave telesnega plodu obsojena na
2 leti robije in na izgubo Častnih pra-
vic za dobo treh let.
c Tatvina v trgovini »Tivar pred so-
diščem. V ponedeljek je bila na okrož-
nem sodišču v Celju razprava proti 19-
letnemu trgovskemu pomoeniku Ivanu
Končanu iz Celja in še 13 obtožencem.
Končan jc obtožen, da je lani ukradel
svojemu službodajalcu Karlu Vrečiču,
lastniku trgovine »Tivar« v Celju, raz-
nega manufakturnega blaga v vredno-
sti 57.350 din in ga razpečeval. Dva ob-
toženca sta obtožena zaradi hazardira-
nja, ostali pa zaradi prodaje odnosno
nakupa ukradenega blaga. Razprava se
bo nadaljevala v ponedeljek 30. t. m.
zjutraj.
Princ Karneval
bo pripeljal
se v naše  lepo Celje ...
Kdor si želi,
da mal' znori,
mu  spohii  srene  želje,
ße pride spet,
ko  lansko  let'
na rajanje, veselje,
ki pustna ga
•   * sobota da
na prinčevo povelje!
c Redni prvenstveni šahovski  turnip
Celjskega šahovskega kluba se bo pri-
čel drevi ob osmih v klubski sobi hotela
»Evrope«.
c I. ples oblačilnih delavcev bo v
soboto 4. februarja ob 20.30 v mali
dvorani Celjskega doma. Igral bo
Jonny jazz. Cisti dobiček je namenjen
brezposelnim krojaškim pomočnikom.
c Vlomilec v gostilni. V noči na če-
trtek je vlomil neznan storilec v Bela-
jevo gostilno na Polulah ter odnesel iz
kuhinje, točilnice in gostilniške sobe v
pritličju okrog 400 din gotovine, oble-
ko in hubertus plašč g. Belaja ter več-
jo množino cigaret, cigar, tobaka, pre-
kajenih klobas in mesa. Vsa Skoda
znaša nad 3.000 din.
c Žetev smrti. Na Dečkovem trgu 3
je umrla v soboto gostilničarka in po-
sestnica ga. Anica Culkova, roj. Grafo-
nerjeva, soproga kolarskega mojstra g.
Filipa Culka. Na Ostrožnem je umrla
v nedeljo 51-letna posestnica Marija
Knezova. Na Babnem je umrla v pone-
deljek 66-letna preužitkarica Terezija
Turnškova. V Kovinarski ulici 6 v Ga-
berju je umrla v četrtek 73-letna za-
sebnica Ana Fijavževa. V celjski bol-
nici so umrli: v soboto 54-letni mizar-
ski mojster Alojz Ornig iz Celja, brat
sedlarskcga mojstra g. Orniga v Celju,
v nedeljo 28-letni posestnikov sin Mar-
ko Jug s Pečja pri Blanci, v ponede-
ljek 28-letni mesarski mojster Franc
Kreča iz Celja in triletni sinček mizar-
skega pomočnika Edgar Wiegele iz Ga-
berja, v torek 70-letni dninar Jakob
Novak z Babne reke pri Smarju, v sre-
do pa 87-letna dninarica Elizabeta Gr-
mova iz Gabrovelj pri Konjicah. Pokoj-
nim bodi ohranjen blag spomin, svoj-
cem naše iskreno sožaljc!
c Delovni trg. Pri celjski borzi dela
je bilo 20 t. m. v evidenci že 1052 brez-
poselnih (908 moških in 144 žensk) na-
sproti 1016 (879 moškim in 137 žen-
skam) dne 10. t. m.
ter se pognal preko zasneženega polja.
Zdelo se mi je, da kar po zraku letim
in sam  zlodej me ne  bi bil dohajal.
Srečno sem skočil čez nekak plot na
zgornjem delu trga in dosegel cesto,
po kateri smo prišli iz St. Jakoba. Zal
mi je bilo za puško, ki sta mi jo bila
Avstrijca vzela, a zanesel sem se na
svojo zvesto spremljevalko — vojaško
pištolo in na ročne bombe, ki sem jih
imel v žepih kratkega vojaškega ko-
žuha. Prisluhnil sem kakor bežeč zajec,
ko ga gonijo psi, in takoj odhitel proti
St. Jakobu. Naredil sem dobrih 100 ko-
rakov, ko se je izza zidu nenadno ogla-
sil v nemščini klic: »Stoj!«- »Šment,
fant, zopet si v zanki!« sem si mislil.
K meni so pristopili trije avstrijski
vojaki in me odvedli za zid Lichtenstei-
novega zverinjaka. Misel, da se zopet
osvobodim, mi je narekovala sklep:
Vse tri s pištolo položiti na tla in zo-
pet zbežati! Zaman! Izza zidu so se
prikazali še 4 vojaki in na 7 nasprot-
nikov tvegati 7 nabojev v pištoli, ni
bilo več časa, ker so me takoj začeli
izpraševati, seveda v nemščini, kje je
komandant. Njihovega jezika nisem
hotel razumeti, dokler ni eden izmed
njih ponovil vprašanja v slovenščini:
vTo sem pa jaz!« sem jim nervozno
odgovoril. »A, Ti si oni črni poročnik!«
so kar glasno vzklikali. (Pod tern na-
zivom sem bil znan tu in onstran i
Drave.)                                                       '
Prijeli so me pod pazduhi in me i
preiskali. Odvzeli so mi puškine nabo-
je, ročne bombe in končno mojo ljub- i
ljenko - pištolo ter se pomenkovali v \
nemščini, da sem oborožen kakor ko-
mita. Težko sem se ločil od pištole,
teže nego sc fant loči od ljubljenega
dekleta. Brez moči sem stal med nji-
mi.. . Srce mi je nemirno utripalo, Ia-
sje so se mi ježili od gneva, da sem
postal ujetnik. »Nič več ne born mogel
koristiti domovini, Bog ve kam me bo-
do odpeljali in za koliko časa. Zdelo se
mi je, da sem strahopetec, ki.ne zaslu-
ži drugega kakor kroglo v glavo, da
nisem vreden vojaka - borca za domo-
vino! Takšne misli so se premetavale I
po mojih možganih, a vse zaman, na
rešitev ni bilo misliti! Vdal sem se
usodi. Odpeljali so me nazaj k mostu,
kjer sedaj niso stale več naše straže ...
Privedli so me v sobo za stražo pri
mostu, kjer se mi je nudil grozoten
prizor. Oni kaplar Belokranjec je rav-
nokar izdihnil — krogla ga je bila za- j
dela v junaške prsi. Spomnil sem se na
njegove zle slutnje pred dobrimi osmi-
mi urami. Sedaj je ležal tu negiben
daleč od svoje rodne zemlje, daleč od
svojeev, v sobi, zakajeni od smodnika.
Tudi clan Narodne straže, doma tarn iz
solnčne Vipave je našel tu junaško
smrt — prsi mu je raztrgala ročna
bomba. Pribežal je bil s svoje rodne
zemlje pred novimi gospodarji in tu je
pomagal graditi naš novi jugoslovenski
dom, a usoda mu ni dovolila, da bi bil
užival našo svobodo. Odšel je za mno-
gimi našimi borci za svobodo tja, kjer
ni trpljenja, kjer vladata resnica in
pravica!
Plaho sem se ozrl po temačni sobi.
Vse razbito, vse krvavo. Ozračje, na-
polnjeno s smodnikom, mi je še bolj
pritisnilo na obupano dušo, ki si je že-
lela prostosti — svobode! Odvedli so
me dalje. Zunaj je nastajala megla, ki
je zavijala bojno pozorišče v svoj
plašč. Solze so mi privrele na oči, ko
sem moral v spremstvu čez most. Ozrl
sem se nazaj na kraj, ki bi ga moral
čuvati in braniti. 2elel sem si biti med
onima žrtvama borbe in se rešiti sra-
motnega in ponižanega ujetništva.
Drava je šumela, njeni valovi so
butali ob lesene mostne podpornike in
moja težka stopinja je gazila na mo-
stu razmehčani sneg na poti v ujetniš-
tvo. »Zbogom, domovina, nisem vreden,
da sem tvoj sin!«
To so spomini, ki jih obujam vsako
leto v januarju, letos pa še tembolj
ker živim sedaj v samoti na pohorskih
hribih, daleč in ločen od svoje družine,
sorodnikov in prijateljev. Spominjam
se ob tej priliki vseh tedanjih svojih
vojnih tovarišev, ki morda ob 20-letnici
tudi obujajo enake spomine, samo mar-
sikdo v boljšem razpoloženju nego jaz.
Padlim  borcem   večna   slava!
št#v. 5.
»NOVA DOBA« — 27. I. 1939
Stran   5
c Celjsko Slovensko obrtno    društvo
bo priredilo 1. februarja ob 20.30 v
vseh prostorih Narodnega doma v Ce-
lju svoj tradicionalni XXI. obrtniški
ples. Na plesu bo igral pomnoženi in
zelo priljubljeni Jonny jazz, plesni od-
bor bo pa v obilni meri skrbel za dobro
pijačo in jedačo. Vsi, ki ljubijo ples,
neprisiljeno zabavo in solidno postrež-
bo, bodo prišli na svoj račun.
c Sokolsko društvo Celje I bo priredilo
\ soboto 4. februarja ob 20. v Sokol-
skem domu v Gaberju I. maškarado z
riagvadnim tekmovanjem mask. Darila
so razstavliena v izložbi tv. Stermecki.
Na maškaradi bo igral priznan jazz.
Vabljeni vsi pripadniki in prijatelji
Sokola!
c Svetosavska bescda se bo pričela v
soboto 4. februarja ob 20.30 v Narod-
nem domu. Dvorana bo toplo zakurjena.
Igral bo jazz-band »Odeon«. Vabilo se
smatra kot vstopnica. Oblačilo poljub-
no. Cenj. dame naj se blagovolijo ude-
ležiti prireditve po možnosti v narodni
noši kateregakoli slovanskega naroda.
Vstopnina: prostovoljni prispevki. Ples-
ni red se bo dobil pri vhodu. Cenj. me-
ščanstvo je vabljeno k udeležbi.
KINO  DOM   CELJE
Od 27. do 29. t. m.:  »Za slavo in Iju-
besten«
Dne 30. in 31. t. m.:  »Poslednji gang-
sUt«
Od  1.  do 4.  II-:   »Ljubezen  v  džungli«
c Na Golteh je dobra smuka. Poroči-
lo iz Mozirske koče pravi, da je na sta-
ro snežno podlago zapadlo 50 cm su-
hega snega. Jutranja temperatura zna-
ša 5 stopinj pod ničlo. Vreme je dokaj
lepo in mirno, deloma solnčno. Ogromne
snežne planote in pobočja, pokrita s
pršičem, nudijo smuöarjem najugodnej-
šo smuko. Možne so najrazličnejše ture
na okoliške vrhove, na Medvedjak,
Smrekovc in naprej po gorskem gre-
benu proti veličastni Raduhi.
c Smrt vzornega tlcčka. V ponedeljek
je podlegel na Ostrožnem pljučnici 12-
letni posestnikov sin Ivan Turnšek, uče-
nec I. c razreda drž. deške meščanske
sole v Celju. Pred dobrim tednom je
še bil zdrav in vesel med svojimi so-
šolci. Bil je živahen fant in zelo lepega
vedenja ter odličen dijak, v veselje
staršem in učiteljem v šoli. Kako pri-
ljubljen je bil, je pričala pri pogrebu
lepa udeležba sovaščanov z Ostrožnega,
učiteljstva in dolge vrste njegovih so-
učencev, ki so mu poklonili v znak to-
vari&tva lep venec na grob. Pokojnemu
bodi ohranjen lep spomin, težko priza-
deti rodbini naše iskreno sožalje!
Ob novem letu trgovske knjige, red-
niki, brzovezi in razne mape v veliki iz-
biri pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje,
Kralja Petra c. 7—9.
c Pregled vseh motornih  vozil bo v
soboto 28. t. m. pred mestno garažo na
Sp. Lanovžu in sicer od 8. do 11. za
območje predstojništva mestne policije
in od 11. dalje za območje sreskega na-
čelstva v Celju. Opozarjamo vse last-
nike motornih vozil, fijakarskih voz in
biciklov, da poteče 31. t. m. rok za
prijavo.
c Davčna üprava v Celju ponovno
opozarja one, ki zaposlujejo hišno slu- j
žabništvo in si še niso nabavili davčnih
kart, da storijo to do 31. t. m., ker jih
bo T nasprotnem primeru zadela pet-
kratna kazen.
c Uporaba mestnega grba. Mestno
poglavarstvo v Celju razglaša: Razna
družtva so ponovno zaprosila mestno
obeino za dovoljenje uporabe celjskega
rnestnega grba pri razstavah, na dru-
štvenih objavah itd. Mestni svet, ki se
je s predmetom bavil v svoji seji dne
23. decembra, je sklenil, da se uporaba
mestnega grba v splošnem načelno ne
dovoli več. Zato naj društva ne vlagajo
več prošenj na mestno poglavarstvo
za dovolitev uporabe mestnega grba pri
njihovih prireditvah odn. publikacijah,
ker bo poglavarstvo vsako prošnjo
odklonilo.
' c Protituberkulozni ligi v Celju je na-
mesto cvetja na grob pokojne ge. Cul-
kove darovala 50 din ga. Pepca Šerdo-
nerjeva, restavraterka v Nabavljalni
zadrugi v Celju. Iskrena hvala! —
Odbor.
c Romanjc  na  Oplenac.  O  binkoštih
i priredita šentpetrski podružnici CMD v
Ljubljani ponovno romanje na grob na-
šega Viteškega kralja na Oplenac. Zne-
sek za potovanje se lahko vplača v me-
sečnih obrokih.    Kdor se želi   romanja
j  udeležiti,  naj se čimprej prijavi ženski
podružnici CMD v Celju. V nedeljskem
> Jutru«   bodo  objavljenc  vse    podrob-
nosti potovanja.
c Namesto cvetja na grob nepozabne
Tajke Justinove sta poklonili Dijaški
kuhinji v Celju rodbina Mikoličeva v
Brežicah 100 din in ga. Milka Volčan-
škova v Brežicah 100 din.
c Nočno lekarniško službo ima od
28. I. do 3. II. kr. dvorna lekarna »Pri
Mariji pomagaj«.
c Gasilska četa Celje. Od 29. I. do
4. II. ima službo I. vod, inspekcijo v
februarju   predsednik   g.   Dobovičnlk.
Iz obiinstva
Šiitimo domače
podietie!
Zasledujoč gonjo, ki jo vodi proti
Gostilničarski pivovarni v Laškem ne-
I ki g. dr. ing. Mayer iz Zagreba odnos-
no Beograda, čutim potrebo povedati
svoje mišljenje ne morda kot delničar,
ker to nisem., ampak zgolj kot ljubitelj
dobrega domačega piva in nepristran-
&ki opazovalec.
Pri tern je važno zame predvsem
dvoje: da je laško pivo res dobro in da
je ustanovljeno pod jet je z denarjem, ki
si ga je prištedil naš mali človek.
Ze samo to dejstvo zadostuje, da bi
morala podpreti vsa slovenska javnost
to naše podjetje. Geslo »Svoji k svo-
jim« je danes še prav tako ali pa še
bolj potrebno kakor pred vojno. Za nas
ki radi popijemo kozarec piva, odloci-
tev itak ni težka. Če dobim za isto ceno
boljše blago, se bom naravno odločil
za boljše.
Pravijo, da je podjetje v nevarnosti
in  da mu grozi  propad.  Očitajo    tudi
podjetju, da se je vodstvo okoristilo na
j  račun malih delničarjev. Recimo, da je
|  to res. Vseeno pa mi ne gre v glavo,
I  da se je našel v Zagrebu finančnik    v
osebi g. dr. ing. Mayerja, ki je priprav-
i   Ijen  pokupiti vse  delnice po nominalni
|   vrodnosti  zgolj   iz  ljubezni  do  ubogega
|   slovenskoga   delničarja   in   na   ta  način
j   vložiti  svoje  milijoin'  v  podjetje,   ki  je
zapisano  smrti.
Namera leži na dlani in ne potrebuje
nikakega komentarja.
!      Po  imenu   tega  gospoda  sodeč,   zelo
I  dvomim, da imajo slični    gospodje    v
Zagrebu res toliko srca za malega slo-
venskega  gostilničarja  oziroma     delni-
čarja. In če bi to bilo tudi res, smatram
glede  na očitek,  da  se namerava vod-
j  stvo   s  podjetjem   okoristiti  —  saj   je
bilo s tern namenom vendar ustanovlje-
no — še vseeno za boljše, da se okori-
stijo  z  njim   naši  ljudje,   ki  so   vložili
vanj  ogromno truda, skrbi in denarja,
kakor pa recimo g. dr. ing. Mayer.
Te borbe torej    ni    treba    smatrati
j predvsem za borbo dveh finančnih sku-
j   pin,   ampak   jo   moramo   smatrati     za
narodno. Zato ne morem verjeti govo-
ricam, ki krožijo in ki vedo  povedati,
da je treba gledati to borbo tudi s po-
litične strani. Mar smo mi Slovenci res
j tako malenkostni? Kaj nam res ne mo-
re zadostovati resnica,  da  je  podjetje
j res samo naše?
1 Slovensko javnost mora znimati sa-
mo vprašanje, kdo bo v tej borbi zma-
gal: ali domači kapital, ali pa milijoni,
na katerih se ne poznajo sledovi slo-
venskih  žuljevih rok?
H koncu bi še svetoval g. dr. ing.
Mayerju, naj žrtvuje svoje milijone, ki
jih namerava vložiti v »pasivno podjet-
je« in jih s tern izgubiti, rajši za pod-
poro številnim brezposelnim, med kate-
rimi bo tudi precej Slovencev, do kate-
rih kaže ta gospod zadnji čas toliko
ljubezni.
S tern bo zadošeeno njegovim nese-
bičnim namenom, nam pa bo ostalo še
naprej dobro laško pivo.            Ko -sta
V mestni osnovni šoli v Celju je de-
ležen četrti razred prav posebne modro-
sti v organizaciji pouka. Ta razred pri-
pravlja našo mladino na gimnazijo in
gotovo potrebuje temeljito in smotrno
vzgojo — le vprašajte gimnazijske pro-
fesorje! Kdo pa naj razume dejstvo,
da sta bili obe paralelki razreda nekaj
mesecev po začetku leta naenkrat likvi-
dirani in združeni v skupen razred, ki
ima reci in piši 60 učencev? Jasno je,
da tako številnega razreda najboljši
učitelj ne bo mogel »predelati« tako,
kakor bi želel on in mi starši. Celjani
smo na svoje sole in svoje ucitelje
že od nekdaj upravičeno ponosni, zato
pa tembolj preseneča novi sistem, ki na
onsnovi nekih pavšalnih številk kvari
že pridobljene uspehe in povzroča nad-
vse škodljivo zmedo z zamenjavo uči-
teljev, preurejevanjem učnega načrta in
predvsem z ogromno preobremenje-
nostjo učiteljev. Upravičeno pričakuje-
mo starši, da bo mogoče to ponesrečeno
»ureditev« v najkrajšem času odpravi-
ti in to pravočasno, da bodo naši otro-
ci primerno pripravljeni potrkali na
vrata gimnazije. — Starši.
Gojpodarstvo
— Promalo sladkorja. Vsled previso-
ke cene sladkorja, ki jo povzroča dr-
žavna trošarina, je potrošnja sladkorja
v naši državi razmeroma zelo mala. Pri
drugih narodih se obravnava sladkor
kot potrebna prehrana, pri nas pa je
luksus. Kljub mali porabi pa
nam bo letos sladkorja pri-
manjkovalo in ga bo treba za
zlat denar kupiti in uvoziti približno
2000 vagonov. Naši pridelovalci slad-
korne repe so lani zmanjšali sajenje,
ker je država plačevala zanjo prenizke
cene. Zato imamo letos premalo slad-
korja doma. V zadnjem času se mnogo
razpravlja o nujnosti znižanja državne
trošarine na sladkor, kar bi ceno slad-
korja znižalo, bi pa porabo cenejšega
sladkorja povečalo. Državna blagajna
ne bi utrpela škode in bi mogla tudi za
sladkorno repo plačevati kmetom do-
stojne odkupne cene. V naših krajih,
kjer žito in moko uvažamo, tvori slad-
kor bistven del ljudske prehrane in
mora biti tudi po znosni ceni širokim
slojem naroda dostopen. Ako bi držav-
na blagajna utrpela na dohodkih tro-
šarine, naj išče nadomestilo pri re-
snično za življenje nepotrebnih — luk-
suznih predmetih, socialno šibki del na-
roda pa bi bil tako vsaj malo razbre-
menjen.
~ Naši izvozniki v Nemčijo težko \
oškodovani. Vsled nepričakovanega pad-
ca klirinške mai'ke so utrpeli naši iz-
vozniki v Nemčijo občutne izgube. Po
trgovskem dogovoru z Nemčijo je bila
vrednost klirinške marke določena na
14.30 do 14.70 din. Na tej podlagi je
mogla naša izvozna trgovina blago pri
nas doma draže plačevati, kar je prišlo
kmetu v korist. Sedaj pa je nemška
marka padla za 50 par. Najbolj so pri-
zadeti izvozniki živine, masti, perutnine
in jajc. Samo v Mariboru gre ta izguba
v mnogo milijonov. Cene pri nakupu
bodo sedaj tudi padle.
- ~ Izvoz lesa v Nemčijo se bo zmanj-
šal. Kontingent lesa je bil za Nemčijo
že lani manjši nego je bilo prvotno do-
govorjeno. S*edaj pa poročajo, da bodo
ti skrčeni lesni kontingenti v tekočem
letu zopet manjši, ker se je na ta racun
že lani mnogo izvozilo. Tudi se čuje
mnogo pritožb, da se v Nemčiji izvest-
ne tvrdke protežirajo in da niso pri
tem odločil vedno poslovni oziri.
=z Nemčija začenja varčevati. V
Nemčiji so dobila vsa uradna mesta
najstrožji predpis varčevanja, da se
tako izbegne povišanje davkov. Vsi oni

UNION SPEUMUTET
izdatki, ki niso neobhodno potrebni, se
morajo črtati. Kontrola varčevanja ne
izvzema niti porabe svinčnikov in pa-
I pirja po pisarnah. Začne se tudi štediti
pri javnih delih ter se bo tudi gradnja
avtomobilskih ces-t nekoliko omejila.
Na ta način računajo letno na prihra-
nek 500 milijonov mark.
— Italijaiiski izvoz avtomobilov je
znatno padel. Lani je izvoz italijanskih
avtomobilov nazadoval od 31.000 na
18.000. Najbolj se občuti nazadova-
nje izvoza v kolonije, ki je padel od
11.000 na 2.000 ali po vrednosti od
450 na 86 milijonov lir,
Ali ste že poravnali }
naroinino •
Sokolstvo
x Sokolsko društvo Celje - matico vo-
di novo moško načelništvo. Načelnik je
br. Grilec, I. podnačelnik br. Gala, II.
podnačelnik br. Koncilja. Vsi oddelki
telovadijo po nespremenjenem urniku:
nižja ženska deca v torek in petek od
15. do 16., višja ženska deca v torek
in petek od 16. do 17., ženska deca s
popoldanskim poukom v ponedeljek in
četrtek od 18.30 do 19.30, ženski nara-
ščaj v torek in petek od 18. do 19.30,
članice v ponedeljek in četrtek od 19.30
do 21., starejše Članice v ponedeljek in
četrtek od 16. do 17., nižja moška deca
v ponedeljek in četrtek od 14. do 15.,
višja moška deca v ponedeljek in Se-
trtek od 17. do 18., moška deca s po-
poldanskim poukom v torek in petek
od 18.30 do 19.30, moški naraščaj v
sredo in soboto od 18.30 do 20., člani v
torek in petek od 20. do 21.30, starejSi
člani v torek in petek od 18.30 do 19.30
(starejši člani telovadijo v telovadnici
v Gaberju).
Sport
*  Prva letošnja nogometna tekma   t
Celju je bila v nedeljo 22. t. m. na Gla-
ziji.  V prijateljskem  srečanju   sta  po-
merila svoje moči SK Colje in SK Olimp
Moštvo Olimpa, ki je nudilo kombina-
torno boljšo in odločnejšo igro, je pre-
magalo  nekompletno    enajstorico    SK
Celja zasluženo s 4:3  (1:3).
*  Motosekcija Hermesa Celje. V so-
boto 28. t. m. ob 20.30 bo v klubski so-
bi hotela »Evrope« obvezen članski se-
stanek.
*  Snežne razmere 27. t. m.: Mozirska
koča (1344): —5, na podlagi 30 cm no-
vega pršiča 50  cm.    Smuka    odlična.
Celjska  koča:   —2,  zapadlo  je  10  cm
snega.
/z naših kraiev
Voinik
v Ali je tako prav? Nemalo sem se
začudil, ko sem nekega večera ob pol
desetih vprašal skupino dečkov, kaj de-
lajo ob tej pozni uri na cesti. Povedali
so mi, da prihajajo od orlovske telo-
vadbe. Ko sem jih vprašal, zakaj ne te-
lovadijo popoldne, so mi odgovorili, da
nima vaditelj popoldne časa. Ker me je
zadeva zanimala, sem se informiral, od-
kod prihajajo otroci v trg in ugotovil,
da jih je iz trga prav malo in da tvo-
ri jo večino dečki iz okolice. Sedaj se pa
vprašajmo, ali je tako prav in ali je ta
pozna ura za mladino vzgojna. Ah je
primerno, da postopajo otroci tako poz-
no okoli, ko bi morali biti že davno v
postelji? Kaj pa pravite k temu starši?
In kje so oči tistih, ki so nedavno delili
ukore sokolskemu naraščaju, ker se je
v spremstvu staršev udeležil Miklavže-
vega večera? In kaj pravi k temu sol-
ska oblast? Ce ne bodo odgovorni čini-
telji napravili v kratkem reda, bomo po-
skrbeli za to tržani. — Občan.
v Tat v meščanski šoli. Kako drzni
so postali ljudje, ki ne spoštujejo tuje
lastnine, nam priča tatvina, ki se Je
primerila v torek dopoldne v meščanski
šoli. Med poukom se je prikradel v so-
le 17-letni mladenič in ukradel v veži
viseč zelen dežni plašč. Skozi okno učil-
nice pa ga je opazilo oko tukaj-
šnjega g. ravnatelja, ki se mu je mla-
denič zdel sumljiv. Ko je bila tatvina
v odmoru odkrita, je g. ravnatelj tat-
vino takoj prijavil orožništvu, ki je
tatu tudi prijelo. Da se je tatu neznan-
sko mudilo,  nam priča dejstvo,  da se
Stran 6
»NOVA DOBA« — 27. I. 1939
Stev. 5.
je posrečilo tatu s kolesom dohiteti in
aretirati šele na Frankolovem.  Mlade- »
niča so izročili celjskemu sodišču.
Koniice
Konjiško pismo
Koujice,   27.   januarja.
V  nedeljo 22.  t. m. je priredilo  So-
kolsko društvo v Narodnem domu ple-
ani venček. Obisk je bil odličen. Prire-
diteljem čestitamo k uspehu.    Dne    1.
lebruarja bo v Narodnem domu II. lov-
ski  pies,  ki  postaja   za   Konjice   elitna
prireditev.
V   tern  mesecu   so   bile   razne   skup-
ščine. Tako je imela podružnica Sloven-
skega  planinskega  društva  v Konjicah
skupščino 14. t. m. in ponovno soglasno
izvolila svojo dosedanjo  agilno  upravo
R predsednikom g. Wagnerjem na čelu.
Prostovoljna gasilska četa v Konji-
cah je imela skupščino 22. t. m. Volitev
tokrat ni bilo, razen da je četa izvolila
z vsemi glasovi g. Karla Štrucla za taj-
nika čete. Za častnega predsednika pa
je skupščina z vsemi glasovi izvolila
predsednika g. Avgusta Otorepca.
Na Svečnico v četrtek 2. februarja
ob 9. dopoldne bo v gostilniških pro-
storih Avgusta Sormana sestanek so-
mišljenikov OJNS in JNS. Vabljeni so
tudi vsi pristaši skupine dr. Mačka. Na
dncvnem redu bodo važna politična po-
ročila.                                              ,
Kdo odgovarja za policijsko uro?
Pred dnevi je v neki tukajšnji gostilni
gostilničarka ob policijski uri odklonila
gostom nadaljnjo pijačo. Gostje so se
uklonili policijskim predpisom in se za-
čeli odpravljati domov. Tedaj pa je sto-
pilo v gostilno nekaj »merodajnih«
oseb in zahtevalo pijačo. Ko jim je
lastnica odgovorila, da je policijska
ura, je eden izmed »merodajnih« od-
govoril: »Za policijsko uro odgovarja-
mo mi!« Mislimo, da razni »merodajni«
ne morejo imeti tukaj nobenih predpra-
yic, temveč da veljajo predpisi za vse
enako.
Razprave Štrucl—Levstek še ni bilo.
V teku tedna so se pojavili zanimivi
poskusi z neke merodajne strani, kar pa
v interesu razprave zamolčimo. Tožbo g.
Štrucla proti sodnemu starešini g. Lev-
steku homo lahko priobčili šele po raz-
' ravi.
O tožbi Štrucl — Levstek se tukaj
mnogo govori in debatira. Sedaj priha-
jajo ljudje z raznimi zanimivostmi o
osebi g. Levsteka na dan. Tako je pri-
šel lani 20-lctni mladenič brez staršev
s sokolskim znakom k Levsteku na so-
dišce, ker je sodišče varuh imctja tega
mladeniča. Ko je Levstek zagledal so-
kolski znak na, prsih tega mladega
idealista, je strgal fantu znak in dal
fantu dve klofuti. Pripominjamo le to-
liko, da je ta fant živel doslei v Ncm-
čiji in je prišel zaradi pristojnosti k
nam. Da je fant kot zaveden Jugoslo-
ven Sokol, g. Levsteku menda ni prav.
Store
š Sokolska maškarada. Ob zaključku
lctošnjcga predpu3tnega veselja bo pri-
redilo Sokolsko društvo Store - Teharje
maškarado. Prireditev bo v soboto 18.
februarja v dvorani Sokolskega doma v
Storah z začetkom ob 20. Na sporedu
je prosta zabava s plesom, šaljivo po-
što, borbo s konfeti itd. Posebno za-
nimivo utegne biti nagradno tekmova-
nje mask. Najlepša maska bo prejela
nagrado. Za prigrizek in dobro kapljico
je primerno poskrbljeno. Igral bo naš
priznani orkester. Cenjeno občinstvo
kakor tudi elanstvo bratskih sokolskih
društev opozarjamo na to prireditev in
vljudno  vabimo k čim lepšemu obisku.
Zabukovca
za »Novo Dobo« in knjige Vodnikove
družbe lahko naročite Zabukovčani pri
g. Francetu Kojniku, rud. nadzorniku
v Zabukovci. Naš narodni tisk naj bo
v  vsaki družini!
za Sokolsko društvo v Zabukovci se
pod vodstvom staresine br. inž. Pod-
krajska lepo razvija in dobiva vedno
širši razmah. Dramatski odsek bo v
kratkem naštudiral veseloigro, v telo-
vadnici pa že prav pridno vežbajo
proste vaje za vsakoletni nastop. V če-
trtek bo predaval sokolski deci v telo-
vadnici br. France Kojnik o temi: »Za-
kaj stopajo tudi najmlajši v sokolske
vrste.«   Tako   naše   društvo   kljub   tež-
kočam prav živahno deluje, kar doka-15
zuje, da je dobila Tyrseva ideja v Za-
bukovci že realen temelj.                         I
Iv. Peter v $av. do/, j
št Plesni venček Lovskega društva I
v St. Petru se bo pričel v nedeljo 29.
t. m. ob 17. v Sokolskem domu. Igral
bo Allotria jazz iz Zalca. Obleka pro-
menadna. Ljubitelji plesa iskreno vab-
ljeni !
Brasfovce
b Sokolsko društvo v Braslovčah bo
razvilo letos svoj društveni prapor. Ta
pomembna sokolska manifestacija bo v
Braslovčah dne 4. junija. Za isti dan je
določen tudi zlet šoštanjskega sokol-
skega okrožja. Bratska sosedna druš-
tva prosimo, da za ta dan ne določajo
čajo svojih društvenih nastopov mar-
več prihitijo na veliko sokolsko mani-
festacijo v Braslovče.
b Učiteljska vest. Iz Apač je prame- j
seen v Braslovče učitelj  g. Janko 2el. ;
Gospodu Želu, ki je novo službeno me-
sto že nastopil, želimo pri vzgoji mla-
dine mnogo lepih uspehov.
b Plemenit čin. Naša dobra gospa Ju-
stina Rössnerjeva je v četrtek 19. t. m.
povabila na obed 23 siromašnih ucen-
cev in učenk. Bogato obložena miza je
nudila siromašni mladini prav tečen
obed. To je bila za mladino prava go-
stija v Rössnerjevi hiši in obenem lepo
darilo siromašni mladini. Po končanem
obedu se je učenka 6. razreda Marija
Ortlova iskreno zahvalila gostoljubni in
blagi gospe.
b Dramski odsek Sokola v Braslov-
čah pripravlja spevoigro »Svojeglav-
ček«. Predstava bo v nedeljo 5. febru-
arja s pričetkom ob 15. v Sokolskem
domu.
b Sokolska maškarada. Kakor vsako
leto, bo tudi letos na pustno nedeljo
19. februarja v Sokolskem domu velika
maškarada. Letos nas bo prvič zabaval
priznani jazz orkester, ki v Braslovčah
prvič nastopa. Bo tudi tekma mask. Za
najlepše maske so določena krasna da-
rila. Pripravljajte se za maškarado v
Braslovčah!                                           V
b Občni zbor Rdečcga križa je bil v
nedeljo 22. t. m. v Braslovčah. Ta splo-
šno humanitarna organizacija si je po-
novno izbrala za predsednika zdravnika
g. dr. Janeza Lovšina, ki se že več let
marljivo in uspešno udejstvuje v tej
organizaciji.
Vransfra»
Vransko pismo
Vransko, 27.  januarja.
Kaj pomeni, če imaš nasprotstva?
To pomeni, da si jim napoti —
in če si napoti, si  gotovo nekaj.
Kjer ni nič, tarn tudi ni nasprotstva,
kdor ni nič, napoti ni nikomur ...
V teh čudnih časih, ki jih preživlja-
mo, naj bi mi bili gornji stihi v tolaž-
bo. Vsaj tako si je najbrž mislila ona
ljubezniva gospodična, ki mi jih je na-
menila — tako nekako za novo leto.
Ker pa tolažbe nikakor nisem potreben,
bi bila pač škoda, da bi listič s stihi
orumenel v kakem predalu, ko vsebuje
vendar zdravo jedro. Zato sem se od-
ločil osvoiiti si stihe za motto »Vran-
skih piscm«, da najdsjo v njem tolaž-
bo vsi oni, ki jih po dopisniški dolžno-
sti moram včasih okreati, in da vsi
ostali uvidijo, da sc pri nas vendarle
gibljerno, morda vidneje kot marsikod
drugod, pa da vsega vedno ne razgla-
šamo, vsaj v vsej očitnosti ne ...
Podmladek Rdečega križa je s pod-
poro javnosti in raznih ustanov priredil
božičnico, na kateri je bilo obdarovanih
130 revnih otrok z obleko, perilom in
obutvijo. Stevilo obdarovancev zadnja
leta narašča in to ne v mali meri za-
radi nesebičnega prizadevanja učiteljice
gdč. Marc Puncerjeve. Na karitativnem
področju zaznamujemo pri nas samo
napredck, ko je tudi šolsko vodstvo
začelo deliti že lani brezplačen zajtrk
najpotrebnejšim šolarjem.
Ko so leta 1937. sklepali na občinski
seji o najetju posojila za elektrifikaci-
jo naše občine po Kranjskih deželnih
elektrarnah in so se proti temu poja-
vili zelo tehtni pomisleki, so občinski
odborniki, ki so edini forsirali elektri-
fikacijo, z vso odločnostjo zatrjevali,
da se  bo vse  posojilo  amortiziralo    v
) letih z doplačilom po 2 din na kilo-
vatno uro. ter da se zadevno posojilo
nikakor ne bo in ne sme prevaliti na !
davkoplačevalce v obliki občinskih do- j
klad. Le zaradi tega zatrdila in veru- '
joči vanj, so odborniki odobrili najetje j
posojila pri celjski podružnici Hranil-
nice dravske banovine. Na občinski se-
ji dne 9. decembra 1937, na kateri so !
obravnavali proračun za leto 1938-39.
je bila vanj sprejeta postavka dohod-
kov v znesku 25.000 din, to je doplačilo
po 2 din od preliminiranih 12.500 kilo-
vatnih ur porabljenega toka ter proti-
postavka izdatkov v znesku 25.000 din
kot amortizacijska kvota najetega po-
sojila pri banovinski hranilnici. V ob-
činskem proračunu za leto 1939-40 pa
najdemo postavko izdatkov v znesku
25.000 din v gornje svrhe — brez pro-
tipostavke dohodkov, ker ' bodo te
dohodke porabili za kritje novega dol-
ga pri KDE v znesku 97.000 din, to se
pravi, da so kljub nasprotnim zatrdi-
lom prevalili posojilo pri banovinski
hranilnici na davkoplačevalce! Kdo je
imel torej prav, ali oni, ki so vse to že
vnaprej predvidevali in svarili pred vsa-
ko prenagljenostjo ter bili zaradi tega
proglašeni za sovražnikc vsakega na-
predka, ali oni občinski odborniki, ki so
tako odločno to možnost zanikali na
temelju svojega amortizacijskega raču-
na, če so sploh kakega imeli? Zopet
dokaz več, da marsikdo ni dorasel ta-
kim problemom, dasi živi v nasprotnem
prepričanju.
Novo cesto eez Lipo gradijo v pol-
ževem tempu, dasi so oni, ki imajo naj-
več zaslug pri prevalitvi gori omenjenih
bremen na davkoplačevalce, zatrjevali
tudi pri teh delih, da bodo v kratkem
dogotovljena, ker so zadostni krediti
že zagotovljeni, dasi je dejstvo baš
nasprotno in je na dlani, da brez kake-
ga izrednega zadostnega kredita ceste
v doglednem času ne bo mogoče do-
graditi. Za ta cestna dela se uporablja
scveda tudi kamen in gramoz, ki je v
zadnjih časih postal za nekatere precej
trd oreh. Radovedni smo, kako bodo ta
oreh strli in ali bo pri tern tudi toliko
krika in vika, kakor ga je bilo pri
rasrešitvi občinskih odbornikov v letu
1936., ki so bili baje dobavitelji. Sicer
je pa tudi vsebina tega pojma odvisna
od vsakokratne interpretacije. Smo to-
rej  radovedni!
:;Ena lučka že sveti, prižgi mi še
drugo«, vzklika Jerman v Cankarjevih
»Hlapcih«. Tako nekako bi vzkliknili
I tudi stanovalci najbolj gornjega dela
trga, ki je ostal še nadalje v temi, dasi
so na znancmu ovinku montirali novo
cestno svetilko — če bi imeli upanje na
uspeh. Nova luč sveti najbrž na račun
spodnjega dela trga, kjer že dalje časa
žarita dve ccstni svetilki v svoji lastni
temi.
Nova luč na ovinku je bila nujno
potrebna zlasti zdaj, ko so razkopali
cpstišče ob odcepu od državne ceste in
se je cestišče ob zadnji jugovini spre-
menilo v bajer. V to stanje prehaja ob
v&akem deževju, da morejo prebivalci
tamkajšnjih vil in hišic priveslati do
doma po položcnih tračnicah. Ne vemo, ,
idi so zadevna dela ustavili zaradi spo-
ra dveh sosedov, ki bi morala odstopiti
nekaj svoje zemlje za novo cestišče in
jc bil eden mnenja, da naj stori to raje
drugi, ta pa se je pritožil in čaka na
odločbo, ali morda zaradi snega. Upaj-
mo pa, da bo zadevni spor rešen v obo-
jestransko zadovoljstvo in da nova ce-
sta v tern delu ne bo preveč krivulja-
sta.
Da je bilo na silvestrovanju »Vran-
ske vile« zabavno, lepo in prijetno, ste
že čitali izpod peresa one, ki je vsled
moje odsotnosti povsem prostovoljno iz-
vršila ta poročevalski posel, tako da
ne bi bilo treba skoraj ničesar pride-
jati,  razen naslednjega:
Z zanimanjem smo sledili otvoritve-
nemu verzificiranemu predavanju, ki
nam je nekako retroskopično prikazalo
vse ono, kar je bilo, kar bi lahko bilo
in čcsar ni bilo. Mislimo pa, da bo
marsikdo lahko užaljen, ker ga retro-
; skop ni pričaral pred duševne oči po-
slušalcev, dasi bi ga po Silvestrovem
običaju in potrebi skoraj moral. Koliko
popolnejša bi bila slika, če bi bili ome-
njeni tudi oni, ki so se potrudili, da se
dom ne gradi, oni, ki so z znakom na
prsih in sklicujoč se na svoj naciona-
lizem izvršili svojo volilno dolžnost, da-
si volilni zakon takih pristavkov baš
ne  predpisuje,  in  oni,  ki so  močni  le
v kritikah. Kako vse privlačnejše bi
bilo tako glosiranje preteklih dogod,i
kov in ošvrknjeni bi bili skupno z onimi,
ki so zagrešili le svojo — odsotnost, tu-
di tisti, ki so zdaj bili v govoranci veli-
kodušno -— prezrti. Tako je bilo tnne-
nje marsikaterega udeleženca in ker mi
je prišlo do uses, sem ga zabeležil na
tern mestu v premislek aranžerjem bo-
dočih prireditev in glosatorjem. Po
ovinkih sem še dognal, da so mi že dva-
krat prožili roko, ki sem jo z obema
svojima zagrabil, da mi je pa tretjič ne
bodo več, ker se bojijo, da bi jo izpulil.
V sosedni občini, v lepem St. Juriju
so agilni sokolski delavci zgradili mo-
gočen Sokolski dom, kar pa seveda ne
gre v račun onim, ki jim je vse, kar je
v zvezi s sokolstvom, trn v peti. Posle-
dica tega je, da zapeljani otroci prepe-
i vajo v zadnjem času po napevu pesmi
sokolskih legij pamflet, v katerem so z
imeni navedeni skoraj vsi oni, ki so si
pridobili zaslugc pri graditvi. V pam-
fletu mrgoli žaljivk, ki so vredne le
onih, ki so zagrešili ta grdi napad izza
hrbtov neodgovornih otrok. Odprto pa
ostane vprašanje vzgojnosti takih me-
tod ...
Na nedeljskem obcnem zboru »Cital-
nice« je bil ponovno izvoljen skoraj ves
stari odbor. Pristopilo je več novih čla-
nov. Podpore, ki jih je deležno to dru-
štvo, ki oskrbuje edino javno knjižnico,
I od javnih faktorjev, pa daleč ne zado-
ačajo za realizacijo najpotrebnejših na-
log.
Ce še omenimo, da je Strelska dru-
žina pričela s sobnim streljanjem, da
Sokolsko društvo pripravlja svojo tra-
dicionalno maškarado, ki bo na pustno
nedeljo v društveni dvorani pri Grčar-
ju, in da nameravam napisati še
kakšno »Vransko pismo«, lahko to pi-
smo, ki je nekoliko obširnejše, kar mi
naj g. urednik oprosti, zaključim.
Gcnmgi grad
g Ytdeči križ je imel v nedeljo 22. t.
m. svojo vsakoletno zimsko prireditev v
Sokolskem domu. Številno občinstvo je
pozdravil g. dr. Pavel Lautner. Slediia
jo obdaritev revnih občanov. Po obda-
rilvi iv? po mnogih letih zopet nastopil
pevski zbor Pevskega društva Gornji
grad pod vodstvom g. Milojka Tajnika.
Slerlila je vprizoritev mladinske igrice
:>Čarobna košara«. Prireditev je v
gmotnem in moralnem oziru prav do-
bro uspela, za kar gre preccjsnja za-
sluga tudi požrtvovalnemu tajniku dru-
štva g. Ivanu Iljašu in seveda našim
narodnim damam.
g Sokolsko društvo bo imelo svojo
tradicionalno pustno prireditev 19. fe-
bruarja v Sokolskem domu. Mozir3ki
Sokol bo imel prireditev na Svečnico v
svojem domu. Isti dan bo imela gasil-
ska četa v Gornjem gradu pustno pri-
j  reditev v Sokolskem domu.
g Gradnja občinskega doma se je
pričela v pozni jeseni. Spomladi se bo
delo nadaljevalo in tako bomo imeli le-
t.os žc občinski dom pripravljen za vse-
litev občinske pisarne. Z gradnjo ob-
činskega doma v adaptirani stari hiši
seveda še nikakor ni rešeno vprašanje
naših uradov  in  stanovanj.
g Klektrifikacija Zadrcčke doline se
bo letos vendarle uresničila. Vsa pri-
pravljalna dela so izvršena, občine so
prevzele jamstvo za posojila in tako iz-
gleda, da se bo gradnja vodov kmalu
pričela.
g Stevilo radijskih naročnikov se je
v zadnjem mesecu povečalo skoraj na
30, kar je za naš kraj mnogo. Cim do-
bimo velenjski tok, se bo število lastni-
kov radijskih aparatov gotovo še po-
dvojilo.
g Avtobus Gornji grad — Ljubljana
že nekaj tednov ne obratuje. V zad-
njem času je zasul plaz tudi cesto pod
Crnivcem. Zato svetujemo podjetju, da
bi zopet uvedlo obratovanje na progi
tako, da bi vozil eden avtobus do po-
škodovane ceste kjer bi potniki presto-
pali v drug avtobus, ki bi odpeljal pot-
nike naprej v Ljubljano.
g Občni /ÄH)T krajevne organizaeije
Lcj;:je koroških borcev bo v nedeljo 29.
t. m. ob 14. v Majcenovičevi gostilni v
Radmirju z običajnim dnevnim redom
in s posebnim poročilom o dobrovolj-
skem vprašanju. Na zboru bo tudi skle-
panje o proslavi 20-letnice >,Celjske le-
gije«, ki bi naj bila letos poleti na
Ljubnem v večjem obsegu.
štev. 5.
»NOVA DOBA« — 27. I. 1939
Stran  7.
Slavenigradec
Sloveniegraška gaüHka
leta in zadnii požari
Prejeli smo:
Ko sem leta 1921. prevzel vodstvo
Prostovoljne gasilske čete v Slovenj-
gradcu, sem prevzel tudi upravo gasil-
stva in to brez vsakega arhiva, ker so
ga baje Nemci uničili oziroma skrili.
Od inventarja sem prevzel edino eno
počeno brizgalno in dve ročni, vendar
pa smo eno ročno brizgalno takoj pro-
dali in namesto nje kupili avto za dru-
go brizgalno. V tedanjih težkih časih
nismo imeli ne cevi, ne gasilske obleke,
vendar pa smo bili vselej na mestu,
ako smo bili poklicani, da branimo
imetje in življenje nesrečnežev. V tej
svoji človekoljubni funkciji pa smo bili
vedno tudi pripravljeni žrtvovati svoje
zdravje in trpljenje, zaradi česar smo
v primeru požara tudi vedno rešili vse,
kar se je pač dalo rešiti.
No in kako je pa danes? Ne bi pisal
teh vrstic, če se ne bi zgražalo vse me-
ščanstvo nad vodstvom našega slove-
njegraškega gasilstva, ki uživa danes
zelo izdatno podporo in je tudi najmo-
dernejše opremljeno.
V sredo 11. t. m. ob dveh zjutraj je
začelo goreti pri bratih Kuharjih v
Slovenjgradcu. Kljub dejstvu, da je
plat zvona pozvanjal celih 10 minut, so
slovenjegraški gasilci prišli na kraj po-
žara z veliko zamudo in so precej od-
daljenejši starotrški gasilci četrt ure
prej začeli gasiti in požar tudi zadušili.
Ni pa samo zadostovala četrturna za-
muda, marvcč je bil tudi ves trud ga-
silcev, da bi spravili motorko v pogon,
zaman, čeprav so imeli na razpolago
dovolj vroče vode. Izgovor, da je bila
voda zamrznjena, ne drži. Da so te na-
vedbe resnične, dokazuje sledeče: Dne
16. t. m. ob 11., torej šest dni za prvim
požarom, je začelo goreti pri pismonoši
g. Francu Vetru v Slovenjgradcu. Ga-
silski rog in plat zvona sta privabila
na kraj nesreče meščanstvo in seveda
tudi slovenjegraške gasilce, vendar pa
so se gasilci, ne da bi bili stopili v ak-
cijo, morali vmiti, ker jim motorka po-
novno ni delovala. Na drugi strani pa
so dobro Izvežbani in požrtvovalni stft-
rotrški gasilci 3 svojo mnogo manjšo
motorko opravili pravočasno svoje člo-
vekol.iubno delo. Pripominjam, da je
ta noč bila tako topla, da o kaki zä-
mrznjeni rnotorki absolutno ne more
biti govora in bo treba iskati krivdo
edino pri načelstvu oziroma vodstvu, ki
mu je mcnda glavna briga, da so prsi
polne odlikovanj in da se nosijo šarže.
Po mestu se danes odločno zahteva,
da se vsled teh škandaloznih prirncrov
pozove mestna občina in kr. banska
uprava, da se krivci kaznujejo in raz-
pusti tako gasilstvo in ustanovi novo,
v katerega pa se naj sprejmejo samo
taki ljudje, ki že vnaprej jamčijo, da
bodo delovali nesebično in požrtvovalno
v prid svojega bližnjega. Sicer se lahko
ponovi primer, da bo poleg takih gasil-
cev danes ali ju.tri postalo vse mesto
žrtev požarne katastrofe.
Slišal sem, da tukajšnji voditelj na-
šega gasilstva meče vso krivdo na ob-
činsko upravo, ker je lani odstranila
iz gasilskega doma električno peč, ki
je grela prostor za shranjevanje briz-
galne. Ce je to res, je to dejstvo jako
slabo izpričevalo za današnjo občinsko
upravo, ki ima za razna druga dela in
naprave, ki daleč niso tako velike važ-
nosti kakor gasilstvo, vedno dovolj
sredstev na razpolago. Občinske pisar-
ne so pa tako zakurjene, da člo-
vek v njih skoraj ne zdrži. Se bolj ža-
lostno pa je dejstvo, da ni naše gasil-
stvo v teku enega leta, odkar je občina
odvzela električno peč, nič pametnega
ukrenilo za nadomestek peči. Celo ga-
silci iz Starega trga imajo v zimi mo-
torko privatno shranjeno.
Težko je bilo nekdaj pO prevratu na-
čelovati našim gasilcem, ki niti sloven-
skega povelja niso hoteli priznati in so
nastopali kljubovalno, če je kje gorelo.
Danes je pa precej drugače in bi lahko
vladal vzoren red. Po izjavi koman-
dirja orožniške postaje je to v naj-
krajšem času že tretji primer, da mo-
torka ni delovala.                           F« c-
s Planinski pies. Kakor vsako leto,
bo tudi letos v začetku februarja tra-
dicionalni planinski pies. Ta pies je že
od nekdaj najpriljubljenejši, saj se ve-
lika dvorana Sokolskega doma ob tej
priliki vedno spremeni v prijazno Po-
horje. Posebno veliko zanimanje pa
vlada za ta pies letos, ker se nam bo
ob tej priliki prvikrat predstavil nov
slovenjegraški šramel pod agilnim vod-
stvom našega malega »postajenačelni-
ka«. Dne 4. februarja torej vsi planinci
in planinke v Sokolski dom na naše
planinsko rajanje!
s Tudi čebelarji pridno na delu. V
nedeljo 15. t. m. so polagali svoje ra-
čune tudi naši vrli čebelarji. Obcnega
zbora se je udeležilo vse clanstvo. Iz
tajniškega poročila g. Ivana Kavsa 3mo
razvideli, da je imelo Cebelarsko dru-
štvo lani dvoje predavani, dva sestanka
in štiri odborove seje, na katerih so
predvsem razpravljali o izboljšanju >:e-
belarstva v slovenjegraškem srezu.
Glavni odbor v Ljubljani je vse član-
stvo zavaroval za škodo, povzročeno pr?
čebelni bolezni. Tajnik je obenem opo-
zoril vse članstvo, da si nabavi prepo-
trebne učbenike o čebelarstvu. Na taj-
nikov predlog je bil predsednik g. Miro-
slav Ferk, ki je moral zaradi bolezni
odložiti svojo funkcijo, izvoljen za
častnega člana. Blagajnik je poročal,
da je znašal prebitek v preteklem letu
1156 din. Na predlog preglednika ra-
čunov g. Karla Barleta je prejel odbor
razrešnico. Pri volitvah je bil na pred-
log g. Pongraca izvoljen naslednji od-
bor: predsednik Ferdo Cresnik, na-
mestnik Miroslav Pečoler, tajnik Ivan
Kavs, blagajnik Avgust Kraupa, od-
borniki Jože Apat, Franc Lahovnik, Ka-
rol Barle in Vinko Gril. Pri slučajno-
stih se je razvila debata o čebelarstvu.
Enotno so izzvenele pritožbe vsega
članstva nad sedanjim sladkorjem, ki
je pomešan s papriko. Z željo, da bi
društvo tudi v letošnjem letu tako agil-
no delovalo, kakor lani, je predsednik
zaključil lepo uspeli občni zbor.
Mozirie
m Tradicionalna sokolska maškarada
v Mo/Jrju bo na Svečnico 2. februarja
s pričetkom ob 20. v vseh prostorih So-
kolskega doma. Dekoracija bo letos
prekašala vse dosedanje. V čaru bre-
skovega cvetja in živopisanih metuljev
ter ob zvokih priznanega Jonny jazza
iz Cclja bomo pozabili na vse tegobe in
skrbi, ki lebdijo nad razburkano Evro-
po. Kdor hoče preživeti vsaj eno pred-
pustno noč resnično plodonosno, kdor
si želi prave pristne bratske zabave,
r.aj pride v Mozirje na sokolsko maška-
rado! Zveze z vlaki in avtobusi so za
vse ugodne.
Lask®
Nuine zafotew®
Laško, 27. januarja.
Izvršni odbor sreske organizacije
OJNS v Laškem je na zadnji seji raz-
pravljal o vsedržavnih in lokalnih poli-
tičnih in gospodarskih vprašanjih. So-
glasno je bilo sklenjeno, da se pošlje
pristojnim Činiteljem poročilo o komu-
naluih vprašanjih, ki neposrednc zade-
vajo Laško in interese prebivalstva
vsega tukajšnjega okraja. Odbor je bil
mnenja, da je sedaj, ko se je pričelo
parlamentarno življenje, najprimernej-
ša prilika za izdejstvovanje potrebnega
kredita za regulacijo Savinjc, za rešitev
vprašanja postavitve avtomatične tele-
sonske centrale v Celju s priključitvijo
Laškega itd. Izvrsni odbor je tudi raz-
motrival vprašanje naših cest in prišel
do naslednjih zaključkov:
1. Sedaj, ko prevladujejo na cestah
motorna vozila s pnevmatikami in ko iz
dneva v dan bolj izginjajo težja vozila
z železnimi obroči, ni primerno, da se
ceste posipajo z debelim gramozom, ki
se na cestah ne drobi. Zaradi toga je za
dobro urejene ceste predpogoj, da po-
samezni cestni odbori dobe motorne
valje (drobilce kamen ja), da bodo ceste
v svojem območju, ki zaradi svoje oži-
ne baš nimajo velike površine, uredili
tako, da bodo sposobne za naraščajoči
avtomobilski promet, če se zaenkrat še
ne najdejo sredstva, da se pristopi k
sistematičnemu etapnemu delu za raz-
širitev in moderno ureditev cest. 2.
Apelira se na pristojne činitelje in
predoči potreba za izdelavo načrta mo-
derne ceste, ki bo vezala našo severno
mejo z notranjostjo države, t. j. v prvi
vrsti Maribor in Savinjsko    dolino    z
Zagrebom preko Zidanega mosta in naj
se pri vseh javnih cestnih gradbenih
delih upošteva ta načrt. Na ta nacin
bi se vse investicije v gradbene objekte
tako pri regulacijah rek, kakor tudi pri
posameznih delih na odsekih cest ko-
ristno uporabile in prilagodile temu na-
črtu in bi se v doglednem času, ko se
bodo našla večja sredstva, ta načrt do-
končno realiziral. S takšnim sistematič-
nim načrtnim delom so dani pogoji, da
se v bližnji bodočnosti ustvari pri nas
in drugje v državi moderno cestno
omrežje, ki bo odgovarjalo sodobnemu
prometu in vojaškim zahtevam. 3. Po-
državi naj se banovinska cesta 1-30 Ce-
lje—Zidani  most—Krško—Zagreb.
1 Zanimivo predavanje v Sokolskem
domu. Na povabilo Sokolskega društva
v LaŠkem je predaval preteklo soboto
komandant celjskega polka general-
štabni polkovnik g. Mihajlovič o probo-
ju solunske fronte. G. predavatelj je v
jedrnatih stavkih nazorno prikazal do-
godke, ki so ustvarili Jugoslavijo. Ni
bilo poslušalca, ki se ne bi bil vživel
v one trenutke naše zgodovine, v ka-
terih so herojske srbske čete in do-
brovoljci prinesli jugoslovenskemu na-
rodu svobodo in samostojnost. Z zani-
manjem smo poslušali številke in pri-
merjave, iz katerih je bilo točno razvid-
no, kakšno ogromno silo nosi s seboj
patriotizem zdravega naroda. V njem
je bilo glavno orožje, ki je izvojevalo
?.mago nad skrunitelji drugih narodov.
Dvorana je bila nabito polna poslušal-
cev, ki so na koncu živahno aplavdirali
predavatelju. Na tern mestu izrekamo
g. polkovniku Mihajlovicu še posebno
zahvalo. Zelimo še več takšnih korist-
nih predavanj iz naše nacionalne zgo-
dovine.
1 Pevsko društvo »Hum« v Laškem
bo imelo svoj redni občni zbor v so-
boto 28. t. m. ob 20. v gostilni g. Slav-
ka Gačnika v Laškem. Ob tej priliki
apeliramo na pevce, ki še niso včlanjeni
v našem društvu, da se prijavijo pred
ali vsaj med občnim zborom. Še pose-
bej apeliramo na imovitejše Laščane,
da postanejo vsaj podporni člani tega
našega društva. Menda ni nikogar, ki
bi želel, da Laško izgubi svoje pevsko
društvo. Ce morda kak član ni prejel
vabila, naj to oprosti in se kljub temu
udeleži občnega zbora.
1 Sokolska maškarada bo, kakor je
bilo žc javljeno, v soboto 18. februarja
zvečer v vseh prostorih Sokolskega do-
ma. Naš odsek je že pridno na delu in
obeta letos iznenaditi vse obcinstvo z
zanimivo dekoracijo. Najet je že prvo-
vrsten šestčlanski jazz orkestcr, ki bo
zadovoljil obcinstvo, zlasti pa plesalce.
Poskrbljcno je za dobro jedačo in pija-
čo. Obeta jo se zanimive komične točke
itd. Gesla najbrž ne bo, kar bo menda
najpravilnejše. Na ta način je dana
možnost svobodnega izbiranja kostu-
mov in bo zaradi tega tudi število mask
večje, prireclitcv pa pestrejša in bo nu-
dila tudi nemaskiranemu občinstvu
obilo zabave in razvedrila. V Laškem
se o tej prireditvi že precej govori ter
se pripravljajo neštete skupine in po-
samezniki, da bodo iznenadili ta večer
svoje  znance  in  prijatelje.
1 Na pusfcno nedeljo popoldne bo, ka-
kor prejšnja leta mladinska maškara-
da, na katero že danes opozarjamo
starše in mladino.
1 Plesni krožek Sokolskega društva
bo prirodil v sredo 1. februarja zvečer
v Sokolskem domu svojo zaključno
plesno vajo, ki bo združena s čajanko.
Vabijo se vsi, da se polnoštevilno ude-
leže  te plesne  vaje.
1 Sprernemba posesti. Poročali smo
svojčas, da je tukaišnja gasilska četa
kupila objekte bivše tovarne Eternit.
Večji del tega stavbišča in poslopij je
sedaj gasilska četa prodala očetu svo-
jega predsednika g. L. Gerkmanu ter
si je obdržala samo gornji, ob Marija-
graški cesti ležeči del. — Gostilničarka
g. Katarina Šketova je prodala in izro-
čila svojo hišo in posestvo hčerki gdč.
Anici Sketovi in njenemu ženinu g.
Hofbauerju, lesnemu trgovcu iz Vita-
nja. Kakor slišimo, bo sedanji najem-
nik gostilne g. Gačnik vodil gostilno še
naprej.
1 Občinski vodovod. Občina Sv. Kri-
Stof je baje na svoji proračunski seji
votirala za razširitev vodovoda v Smar-
jcti večjo vsoto. Pa menda ne mislijo
Krištofčani na naš vodovod?
1 Poroka. Poročila sta se tukajšnja
gostilničarka ga. Amalija Zupančeva in
zidarski mojster g. I. Breznikar. Obilo
sreče!
1 Lovci in planinci! V soboto 4. fe-
bruarja zvečer pridite vsi v Sokolski
dom v Laškem, na veliko veselico. Po-
vabite znance! Kdor je za postavitev
koče na Šmohorju, bo obiskal to vsako-
letno najživahnejšo prireditev v La-
škem.
1 Mestna godba se najiskreneje za-
hvaljuje darovalcein novoletne podpore.
1 »Sarati grozni« je naslov filma, ki
ga bo predvajal v soboto 28. t. m. ob
20.30 in nedeljo 29. t. m. ob 16.30 in
20. 30 kino Laško. Ko Vam povemo k
temu, da igra glavno vlogo v tem filmu
slavni karakterni igralec Harry Baur,
se nadejamo, da ne bo nihče v Laškem
in okolici zamudil tega velikega in zani-
mivega filma.
1 »Moj sin gospoil minister« je naslov
velike politične satire sedanjega časa.
Ta film se bo predvajal med tednom in
sicer v sredo 1. februarja ob 20.30 in
v četrtek 2. februarja ob 16.30 in 20.30
v kinu Laško. Vsi filmi znanih igralcev
Hansa Moserja in Heli Finkenzellerjeve
so bili v Laškem pa tudi drugod dobro
obiskani. To pričakujemo od nasega
občinstva tudi sedaj. Pri tem filmu se
boste smejali od začetka do konca.
Oglejte  si  vsi ta film!  Predigre.
Sv. Krištot
Novi obcinski proraiun
Sv. Krištof,  27.  januarja.
Proračunska seja občine Sv. Krištof
je bila v torek 24. t. m. popoldne.
Proračun izkazuje 392.319 din izdat-
kov in ravno toliko dohodkov s 76-od-
stotnimi dokladami na vse državne ne-
posredne davke in je za 70.526 din, t. j.
za 22% večji od prejšnjega leta. Tu-
d1' davčna podlaga je za 141.671 din,
t. j. za 70% večja od lanske, kar je
dokaz, da se je davčna moč občine
znatno dvignila.
Osebni izdatki v znesku 57.120 din so
ostali neizpremenjeni, materialni v zne-
sku 335.199 din pa so ogromno porastli
vsled izvestnih nepotrebnih subvencij,
kakor smo to vajeni vsako leto odkar
upravlja občinske finance sedanji režim
V potek proračunske razprave je po-
segel nečlan odbora znani D. M. in za-
hteval, da se mora povišati postavka za
prosvetno društvo pri Sv. Jederti od
5.000 na najmanj 10.000 din. Pri tem si
je dal duška z neokusnimi izpadi proti
celokupnemu odboru, češ, ako je uži-
valo Sokolsko društvo svojčas visoke
podpore, zakaj ne bi sedaj bolj upošte-
väli drugih društev. Ker je s svojim
nastopom onemogočil nadaljtnji potek
seje, ki je bila večkrat prekinjena, so
ga postavili na hladno in so morali sej-
no dvorano pred niim zakleniti. Avto-
riteta izvestnih občinskih zastopnikov
očividno peša, kar je primerno seda-
njemu easu.
Stipendijc in subvencije znašajo
30.000 din, od tega za elektrifikacijo
Marno — Brdce — Sv. Jedert 12.000
din in za Tremerje tudi 12.000 din,
ostalih 9.000 din pa se razdeli med iz-
vestna društva za priboljšek.
Znanega čevljarskega mojstra D. F.
iz Sevc so uvedli za pomožnega dostav-
ljača. Lani je opravljal neko kontrol-
no službo v kopališču g. Uhlicha baje
pod vsako kritiko.
Pri Jenčiču v Rečici bodo zgradili
poleg kapele korito za napajanje živi-
ne. V to svrho je občina votirala 2.000
din, cestni odbor je odobril baje 3.000
din. Za tako vsoto mora biti korito za
rečiško živino res moderno; ali je po-
trebno, je drugo vprašanje.
Za novo pokopališče v Zg. Rečici je
občinski odbor votiral 12.000 din,
Uvede se trošarina na uvoz mesa v
znesku 1 din za kg. Domača obrt mora
biti zaščitena, zato bomo hodili iz Tre-
merja do Sv. Krištofa v Hudo jamo ali
v Smarjeto po meso.
Turistični proračun izkazuje 23.000
din dohodkov in toliko tudi oUinske
takse. Ves ta denar je namenjen za
okolico Smarjeta — Rimske toplice,
dočim so morali v proračun vnešeno
postavko 1.000 din za novo planinsko
kočo na Smohorju pod pritiskom raz-
mer črtati. Občinski odbor je s svojim
razumevanjem zopet mnogo pripomo^
gel    k    napredku    tujskega    prometa.
Stran 8.
»NOVA DOBA« — 27. I. 1939
Stev. *.
Navzlic lanski obljubi tudi letos kaj-
pada niso imeli ničesar za Sokola, do-
čim se troši denar za vse mogočc po-
trebščine.
Seja sama je spominjala na vaško go-
stilno ob sejmskem dnevu. Kričali so
vse povprek, glavno besedo pa je imel
poslušalec D. M., ki si je poprej priskr-
bel v sosedni gostiLni primerno korajžo.
Za njegove predloge pa so vsi strnjeno
glasovali.
Hrastnik
h O Gostilničarski pivovarni v La-
škcra sodi vdova preprostega delavca
iz Hrastnika takole: »Pivovarna je slo-
venska in taka mora ostati! Iz Celja
sem dobila ta teden že drugič pismo ne-
kega gospoda. V prvem pismu mi je
ponujal za mojih 5 delnic 2.500 din. Se-
veda rau na ta dopis nisem odgovorila,
četudi potrebujem denar, ker vem, da
jo dolžnost vsakega poštenega delničar-
ja, da pomaga z vsemi močmi, da nam
tujci ne kradejo našega domačega pod-
jetja. Drugo pismo sem pa vrgla ne-
odprto tja, kamor spada. Denar, ki sem
ga vložila v delnice, je sad mojega in
mojega pokojnega moža varčevanja in
ponosna sem, da sem s svojim skrom-
mi močmi pripomogla k ustanovitvi
slovenskega pod jet ja. Mi Slovenci se
r,e sraemo bratiti in mešati z 2idi, če
hocemo samim sebi dobro.« — Te lepe
besede poštene slovenske žene naj si
zapomnijo vsi oni, ki se prodajajo sedaj
z°  Judeževe groše.
h Društvo rudniških nameščencev je
imelo v soboto 21. t. m. v svojem loka-
lu občni zbor. Poleg obicajnih poročil
fuiikcionarjev so udeleženci obravna-
vali tudi razne tekoče zadeve, ki se ti-
čejo društva. Sprejeta je bila soglasno
lesolucija, da smatrajo rudniški name-
ščenci uvedbo novih poselskih knjižic
za nepotrebno in najenergičnejše pro-
testirajo proti njihovi visoki ceni, ker
smatrajo, da lahko dobijo za ceno 30
din že obsežne in v platno vezane knji-
ge. Za predsednika društva je bil izvo-
ljen1 Ivan Farčnik.
Radeie
r V zadnjem hipu preprečena smrt
treh otrok. Pred dnevi bi se bila na Vr-
hovem pri Radečah skoraj zgodila ve- j
lika nesreča, ki bi bila terjala življerrje
treh otrok. Posestnik Rudolf Magda-
lene na Vrhovem je šel z ženo in sta-
re jšim sinom zvečer v Radeče. Dva
mladoletna sinova je pustila doma. K
njima je prišel še mlajši bratranec Ka-
rel Klembas. Otroci so nekaj časa be-
deli in se pogovarjali, slednjič pa so
zaspali, ne da bi bili ugasnili petrolejko.
Iz neznanega vzroka se je petrolej v
svetilki vnel. Po sobi, v kateri so spali
otroci, se je začel širiti dušljiv petro-
lejski plin, ki je zbudil speče otroke.
Toda otroci so bili že tako omamljeni,
da si niso več mogli sami pomagati. K
sreči se je vrnil v zadnjem trenutku g.
Magdalene domov. Ze od daleč mu je
udaril v nos dušljiv smrad. Obšla ga je
zla slutnja. Skočil je v sobo ter hitro
na stežaj odprl okna in pogasil goreči
petrolej. Bil pa je že skrajni čas, ker
so se otroci že dušili. Po hišni opravi
se je nabralo do 4 milimetre na debelo
saj, s katerimi je imela gospodinja
drugi dan mnogo posla. Starši, bodite
previdni, ko odhajate z doma!
r V Nemčijo pojde osem Vrhovča-
nov, dva pa % Brunške gore. Kakor zna-
no, potrebuje Nemčija večje število
poljskih in industrijskih delavcev. Ze
lani je bilo zaposlenih v Nemčiji precej
Slovencev, zlasti Prekmurcev, ki so se
jeseni vrnili na svoie domove. S tež-
kim delom in menda tudi z odtegljaji
od ust so si prihranili po nekaj tisoča-
kov, ki so jih prinesli domov svojim
druižnam. Enako hrepenenje se je zbu-
dilo v nekaterih Radečanih. Kakor ču-
jemo se je zaenkrat priglasilo 8 Vrhov-
canov in dva z Brunške gore, ki bodo
v najkrajšem času odpotovali v Nem-
čijo. K temu pripominjamo, da je živ-
ljenje naših izseljencev v Nemčiji tež-
ko. Ob slabi hrani morajo delati od
zore do mraka in ne uživajo zaščite.
Povojno izseljevanje je prineslo že mar-
sikateremu Slovencu težko razočaranje.
Upamo, da tega ne bodo doživeli tudi
omenjeni domačini.
k Transinisija ga je zgrabila. Te dni
so pričeli delati v parni žagi g. Antona
Petriča v Leskovcu pri Krškem. Tu je
imel opravka pri transmisiji posestni-
kov sin Franc Marolt. Po neprevidno-
sti se je preveč približal transmisiji.
Transmisija ga je zgrabila in mu odtr-
gala nogo, nato pa treščila Marolta ob
strop in tla. Tovariši so priskočili na
pomoč, toda stanje ponesrečenega Ma-
rolta je bilo brezupno. Lastnik žage je
cdpeljal Marolta s svojim avtomobilom
v krško bolnico, kjer pa je ponesreče-
nec kmalu izdihnil. Bodi mu ohranjen
blag spomin, svojeem naše iskreno so-
žalje!
Podcetrtek
Javna razsvetliava
Podcetrtek, 23. januarja.
Kljub številnim časopisnim in ustnim
kritikam in prošnjam glede javne raz-
svetljave našega trga je ostala zadeva
do danes na mrtvi točki. Ne vemo, ali
ie tako zato, ker plačujemo premalo
davščin ali ker bi trpela z ureditvijo
javne razsvetljave občinska blagajna ali
pa morda zato, ker smo tržani preslabi
občani. Nikakor ne dvomimo, da znajo
odgovorni gospodje dobro računati',
Kljub temu pa smo si dovolili napraviti
jim naslednji proračun za javno raz-
svetljavo našega trga:
V trgu imamo 2 petroplinski in 5
navadnih petrolejskih svetilk. Ce zgori
v eni petroplinski svetilki na uro za
75 par petroleja, ga zgori, v 6 urah za
4.50 din, dve veliki svetilki porabita to-
rej povprečno v eni noči za 9 din pe-
troleja. Navadne petrolejske svetilke
porabijo na uro za 12 par petroleja, 5
svetilk torej v 6 urah za 3.60 din pe-
troleja. Skupna poraba petroleja bi
torej znašala povprečno v eni noči sa-
mo 12.60 din. Na leto raCunamö okrog
150 temnih noči, v katerih je razsvet-
ljava potrebna. Ce računamo za razsvet-
ljavo za eno noč 12.60 din, bi znašali
stroški za 150 noči 1.890 din. Izdatki
za vžigalice, valjčke in mrežice bi zna-
šali okrog 110 din, tako da bi bilo vseh
stroškov okrog 2.000 din. Cloveka, ki
bi skrbel. za razsvetljavo, občina itak
plačuje in bi v tern pogledu ne bilo po-
sebnih stroškov.
Ne nameravamo posegati v pravice
gospodov na občini, pač pa prosimo od-
nosno zahtevamo to, kar je nujno po-
trebno. Danes, ko se vse modernizira,
se že mnogi kraji ponašajo z elektriko
in ima drugod skoraj že vsaka vas pe-
trolejsko razsvetljavo, mi pa tavamo v
pravcati egiptovski temi. Ob sejmih in
tudi sicer, ko prihajajo k nam tujci, jih
ponoči pogosto čujemo, ko se zgražajo
nad krivimi in nekrivimi, odgovornir
mi in neodgoyornimi zaradi neprodirne
teme, po kateri slovi naš sicer lepi
Podcetrtek. Dokazano je, da je življenj-
sko nevarno hoditi ponoči po naši slabi
trški cesti. Nedavno je neki gospod,
ko se je peljal domov z razsvetljenim
kolesom, zadel z vso silo v zid, pa ni bil
vinjen, ker mu to tudi služba prepove-
duje. Da se zasilo izogne nevšečnostim,
si je neki gospod nabavil močno elek-
trično žarometno svetilko, da si poma-
Ofvofifev
dalmatinske restavracije v Narodnem domu v Celiu
v soboto 28. t, m.
Točila se bodo vsakovrstna   pristna  dalmatinska  vina  \z  lastnih  vino-
gradov ter domača štajerska in dolenjska vina.
Domača in prim or ska kuhinja. — Vsako sredo in petek direktno
dobavljene sveže morske ribe.
Za obilen obisk se vljudno priporoča
Z. BLAZEVfC
Vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem naznanjava, da sva
zopeff odprla znano gostilno Marije Sodin poprej Koželj
w Bukovžlaku, ki sva jo prevzela od matere.
V nedeljo 5- lebruarja bo slavnostna otvoritev. Točila bova
pristna domača vina in postregla z dobrim prigrizkom,
Za obilen obisk se vljudno priporočava. Na svidenje na veselem gričku ! j
FRANC in WSTINA KOŽELJ    \
ga v temi. Mnogi, ki si ne morejo na-
baviti takih svetilk, pa bodo še dalje
obsojeni na temo in če se bo kdo izmed
njih v temi ponesrečil, se bo moral
zdraviti na lastne stroške, ker je pri
nas le malo ljudi pri bolniški blagajni.
Omenjamo tudi, da je ga. Pasariče-
va za božične praznike na svoje stroške
namestila in prižgala pred hišo v spod-
njem delu trga močno svetilko. Za to
dejanje ji izrekamo vse priznanje. Go-
spodje, ki so obhajali božične praznike
drugod, so ob povratku gotovo opazili,
kako žalosten in zapuščen je zgornji
del trga ponoči.
Ko bodo gospodje na občini sestav-
liali novi občinski proračun, jih prosi-
mo, da bi sc spomnili tudi javne raz-
svetljave in poskrbeli za zadevni
skromni kredit. Več ne zahtevamo, ker
so večjih kreditov itak deležni le drugi
kraji, ki so menda važnejši. Zares sra-
motno je, da mora biti naš trg ponoči
v popolni temi, kakor bi stalno priča-
koval zračnih napadov. Zato odpravite
ta nedostatek in uredite javno razsvet-
ljavo !
č  Naš  gospod   iz  Potlčetrtka se  je  v
»Slovenskem gospodarju« zagnal v naš
dopis glede prepovedi sankanja in sku-
ša to prepoved na vse načine opravi-
čiti. Na naše ostale kritike pa gospod
previdno molči. Zakaj razne očitke ne
demantira, je njegova stvar. Morda bi
nam ob priliki povedal, kaj je resnice
na govoricah, da nas namerava zapu-
stiti?
č O vlomu v lekarno mr. ph. g. A.
Iskre v Podčetrtku smo prejeli še na-
slednje podatke: Vlomilci niso z okna
laboratorija odtrgali nikake mreže,\
marveč so razklenili močno železno
ograjo na oknu in zlezli skozi nastalo
odprtino v notranjost. V lekarni so na-
pravili mnogo zmešnjave in nereda,
odnesli pa so samo malenkosti, tako
da znaša celokupna vrednost ukradenih
predmetov samo okrog 500 din. Vlo-
milci se niso zänimali predvsem za
strupe. Iz omarice, ki so jo s silo od-
prli, so vzeli nekaj strupov in jih raz-
trosili po recepturni mizi, a jih niso
odnesli. Vzeli so samo nekaj praškov
v papirnatih kapsulah, prirejenih z
rnajhno količino morfija, dočim je osta-
la glavna zaloga morfija in drugih
mamil ter ostalih zdravil nedotaknjena.
Izgleda, da so vlomilci iskali denar, a
pri tern niso imeli sreče.
Prazna soba
¦/. uporabo kopalnice ali
stanovanie
obstoječe iz 1 sobe in kuhinje, po niožno&ti
s  kopalnico,  se  išče. Naslov v upravi lista.
Zobotehniškega praktikanta
1ŠCEM.   PISMENE  PONUDBE   POD
»STROGO«   NA  UPRAVO  LISTA.
Skoraj nov krojaški
šivalni stroi
zelo poceni naprodaj.   Tudi   na obroke.
R.   Perdan,   mchanik,  Celje, Mariborska  11
„Teslau   žarnice
svetijo čisto, so trpežne, porabijo tnalo toka
in so poceni! Dobijo s;o pri tvrdki Karol
Loibnei*!   Celje,   Kralja   Petra   cesta   17,
»Pri zvoncu«.                         Telefon st. 120.
JABOLKA
štajerska, zimska, najokusnejše plemenite
fine vrste, kakor kanadke, citronke, kosma-
če itd. kg po 5 in 6 din, vreče okrog 50 kg
brutto za netto franko postaja kupca proti
1/3 predujma, ostanek po povzetju razpo-
Silja: Eksport „Jabolka" Hlaribor,
Pobrežje, Gosposvetska 56.
Dobro uvedena zavarovalnica išče zaneslji-
vega, dobro vpeljanega
akviziterja
za mesto Celje in bli2njo okolico. Pismene
ponudbc   naj   se  pošljejo  na  upravo   lista
pod »Štev. 29«.
Dvosobno stanovanie
s pritiklinami,   parketirano ižče stranka brez
otrok.   Ponudbe na upravo lista pod znaČko
»Centrum mesta«.
Franjo Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
kleparstvo, vodovodne instalacije
«lrelovodne naprave
Prevzema na v zgoraj navedene stroke jpadajoJa tola in
popravlla — Cene zmerne — Postrežba toina in solidna
Celjskaposojilnicaddü Celju
JE NAJSTAREJŠINAR0DNI DENARNI ZAVOD V CELJÜ
Vse  hranilne
vlo^e, vložene pri
CELJSKI POSOJILNICI P> P. V CELJU
so varno naložene,  se ugodno obrestujejo in se izplacujejo točno v gotovini
Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemii domačemu narodnemu gospodarstvu
NALAGAJTE
SVOJE PR1HRÄNKE   V
Celjski posojilnici d.d. v Celju-Narodni dom
CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM
PODRUŽNICI: MARIBOR, SOSTANJ
Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe«  odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina — Oba v Celju