' -t u i1^ V Mfclnni ntan ta^ "GLASILO K. S. S. JEHNOTE" 1004 N; Chicago Streot; JOLIET, 1LL. TUIargaat Sloraniai. Weakly m tka UnHad StatMof Antri«. Wadncaday Sabacription rat«t OF THE GRAND CARNlfrLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNIONi" Entrrad aa Sacond-Cla»» Matter D.cmbe, 9, 1920,.t th. Poat Q Joli.t, HlinoU, U,d"the AcVof A^24. 1912 Nar^J« »lov—ki ualN T Združenih državah. Izhaja ruk« •rad«. Naročnina: Za HaM, nal Za Za 9U» • $2.00 NASLOV owiilltTi is iprtv feflUv it ju 1004 N. Chicago Streat, Joliet, M. Talafon; 1048 A00EPTAN0E F0R MAILIN0 AT 8PE0IAL BATE 0F P0STAGE PR0VIDEP FORDT SECTI0N 1103, ACT 0F 00T0BER 3, 1917, ATTTH0RIZED ON MAT 22,1918. štev. 8. No. 8 JOLIET, ILL., 21. FEBRUARJA, (FEBRUARY) 1923. SMRTNA KOSA. i Dne 17. t. m. je prejel naš sobr. AntOi.i Golobic v Jolietu brzojavko iz Riggs, Iowa, tla je ondi umi^ oboeznani farmer in naš sobrat John Skala v visoki starosti 70 let. Pokojnik je živel v Ameriki nad 40 let; doma je bil iz Se-miča, iz znan*? Skalove hiše blizu farne cerkve. — V Riggs, Iowa je živel več let na svoji obsežni farmi, kjer zapušča dva sina in tri hčere, ena je že omožena; v So. Chicagu zapušča pa svojo sestro. Pokojnik je bil vsa leta, ali od ustanovitve društva sv. Jožefa, št. 39, K. S. K. J. zastopnik, ali delegat. Bodi mu o-hranjen blag spomin. R. L P. Imena jugoslovanskih žrtev katastrofe v Dawson, N. Mex. Dawson, N. Mex. — Iz imenika, ki ga je priobčila Phel-p»-Dodgova premogovna družba, dne 8. t. m. o ponesrečenih rudarjih, še do danes ni mogoče dognati, koliko Jugoslovanov je bilo vsled te katastrofe prizadetih, ker so različna imena rpopačehiA. . Ve se samo za sledečih pet ponesrečenih Slovencev, ki so ostali v rudniku: Josip Delost, Frank Ravnikar, Martin Komp, Antoiv Oblak in Flori-jan Papež, slednji zapušča ženo in šest otrok; morda je tudi Slovenec Josip Pokom; A-lois Kapen (Kapel?) in Anton Koban (Kobalt). Ponesrečeni Hrvatje in Dalmatinci so sledeči: Milutin Stevovič, Ili-ja Vulanovič, Peter Kapic, Peter Kucinič, Mike Kapi:*-, Nick Perovič, Alojz Trujilo, R. Mari nič, Pred. Trujilo in R. Trujilo. K S. N. P. Jednoti so spadali sledeči: Josip Delost, Milutin Stevovič in Ilija Vulano- • w V1C. Dete brez rok v slovenski družini. Iz Oonemaugha poročajo,da se je pripetil tam slučaj ka-koršnih zaznamuje zdravniška znanost le malo. Družini Franka Pušnik^Slo-venca, doma s Štajerskega, se je rodil otrorfk ženskega spola, ki nima ne rok, ne nog. Pri porodu je bil dr. S. A. E. Brallier, ki pravi, da je o-trok notranje popolnoma zdrav in bo najbrže živel. Pušnikova družina ima še par drugih otrok, ki so vsi normalno razviti. Ves ameriški zdravniški svet se zanima za ta izvanre-den slučaj "G. N." Spopad med monarhisti in delavci na Dunaju. Dunaj, 18. febr. — Po dokončani seji Delavske strokovne zveze, ki se je vršila sinoči v neki večji dvorani, je zboro-valce dejansko napadlo več monarhistov in njih pristašev; v tem spopadu je bil ustreljen socialistični vodja Birnecker, taj^o je bilo tudi več delavcev nevarno ranjenih. Policija je aretirala številno monarhistič-nih napadalcev, ki so bili vsi s samokresi oboroženi. POŽAR V BLAZNICI. New York, N. Y., 18. febr. — Danes zjutraj okrog 5. ure je nastal v državnem zavodu za slaboumne na Wardowen otoku požar, ki je vsled slabe gasilne akcijo večji del blaznice v nekaj urah untičil. Pri tej katastrofi je zgorelo 25 oseb: 22 blaznih in trije čuvaji. Trije izmed bolnikov so bili vojni veterani, katerim se ie o-mračil um še v Franciji. Ogenj je nastal o onem oddelku, kjer so se nahajali najbolj nevarni pacijenti 90 po številu. Junaškim strežnikom in čuvajem se jo končno le posrečilo s silo spraviti še 68 pacijentov na varno; enih 22 pa ni hotelo poslušati svarilnega klica, vsled Sčesar so popadali v gorečo past. Pri rešilnem delu so nekateri pacijenti kleli nad pazniki, jih tepli, suvali in grizli, drugi so se pa smejali, ko jih je nriČel objemati plamen. Ko se je ogenj vedno bolj širil in dvigal, so nekateri pacijenti poiskali na okna, razbijali in grizli železno ograjo, hoteči so rešiti, toda — rešitve ni bilo več zanje. Mnogo teh bolnikov so našli zatoni do kosti zgorelih; držali so se še z rokami železnih ograj in železnih postelj. Da je ogenj zahteval toliko svojih žrtev v tej blaznici, je bila vzrok slaba ognjegasna naprava. Smrt "munšajnarjem!" ' Altany, N. Y. — Tukajšnja zakonodajna zbornica je te dni dodala v kazenski zakonik glede umorov še sledeči dodatek: "Vsako osebo, ki prodaja, daje ali na kak drug način nabavlja opojno pijačo, ki povzroči smrt človeku, se naj spozna krivim umora po prvem redu in naj se isto v tem smislu kazanje. Srečna '' bootleggerja''. Celina, Ohio, 13. febr. — Dva znana tihotapca z žganjem, Martin Burke in Ed. Pea-ke, ki sta se nahajala zadnjih G mesecev v tukajšnjih okrajnih zaporih, sta danies zopet evobodna. Radi kršitve Vol-steadove postave sta bila nedavno obsojena na $2300.— globe, oziroma v večletno ječo. — Ker iso pa'-prišli gospodje okrajni komisarji do zaključka, da je brezpametno označena "bootleggerja" v ječi rediti na stroške davkoplačevalcev, so ju izpustili na svobodo. Postava proti Kukluksovcem. Austin, Tex. — V zakonodaji države Texas je izdelana predloga, naperjena proti zloglasni tajni družbi Kukluksovcem. Vsaka oseba, ki bo prestopila v kaki našemljeni opravi prag kake druge hiše, ali bi ji hotela javno prizadeti kako nasilje, bo kaznovana z večletnim zaporom. Dalje določa nova postava, da morajo v-sako leto vse tajne organizacije predložiti okrajnemu kler-ku imenik članov v svrho publikacije po časopisih. PRODAJA PREMOGA. New Ycrk, N. Y.—Ameriška iznajdljivost ni zastonj znana po celem svetu. Benino Brothers na Long Island, N. Y. so naročili 200 ton premoga. Pre-mog je dospel, toda skazalo se je, da premog ni bil premog, pa" pa navadilo kamenje, katerega je tvi^dka, ki je dobila naročila, pobarvala s črno barvo, da je izgledal kot premog. Benino Brothers so plačali na račun tega premoga že $14§0, predno se je akazajo, da so kupili navaden kamen. Radite^a so vložili tožbo nai sodnlji. Tvrdka, ki je prodala premog, pa trdi, da je tak premog prejela od kompani \(, da ni odgovorna, m da je samo posredovala pri prodaji, ne da bi prej preiskala kakšen premog je bil kupljey. Ustencvivi amedment sprejet. Washington, D. C. 13. febr. — Danes je bil sprejet v senatu Noi risov amedment k zvezni ustavi, na podlagi katerega bo vsak novoizvoljeni predsednik Združenih držav zaprisežen in ustoličen tretji poiiene-ljek meseca januarja, namesto 4. marca, kar i *e je že od po-četka Združenih držav vršilo. Tako se bo tudi tretji ponedeljek januarja pričelo zasedanje novega kongresa. Gorinavedeno resolucijo, ki je bila odobrena z 63 proti 6 glasovi so sedaj poslali še v kongresno zbornico v oddob-ritev, Vino je teklo v kanal. Rcckford, IU., 15. febr. — Vsled odredbe sodnika \Yelsha so suhaški agent je preiskali v-se sumljive lokale in stanovanja mesta, ter so pri tem stikali ju našli nad 500 galon finega vina. Vše vino je bilo izlito v podcestni kanal. {Op. stavca. Dobro, da nimamo tukaj v Jolietu tako strogih sodnikov!) BORAH IN NAJVIŠJE SODIŠČE. Washington, D. C. — Senator Borah iz Idaho je vložil predlogo, glfesom katere bi sklepi najvišjega sodišča z ozi-rom na ustavnost raznih predlog, ki pride jo^ preden j za odločitev, ne bili veljavni, kadar bi bilo glasovanje 5 proti 4. Glasom te predloge bi najvišje sodišče zamoglo kak zakon proglasiti neustavnim le tedaj, kadar bi tako odločilo vsaj sedem članov najvišjega sodišča, ki vsebuje devet sodnikov. Določba, ki dovoljuje, da najvišje sodišče odloča o ustavnih vprašanjih z večinskim glasovanjem, je bila zadnji čas predmet velikega obsojanja in zgodilo se je že ponovno, da so bila izredno važna vprašanja odločena z glasovanjem 5 članov pr Pravi fraternalizem se nieri in ceni po delih, (dejanjih) in ne samo po besedah, Res je plačevanje mosečnih prispevkov važno; vendar je pa pri tem tudi zelo važno pridobivanje novfh članoV(ic). Saj e-nega novega člana (ico) bi moral vsako leto vsak 1član(i- i ca) pridobiti, če hoče postati pravi bratoljub ali fraternalist in če hoče, da bo njegova podporna organizacija napredovala. Ali ste tudi Vi prijatelj pravega fraternalizma? Importirani lasje. — Nedavno je dospela iz Kitajske v Seat le, Wash. zopet večja pošiljatev človeških las iz Kitajske, 40 zavojev. — Vsak zavoj težak 133 funtov, je vreden o-krog $400..—. Na leto se u-vozi v Združene države za pol milijona vrednosti las, katere se rabi za pletenje lasnih mrežic, koje nosijo ženske na glavi. _ 126 let stara zamorka. — Dne 14. febr. t. 1. je umrla v Oglethorpe, Ga. 126 let stara zamorka Mrs Eveline Bolton. Uradno se je dokazalo, da je bila pokojnica rojena dne 13. marca 1. 1797. Pokojnica je bila mati 16 otrok, izmed ko- Doslej je bilo že 25 ubitih in nad 200 ranjenih; z bojevanjem se še nadaljujeje. Litvinska vlada je naprosila Ligo narodov, da naj takoj »kliče izvauredilo konferenco v svrho odstranitve nove vojne. Tukajšnji litvinski poslanik je prejel daljšo brzojavko s pp-ročilom, da se proti meji po* mika številna armada Poljan kov, ki je že zavzela železniško progo; ko so Poljaki naleteli na Litvinee, so jih brez kakega opomina napadli. V tem spopadu so pričeli tudi Litvinci streljati v svrho obrambe. Vzrok tega spora je pripisovati dejstvu, ker je bilo važno mesto Memel po Ligi narodov določeno in pi ipoznano Li-tvincem, kar Poljaki na noben Uačin ne odobravajo. Poljaki nameravajo zaseči vso črto ob Grodno-Vilna-Dwhisk železnici do skrajne meje, vsled česar ne bodo imeli Litvinci direktne zveze z Rusijo. Dva nova slovenska škofa. Rim, 5. feb. — Papež Pij XI. je imenoval več škofov zt razne izpraznjene vladikovin^ v deželah Jugoslavije. Srebrnič in Karlin. J Dr. Josip Srebniič, profesoi bogoslovja v Ljubljani, je bil imenovan škofom na otoku Kr-ku. kjer je vladikoval pokojni škof Mahnič, a dr. Karlin, bivši škof v Trstu, pa je bil imenovan naslednikom lavantinske-ga pok. škofa dr. Mihaela Na-potnika. Načrti Trockiia. ... .... . , v OQ , . Moskva, 16. febr. — Leon jih (tretji) je star ze 98 let; Trocky pripravlja na^rt> kako poleg tega zapušča 48 vnukov, 191 pravnukov, in okrog 400 prapra vnukov. Zvonovi bodo vabili volilce. — V zakonodaji države Mas-sachusetts je bil nedavno sprejet zakonski načrt, da se mora po vseh cerkvah širom države na volilni dan zjutraj 15 minut zvoniti kot opomin volil-cem.' Poleg tega bodo volitev tudi toliko časa naznanjali og-njegasni alarmi. V Pragi nameravajo prekrstiti krasno Mariansko (Marijino) ulico v Hooverjevo Ave. v počast Mr. Hooverju, ravnatelju ameriške živilske komisije. Katoliška društva so vložila protest napram nameravani prekrstitvi te tradicijonal-ne ulice. Paderewski — živinorejec. — Sloveči pianist Ignac Jan Paderewski, bivši ministrski predsednik Poljske, živi sedaj na svojem obširnem posestvu v Južni Kaliforniji, kjer se ba- vi z živinorejo. bi bilo mogoče oživeti železno industrijo na Ruskem. V to svrho bo predložil zadevo kongresu komunistov, ki se vrši že prihodnji mesec. Boj proti farnim šolam. Washington, D._ C. — Ore-gonska državna zbornica je sprejela zakon, nakar ga je o-dobrilo tudi ljudsko glasovalce, glasom katerega bi se moralo v državi odpraviti vse privatne verske šole, in bi bili v-si otroci med 8. in 16. letom prisiljeni pohajati v javne ljudske šole. Za kon ima postati efektiven leta 1926. Sedaj je National Catholic Welfare Council naslovil apel na katoličane širom Zedinjenik držav, da zberejo fond $100,-^000, da se borba £lede farnih ljudskih šol ponese pred najvišje sodišče Zedinjenih držav. Med onimi ki so podpisali ta apel, je tudi elevelandski katoliški škof Schrembs. 1 AGITIRAJTE ZA K. S. K-JEDNOTO! J Dru iu.uiiaziiai.iLindupisi l i NAZNANILO. -ajbogatejši slov. katol. Iz urada društva sv. Petra št. t> p. organizaciji, K. S. K. J. 30, K. S. K. J. , potrudite se torej sedaj, da S tem se naznanja sledeče: prej dosežemo cilj pri naši Pri redni mesečni seji dne 11. kampanji: 1000 novih članov t. m. je bil osklenjeno, da bo imelo naše društvo skupno spoved v soboto popoldne 3. marca in da bodo člani v nedeljo pri prvi sv. maši pristopili k mizi Gospodovi in pre jeli sv. obhajilo. Člani, kateri stanujejo v Ca lumetu in bližini so prošeni, da se udeliežijo omenjeni dan in dai opravijo svojo velikonočno dolžnost. Lstotako se s tem opozarja vse one člane (ice) kateri stanujejo izven društv. sedeža, naj si bodo na potnih listih, ali brez potnih istov, da opravijo svojo versko dožnost kar prej mogoče in da mi pošljejo spričevalo (listek) od duhovnika, naj pozneje do 30 maja t. f. Z onimi člani (cami), kateri tega ne store, se bo ravnalo po pravilih K. S. K. J. S pozdravom John Sterbentz, tajnik. N^NILO. ^ „ukom v Chicagi in okoii-.j..iino naznanjam, da bo i o v o sv. Alojzija, št. 47 K. f . K. J., priredilo krasno Sil-vin Sardenkovo igro "Slovanska apostola", ki se bo to pot prvič priredila na našem odru. Igra se bo vprizorila v nedeljo d e 11. marca popoldne ob pol 3. uri in zvečer ob 8. uri v cerkveni dvorani sv. Štefana. V-se uloge so v najboljših rokah. Slovenci v Chicagi in okolici so vabljeni, da se te prireditve udeležite. X___h Jb Članom drtSffaTsv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. naznanjam a bo prihodnja seja dne 10 - ar a t. j. drrgo soboto v mar 3 t čno ob 8. uri zvečer R .! a seja je prestavljena ra t va, ker bo društvo prire 'lo v nedeljo 11. marca igro K r imamo na tej seji več važ nih stvari radi naše priredit ve, ste vsi člari vabljeni, da so te seje udeležite. Ob enem pa prosim, da pridno agitiraj e, da se Vaši prijatelji in znan ci tudi gotovo vdeleže naše ig re. kjer bo poštene zabave do volj za vse. Z bratskim pozdravom, Peter Kure, tajnik. ZAHVALA. Članice društva Sv. Srca Ma rije št. 111 K. S. K. J. se tem potom javno zahvaljujejo v-sem onim, ki so nam kaj pri pomogli do 'liepega dobitka n; veselici dne 3. febr. t. 1. Poseb na hvalo izrekamo g. Frank Sega iz Shermana, ki nam j( brezplačno delal kratek čas / lepo ubranimi valčki, ki so marsikoga spomnili nazaj, v raj cvetoči mladosti. —Tak( smo saj za par uric pozabili na skrbi, kojih je polno človeš ko življenje. tfpamo, da ni nobeneu žal ki se je vdeležil omenjene veselice, kajti zabave je bilo dosti; marsikdo se je domov gre de izrazij da ne talko zabavo želi še iti. Torej v imenu vseh članic se zahvaljuje še enkrat vsem skupaj. Odbor. Barberton, O., 8. fdbr. 1923. NAZNANILO. Iz urada društva Marije Magdalene št 162 Cleveland. O., se naznanja, da je bilo sklenjeno na seji dne 5. febr. da je prosta pristopnina v društvo, to je en dolar znižana, pristopnina za dobo treh mesecev, marc, april in maj 1923. Zdaj imate cenjene sestre zopet lepo priliko za pridobivanje novih članic k naši prvi .( ic) v odraslem in 2000 v mla-'iiskem oddelku. Pomnite, .a pri tem dobi vsaka predlagateljica za vsako novo člani co $1.— nagrade kot doslej Hitimo torej na delo za dobro stvar, ki bo nam in vsem dru gim v korist. Ker niso bile vm članice na i.>če na z-«dnji seji, nazinan iam tem potom še nekaj drugi .t vari: Nekatere sestre še zdaj ne > odo, da je bilo sklenjeno na predzadnji seji 4. dec 1922., da. mora vsaka sestra plačati 50c v posebno društv. blagajno To je bilo določeno vsled tega Icer ne bomo prirejale kake ig e, banketa, ali kake veselice Ta denar bomo hranile v po sebni blagajni za pokritje na ih stroškov, ko se bo vršila le t os meseca avgusta XV. kon eneija K. S. K. J. Teh 50c nora vsaka članica našeg, 'ruštva piaoati tekom 3 mese •ev: januarja februarja al narca 1923; sedaj imate za to ^e dva meseca časa. Prosim . as torej še enkrat, katera čla lica dosedaj tega še ni plačala 'a to zanesljivo stori v mese vju marcu. Velikonočno spoved bo naše iruštvo imelo, dne 24. febr Spovedovalo se bo od 2 do 5:30 ire zvečer in potem pa od po j. ure dalje. Spovedne list ce je dobiti vsak čas pri tajni •i na domu, 1277 Norvvood Rd. al je pri predsednici Heleni \lally, ali pa v nedeljo 25. feb ~narja pred srv. mašo v stari oli. Na listek naj vsaka se fra zapiše svoje pravilno ime številko našega društva 52; če pa hočete, pa zapišite svojo certifikat številko lučaju, da ste jednakega ime la s kako drugo (članico, da pri menu ne bo kakšne pomote Skupno sv. obhajilo bomo lele* v nedeljo, dne 25. febr ri osmi sv. maši. Ob pol 8 e zberemo v stari šoli sv.^i a, odkoder odkorakamo rkev. Vsaka sestra naj rinese s sabo regalijo (bad e), če je pa nima, lahko isto ri meni dobi .za 50c. Listke se bo oddalo kakor 0 navadi pri obhajilni miži /saka sestra naj zase gleda, da stek odda, ker ne bo pomaga toben izgovor glede pozablji osti, ali kaj drugega. Jaz )om listke s sabo k maši prine-!a; in če bo katera, da ga še 1 dobila, ali pozabila, naj se ri meni zglasi, da ji dam dru--ga. K spovedi greste lahko v ka--To cerkev hočete; toda k sv »bhajilu mora priti vsaka \ erkev sv. Vida, da listek pra ilno odda; listki, ki so po dru-,'ih cerkvah oddani se vselej le dobijo nazaj. Vsaka se-tra odda listek kot izkazilo, ia je izvršila svojo velikonoč-ločno dolžnost. Pri tem ne jo veljal noben izgovor. — Ker o danes naše društvo že precej eliko, bo imelo na ta dan sa-no*naše žensko društvo skup* to sv. obhajilo. Vsaka sest; a je prošena, če ji je le mogo-e, naj pride ta dan k osmi sv. naši, da bo večja vdeležba. Omenjam vam še, da se a-•esment plačuje ravno tako kot loprej. Sejo imamo vsak )rvi pondeljek v mesecu in a-es. se pa tudi pobira vsak lragi četrtek v mesecu od 6. u-e naprej do 8. ure v stari šoli. Če je kateri nemogoče pilačati ases. na ta dva določena dneva, ga lahko tudi prinese na dom tajnici, toda to samo do 20.»v mesecu. S sosestrskim pozdravom do vsega članstva našega društva n naše dicne K. S. K. Jednote. Josephine Menart, tajnica. NAZNANILO. 3 urada dr. sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa. Tem potom naznanjam vsem ;anom in članicam našega . m t va, ki so bili in ki niso n|i navzoči na zadnji seji 11. | 'oruarja, o a sem tedaj poza-1 omeniti, da se bliža postni •as, ozir. velikonočna doba, ko bo treba izvršiti našo Versko olžnost. Vsled tega se bo '*lede naše skupne spovedi zaključilo na prihodnji seji, dne 11. marca, na katero sejo vas danes opominjam. Pri tej priliki samo toliko az anjam vsem cenj. članom (icam), kateri nameravajo ->vojo velikonočno dolžnost že preje izvršiti, naj se obrnejo .ia podpisanega tajnika za spo edni listek; prejel sem iste oc duhovnega vodje K. S. K. '.a razdelitev. Listke dobite •sak čas pri meni na domu )5—44 St. Pbgh., P. Ko bos te opravili svojo versko do žnost (sv. spoved in sv. obha jilo) dajte listek potrditi oc župnika. Cenj. sobratje in sosestre I.iz vas opominjam, da čim ireje vsakdo izvrši to dolž lost, da mi ne bo treba zopet vas ponovno opominjati. .Do bro znate, da nas vežejo na to ne isamo pravila K. S. K. J ampak tudi naša verska dol žnost, ker mora vsak katoli 5an saj enkrat na leto p'rejeti zakrament sv. pokore in/ sv. R Telesa. S sobratskem pozdravom Matt Brozenič, tajnik 95—44 St. Pbgh., Pa POPRAVEK. V št. 5 "Glasila" priobče 'iem članku, "Zlata knjiga K S. K. Jednote", se je nam uri nil neljubi tiskarski škrat eni, da je bi^ pomotoma iz )uščeno enkrat v označeno knjigo vpisano društvo sv. A ne, št. 120, Forest City, Pa. Uredništvo Canonsburg, Pa Influenca in pljučnica nam ie vzela tekem 9 dni kar dve članice Mladinskega , oddeka našega društva sv. Jeronima st. 153, K. S. K. Jednote. Dno 4. februarja je umrla družini Urban&ic triletna hčerka Ani ca, dne 13. februarja pa letna hčerka Evica družini John Re-celj. Obema je naše društvo larovalo male cvetlice na .jrob z napisom: "Dr. št. 153 S. K. J. Mlad. oddelek." Obema družinama izražamo tem potom naše iskreno soža lje. John Pelhan. Lorain, Ohio. Večina dopisnikov načenja z vremenom; zato naj tudi jaz o merim, da smo imeli pri nas dosedaj prav milo zimo; mislili smo celo, da se nas bo za enkrat popolnoma izognila, pa varali smo se! Zadnji teden, je pa že tako pritisnila, kakor bi hotela zamujeno nadomestiti; res mraza pod ničlo pri nas nismo vajeni. iS tem naznanjam, da se bo 23. marca v naši cerkvi pričela 40 urna pobožnpst in pri tej priliki bo tudi naše društvo Mar. Čist. Spoč. št. 85, opravilo svojo velikonočno dolžnost Pri zadnji glavni seji je bilo .sklenjeno,'da se morajo vse naše članice skupno vdeležiti; pridite torej, kateri le količkaj mogoče! V nedeljo, dne 4. marca bo sv. maša za članice našega društva in skupno sv. obhajilo. 40 urno pobožnost bode vodil že po mnogih naselbinah znani misijonar Rev. Dr. S. Zamjen. m še eno redko slavil ost bo-. mo, dne 25. febr. t. L obhajali v naši naselbini, namreč novo mašo, M jo bo daroval naš so* jrat, rojak in domačin Rev. Ludvik Virant iz znane Viran-ove družine. Iskreno mu četi amo, rako tudi njegovim starišem bra om in sestram. '. g. novomašniku želimo obi-o božjega blagoslova v njegovem vzvišenem duhovskem ta u, ali pri delovanju v vino-:adu. Gospodovem! Mary Bombach, preds. dr. št. 85 K.S.K.J. Pittsburgh, Pa. Dne 3. febr. 1.1. je dobro znani rojak in pijonir naše pitts-ourške naselbine br. Matija rogina obhajal svoj 55. rojstni dan l.a svojem lastnem do-na v krogu svoje družine, sorodnikov, prijateljev in znancev. Matt Rogina je poznan v na oi naselbini kot ugledna in poštena oseba, priljubljen pri v akem, kogar pozna; tukaj Pbgh. živi že dolgo vrsto let bil je med onimi pijonirji, ki ;o pred 30 leti (1. 1893) postavljali temeljni kamen, naše 'anes velike slovenske našel bine. Navedenec se počuti še vedno čvrstega in zdravega ta ko, da £e je na svoj proslavili lan celo parkrat zavrtel pri plesu. Br. Matt Rogina spada ze eč let k naši K. S. K. J., tako .spada zraven tudi vsa njegova Iružina, Pri tej priliki česti amo in mu želimo vse najbo jše, da bi ga Bog živel in oh anil še mnogo let! Ko pišem te vrstice, nazna ijam tudi drugo žalostno vest,! la je dne 5. febr. umrl naš mla !i rojak Mihael Zunič v cvetu svoje mladen£ške dobe. star 21 let; podlegel je nagli pljuč niči. ki mu je prekinila nit ži videnja, da jeSnoral zapustiti ta svet in veselo, mlado druž bo, v katero je rad zahajal in lelal drugim zabavo ter vese je; zaradi tega ga je vsakdc •islal, osobito pa mladina. Na ia pogreba mu je vsled tega .udi mladina izkazala zadnjo »iast s tem, da mu je okrasila mrtvaški oder in ga spremila k .rečnemu počitku. — PogreL se je vršil dne 8. febr. iz hiš njegovega brata v slovenski •erkev, kjer je domači g. žup .lik Rev. Mihelič opravil zadu šne obrede; od tam je kreni prevod na St. Marvs pokopa iš'ne v Sharpsburg, kjer bo po :oji.}'k za vedno počival. Pokojni Mihael Žunič se je odil pred121 leti v vasi Žunič ia Belokranjskem; v Amerike je prišel 1. 1920 k svojemu bra u ^ick-u, pri katerem je tu a stanoval do svoje prerane mirti. Pokojnik zapušča tu v Ameriki brata in nevesto, tri ca ir( mnogo drugih sorod-likov, prijateljev in znancev r stari domovini pa zapušča o jčta, mater, 5 sestra in več dru ^ih sorodnikov. Bil je član !r. "Slov. Orel", ki mu je tuli priredilo primeren pogreb Dragi Mihael! 'Mimo spa vaj v sv obod r i ameriški gnili, katero si si izbral za svoje 'iovo domovino pa tudi za svo je večno počivališče. Svetila ti večna luč! G. S. Ročk Springs, Wyo. Da ne bo slovenska javnost oo Ameriki mislila, da smo Slovenci mogoče preselili i j' ;eh pustih wyominskih prerij 'tam v kako lepšq^in bolj rodovitno državo naše Unije, ali pa la morda lenarimo in sedimo loma pri toplih pečeh, — sem se namenil napisati teh par vrstic, da se bo vedelo, da smo še zmeraj na svojih mestih iu ak tivni. kot še kedaj poprej. Je Da tudi pri nas en razred ljudi za katere se ne more reči, idr? o bili zadnji čas ravno posebno aktivni, mislim namreč naše fante. Predpustni čas — čas ženitovanj in veselic je minul, naši fantje so pa še ostali samci, in dekleta, kot navadna posledica zaspanosti fantov pa —r samice. Kljub temu smo se pa zadnji čas večkrat zavrtili in pozaba-ali na kaki slovenski priredili, katerih je bilo dovolj. Kot zaključna prireditev letošnje-a prepusta je bila veselica, i rirejena v korist Slov. Doma, une 10. feb., in ki je v vseh )zirih jako dobro uspela. Pred sem je treba omeniti bazar, katerega je priredilo Oltarno društvo sv. Ane v korist naše slovenske cerkve. Kot rezul-at prireditve je bil, da so čla-ice Oltarnega društva izroči-? cerkvenemu odboru $1000.- 0 (enti.soč dolarjev). Da se e spravilo to lepo svoto sku-ai, je bilo treba pač mnogo truda in dfela od strani članic društva, katerim se ima slo-cnska fara zahvaliti v veliki meri za sedanje finančno stali-v katerem se danes naša cerkev nahaja; na drugi strani )a občudovanja vredno požrtvovalnosti in radodarnosti fa-ranov sploh, brez katerih bi u speli bil naravno nemogoč. Ta uspeh prireditve in zad-'.ja božična cerkvena kolekta ki je zi.ašala nad enajst sto ■olarjev ($1100.00), je pač do . olj jasen dokaz, da se naši ro-aki čimdalje bolj oprijemljejc •lovenske cerkve in da se vedno bolj spoznava in ceni delo in požrtvovalnost našega žup uka Rev. A. Schiffrerja, ki je v»ri župljanih splošno priljub-. jen. Slošna želja je, da bi se 1 m preje zopet pričelo z dog raditvijo cerkve, kar smemo u >ati, da se bo zgodilo v bližnji bodočnosti. Delavske razmere so tukaj jako-slabe; mnogo premogovih rovov se je enostavno zaprlo drugi pa obratujejo po edei *ili dva dni na teden. V bliž iji okolici mesta Roek Springs ščejo razne družbe olje, in č< e sme vrjeti raznim geologic i ni izvedencem, bode istegj hkrat v izobilici, iz česar ne :ateri že danes prerokujej< Prihajajočo prosperiteto naše mu mestu. Sicer pa kljub del iim uspehom nekaterih družb 'e danes še težko sklepati ka, definitivnega glede tega, bomo ideli kaj prinese bodočnost. Pozdrav vsem članom K. S v. J. in čitateljem Glasila. Waukegan, 111. Zopet enkrat se je oglasila temila smrt v naši naselbini in jo dne 13. febr. pobrala brati iTrank Oblaka - Zatisnil ji svoje oči za vpdno ob pol 9. u ri zjutraj previden s svetim'; zakramenti. Bolehal je ski raj šest let vsled naduhe; ob času smrti je bil 43 let star. Pokojnik je bil članj društv? ;v. Jožefa, št. 53, K. S. lv. J. ii ikajšnjega Samost podp. I ruštva. Tukaj zapušča že io in dva otroka; v staren :vraju pa očeta in dve sestri. — Ranjkega snm spremili k več-uemu počitku, dne 15. febr. od tukajšnje slovenske cerkve m< katol. pokopališče. >>aj mu bo lahka ameriška žemljica in naj v miru počiva! Prizadetim sorodnikom izražam iskr«ao isožalje. August Čepon, tajnik NOVA MAŠA V LORAIN, O. V nedeljo 25. februarja bode v naši slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda daroval prvo sveto novo mašo č. g. novomaš-lik Ludvik Virant, sin našega dobroznanega slovenskega rojaka Mr. in Mrs. Alojz Viranta. ^fužina Virant ima. enajst se živečih otrok: osem sinov in tri hčer6, od katerih ste dve sže porojeni in dva fanta; Ludvik je po rojstvu sedmi. Č. g. novomašnik je bil rojen v Lora-in '5eta 1896, ter obiska-val tukaj našo farno šolo sv. Cirila in Metoda, a preje pa St. Mary's farno šolo. Po dokončanem osmem razredil je šel na višjo šolo (High School) v Notre Dame, Ind., kjer je bil tamkaj eno leto; po končanem prvem letu se je pa podal v Berlin, Canada, kjer je dovršil High School, katero vodijo č. gg. jezuiti. Nato je stopil v University o£ Dayton, O., kjer je dovršil College študije. Bogoslovje je študiral eno leto v Rochester, N. Y., a zadnje štiri leta pa v St. Mary's Seminary v Cleveland, O. Prihodnjo soboto 24. februarja bode posvečen po milostiivemu škofu Joseph Schrembs, D. D. v cleve-landski škofijski kaitedrali sv. . Janeza v Clveland, O., a nato pa bo pel svojo prvo sveto mašo v nedeljo 25. februarja ob deseti uri kot že goreomenjeno. v naši farni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Č. g. novomašnik je obiskal zadnje leto stari kraj ter se mudil v Franciji, Švici, Italiji ter obiskal Rim, kjer je bil sprejet v avdijenci pri svetemu očetu papežu Benediktu XV., obiskal je tudi naše lepe slovenske in hravtske pokrajine, ter posetil tamkaj svoje sorod- , nike. Č. g. novomašniku želimo v njegovem delovanju mnogo aspelia in božjega blagoslova. Služboval bode v elevelandski škofiji, za katero je tudi študiral. Natančneje pdročam pozneje več o celi slovesnosti; le to moram pristaviti, da ta ve-lepomembni praznik je res pravo veselje in čast za našo malo slovenski župnijo sv. Cirila in Metoda V Lorain, O., ker to nam je že tretji novomašnik iz naše fare. Prvi je bil 5. g. Anton Bombač, dru^i č.g. Joseph Krištof in sedaj č. g. Ludvik Virant. Ker je č. g. novomašnik tudi član naše K. S. K. J., naj sprejme tudi od nas članov naše mdičue K. S. K. J. najiskrenejša voščiOa in čestit- ke. Poročevalec. Chicago, 111. Kakor je že gotovo znano v-sem čikašikim Slovencem, pobira Rev. Dr. S. F. Zamjen ini-lodare za otroke sirote v stari domovini. Tndi chičaške Slovenke žele pomagati gospodu Zamjenu do večjega uspehai, zato so se odločile ponoviti v ta namen igro "Prisegam", katero js spisal chikaški g. župnik Rev. K. Za'krajšek. Igra se bode vršila 24. in 25. februarja v cerkveni dvorani. Rojaki in rojakinje v Chica-;u in okolici se prosijo, da bi ✓si prišli na to prireditev, ker kot morda še pomnijo, igra je polna zdravega humorja ter polna resnih in žalostnih prizorov; poleg tega bodo pa tudi pripomogli dobri stvari do večjega uspeha. Se še enkrat priporočajo za obilno udeležbo Poročevaiika. VABILO NA SEJO. Pozor člani (ice) Zveze slovenskih volilcev za Will okraj, v Jolietu, Illinois! V nedeljo,1 dne 25. febr. ob tretji uri popoldne se vrši v stari slovenski šoli važna seja, na kateri Vam bo predstavljen, naš kandidat g. Josip J. Pleše, ki kandidira za urad mestnega komisarja pri bližajočih se mestnih volitvah. Člani naše zveze, tako tudi drugi volilci dobro došli! Odbor. Slepi policijski sodnik. Helena, Mont. 14. feb. — Tu-cajšnje vrhovno sodišče je 'do-očilo, da lahko opravlja služ-x> policijskega sodnika tudi kaik slepec. To je bil slučaj s slepim Dan Shea-jem, novoizvoljen" m policijskim sodnikom, katerega so hoteli vsled tega odstaviti iz službe. The Borden Co. Borden Building New York The Bobden co*"wnr mttm« •»•»tiSI^jJis, tt^ ** BORDEN COH/^M 3STa poti 7 večnost Spisal L. Poulin. Prevod iz francoščine — po enajsti izdaji. GLASU,O K. S. K. JEDNOTE 21. FEBRUARJA 1923. (Nadaljevanje.) Trpljenje Gospodovo. Kristus ni umrl. Poveli can . ne živi samo v nebesih, temveč tudi v srcih vernikov, v človeški družbi in v svoji Cerkvi. § Th se da? t na dan obnavlja njegovo trpljenje in nadalju je njegova pravda. Še prisluškujejo Kristusovim govorom, še ga zasledujejo v njegovih delih; proti njemu pletejo tisoče spletk, okoriščajo se z njegovim izdajalci. V tihoti evharistične noči v katakombah ga zalezujejo; pod pretvezo pravice še vedno slabo skrivajo krivično postopa nje proti njemu. Množica je še , najet a, da ga zasmehuje. Anna, — zahrbtnost in meseno poželjenje —, in Kajfa, — odkrit niaterialist, ga tira v zapor. Niso ga še prenehali muče-ti z rdečim plaščem zasmeho vanja belo obleko norca, ti stem, znamenjem slaboumnih, s trnjevo krono sarkazma in bičem sramote. Da, še vedpo se vrše ob njegovem svetem Imenu prevrati zaradi nestalnega značaja ljudstva. Kliče mu: "Slava!" včasih pa vpije: "Proč z njim!" Sovražijo ga. Izrečni sovražniki Jezusovi ga love in vlačijo, pretepajo ga, on/ pa ostane ponižen ii miren. Sodijo ga proti vsaki pravi ci, zaslepljeni po krvoločnem sovraštvu; nedolžno jagnje pa odgovarja -na krivično ravnanje in nepoštena očitanja samo z molkom. — Pilata prosijo za potrditev krivične ob sodbe; Herod se smeje; upravitelj dežele podpiše v strahu za svojo službo in udobno življenje smrtno obsodbo. Bolj kot smeh Herodov, bolj kot bojazljivost Pilatova, nam > topa pred oči sovraštvo Judov. Oni so ga obsodili, zalezovali in se veselile, da ga imajo v verigah. — Zakaj? — Ker je Jezus njihova živa obsodba.— Ker pa ostane po veličastnem čudežu vstajenja J&zus K ris tus št nadalje živo prokletsvo greha, se ni čuditi tisočerim dedičem judovskega sovraštva. — Naravno, da vsi, ki Iju bijo temo, isovražijo luč. Da, so duše, ki se družijo z Gospodovimi sovražniki, dasi je bil do njih tako dober. Neko;" so poklekovale pred mizo božjo ter se tresle vsled skrivnostne božje gi ujetost i. O Jezus, kdo more povedati, kako napreduje zakrknjenost teh duš* Kdo more.zaznamovati stopinje navzdol, kdo vedeti za prepad, kje bo strmoglavila v prepad nežna pobožnost, ljubezen do Boga, celo vera? Nekoliko se da umeti nepremišljenosti, nestanovitnost, toda sovraštvo do Jezusa, ki ga je duša nekoč ljubila, sprejemala v sebe in zatrjevala, da je njegova — grozno! Če namreč zaničujemo tega Odre-šenika, kateri Odrešenik nam potem še ostane in katera žrtev za naše grehe? Če teptamo Sinn božjega z nogami, če se r/orčujenio* iz krvi, ki jo je prelil, krvi, ki je naše odrešenje če po izgubi stanu milosti božje hočemo zatreti glas in očitanje Svetega Duha, kaj nam ostane drugega kot strašno pričakovanje sodbe, maščevanje v ognju, ki o njem govori apcotol, da bo pogoltnil nekoč Kiistusovesovražnike? žen, čte bi ga nič ne stalo, bi ga celo rad oprostil. Toda končno jevživljenje -Pravičnega zanj deseta briga. Skrb za lastno srečo za lastne zadeve, za zabave, je zanj večje važnosti. Pilat je brez moči, egoist, mehkužnež. Za trenotek praša: "Kaj je resnica?" Takoj j.ato pa obrne glavo v Stran, ne da bi skrbel za odgovor. Njegova žena je nemirnejša; ona je bolj občutljiva in morebiti skrivoma ljubi Gospoda. Pravijo, da se je iz-prcobrnila in postala svetnica. Toda v tem trenotku ni storila, mislim, svoje dolžnosti, ker n^ zadosti, da je samo rekla besedo možu; morala bi teči tja, se .vreči pred Nedolžnega, prositi zanj in umreti zanj ali z njim, če bi bilo treba. Toda Prokula še ni dovolj ljubila in po prvem navalu strahu i'v sočutja je nemirno odnehala. Mnogo, neštevilno drugih Prokul je še na svetu. Tudi Pilat ima potomce, ki se mno-že v neskončnost. Medtem ko nosi Jezus Kristus v večnem izprevodu v vseh lobah irvoj kiiž po trujevi poti in kliče učence, da se odzivajo in mu slede, mu svet, brezbrižni, omehkuženi, radu-joči se svet, ki ga Jezus sovraži in za katerega ne prosi, ker ii ne mrzel in ne vroč, obrača ,'irbet in drvi za nasladami in razveseljevanjem. Tu, v taki brezbrižnosti je prava, edina in grozna nevar-iost. Ah, mi se ne bojimo, ;Ia bi bili kdaj morebiti sovražili Boga. Preveč spominov . aruje pred tem naše-srce, to-la bati se moramo poma ifjkan-ija delavnosti za Jezusa, mlar-lost &rea, hladne volje. Morebiti marsikdo čuti, da igaša njegov ogenj v dotiki -vetom, v malodušnostii v raz->čaranjih iu v birezmiselni raz-tresemosti. Za Jezusa osta ja mo tu pa tam še kaka misel; uitančno mu odmeri spoštovanje in vdanost, prinaša svoj prav majhen, najpotrebnejši del, preračuna miloščino ljubezni, ki mu jo daje. Med tem*ko njegova varčna roka nudi še malo vere, postaja si Trenotki so ji bili cela večnost — Toda slednjič, ko se približa izprevod, ko postane tuljenje i azločuejše, ko napolni mr-mranje, poelobno dvigajoelm se morskim valovom, ulico, ko ni nobenega dvoma več, da gre mimo njenega praga, se nje more več premagati. S sunkom odpre duri, z enim skokom je pri njem, brez, premisleka sune straže proč in med ploho sramotilnih klicev strga, brez škrbi, da bi jo'Zadržali, v tre-notku največje bolesti i?\ ljubezni, z mrzlično roko svojo lastno tančico z glave. Z žensko živahnostjo, omejeno s spoštovanjem ih neprestanim češoenjem, obriše pot in kri z ubogega, ljubljenega, izmučenega, bledega obraza s črnimi krogi krog oči, odkoder se pa .vseeno svetlika bolestna zahvala. — Toda že jo s silo primejo, vržejo nazaj, vpijejo, groze ji; pa kaj to! vsaj ima v -veji roki tenčico, kjer je vtisnjeno čudežno obličje in počiva na njenih rokah, ustnicah, srcu. O Jezus, vsaj malo počitka si našel na svojem kri-ževem potu pri srečanju s tako dušo! (Dalje sledi). J. M. Trunk: "V, delavnico sem Tvojo zrl../' "Zapusti, človek tesno sobo, kjer v dvomili plavaš sam; uživaj vesne solnčno dobo, v prirode pridi hram!" ce vedno bolj mrzlo in si izmi Na križevem potu Gospodovem srečavamo zraven sovraštva tudi brezbrižnost. Pilat dobro ve, da je Jezus nedol- Uja pretveze, da dobi še ve neodvisnosti. Oh, taka brezbrižnost boli Gospoda; mori in peče ga ta ko silno J^o sovraštvo. "O vi vsi", govori, "ki mimo greste, poglejte ali, je kaka bolečina kakor bolečina moja; klical sem in nikogar nisem našel, da bi tolažil moje srce.' Toda razen sovražnikov, ki ga zasmehujejo in brezrižne-žev, ki ostajajo mrzli, je živela in živi tudi aveta, nepremagljiva četa izbranih duš. Jezus ne hodi sam po križevem potu. Na goro Kalvari-jo ga spremljajo žene, ki so ga vernb ljubile. Resničnost njihove ljubezni spoznate iz njihove navzočnosti pri takem srečanju; bile so: Marija, mati Jezusova, Marija Kleofa in Magdalena; nekatere žene so se jim še pridružile. Toda erdmeni se nam prikaže začetnik vsega vesolj-stva — Bog v najkrasnejši luči. Sablja, ki je hotela udariti stvarnika, se izpremeni v pero, ki ga slavi, proslavlja, hvali občuduje, poveličuje; veda se klanja in šepeta poniž-pred veličanstvom: veru- Poglejmom malo v to "evolucijo." ib.) Naše središče.. Premič-nice. Osclnčje. Podmena o nastanku. Zagonetke. Čudovit časa so ljudje menili, naša zemlja nekako osrčje vsega stvarstva, središlče o-koli katerega se sučejo solnce in vse zvezde. Dandanes ve vsakdo, da je bilo to mnenje napačno. V primeri z vsemi-rom in milijoni svetov, ki se nahajajo v njem je zenica goli prah dasi je za nas, ker je naše bivališče največjega pomena. Naše središče in osrčje ni zemlja, temveč solnce. Okoli solnca se suče zemlja in ž njo druge premičnice s svojimi spremljevalci. Kdor le količkaj opazuje nebo, lahko zasledi, da nekatere zvezde n. pr. Danica svoje stališičie vedno menjavajo. Veda nas pouči, da so to zvezde premičnice, ali planeti, h katerim spada tudi naša zemlja. Njih skupno središče je solnce, okoli katerega vodijo njih tiri. Glavnih premičnic je osem. Dali so jim posebna imena. Po daljavi od solnca se vrste sledeče: Merkur,Venera (Danica) Zemlja, Mart, Jupitre, Saturn, Uran in Neptun. Med Martom in Jupitrom kroži okoli solnca še nedoločeno število malih premičnic, katere imenujejo "asteroide", ali planetoide. (Dalje prihodnjič. Dete pravilno hranjeno dobro spi. Na tisoče otrok umre vsak dan, ker so zanemarjeni. Morda bi bili danes živi, zdravi in veseli, če bi se primerno skrbelo zanje. Vsak oče in mati sta odgovorna, za življenje in zdravje svojega otroka. Mati naj si na vse načine prizadeva, da doji svojega otroka, če vidi, da ga ne more preskrbeti z naravno hrano, naj ne dela poskusov z drugo hrano. Njena prva misel naj bo Eagle mleko. Eagle Mleko je čisto mleko z dežele, kateremu je čisti sladkor pomešan po Bordonovem vzorcu. Vzredilo je na stotisoče otrok v močne in zdrave moške in ženske. Več Eagle Mleka uporabijo za hranjenje otroka kot pa vse druge hrane za otroke skupaj. Zdravniki po deželi ga priporočajo materam, ker je lahko prebavljivo za o-troke. če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko za vašega otroka, izpolnite kupon tega oglasa, pošljite ga nam, in dobili boste brezplačna navodila v vašem lastnem jeziku kako ga uporabljati. KUPON Označite kakšna pojasnila želite NAVODILA KNJIGA ZA HRANJENJE 0 OTROCIH Ime __________________________________ Naslov ................. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja T«ako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah anieriikih. Uredništvo in upravništvo: 1004 N. Chicago St Za člane, n« leto Za nečlane___ Za inozemstvo__ Telefon 1048. Naročnina: JOLIET, 1LL -$1.20 V.New Yorku imamo Jugoslovanski informacijski urad kojemu že več l«t načeluje naš vrli domoljub g. Ivan Mladineo Ali ne bi bilo mogoče temu uradu vladi Združenih držav vse to pojasniti in doseči to, da ne bodo razni sodniki delali ovir našim Slovencem, če zaprosijo državljanstvo? — Upamo da bo gorioznačeni informacijski urad nekaj v tej zadevi ukreniL ss OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order. Issued every Wednesday. WJU OFFICE: 1004 N. Chicago St Phone: 1048 JOLIET,, ILL. Čudna postava. Že leta in leta se vlada Združenih držav trudi, da bi spravila tem večje število tu živečih inozemcev pod svojo zvezdnato zastavo, kar je vse hvale in posnemanja vredno. V to svrho so inoztsmcem na razpolago razne večerne šole, knjige in brošure o učenju angleščine, osobito pa kako se postane ameriški državljan. Tisočim i tisočim so te šole in knjige že pripomogle do uspeha; je pa žal še dosti takih, ki bi radi postali ameriški državljani, pa ne morejo, ker jim razni zvezni sodniki detfa-jo ovire. Na kak način? Ko so tudi Združene države napovedale vojno cetralnim zaveznikom (Nemčiji, Avstriji, Bolgariji in Turčiji) je prišel ukaz, da smo se moraži registrirati vsi moški od 18 do 45 leta bodisi že ameriški državljani, ali ne. Tedaj so se morali registrirati tudi tu živeči podaniki centralnih zavezniških držav; torej tudi naši Slovenci, ker so bili rojeni v Avstriji. Registri ranče ^se je razdelilo v pet različnih razredov; kakor znano so-spadali v zadnjo (V) vrsto podaniki sovražnih držav (enemy aliens). Vlada je na podlagi mednarodnega zakona doDočila, da je lahko vsak regislriranec, spadajoč v ta (V) razred oproščen vojaške službe, oziroma, da se ga vsled tega ne more potrditi in poklicati pod ameriško zastavo. Kampanjski glasovi. Chisholm, Minn. V predzadnji številki "Gla sila" je podal br. dr. Jos. V. Grahek nekoliko prav dobrih nasvetov, zato sem se namenil tudi jaz napisati par besed, ti kajočah se bolniške podpore. Kakor je že znano, se nahajamo v kampanji za pridobitev 1000 novih članov v odraslem oddelku K. S. K. J. To delo je pa jako otežkočeno, ker ne morejo dati društva K. S. K. J. za dosti ugodnosti, da bi se moglo članstvo zavarovati za večjo bolniško podporo. Dr. Grahek je sioer dal dober nasvet, vendar,je precej otežko-čen, da bi bila društva pri centralnem bolnaškem oddelku in ob jednem še imela svojo bolniško blagajno, ker to bi bilo zopet veliko dela in zmešnjave. Zakaj bi se pa ne ustanovil še oddelek za 2 dolarja in ako mogoče'tudi za 3 dolarje bolniške podpore pri centralnem odelku K. S. K. Jednote? To bi se lahko naredilo, ker, ko bi imeli priliko, da se vsakdo zavaruje za večjo bolniško podporo, bi marsikatero društvo pristopilo v centralni bolniški oddelek. Sedaj pa društva po Večini zato ne pristopijo V centralni bolniški oddelek, ker sama društva več plačajo Ker je bilo to postavno dovoljeno od vlade, se je tudi več bolniške podpore, kot jo pa do naših rojakov dalo vpisati v V. razred, na kar so bili vojaščine oproščeni. Znani so nam slučaji izza dobe registracije, ko bi marsikateri slovenski mladenič živeč tu v Ameriki rad zagrabil za orožje in šel v vojno, pa ga je naborna komisija zavrnila, ker je bil sovražni zaveznik (alien enemy). Znani so ham dalje slučaji, ko so šli naši ameriški slovenski fantje prostovoljno v armado strica Sama; le malo izmed istih se je pospelo do kake "šarže", to pa vsled tega, ker so bili rojeni v Avstriji, naši sovražnici. Vemo pa tudi, da je bilo le malo iamed teh prostovoljcev poslanih preko morja na francosko fronto. Od onega ,{asa poteka že šesto leto. — Mnogo.se je od one d be že izpremenilo. — Marsikak prosilec drugega državlj. papirja je že trkal na vrata strica Sama, toda zaman.—Mirovna pogodba s centralnimi zavezniškimi državami je že davno sklenjena. Amerika je zopet z.Avstrijo v diplomatični zvezi. Niso pa pri tem pozabili nekateri sodniki točke V v onih registracijskih polah (Questionnaries) ker kratkomalo odklanjajo državljanstvo vsakemu, ki se je na postaven in dovoljen način tedaj oprostil vojaščine. V kolikor nam znano, ne brani državljanstva takim osebam vlada Združenih držav, temveč samo nekateri sodniki. Stvar je pričel na pritisk Ameriške Legije bivši chikaški zvezni sodnik Landis in njemu sledijo še dandanes tudi drugi sodniki. Baš te dni, je bila na sodniji v Jolietu, 111. petim prosilcem (Slovencem) odklonjena prošnja za drugi papir iz enostavnega vzroka, ker so se dali pri vojni registraciji vpisati v V. razred. Ti prosilci torej ne bodo mogli nikdar dobiti drugega državljanskega papirja. Temu pa niso sami krivi, ampak vlada sama ker je tedaj vsakemu sovražnemu zavezniku dovoljevala oprostitev in ker ga sploh ni marala v svojo armado. Res, čudna postava! Na eni strani pravi "da'*' na drugi pa "ne". Niso pa vsi ameriški sodniki tega mnenja. 27. novembra 1. 1922 je zvezni sodnik George F. Bourquin v Butte, Mont., jasno povedal, da so imeli za časa registracije gotovi inozemci popolno pravico zahtevati oprošcenje od vojaške dolžnosti, in vsled tega je nekemu tako prizadetemu prosilcu dovolil državljanstvo. Trdil je, da vlada tudi sedaj ne sme takim prosilcem odklanjati prošenj za državljanstvo, kar je povsem logič-' no in pravilno. , Če "je takega mnenja zvezni sodnik v državi Mo-ntaiiia, čemu delajo sitnosti in izjeme izpraševalni sodniki po drulgih državah? Te postave v resnici ne razumemo. Znano je nam tudi, da so imeli kmalu po vojni tudi naši Slovenci mnogo sitnosti pri prošnjah za drugi državljanski papir. Čakali so leta in leta. Trelba je bilo delati posebne prošnje celo na predsednika Združenih držav itd., in vendar mi Slovenci nismo po končani vojni več spadali pod Avstrijo, temveč pod Srbijo, oziroma pod Jugos»!lavijo, ki je bila, vedno zaveznica Združenih držav. Nekatere bivše prosilce je to zavlačevanje tako ujezilo, da sploh ne marajo več vlagati prašen j za državljanstvo, poleg tega jim dela pa še V. razred minute vojne rgistracije povsem krivične posledice. Ali ni načina, da bi se te zapreke enkrat za vselej odstranilo? Ali so ti prosilci v resnici zakrivili tak protidomovin-ski prestopek, če so se pri registraciji na podlagi jim dane pravice vpisali v V. oprostilni razred? Če jih Amerika sploh ni mara?a v vojno, čemu jim še danes nastavlja take mreže? Ali niso baš ti inozemci in prosilci tudi dosti pripomogli k skupni zmagi zaveznikov? Kupovali so Liberty bonde, W. S. znamke, podpirali Am. Rdeči Križ in druge dobrodelne patri-jotične organizacije? Ali niso tudi ti inozeanci trdo delali tekom vojne v rudnikih in po tovarnah, kar je tudi pripomoglo stricu Samu do zmage. Ali niso tudi ti prosilci občutili visoke draginje minnle vojne in jo Čutijo le danes? ba iS centralnega bolniškega oddelka, ker nekatera društva plačajo $35.00 $40.00 ali $50.— na mesec; med tem ko dobe iz centralnega bol. oddelka samo $30,— na mesec ali $1.— na da (, To je tudi, glavna ovi* ra, da ne napreduje K. S. K. J. v članstvu tako, kot bi morala. Ko bi pri naši Jednoti dali priliko članstvu, da se zavaruje za $2.— ali $3.— bolniške podpore pa dan, bi lahko imeli veliko več članov. Da K.SK.J. ne šteje dar.es 20 tisoč članov v odraslem oddelku, je to krivda samo to, ker ne nudi zadosti podpore za slučaj bolezni; zato tudi Slovenci rajši drugam pristopajo; ker v današnjih ča-i?ih je vsakemu jasno, da nobeden no more izhajati, — posebno še bolmk ne — za borih 30 dolarjev lia mesec, ker sama hrana in stanovanje stane 35 do 40 dolarjev na mesec. Zato kličem glavnemu cfdboru: storite nekaj v tem oziru, da e/cla vsakemu priliko, da se dostno zavaruje za slučaj bo-ležnjj. In to ne čakajte do konvencije, ampak takoj; potem bede šele kampanja uspešna, ker bode vsakdo rad pristopil k naši K. S. K. Jednoti. John Sterle, tajnik dr. št. 93. zelo tople sobe iti slabo oblečen na prosto, na mraz. Dosti* krat nam še tako velika opreznost nič ne pomaga, ampak se gotovi bacili sami naselijo v naš telesni sistem. Prehlad je bolezen, ki sama pride in sa ma izgine; kar naenkrat pregnati prehlad je skoro nemogoče; vendar je pa več načinov, da se lahko prehlada in kom piiiikacije saj za nekaj ublaži. Če si prehlajen, je več načinov domačega zdravljenja, ki ti bo začetni prehlad polagoma ustavil. Tako n. pr. je jako umestna topla kopel nog, pomešana z gorčico (mustard foot batli); zatem naj bolnik popije precej tople limonade in Čaja, nakar naj se uleže v posteljo. To mu povzroči, da se bo spotil; tako potenje večkrat prežene prehlad. Dobro je po-užLti tudi malo aspirina (Ace-tvl salvcillic acid) toda • ne preveč in ne prevečkrat. Če te boli vrat, ali če si liri-pav, grgraj takozvano Dobell-sovo solucijo (raztopiino, ka-:ero dobiš v lekarni. Ako ti vsled prehlada iz no-a teče, da si nahoden, vdiha vaj z. nosom solucije menthola, kafre, adrenalina in petroleja; količino ti bo sestavil lekarnar. Če stopa prehlad vedno v višji štadij, da že hudo kašljaš in mečeš iz prsi rujavkast plu-nek, ali celo pomešan s krvjo, tedaj pokliči takoj zdravnika. Tudi še se stanje bolnika ne slabša ali boljša je svetovati, da pokličite v hišo zdravnika; bolezen je morda že tako komplicirana, da isto lahko spozna in zabrani samo zdravnik. Velike važnosti za takega bolnika je, da se mu nudi pomoč ob pravem času. Včasih je samo ena zaujena ura usodna, da ga spravi v prerani grob. Naj ve krat se iz navadnega prehlada pojavi nevarna pljučnica. Kdor je prehlajen naj čuva, da ne bo pljuval na tla kihal ali kašljal v bližini drugih o-st^b, kajti s tem izločuje bacile prehlada še na druge. Ker je sveži zrak največji uničevalec bacilov prehlada, zato je svetovati, da naj bo bolniška sob* dobro prezračena, oeir. da so okna pri vrhu nekoliko odprta bodisi po dnevi, ali po noči. Enako je treba tudi paziti na zračno temperaturo v so-bi, ki ne sme znašati več kot 70 stopinj. ČUVAJMO SE PREHLADA. Januar in februar sta tekom leta najbolj nevarna meseca za razširjanje kake epidemič-ne bolezni vsled prehlada, n. pr. pljučnica, influenca, vročinska bolezen itd. Zaradi tega je nam treba največje pozornosti v tem času, da se ne prehladimo; če nas je pa že prehlad napadel je dobro, da $c seznauimo z nekaterimi na-fodili, kako se nam je ravnati, da ne postanemo žrtev prehlada. Človek se prehladi lahko* na različnih načinov, bodisi doma, na cesti, na polju, ali v tovarni. Glavni vzrok pri tem je, ^e ui vremenu primerno oblečen, če ima mokre (vlažne) noge vs^led slabega obuvala, v-sled prevelike .vlage, če sedi na prepihu itd itd. Osobito moramo v tem slu- več ŠTEVILKE GOVORE! Star pregovor nam veli, da gospodinja podpira pri hiši tri vogale, mož (gospodar) pa samotnega. Iz nastopnih podatkov se lahko vsakdo prepriča, koliko dela in napora izvrši kaka mati in hišna gospodinja,' ki je poročena že 30 let. Na neki farmi v državi Ohio živi 54-letna farmarica N. X. Na farmi se muči že celili 30 let. Dela samo za druge, torej — zastonj, ker oskrbuje faimoin številno družino. Ta?* kih slučajev je najti dosti tudi drugod; ne samo v državi O-hio, osobito med našimi marljivimi slovenskimi -fatmerica-mi. Dotična farmarica ni sama zase v tem času ničesar prislužila. V 30 letih je pripravila svoji družini 235,425 zajtrkov, obedov in večerij računši na posameznike; dalje je napravila v tem času za se in za otroke 3190 oblek; spekla je 35,000 štruc kruha; 5930 44 ke-kov"; 7960i"pajev"; naredila je 1500 galon masti; pride- tov ukuhanega sadja; zredila 7660 kokuši; napravila 5460 funtov surovega masla, 3625 posod konzerv; oprala 177,725 kosov perila in porabila 35,640 ur (4 leta skupaj) za pometa nje, pranje in ribanje. DESET ZAPOVEDI ZA ČLANE. • Ne predstavljaj napačno svojega društva pri pridobivanju novih članov. Ne pričakuj od društva več podpore, kakor si iste deležen. Ne zanemarjaj plačevanja asesment o v. Ne izogibaj se obiskovanja bolnilkov; tudi ti lahko še danes zboliš. Ne kritiziraj vedno osobito tedaj, če nisi o vprašanju temeljito podučen. Ne misli, da bo društvo samo ob sebi napredovalo—društvo rabi tudi tvoje pomoči. Ne misli, da mora vsakdo o-dobravati tvoje besede in predloge. Ne pozabi, da je treba včasih dati uradnikom društva 3aj malo korajže; to jih bo ojuna-čilo; uradniki so tudi ljudje kot ti. Ne pozabi pri sejo. Ne pozabi pridobiti saj enega novega člana (ico). na mesečno čaju paziti na prikladno, gor-ko obleko, ki brani telo pred lala je 1525 bušljev razne ze-mrazom. Jako nevarno je iz-j Jenjadi; napravila 1550 kvar SEDEM ZNAMENITOSTI V AMERIKI. 1.) Niagarski slapovi. 2.) Yellowstone park. 3.) Mamutova duplina. 4.) Gorske, soteske in vrt bogov. 5.) Velikanska drevesa v Kaliforniji. 6.) Naravni most. 7.) Yosemite dolina. Niagarske slapove, visoke 164 čevljev tvori reka Niaga-ra, ki se izteka iz na severni strani Erie jezera v Ontario jezero. Niagarski slapovi tvorijo mejo med Kanado in državo New York. Navedeni slapovi se nahajajo okrog 22 milj oddaljeno od eriškega jezera. Skupna vodna moč teh lapov je izračunana na 16 milijonov konjskih sil. Yellcwstone park se prpsti-ra na severozapadnem vogalu Iržave Wyoming. To ozem-Ijo je kongres določil za narodni park še leta 1872. Njegova površina znaša 5575 štirjaš-kih milj, ter leži nad 6000 čevljev nad morsko gladino. Mamutova duplina se pros-tira , kakih 85 milj od mesta Louisville,Ky. Duplina je dolga 10 milj; vendar kdor si-lioče natanko ogledati razne avenue, jame votline, reke in vodopade, mora prehoditi do 150 milj razdalje. Ta orjaška duplina je polna raznovrstnih živali, kuščarjev, žab, netopirjev iin rib. Ozračje y nji je čisto in zdravo; njena temperatura znaša v vsakem letnem ča?u 59 stopinj nad ničlo. — Navedena duplina je dobila svoje ime po mamutu, neke vrste že izumrlih slonov. Vrt bogov se prostira 4 mi-je severe iztočno od mesta Co-orado Springs, visoko med iribovjem ter obsega kakih 500 akrov površine. Tu se nahaja številno posameznih in (avpično stoječih velikih skalnatih stebrov, podobnih bogovom (inalikom); nekateri izmed njih so do 350 čevljev visoki. Vsi ti skalnati bogovi so sestavljeni iz briljantno ru-dečega peščenca (kamna). Velikanska drevesa v Kaliforniji rastejo ponajveč na za nadni strani označene države na obznožju Sierra in Coast Range gorovja. Nekateri gozdni velikani so nad 200 čevljev visoki. Največje drevo v Kaliforniji meri 325 čevljev višine; njegovo deblo ima pa 45 čevljev v obsegu; drugo, tudi tako orjaško drevo meri 315 'evljev visoko in je 61 čevljev debelo. Naravni most iz kamna se nahaja v Rockbridge okraju v Virginiji; njegov obok meri 60 čevljev; globočina 200 čevljev, prehod (krona) pa 40 čevljev. Čez ta most vodi široka državna cesta. -Yosemite dolina tvori kleč (gorska soteska) v zapadnem obronku Sierra Nevada gorovja v sredi Kalivornije, kakih 140 milj iztočno oddaljeno od mosta San Francisco. Ta dolina je tako krasna, romatična in polna naravnih čudov, da jo je nemogoče drugače opisati, če si človek iste sam ne ogleda. VSAKDANJE DELO. Vsakdanje delo je za moža najboljši prijatelj. Isto oblači in hrani njegovo družino; plačuje stanovanje in ga izobražuje. Najmanjše, kar za-moremo do dela storiti je to, da ga ljubimo; delu moramo biti hvaležni. Podobuo je malemu vrtu, na katerem poganjajo cvetke ljubezni. Nekoč bo ta vrt obrodil obilen sad, vrtnarju v radosti in veselje. Če vprašate tega, ali o-nega uspešnega možaukako je mpredoval, vam bo odgovoril da vsled tega, ker je ljubil svoje vsakdanje delo in, ga še ljubi. Delu je posveča val vse -voje moči, misli in eneržijo. Ko gre na delo, govori o delu, tako da je vedno zamišljen v delo. Tako naj bi ravnal v-sakdo, če hoče to doseči kar želi. (Senator Arthur Capper) Op. stavca. — Pač. lepe be-ede g. senatorja: — samo če je delo tudi pošteno plačano! SLOVENSKI RADIO KONCERT. Iz Clevelanda Ohio se poroča: V sredo, dne 14. januarja ob 8:30 zvečer je m?3ada in dobro znana piaiiistinja, Miss Jean-ette Perdan zopet priredila radio koncert, ki se je razpošiljal iz postaje WHK. Miss Perdan je gospodična stara šele 17 let, pa se kljub svoji mladosti živahno zanima, da Slovenci tudi napredujemo na "radio" polju, ki je zadnje čase postal talko priljubljen v Ameriki. Pomniti je treba, da je njena zasluga, da se je razširila slovenska pesem po širni Ameriki in izven mej Zje-dinjenih držav. Pa treba je o-meniti tudi ostale sodelovalce. Slov Katol. pevsko društvo 44Lira' je poslala omenjeni večer osem pevcev odličnjakov na radio postajo ki so zapeli krasno "Jadransko morje." prestavljeno v angleščino od Mr. Ivan Zormana. Temu je sledil mešan oktet "Pod oknom" v angleščini; naša navdušena pevca Messrs. Louis in Frank Švigel sta zapela v angleščini "Mornar". V slovenščini se je pelo v mešanem seks tetu "Atlantski Odmevi"; ena najboljših slovenskih pevk pa, Miss Anne Petrovčič je očarala ljubitelje glasbe z pesnico 44 Pasti rica". Objednem je Miss. Petrovčič v družbi z Mrs. Kastelic zapeli 44 Na tujih tleh", v angleščini. Neutrudna koncertna prirediteljica, Miss Perdan je proizvajala "Minuet Antique" delo Pade-rewskega;poleg tega pa še nekaj drugih glasbenih točk. Hvaležni moramo biti Cleve-landčanom, ki se trudijo za priznanje slovenske pesmi med najširšim ameriškim občinstvom. Ali bi se ne zamoglo prirediti slične koncerte še po drugih večjih slovenskih naselbinah? POZOR LASTNIKI FARM! Če imate morda svojo farmo na prodaj pišite meni. Na-znfanite mi podrobnosti in zadajo ceno. John J. Black. Chippewa Falls, Wis. — ,i..i»sil« > K b. K. Ji&DNUTfo 2l. FEBRUARJA 1923. S. K. Jednota ■SHinBBI n.unoTlj«u t Jolietn, IU dne 2. april. 1894 Inkorponran. . Mietu rr avvl iib 1 Uinoia, dne 12. januarja, 1898 JOLIET' 111 Teltfon lo» SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%. Ud ustanovitve do 1. januarja 1. 1923 znaša skupna izplačana podpora $2,149,432.00. glavni uradniki. A^i'- w5ephT SiUr' 607 N- Hickory St. Joliet, 111. ^ TMatt ,Jerman> 332 Mch,«an Pueblo, Colo Vpodpredsedn.k: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. PitUburgh. Pa. Gl tm tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet IU »nikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet 111 ' jnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet 111 vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—lOth St., Waukegan, II! >«< zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St. N. S. Pittsburgh. Pa. NADZORNI ODBOR: >peka. st. 26 Tenth St., North Chicago. 111 Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. 'ich, 1081 Addison Road, Cleveland, Ohio. *\ 817 tast "C" St., Pueblo, Colo lanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet, 111 w . Ji, POROTNI QDBOR Martin Ttfalc, 1201 Hickory St, Joliet IU. Frank Tr<*npush, 42—48th St., Pittsburgh Pa John Wuktfiinieh, 5031 W. 23. Plače Cicero, 111 PRAVNI ODBOR: Joseph Rus* 6517 Bonna. Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kom pire, 9206 Commercial Ave., So. Chicago 111 John Dečmaft, Box 529, Forest City Pa KLEDNIK "GLASILA K. S. K JEDNOTE" N. Chicago St, Joliet. IU. Telefon 1048 JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompar^ 9206 Commercial Ave, So. Chicago, IU. Vsa pisma ^ denarne /adeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na javnega tajnika VOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St. Joliet, IU., dopise društvene vesti, r\zna naznanila, oglase m naročnino pa na "GLASILO" K. S K IEDNOTE.\1004 N Chicago St, Joliet. I1L Ruhrsko ozemlje. Odkar so pohlepni Francozi zasedli ruhrsko fctlino na Nemškem, je postalVRuhr znan po celem širnem sV^tu. Vzrok te okupacije je pripisovati dejstvu, ker Nemci ni&o Francozom pravočasno plačali predpisano vojne odškodnine vsled tega, ker je ne morejo. Kaj vse bo prinesla okupacija Ruhra, še danes ne vemo; sodimo pa lahko, da nič dobrega. — Kakor je 1. 1914 povzročil sarajevski umor zadnjo svetovno vojno; tako 9e zopet sedaj lahko vname velika vojna vihra vsled Ruhra. Pohlepni Francozi so dobro z. ali kje jih čevelj žuli; zato so zasedli največje industrijsko središče na Nemškem (Ruhrsko dolino). Kako je baš ondi industrija razvita, bomo v nastopnih vrstah opisali. Ruhrska kotlina je dobila svoje ime po reki Ruhr, ki izvira na P*ruskem; od mesta Hagen iztočno od ruhrskega ozemljaJ do Ruhrorta na zapa-dni strani deli ta reka ruhrski bazin v dva dela; 15 milj na severni in 14 milj na južni strani; od Hagena pa Ruhrorta, kjer se označena reka izteka v Ren, znaša dolžina okrog 50 milj. Skupna površina ru-hrske kotline znaša 1234 štir-jaških milj. Da si predočimo bolj vidno sliko te kotline, si predstavljajmo slučaj, če bi sovražno vojaštvo zasedlo vse industrijsko ozemlje okrog Pittsburgha, Pa., v razdalji, ali površini državice Rhode Island. V tem slučaju bi bile okupirane vse velike jeklar-ne, premogovniki in k okove peči od Connelsville, do Uni-ontown, Waynesburg, "VVashin-gtona in Allegheny; vpoštevši Pittsburgh, Mo Keesport, Braddock, Monongahela in Ilomestead. O veliki važnosti Ruhra se je še lansko leto francoski senator Lucien Hubert sledeoe izrazil: "Ruhr je v resnici pravo središče človeškega delovanja; jaz ga smatram za nekaj skrivnega in silnega. Ves razvit del Ruhra meri približno 3200 štirjaških kilometrov, to je ko-mai za polovico enega izmed "aših departmentov (okrajev). V Ruhru se nahaja deset mest z nad 200,000 prebivalci, pet pa celo nad 500,000. Na ru-hrskem ozemlju prebiva o-kroer 4 milijone stanovalcev. mo«tu Dulsburg in Ru-fc-^rf ob Rf»ni je na leto več prometa, kot v vseh naših francoskih pristaniščih skupaj. O/značeno industrijsko središče (Ruhr) po velikosti podobno samo polovici našega departmenta, ima vsak dan v prometu 21,000 desettonskih tovornih vozov, med tem ko jih vsa naša Iztočna francoska železnica ne rabi več kot 10,-000. Leta 1921 se je iz Ruhra izvozilo en sam dan 166,000 ton raznega blaga; naše železnice pa komaj polovico toliko. Leta 1916. se je v Ruhru produ-ciralo en tam mesec toliko ko-ka, kot pri nas na Francoskem celo leto." To je sodba Francoza o velikanski industriji v ruhrski kotlini. — Zdaj pa poslušajmo še nemškega premogovnega izvedenca Shultza, ki je pisal 11. jan. t. 1. v nekem newvorškem listu sledeče: "Ruhrsko ozemlje ima še za 54 bilijonov ton premoga; od tega je mogoče izkopati 11 bilijonov samo 700 na globoko; 18,300,000,000 ton od 700— 1000 metrov globoko in 25 bilijonov ton od 1000 do 1500 m. globoko. Poleg teh ogromnih skladov finega trdega premoga, so nahaja v Ruhru še nad 4 bilijone ton lignita, ali ruja-vega (mehkega) premoga. — Z drugimi begfedami jaz trdim, da je ruhrska kotlina glede produkcije premoga, jekla in železa najbogatejši kraj na svetu. Ni torej čuda, da Ruhr glede produkcije jekla strojev in raznega želetnega orodja prekaša tudi vsa« druga industrijska mesta Nemčije; ondi so tudi velikanske predilne-ce in tvcmice soli. Pted voj-.no je v Ruhr« obratovalo samo 40 odstotk. premogovnikov; pa se je na leto produci-ralo 90,000,000 ton premoga in za 40 odst več železa kot v okolici Pittsburgha, Pa. Središče železne obrti v Ruhru tvori mesto Essen ob Ru~ hri, kjer sio največje tvor niče orožja in tofcov na celem svetu, last Kruppove družbo. L. ,1850. je štelo mesto Essen samo 10,000 prebivalcev; 1. 1914 pa že nad 1,000.000; od teh je bilo zaposlenih v Kruppovih tovarnah 80,000 delavcev; za časa vojne je delalo noč in dan v vseh tovarnah Essena in o-kolice nad 1,000,000 oseb. . Istotako je■■znano industrijsko mesto Dortmund z 300,000 prebivalstva in z 899 železoli-varnami; tudi v Hagenu so velike jeklarne in predilnice; dalje v Hamrau in Bielefeldu: t vernice soli se nalia- jo v Trum. " Iz tega lahko razvidimo, od kjo so Nemci tekom minule vojne dobivrdi toliko topov, streliva in orožja; pošiljali so celo vojni materijal svoji zaveznici Avstriji. Kako hitro je naraščalo pre bivalstvo Ruhra nam kaže zgodovina zadnjih 70 let. Sprva je živelo ondi na.l štirjaški milji samo 800 jprebivalcev, dandanes pa 1800; Ruhrsko o-zemlje je torej danes najbolj obljudeno v celi Evropi. — Ko je 1.1880 nastala v zapadni Evropi velika finančna kriza, so istočasno trije magnati spravili pod svojo kontrolo ves premog in železo ruhrskega o-kraja, to so bili Thyssen, Ha-uiel in Kirdoff; navedenci so se tedaj združili z železniškim magnatom Hugo Stinnesom, ki je ustanovil v Bochumu svoj glavni urad. Pod njegovim nadzorstvom je bilo ustanovljenih še številno drugih družb in korporacij v 13 kon-sorcijih z bančnimi zavodi v red. Vsi ti industrijski mogotci z drugimi vred so tvorili takozvani "kartel",. ali sindikat, ki je imel vso industrijo Nemčije, tak(fc tudi v Ruhru v svojih rokah. V Ruhru je bi-o 887 raznih družb, ki so imele investirane glavnice nad 900 milijonov dolarjev; vse te Irutžbe so se pretvorile v 13 /ečjih konzorcijev. Na čelu tih so: Hugo Stinnes, Krupp, Haniel, Kloeckner, Lotherin-Ifoesch, Mannesman, ;er, Mansfkld, Phoenix, Roeclr-ing, Stumm, Thy.ssen in druž-oa "Rheinisehe Stahlwerke". V teh tovarnah in premogovnikih dela 1,00t),000 delavcev; .15,000 preddelavcev in ),000 inženirjev. Premoga je ruhrskih podzemeljskih skla-lih že toliko, da ga lahko skop-jr jo še nadaljnih 764 let vsa-vo leto po 100 milijonov ton; aj se je ondi samo 1. 1913 pro-luciralo 113 milijonov ton tr-lega premoga; količina jekle zanesljive in, formacije, a razume se, da gleda skozi italijanska očala. Iz obširnega dela hočemo navesti nekoliko misli, ki so za nas zanimive 'saj zato, ker nam odkrivajo, kako o nas isiodijo naši sosedje. Jugoslovani radi poudarjajo ugodilo zemljepisno lego Jugoslavije. Randi pa večkrat ponavlja, da Jugoslavija ne tvori ugodne zemljepisne celote, da ni tako geografično zaokrožena, kakor n. pr. Italija, Francija, Španija. Sedanje jugoslovansko ozemlje po njegovi sodbi ni ugodno za samostojno državo, ampak je bolj levtralno ozemlje; zato še nikoli ni tvorilo trajne države, impak je bolj kakor kaka dru-a pokrajina menjalo gospo-iarje in narode. Sedanja Ju ;cslavija ni nastala po naravnem in zgodovii;«kem razvoju, JiarveS je umetna tvorba pariške konference. Jugoslaviji ^lanjka enoten geografičen o-kvir; podobna je razlomljivi pahljači. Oe se ta plemena še enkrat razkrope, bodo ostala razkropljena na veke. Jugoslavija nosi na nogah verige zgodovinskih posledic osnovne zemljepisne neugodnosti, ki liki tuberkuloza slabi državi organizem, da vsled tega trajno boleha. (Str. 9, 10, 503— 509.) Enotna državna vez je narodna zavest in mržnja do vi eh sosednjih držav (509). Prijatelj misli, da bi se Jugoslavija mogla konsolidirati šele po stoletnem mirnem razvoju; zato potrebuje miru, vojaka bi bila nevarna za obstanek. A jirav tako se mora tudi Italija ogibati oboroženega konflikta z Jugoslavijo bi bila velika napaka, ki se ne bi dala poravnati v slučaju zmage, ker Italija ne bi mogla dobiti vojne odškodnine (531). Glavna tendenca knjige je prijateljski sporazum med Italijo ih produktov je pa 1. 1918 ' in Jugoslavijo, ki je obema dr- našala nad 10,000.000 ton. V tevilnih krajih Ruhra je dan-lanes zaposlenih ogrog 500,000 premogarjev, med katere spala tudi več tisoč naših rojakov Slovencev. Naši Slovenci ži-ijo v Oberhausen, Hambern, Sssen, Bner, Gelsenkirchen, IRoeklinighauisien, Bochum, 3ortmundu in drugih. — Ti laši rojaki so v resnici omilo-anja vredni, kar se tiče njih igodovine. Sprva so spadali k hI Avstrijo, potem pod Nem-*ijo (kajzerja), zatem pod lemško republiko in sedaj bo-lo pa morda spadali pod Francijo? talijanska knjiga o Jugoslaviji. (O. Randi: La Jugoslavia. Napoli 1922. Str. 582.) Pred seboj imamo največjo inozemsko knjigo o Jugoslaviji; knjiga obsega 582 strani. Spisal jo je O. Raindi, Italijan iz jugoslovanskega narodnega ozemlja. Pisatelj dobro zna srbohrvaški jezik. Knjiga i-ma m men, da Italijane objektivno informira o jugoslovanskih razmerah; namenjena je posebno politikom, časnikarjem in trgovcem. Tako obzirna in skrbno sestavljena knjiga bo brez dvoma mnogo vplivala na italijanske politike in na italijansko javnost. Zato je gotovo vredna naše pozornosti. Pisatelj je zbral o naši državi veliko gradiva iz prvih virov, predvsem iz jugoslovanskih knjig in časopisov. Podaja zemljepisni, zgodovinski in politični pregled; opisuje naše gospodarske razmere, finance, upravo, versko razmere, vojsko, mornarico, zunanjo politiko, jadransko v-prašanje, posebno se ozira na naš*1 odnošaje do Italije. Pisatelj skuša biti objektiven, rad bi podal svojim rojakom žavama edino koristen in potreben. Pisatelj slavi italijanske zasluge za jugoslovan sko kulturno in politično prerojenje in predstavlja Italijo kot osvobo-uiteljico Jugoslovanov. Obžaluje pa, da so Jugoslovani akoj yo osvoboditvi obrnili svoje orožje proti Italiji. I-ialijansko politiko opravičuje s tom, da je Italija morala čuvati svoje narodne koristi in skrbeti za. zemljepisno ugodno mejo. J^odjannljeni Slovani naj priznavajo zemljepisno nujnost; ^Italija bo pa priznavala njihovo narodnost. (Str. 470.) Slovani se sklicujejo na statistiko, Italijani pa na kulturo in na stare tradicije ob jadralskem morju (471). Trst bo v Italiji životaril, v Jugoslaviji bi pa propadel; podobno bi bilo z Reko (!). K Trstu gravitira.le majhen del Jugoslavije. Za notranjo konsolidacijo Jugoslavije je ugodno, da se gravitacija Ljubljane obrne k Zagrebu in Belgra-du. Posest Trsta bi bila za Jugoslavijo nevarna, ker bi povzročila njevarnost od strani Italije in Nemčije (str. 472— 475). Sedaj pa je sovraštvo proti Italiji glavna vez Slovencev in Hrvatov s Srbi (473). Priznava, da so Italijani s svojimi zahtevami ob jadranski obali zabodli oster trn v jugoslovansko ozemlje, a Jugoslovani naj potrpe in, naj pomislijo, da ima Italija še večje rane: Malto., Korziko i. dr. (475). Mimogrede priznava, da je Reko pridobil d'Annun-zio ip obžaluje, da ni pridobil še več (dalmatinskega) ozemlja. Rapalteka pogodba je delo spretne italijariske jk>litike in razsodnosti "srbskih politikov" (470), a drugod pisatelj nonovro piše o nesposobnosti srbski diplomaciji, o impulzrv-nem in nerazsodnem slovans- kem temperamentu, o domišljavem in sanjavem jugoslovanskem zna!čaj:i. ter o jugoslovanski megalomaniji. Z nekako vznemirjenostjo priznava, da so z Italijo samo skrajni srbski šovinisti, ker u-pajo, da jim bo Italija pomagala krotiti Slovence in Hrva-.te ter da bo sodelovala pri u-stvaritvi velike Srbije. "To je bridka resnica, ki je ne more ovreoi noben diplomatski eufe-nizem" — vzklika pisatelj Jetr. 488). Srbi v raznih političnih potezah razodevajo, da rie verujejo v bodočnost Jugoslavije, marveč pripravljajo veliko Srbijo (502). Zunanja politika Jugoslavije je bolj srbska nego jugoslovanska in skrbi predvsem za varnost ma-cedonske in črnogorske meje (483). Razvoj Jugoslavije je mogoč v dveh smereh: pridružitev Bolgarije ali pa okrnitev v veliko Srbijo. Prva možnost se mu zdi verjetna; Srbi jo nehote jako pospešujejo neprestano in neprevidno notranjo politiko, s katero odbija jo Hrvate in Slovence (505— 507). A tako povečana Jugoslavija bi zbudila nove ne varnosti od zunaj in bi bila kratkotrajna (!). O notranji jugoslovanski politiki sodi neugodno. Cen-ralistična ustava se mu ne idi srečna. Trdi, da so zreli in praktični jugoslovanski politiki proti centralizmu; za centralizem pa so šovinisti, mladi idealisti in< srbski nacionalisti (46). Srbija hoče biti nekaka Prusija, a manjka ji inteligence. Srbska politika napram Hrvatom se mu zdi nespametna. Federativna Jugoslavija bi bila bolj elastična in bolj trdna (505). Dasi sodi o Jugoslaviji precej neugodno, vendar večkrat kaže, da se je nekoliko boji. Boji se jugoslovanske armade, ooji se pretesne zveze z ostalimi Slovani, boji se pretesne zveze s Francijo in govori o "fa aeoskem strupu", ki ovira sporazum med Jugoslavijo in Italijo (523). Vztrajno zagovarja, da je potreben sporazum med Italijo in Jugoslavijo; opisuje, kako bi bilo prija teljsko razmerje v ekonomskem in političnem oziru koristno za obe strani. Obžaluje jugoslovansko nezaupljivost apram Italiji. Priporoča zgled Dubrovnika, ki je nekdaj tako cvetel, ker se je ogibal konflikta z Benečijo. Problem obstanka Jugoslavije jr "problem politične skromnosti" (522). To so nekatere misli iz zanimivega obširnega dela. Pisatelj je o mnogih naših stva reh dobro informiran, a seveda je v knjigi tudi mnogo netočnosti. Knjiga je vredna našega zanimanja. Dobro je da vemo, kako o nas sodijo naši sosedi. Knjigo je izdal rimski "Institut za vzhodno Evropo", ki pa kot nepolitična organizacija odklanja od-govorrost za pisateljeve politi-•ne nazore. F. G. Igra: "Prisegam." Vstopnina za ta večer 50c za odrasle; za otroke 15c. i V nedeljo popoldne dile 25. febr. ob 3. uri: Predavanje Dr. S. Zamjena. Deklamacija, petje in igra ''Prisegam." Vstopnina 50c za odrasle, o-troci l5c. V nedeljo, dne 25. febr. zvečer ob pol 8. uri v novi slovenski šolski dvorani: "Bunco party", tombola in žive slike. Vstopnina samo 25c. Na to dobrodelno prireditev uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke iz Chicaga ter bližnje okolice. Posetite nas v o-bilnem številu ker je čisti dobiček namenjen v tako plemenito svrho. Chikaške rodoljubkinje. VABILO k veliki DOBRODELNI PRIREDITVI v korist osirotele mladine na Slovenskem, katero prirede 3hikaške Slovenke v 3oboto, dne 24. febr. zvečer ot 8. uri in v nedeljo dne 25. febr. popoldne ob 3. uri in zvečer ob pol. 8. uri v slovenski cerkveni dvorani s sodelovanjem Pevskega društva "Adrija", slovenskih diletantskih igralk in več solistov ter solistinj. V soboto zvečer, dne 24. febr. ob pol 8. uri zvečer: Predavanje Dr. Srečko Zam jena :"Izza težkih dni." Deklamacija: "Sirotam" ČLANEK IV. I Kaj matere ne smejo storiti. Ne hranite otroka preveč al prevečkrat Ne stavite otroka spat zvečer ako ii dobil dovolj hrane. Ne de\ajte otroka spat z večer ako ;e ni dovolj očistil po dnevu. ' Ne dovoljite otroku sesati prazne teklenice ali drugih stvari, ki so narejene zato. Ne dajajte otroku nobenih zdravi! iko se niste prej posvetovali z zdrav-•tkom. Ne dajajte otroku čaja, kave ali al-»oholčnih pijač. Ne dajajte otroku čokolade, "cu-'^rčkov" itd. Ne dajajte otroku težke hrane dok-er ni leto dni star in še potem samo po malo in take, ki sj lahko prebavi. Ne hranite pri pitni vodi; dovolj jde pomaga držati čre\a čista. Ne pihajte z ustmi na vročo hrano, temveč jo pustite ohladiti. Ne pripravljajte več kot za enkrat irane. Najboljše in najzdravejše je, iko se vsakikrat sveže pripravi. Ne rabite nobenih gumijevih pri-rav za steklenice izven pravega iz ekarne. Ne puščajte otroka samega s stek- enico. Ne dovolite vašim uslužbencem ali Irugim, čistiti oprave in posode za o-.ročjo hrano; ako le mogoče stor.te to sami. Ne pozabite tedensko tehtati oiroka Ne dovolite otroku jesti iz steklenice več kot dvajset minut. Ne dovolite otroku spati s "cucelj-nom v ustih. Ne igrajte se z otrokom takoj po ,edi. Pustite ga mirno v zibeli. Ne dovolite otroku, da se igra z jedili; ga zabavati ali moliti kadar vživa hrano. Ne dovolite mu jesti izven ob določenem času. Ne dovolite, da požira jed prehitro. Dovolj časa naj ima premljeti hrano pravilno predno jo požre. Ne zanemarite^ otrokoyih zob. To e zelo važno, dati bi se moralo velijo pozornosti. Ne silite otroka jesti. Ako noče esti ob določenem času se o tem posvetuje z zdravnikom. Že več let je tisoče Slovenskih ma-er gojilo ^voje otroke z Bordens Eaglc mlekom. Storile so to ker jim e bilo Eagle mleko priporočano po >rijateljih in ker so iznašle, da je zelo adovoljivo. Na nesrečo pa je še veko število Slovenskih mater, ki niso >ile še nikdar poučene o koristih in ispehih te hrane. Eagle mleko je najboljše in najčistejše sladko čisto nleko in čisti s!a, zadnji sedež v drugi vrsti na desno. Centrum in levico so zasedli klerikalci, komunisti in Zarja-ni, ki so imeli v gumbnicah rdeče nageljčke. Točno ob 11. uri je obč. svet. Anton Likozar (JDS) kot starostni predsednik otvoril sejo občinskega sveta, pozdravil v-se navzoče, ugotovil sklepčnost in predstavil zastopnika pokrajinske uprave, vlad .svet. Leona Grasellija. Overova tel jem je imenoval obč. svet. Mihevca in;- Bonača, skrutjna torjem pa obč. svet. Pirca in Kavčiča. Prit čitanju imeu občinskih svetnikov se je komunist Leban oglasil z vzklikom "Hier!", kar pa je ostalo skoro neopaženo. Navzočih je bilo 46 občinskih svetovalcev svojo odsotnost so o-pravičili: Makuc, Adamič in dr. Kušelj. Sledila je takoj volitev župana. Dr. Peric zopet župan. Oddanih je bilo 46 glasov, odkaterih je prejel dr. Ljude-vit Perič 33,13 (demokratskih, nar. soc. in nar.) pa je bilo praznih Ker je dobil dr. Perič nad polovico glasov, je bil s tem izvoljen za župana. "Zveza delovnega ljudstva" je pozdravila izvolitev s ploskanjem in Živio - klici. Novi župan dr. Perič izjavi, da sprejme izvolitev, nakar je izvajal: "Sodrugi, občinski svetniki in ostali gospodje ob činski evetniki! Da reigira na nasilje in zakoniolomstvo, je ljubljansko delovno ljudstvo 13.dec. 1922 obsodilo kršitev ob činske saipouprave. in zakono-lomstvo. * Dne 28. maja 1922. sem prejel od pokrajinske u-prave sklep, da je občinski svet razpuščen m že naslednjega dne sem moral županske posle prepustiti vladnemu komisarju. 3. decembra je 4000 ljudi odgovorilo na to nasilje. Pokrajinska uprava in vlada bi morala vedeti, da je za dobro upravo potrebna stabilnost in kontinuiteta in da se sklepi in načrti, ki jih je izvršil prejšnji občinski svet, dajo izvesti samo tedaj, ako ta deluje naprej in sam apelira sklepe in načrte. Pokrajinska uprava je to dobro vedela, kljub temu pa je oškodovala občino za milijone in milijone. Naloga novega občinskega sveta bo, da s skromnimi sredstvi reši najnujnejše potrebščine. Delo bo težko, vendar pa sem prepričan, da je iskrene volje in zmožnosti dovolj da bomo kos težavnim nalogam. Zahvaljujem se Vam za izvolitev in prosim Vašega sodelovanja!" Podžupan klerikalec dr. Stanovnik. Obč. svet. Likozar je odredil takoj nato volitev podžupana. Oddanih je bilo 46 glasov; 31 za obč. svet. dr. Stanovska (SLS), ki je bil & tem izvoljen, 15 pa je bilo praznih (opozicija ter obč. svet. Ojfrin in Stanovnik). Dr. StanOv-nik izjavi da sprejme izvolitev. (Ploskanje pri klerikalcih.) S tem je bil dnevni red prve izredne seje dne 3. decembra izvoljenega občinskega sveta, v katerem imajo narodne stranke 13. klerikalno-ko-munistiena večina pa 35 glasov, izčrpan in je obč. svet. Li kožar s prošnjo, naj pokrajinama uprava ižposlujc potrdi tev novega župana, zaključil sejo. Zdaj pa je vprašanje, če bo izvolitev potrdil še Belgrad. Srtna kosa. V Slov. Bist rici je umrla 88-letna posestni-ea im gostilničarka Ana Krivec. — V Mariboru je umrla ga. Barbara Pohar. — V Ilirski Bistrici je umrla Terezija Tomšič, mati odvetnika dr. Josipa Tomšiča, daleč naokrog mana blaga žena. — V Stev-u v Avstriji je umrl dr. An-011 Pilshofer, ki je bil*svoj •as politični uradnik na Kra-.jskem in, je vžival splošno pri-jubljenost. R. I. P.! Smrtna nesreča v Grosup j ah. Delavec Ivan Perne, ki •a je pri raztovorenju na gro-upljskem kolodvoru povalja! •od vina, je kljub takojšnji dravniški pomoči umrl. V Zgornji Pohanci pri Bre icah je posestnikov sin .lartin Petan udaril svojega • tarejšega brata Franceta s pi tolo tako močno po glavi, df. iu je prcbil_ lobanjo do mož an. Poškodovani brat ji >ar dni nato izdihnil v bre-iški bolnici. Maitijia pa so .e vtaknili pod ključ in bo za vojo čudno bratovsko ljube zen dajal težak odgovor. V Žerovnici se je ustreli; aa svojem posestvu 24. jan. radovljiški nadpoštar Ivo Svetina. Krogla mu je prebila čelo in izstopila na vrhu gla ve. Vzrok samomora so ne srečne rodbinske razmere. Nje govo stanje je brezupno Ima ženo in 6 otrok. Suhor pri Metliki. V vasi Male Lašče, št. 2, jt jmrl 10. jan. 54-letni Jožef Ko '•evar, posestnik, mlinar in cerkveni ključar podružnicc sv. Marka v Bušinji vasi. U leležil se je zadnje svetovni .*ojne, kjer si je nakopal hudo laduho, ki ga je zelo mučila Bil je priden gospodar in de )er, vesten; oče svojim otro 'com in mož globokega verske *a mišljenja. N. v m. p.! Požar v Olševku. V Olšev :u pri Kranju je izbruhnil 21 an. v drvarnici posestnika A ojzija Logarja požar, ki se j< vsled močnega vetra hitro ši ril. Uničilje pet hiš in pel gospodarskih poslopij. Oško lovani so: Frao.c Rozman, Miha Sajovic, Miha Stempihar. [vana Sajovic in Alojzij Lo *ar. Gasilska druištva iz Predvora, Luž in Stražišča sr orihitela na pomoč. Skoda ie ceni na dva milijona kron. Silen sneg na Zg. Štajer skem. Na Zg. Štajerskem je toliko snega, da so nekatere vasi ostale popolnoma odreza ne od ostalega sveta. Po dolinah je sneg do 2 metra, po hribih pa 3 metre nadebelo. V Domžalah se je tovarnar gospod Obervvalder porodil z gdč. Heleno Cerar. Pesnik Josip Stritar se preseli v domovino in bo stalno bival v Rogaški Slatini. Med Savo in Krko. Po dolgem času sem zopet obiskal svojega prijatelja v Cerkljah pri Brežicah. Z brežkega Jcolodvora jo mahnem preko Brežic v Krško vas. Ta pot je že tako slaba, da bi Bre-žičanom nujno priporočal, da kupijo zapuščeni Žičkarjev brod v Cerkljah (kjer imajo zdaj nov most). — V Krški vasi zvem žalostno novico, da so pred tedni otroci povzročili požar, ki je pos. I. Duhanču in Janezu Piltnvarju-Valentetu prizadel veliko škode. Najbližjih cerkljanskih gasilcev ni bilo zraven, zato so sklenili Krškovaščani, da ustanove lastno gasilno društvo. Prav i-majo! Nabrana je že lepa svota v ta namen. Hudomušno jc rekel star možakar: Cer-kljanci raj dajo svoje gasilno orodje v Krško vas, a sami naj si vrežejo brizgalke iz bezga, ki bujno raste okrog cerkljanskega ^gasilnega doma. — V Cerkljah zvem, da se je poročil France Račič z Baznikovo Tončko iz Vol. Mraševega. Mlademu paru obilo sreče iz nebes! — Dne 11. januarja so pa spremili k večnemu počitku Maticovega strica, Franca Ma-rinška. Ranjki je bil oče Antona Marinška, uradnika I. Ij. d. k. d. Naj v miru počiva! — Generalni izšeljeniški ko-misarijat kraljevine SHS v Zagrebu objavlja: Precejš-lje število naših državljanov, ki se hočejo izseliti v Južno Ameriko, potuje preko Trsta, kjer si nameravajo preskrbeti pri konzulatih dotičnih držav potrebne vizume. Večinoma odpotujejo iz svojega kraja preden so si preskrbeli uve-renja, ki jih zahtevajo dotičiii konzulati za izdaVanje vizumov, ali prihajajo z dokumenti, ki jih zahtevajo konzulati Severne Amerike za odpotej ranje v Severno Ameriko, nimajo pa onih dokumentov, ki so potrebni- za potovanje v Južno Ameriko. Naša delegacija v Trstu vsled tega večkrat prihaja v neugoden polo-žaj, ker mora zadržavati naši državljane več dni ali celo več tednov, da dobi odgovor o ! pristojnih oblasti glede osebnih podatkov izseljenca. Po-lea. rednega potoega lista se ahteva od onih, ki potujejo preko Buencs Airesa ali Mon evidea v Južno Ameriko, nastopno: 1. potrdilo, da dotična >seba ni bila kaznovana; 2. zdravniško spričevalo, da je dotična oseba zdrava in da ni mela preje nikakih bolezni. — To spričevalo mora biti potrjeno od pristojne občine; 3. po-. idilo občine, da je dotična o-ieba sposobna izvrševati »svoj poklic. Izšeljeiiici morajo ta potrdila, prevedena na italijansko ali francosko, prinesti \?eboj, da jim ne bo treba plakati visokih stroškov za prerod in za legitimacijo pri naši lelegaciji. Izseljenci v Juž-.10 Ameriko ©e opozarjajo na a imvodila. Zartopnik sovjetske vlade. KoieškoV je dospel te dni v Belgrad, da uredi vprašanje povratka naših državljanov, ki so šč v Rusiji in onih emigrantov iz Rusije, ki sc žele vrniti v domovino. LUCKY TRIKE XIGARETTE, Najboljše Cigarete Tistim, ki se hočejo izseliti. Generalni Izšel jeniški komisa-rijat v Zagrebu objavlja: Glasom uradnega poročila je kvota za Izseljevanje'v Združene države izčrpljena. Vsled tega eo do 1. julija t. 1. v nobe-i:iem slučaju ne bo izdala odobritev za izselitev v Združene^ države in se tudi ne bodo sprejemale prošnje za izstavitev potnih listov za Ameriko, Fara pri Kostelu. Na novega lata dan nam je g. kanonik dr. Kimovec blagoslovil dva nova jeklena zvonova. Grmenje topičev je naznanjalo naše veselje bratom Hrvatom onkraj narasle Kolpe, ki se niso mogli udeležiti naše slovesnosti. Sedaj ko je stari zvon dobil nova tovariša, morajo pa tudi orgije dobiti piščali, ki jih je ugrabila vojska, da bodo ob nedeljah polno donele. SEMENA V zalogi imam najbojša poljska, vrtna in cvetliča semena. Semena pošiljam poštnine prosto. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR Box 772, City Hali Sta. New York, N. Y. ter iV3pfcmočni. Prvotna cena teh čevljev je bila $6.00; ker smo jih pa kupili v toliki množini jih prodajemo posameznikom po $2.95. Pošljite nam natančno številko čevljev; plačali jih boste, ko jih pismonoša Vam v hišo prinese, ali nam pošljite Money Order. Čb Vam ne bodo čevlji po volji, Vam na zahtevo dpnar povrnemo. Pišite na: National Bay State Shoe Company, 2S6 Broadway, New York, N. Y. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cen j. občinstvu v Jolietu in »kolici naznanjava, da sva od prla novo trgovino z grocerijo, ter z vsem, v lo vrsto spauajo-čim blagom. Prodajava bla-$0 po najnižjih cenah. Po-trežba točna. Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik Gor. Hickory & Marble St. Telefon 4555 Joliet, HI. RAZPRODAJA ČEVLJEV. Mi smo kupili 122,000 parov U. S. vojaških Munson čevljev, velikost št, 5V2 do 12; to je bila vsa zaloga nekega velikega pogodbenika, ki je oskrboval našo vlado z vojaškimi čevlji. Mi garantiramo, da so ti ■evlji iz 100% usnja in zelo trpežni. Barve so: črne in ru-jave (tan) z visokim jezikom KJE JE? moj bratranec Frank Grom, star 56 let; pogreša se že tri leta; dotičiijik je član društva sv. Janeza Evang., št. 65, K. S. K. J. Milwaukee, "VVis. Leta 1920 mi je še pisal v januarju. Iz Mihvaukee se je podal v Hibbing, Minn., pozneje pa na Ely, Minn. Kdor mi prvi naznani njegov sedanji naslov, dobi $5.00 nagrade. Rev. J. Cherne, 820 New Jersey Ave. Shetoygan, Wis. teh 7,856,220 steklenic Trmer-ievega Grenkega Vini drugo na drugo,bi stale 7,8^6,2*20 čevljev visoko, torej 270 krat višje kot je visoka najvišja gora na svetu, Gavrizankar ,v Himalaji, Azija (29,002 čevlja), oziroma 387 krat višje kot je visoka najvišja gora v Združenih i državah, Mount McKinlev v/ Alaski (20,300 čevljev). To-/ da eno stcklenico lahko doscv žete, kajti vsa«k lekarnar a/t prodajalec zdravil ima Trincf-jevo Grenko Vino v zalogi. Če ga no morete dobiti v bližini, pišite na Joseph fn-ner Companv, Chicago, 1' (Advertisj SVOJI K SVOJIM! Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri. JOHN GERM. Slovenski trgovec. 817 East C. St Pueblo, Colo. SKORAJ OSEM MILIJINOV. Izza začetka izdelovanja pa do 31. decembia 1922 so kupili skoraj osem milijonov (7.806,220) tstcklenic Trinerje-vega Grenkega Vina oni, ki se jim je priljubilo kot izborilo zdravilo v slučajih slabega teka, zaprtja, plinov v želodcu, glavobola, vnervoznosti in splošne pobitosti. Če bi položili teh 7,856,220 steklenic v ravno vrsto, bi se vlekla na razdaljo 1,4H8 milj, .oziroma od Chicaga do E1 Paso proti jugu, ali.od Chicaga do Ogden, Utah, proti zapadu. ali od Chicaga do Kev West ob Mehiškem zalivu. Če bi p<»-tavili "BREZ MLEKA NI M< Napisal C. Houston Gc Izdaintelj volilne ameriške fevije o hranjenjm, "Tre Forecast", /istanovi-telj kuharske šole istega inf na; hranilni ravnatelj. The 1'eo^'s Home Journal. Mleko je poglavitno srdstvo v temelju hrane, na katerem /temelji vsa telrsna rast, moč in zdr/vje. Obenem je velik razvoAiik in brani-lcc. V najbolj idealni h\ prebavljivi obliki, kar jih pozna čl<^ek, preskrbii-je telesu potrebno gor/oto in gradi!-na sredstva — maščobi, Ogljikove hidrate, protein in miii^alne soli. Nobeno človeško i>itje ni nikdar dospelo do zrelosti frez mleka. Sedaj pa velike množfe odraslih zanemarjajo to brezi/merno hranilno moč vsled široko Razširjenega in napačnega naziranja/da v glavnem pripada otrokom. V rcsnici reče/o, mleko je več kot meso; boljše kol kruh. Mleko samo usposoblja otroJta. ne samo, da raste, ampak da se tfidi razvija. Dečka in deklico preskrluje s potrebno gorko-to za ustvaVianje stalne energije. Vsled' tega jo še bolj zmožno ohraniti v odraslem merilo telesnega ravnotežja, ki je potrebno, da ohranja telesni stroj v glaikem in uspešnem teku. Mleko v tej ali oni obliki naj bi postalo dneini del hrane vsakega moškega in genske ter tudi vsakega otroka. Pred triinšestdesetimi leti, predno je Gail Borden zrevolucijoniral dobrote. jti jih daje krava človeški družini, t strokovnjaškim odstranjenjem veli »ga dela vode iz mleka, s sterili-zaci|b in spravljanjem v škatelje vsega bogatega preostanka, so bile velike ovire na poti čistega in zanesljivega mleka za preskrbovanje milijonov IjlNli. ;' Mleko, ki ga izdeluje Borden. pred-rtavlja več-kot pol stoletja ogr*innih ^laporov, da se zagotovi hrano, ki se :'iikdar ne izjalovi. Bordcnovo Evaporirano mleko je čisto mleko z dežele, v katerem je ostala smetana. Vaš grocer plaža nekoliko več za Bordenovo Evapori-r.ino Mleko ker ve. s kako veliko skrbjo je Bordcnovo producirano. Ve, da jc čisto in varno mleko, ki bo popolnoma zadovoljilo vsakega odjemalca. Kupite vrsto, na katero se lahko zanesete. « Ponatisnjeno z dovoljenjem iz 'Fore-casta.' aprila, 1921. Copyright 1920. by C. Houston Goudiss. ODHOD IN PRIHOD. Na pomlad in na poletje se največ potuje Rojaki se vračajo v domovino, hodijo tja na obisk in po opravkih. V stari kraj:—Ako ste Vi med onimi, ki so namenjeni v stari kraj to pomlad, tedaj je v Vašo korist, da potujete 4'skozi " tvrdko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku, ki je znana po svoji točni in solidni postrežbi in katero Vam priporočajo oni številni rojaki, ki so do sedaj skozi njo potovali. Iz starega kraj a:—Po 1. juliju 1.1. bo zopet prišlo 6426 Jugoslovanoh v Ameriko. Ako ste Vi namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, tedaj je najbolje, ako poverite vse posle, ki so s tem v zvezi, tvrdki ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku. Ona Vam bo dalla vse informacije, izdelala potrebne izjave, prodala karto, oziroma poslala denar za k^rto, ter bo nudila Vašemu potniku svojo pomoč ob prihodu v New York. Pošiljanje denarja:^Tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK ima svoje lastne direktne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in je zato v stanu biti rojakom na službo pri pošiljanju denarja. Njene pošiljatve pridejo točno na zadnjo pošto ter so izplačane hitro brez vsakega odbitka. Ne pozabite tega, kadar pošiljate denar v stari kraj. t Z a nadaljna pojasnila se obrnite na j t SLOVENSKO BANKO v ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70—9th Ave. New York, N. Y- 4 leta v ruskem ujetništvu (Piie Josip Grdina, West Park, Ohio.) » (Nadaljevanje.) Potovanje po Donu. Med kozaki. Na paši. Na svojem potovanju po lepem Donu sem videl in doživel marsikaj zanimivega tako, da sem bil kar vesel potovanja po domovini slovečih donskih kozakov. — To si zabil ježi m —, sem si rekel, da vem o priliki povedati, kaj sem ondi doživel. Ko isem romal po cesti čez polja, od vasi do vasi, da doživim kaj nenavadnega, me — v neki kozaški vasi, kjer sem se ustavil neki večer da prenočujem — povabi mlad kozak, gospodar premožnega posestva, da pri njem prenočujem, kar sem seveda tudi storil. Potem me je pričel vabiti, da bi stopil k njemu v službo, ker nujno potrebuje dobrega delavca, Nato mi je pričel praviti, da je pravkar prišlo povelje od kozaškega "atama-na" (poveljiika), da mora takoj drugi dan odriniti k svojemu kozaškemu polku, od tam pa v boj proti boljševikom. Ž njim vred je bilo vpoklicanih tudi dosti drugih kozakov ter njegov brat. . Mrko je gledal pred se mladi mož vidno žalosten nad dogodki, ki|^e vrše po Kusiji; še bolj ga je pa žalostilo to, da > vso je je kaj. — "Pa tako lepa pšenica, in vse je uničeno!" — tarna ženska dalje. — "Kar je, to je," sem ji odvrnil. •— "Jaz nisem mogel drugače ravnati. 300 glav goveje živine na. eno osebo, to je malo preveč! Nato sem jo mahnil po vasi domov. Živina mojega gospodarja je ,bila že vstaji razen ene krave. Nato me gospodinja pokliče k večerji; jaz pa nisem imel dosti toka, ker sem bil prevoe utrujen naporne paše, zato sem jo takoj mahnil spat. Drugi dan je bil neki ruski praznik, zato sem ostal doma; po obedu pa sem oprtal na hrbet svojo potno torbo, vzel v roke palico in se po "francosko" poslovil od hiše, mahni vsi io naprej po cesti da nadaljujem svoje potovanje po doskem ozemlju. (Dalje sledi.) ZAHVALA. S tem se iskreno zahvaljujem vsem cenj. društvom in v-sem bratom in sestram K. S. K. Jednote, za vsak najmanjši dar, s katerim so mi priskočili na pomoč v mojem bednem stanju vsled dolgotrajne bolezni. Darovala so sledeča društva: Društvo št. 1., $3.00; društvo št. 2, $5.00; društvo št.4,, $5.17; društvo št. 13, $5.00; društvo št. 21, $5.00; društvo št. 23, $2.00; društvo št. 25, $5.00; društvo št. 29, $5.00; drutvo št. 30, $3.00; društvo št, 33, $6.65; društvo št.44. $5.00; društvo št. 45, $2.50; društvo št. 47, $2.50; društvo št. 54, $4.50; društvo št. 57, $6.00; društvo št. 61, $10.00; društvo št. 70, $4.20; društvo št, 74, $13.00; društvo št. 103, $5.00; društvo št. 105, $5.00; društvo št. 108, $2.00; društvo št. 111, $2.00; št. 112, $3.00; društvo št. 131, $9.00; društvo št. 132, $5.00; društvo št. 134. $6.00; društvo -i. 140, $4.00-društvo št. 144, $11.!>5; društvo 153 $2.00; društvo št. 162 $9.38; društvo št. 165, $3,45. Skupaj $159.60. Rojaki! Pristopajte h K. S. K. Jednoti; ki je naša skrbna mati. To naj vam bo dokaz, kako radi njeni člani priskočijo na pomoč svoiemu pobratil v slučaju nesreče ter £ tem v resnici izkazujejo svojo bratsko ljubezen' eden do drugega. krasne rože, za kar se jima najlepše zahvaljujem. Bil je tudi zvesti član in ves čas bori-telj organizacije "United Mine \Vorkers of America", ka-»t,- , _' teremu je v zadnji spomin tukajšnja postaja, št. 3256 darovala krasen venec. Pokojnik je sprejel sv. zakramente in pogreb ise je vršil po cerkvenem obredu dne 11. febr. Pogreba so se udeležila Štiri bratska društva: dr. sv. Jožefa, št. 55, K. S. K. J., dr. "Planinski Orel", It. 397, S. X. P. J., dr. "Blažene Device Marije", št. 26, X. II. Z. in dr. sv. Barbare, št. 133, X. H. Z. IU. Srčno se zahvaljujem v-stni društvom za vdeležbo in tako lepo prirejen pogreb. Dalje izrekam lepo zahvalo pokojnikovemu bratu Marku, ki je prišel iz \Valsenburga, Colo., dalje mojim bratom John in Geo. Vouk, sosedu Filip Jaklič za lepe rože in vsem sosedom, znadcem in prijateljem, ki so mi pomagali v njegovi bolezni in v žalostnih urah ob času njegove smrti; ki so nas tolažili in Šli nam na roke. Pokojnik zapušča tukaj meje, dalje osem otrok; dva brata: Marka v "^Valseuburg, Colo. in Mart Mm v Xe\v Vorku. Počivaj v miru dragi mi soprog in ljubljeni oče. Lahka ti bodi ameriška -žemljica! Žalujoči ostali; Barbara Težak, soproga. John. Martin, William, sinovi. Marija, Frances, Cecilija, Barbara, Reza, hčere. Crested Butte, Colo., dne 12. febr. 1923. Zastave, bandere, regalije ii zlate znake za društva ter Član« S S K J • EMIL BACHMAJJ izdeluje 2107 S. Hamlin Ave tth*natfo IU £ m ■■■ % —--------r DOMAČA ZDRAVILA Začimbe in zeliščna ^dray> la; katera priporoča M*gr Kneipp v knjigi "Doftfhč zdravnik ' imam redno v logi. Pišjje po brezplačni cenik v katerem je nakratko popisa na vsaka rastlina, za kaj se ra-bi. v ' l Math. Pezdir v Box 772. Oity Ha« Sta. New York, N. Y. . jut STENSKA GLASBENA IMA ŠTIRI URE V ENI. — POSEBNA GLZBA VSAK DAN. Poglejte to zinimivo zadnjo iznajdbo v glas-benh stenskih urah! že iz slike je razvidno njena vrednost, ker ta ura ni samo nekaj novega in umetnegea, temveč je tudi tako praktično' sestavljena, da take ure le nikdar niste videli. V tej uri imate krasno veliko stensko ji uro, s zanimivo glasbeno kombinacijo, glasbe-f*ni alarm in uro na bitje. Taura je dobla prvo nagrado na' svetovni razstavi. To ni navadna ura v leseni omarici z glasbenim alarmom, temveč je idelek najboljše vrste umetno izrezljana, z lepimi okraski, da take ne dobite ^nikjre drugje. Kolesovje in peresa so iz jek-0 la, vsled česar kaže vdeno natančen čas. ,Gla-\t sko proizvajajo jeklene plošče ki se nikdar ne * pokvarijo. Z vsako uro damo poponl moztosa pokvarijo. Z vsako uro damo popolnoma zastonj 6 rekordov. To uro lahko rabite kot glasbeno orodje, ali kot glasbeno uro budilko. Lahko igrate nanjo vsak poljuben čas. Ta ura bo gotovo v veliko eselje vsaki dfužini in pravi kras v sobi. Naša posebna cena samo za kratek čas je $11.95. ' ZASTONJ Hišni cinematograf Ta zanimiv cinematograf in 30 slik boste rejeli poplnoma zastonj, če naročite ri nas gorioznačeno glasbeno stensko uro. S tem cinetrato.grafom lahko vidite doma krasne slike, kot v kino gledališču, vse naravno in jasno kot žives To je neka posebnost, koje še niste videli. Vedno lahko vidite različne slike. NE ošiljajte denarja vnaprej. Izrežite samo ta oglas in priložite $1.00 za odpremne in poštne stroik*.$11.95 boste plačali doma, ko prejmete uro in cinematograf. Pišite takoj na: GRAND NOVELTY COMPANY 1348 W. AUGUSTA STREET DEPT. 3698 CHICAGO, ILL. RADIO Ako hočete doma v hiši postaviti Radioplioiie irajno-vejše vrste. . .Ako potrebujete kake posamezne dele za radio aparat, L ko želite navodilo, kako se sestavlja aparate in rabi OBRNITE SE NA NAS, mi imamo take aparate v zalogi in vse drugo, kar spada zraven. Pišite nam v angleškem ali slovenskem jeziku. MOR BUC RADiO 2230 N. Kedvale Ave. CHICAGO, ILL. BOLGARSKI ZELIŠČNI ČAJ. KAJ POMAGA BOLNIKOM? | TA ČAJ bo izčistil vse strpuene snovi iz telesnega sistema, ki povzročuje največ bolezni. TA ČAJ bo ojačil in izboljšal kri. TA ČAJ bo utrdil jetra. TA ČAJ bo izčistil ledice. TA ČAJ vas bo tako utrdil, da bo- KAJ POMAGA BOLNIM. TA ČAJ vas bo čuval pred zgonjo ostarelostti. TA ČAJ bo utrdil vaš fizični odpor proti kalom bolezni za časa.kake e-pidemije. TA ČAJ bo pregnal prehlad, kar večkrat povzroča influenco, gripo in pljučnico. TA ČAJ je najboljše domače družinsko zdravilo na svetu. KA*DAR ga skuhate in, použijete ste imeli bistre oči in gladko kožo, ' 2večer pred počitkom, vas bodo čisti kar je gotovo znamenje zdravja. zeliščni soki matere narave utrdili. Imejte eno škatljo Bolgarskega zeliščnega čaja vedno pri rokah.—Na prodaj v vseh lekarnah, ali Vam pa mi dopošljemo po posti Priporočeno eno veliko druiihsko škatljo za $1.25, ali 3 za 3.15 ali 6 za $5.25. Naslov: H. H. Von Schlick, President, Marvel Products Company, 47 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. "Lahko bi se rešilo!'' Tako boste morda kak dan nepričakovano vzkliknili, če boste zgubili kak bond, "abstrakt" zavarovalni certifikat, "mort-gage", ali kako drugo vrednostno listino. Vse to bo zanaprej varno shranjeno, ako stvar že danes shranite v našo varnostno skrinjico (Safe Deposit Vault), ki; je varna pred tatovi in ognjem. Ali ni taka protekcija več vredna, kakor samo 1 cent dnevno? j JOLIET NATIONAL B'NK Ustanovljeno 1. 1891. član Federalnega »veznega sistema. Uradaiki: Robt. T. Kelly, predsednik; Wm. Redmond, podpredsednik; P. F. McManus, podpredsednik; Chas. G. Pearce, blagajnik ; Joseph Dunda, pomožni blagajnik; M. J. Murphy. zaupni uradnik. OTOK ZAKLADOV Anflaiko spisal R. L. S teren »on. Poslovenil J. M. (Nadaljevanje). . V neslednjem trenutku sva že tipala po stopnica u dol, pust i vsi gorečo svečo pri izpraznjenem kovčegu; hitro sva odprla vrata in zbežala. Niti za trenutek prekmalu nisva odšla. Megla je hitro izginila in mesec je že popolnoma ja^jio sv^lil po gričih na okoli; * samo na dnu doline in okoli gostilne se je še vlekla tanka megla, ki je zakrivila prve korake nagega bega. Mnogo .prej kakor na pol pola proti selu, zelo malo onstran vznožja griča pa sva moiala dospeti v polno mesečino In to še ni bilo vse; na naša ušesa so že udarjali glasovi hitrih korakov in ko sva se ozrla v ono smer, sva zapazila neko luč, ki se je zibala sem in tja, se ved 110 bolj bližala in pričala, da je eden izmed prihajačev nosi svetilko. "Dragi moj", je rekla mati naenkrat, "vzemi denar in teci naprej. Meni prihaja slabo. Sedaj bo ^gotovo konec obeh, sem si mislil. Kako sem se jezil nad štrahopetnostjo sosedov, kako sem grajal mater zaradi njene poštenosti in njene natančnosti, njene precejšnje drznosti in sedajšne oslabelosti! Na srečo sva se nahajala ravno pri malem mostu, in ker se je opotekla, sem ji pomagal do roba brega, kjer je vzdihnila in se zgrudila na mo je rame. Sam ne vem, kako sem imel toliko moči, da sem mogel vse to storiti in bojim se, da sem se slabo obnesel; vendar se mi je posrečilo privesti jo po bregu dol in nekoliko pod obok mostu. Dalje ni šlo, kajti most je bil prenizek in nisem mogel storiti drugega; Jkakor splaziti Sselpod! njega. Tukaj sva morala ostati — moja mati skoro popolnoma izpostavljena, obadva pa komaj streljaj daleč od gostilne. V. POGLAVJE. je je ee Slepčev konec. Moja radovednost pa je bila večja od moje bojazni in zaradi tega nisem mogel ostati tamkaj, temveč sem se zopet splazil nazaj na breg, kjer sem se skril za grmom in lahko videl na cesto pred našimi vrati. Komaj sem se ustanovil v tem novem položaju, že so pričeli prihajati sovražniki; sedem a-li osem jih je teklo po cesti in prvi izmed njih je nosil svetilko. Trije 90 tekli skupaj roko v roki in celo skozi meglo sem spoznal, da je bil srednji izmed te trojice slep berač. Naslednji trenutek pa me je prepričal, da sem imel prav. "Dol z vrati!" je zakričal. "Da, da, gospcnl", sta odgovorila dva ali trije in planili so proti "Admiralu Benbo-wu", oni z lučjo pa za njim; takoj nato sem videl, kako so se ustavili in tiho pogovarjali, kakor da bi bili presenečeni, da so našli vrata odprta. Vendar je bil odmor kratek, kajti slepec je zopet dajal povelja. Njegov glas se je glasil glasnejše in višje, kakor da bi bil izven sebe od jeze in besa. " Noter! Noter! Noter!" je vpil in preklinjal, ker so se obotavljali. §tiri ali pet mož je takoj u-bogalo, dva pa sta ostala z me>gc<2nim beračem na cesti. Nastal je premč, nato pa se je začul krik iznenadenja in nek g as je zaklical iz hrše: "Bili je mrtev!" Slepec pa jih je začel preklinjati radi njihove_počasnosti. "Preiščite ga, vi lenuhi, ostali pa navzgor in nad kov-čeg!" je vpil. Slišal semjih, kako so ropotali po naših starih stopnicah, tako da se je marala tresti vsa hiša od tega. Takoj zatem so se vnovič čutili glasovi začu-cknja; okno kapitanove sobe se je ob glasnem žvenketanju razgitega stekla šiloma odpr sečini čezenj in nagovoril sle ,pega berača na cesti. r .j "Pew", je zaklica^ " prehiteli so nas. Nekdo je preme-1 tal kovceg vse križem. "Ali se naha tam?" je za-rjul Pew. "Denar je tukaj." Slepec je preklel dienar. "Flintov zavoj menim" kriča.. "Nikjer ga ne vidim", odvrnil mož na oknu. N "Poglejte vi tu spodaj, se ne nahaja pri Billu!" se je drl slepec. Pri teh besedah je prišel nek drug mož, najbrže oni, ki je o-stal spodaj, da preišče kapitana, . k gostilniškim vratom. "Billa so že preiskali", je dejal, "ničesar več ni tam." "To so ljudje iz gostilnice — ta dečak! Iztaknem mu oči!" je rjul slepi Pew. "Pred trenutkom so bili tu in vrata so bila zaplenjena, ko sem jih skuhal odpreti. Razkropite, se na vse strani in poiščite jih!" "Res je tako, pustili so še gorečo luč'!" "Razkropite se, fantje, in poiščite jih! Dobro preiščite celo hišo!' je ukazoval Pew in tolkel s svojo palico ob cesto." Po teh besedah so v naši hiši vse premetali; s težkimi koraki so tekali sem in tja, premetavali pohištvo in vlamlja-li, da je odmevalo po skalovju, nato pa so prišli drug za drugim iz hiše teh sporočili, da nas ni nikjer. Ravno v tem trenutku pa se je .začulo v noči isto žvižganje, ki je tako prestrašilo'mojo mater in mene, ko sva štela denar mrt vega kapitana. '"Mislil sem, da je bilo to nekako znamenje od griča proti selu sem, in sodeč po vplivu, ki ga je imelo na roparje, znamenje, ki jih je o-pezorilo na bližnjo nevarnost. "To je zopet Dirk!" je rekel eden. "Dvakrat! Oditi bo treba, tovariši!" Oditi, strahopetec!" je za-vpil Pew. "Dirk je bil neumnež in nerodnež od nekdaj po njem se ni treba ravnali. Prav blizu morata biti onadva, ne moreta daleč; skoro v rokah jih imate. Razkropite se in iščite jih, psi! Oh, da bi jaz imel oči!" Zdelo se je, da je imel ta poziv nekoliko uspeha, kajti e-den ali dva izmed njih sta začela preiskovati hišo in okolico, toda bojazljivo, kakor se mi je zdelo in vedno pozorna na nevarnost; ostali pa so neodločni sctali na cesti. "Na tisočih imate svoje roke, vi norci, in postajete! Bogati boste kot kralj, ako izsledite zavoj; veste, da se nahaja tukaj, in vendar stojite kot maliki! Niti enega izmed vas ni bilo, ki bi se bil upal stopiti pred Billa, pa jaz sem vendar storil, slep človek! I11 sedaj naj izgubim svojo srečo radi vas! Ostati moram u-bog berač, ki se plazi okoli in prosjači ruma, ko bi se lahko vozil v kočiji f Ako bi imeli samo poguma, kakor žitni črv v pečencu, bi jih morali vje-ti!" "Preklicano, Pe\v dublone smo dctbili!" je godrnjal eden. "Morebiti so ga skrili", jc 'dejal drugi. "Vzemi zlate. Pew, in ne stoj tukaj in ne kriči!" Vpitja je bilo mnogo, kajti jeza Pewa je vzpričo teh ugovorov tako narastla, da ga je popolnoma prevzela njegova strast; začel je udarjati na desno in levo in njegova palica, je glasno žvižgala. Oni pa so preklinjali starega lopova, mu s strašnimi besedami grozili in zaman poskušali vjeti palico ter jo izviti njegovim rokam. Ta prepir pa je bil naša rešitev, kajti med tem, ko so se 0-ni prepirali, se je zaČul drug glas od vrha griča proti selu — peketanje konj. Skoro v istein času se je blizu tam za-Miskal«. .in počilo. To je bilo očividno znamenje nevarnosti,' kajti roparji so se naenkrat obrnili in zbežali ter se razkopali na vse strani, eden proti obrežju ob niorju, drugi naravnost čez grič itd., tako da ni bilo videti razen starega Pewa v pol minutae nobenega več. Njega so pustili; ali iz provelikega strahu ali iz maščevanja za njegove besede in udarce, ne morem'reči; ostal je zadaj in tipal v svojem blaz-nem strahu sem in tja in klical svoje tovariše. Nato se je obrnil v napačno smer in hitel nekoliko korakov daleč od mene proti selu in vpil; "Johny, Črni pes, Dirk!" in druga imena, "vendar ne boste zapustili starega Pewa, tovariši — starega Pewa ne!" Ravno sedaj pa so je začulo peketanje konj zelo glasno in štiri ali pet jezdecev se je prikazalo v mesečini, ki so v polnem teku dirjali po bregu navzdol. Sedaj je Pew spoznal, da se je zmotil in kriče se je obrnil ter tekel proti cestnemu jarku, v katerega se je zvalil. Vendar je bil v trenutku zopet na nogah in je v skrajni zmedenosti skočil naravnost pod kopiti najbližjega izmed prihajajočih konj. Jezdec ga je skušal rešiti, vendar zaman. Pew se je zgrudil s strašnim krikom, ki se je razlegal daleč v noč in štiri kopita so ga pohodila 'hi potolkla. Padel je na strah, so nato počasi zvalil na obraz in se ni več ganil. Skočil sem na noge in klical jezdece. Ustavili so se, prestrašeni radi tega dogodka, in kmalu sem videl, kdo so bili. Eden izmed njih, ki je bil poslednji, je bil nek deček, ki je šel iz sela po drja. Liveseva, ostali pa so bili carinski uradniki, katere je; srečal na potu in je bil toliko razumen, da se je vrnil ž njimi. O ladji v Kitov i jami je izvedel tudi nadzornik Dance, ki so je ta«-koj napotil proti nam in tej o-kohščini sva zahtevala moja mati in jaz svojo rešitev. Pe\v je bil mrtev. Mojo mater so nesli v selo in nekoliko vode in soli je pomagalo, da se je kmalu zopet zavedala; drugega ni bilo, kakor malo strahu, vendar je pa še vedno tarnala, da ni dobila vsega denarja. Medtem je nadzornik jezdil proti morju, kakor hitro je mogel; 1 ker so pa morali razjahati, voditi konje in lezti po strmini navzdol v vednem strahu pred zasedo, se ni čuditi, da je ladja že odplula, če tudi je bila blizu, ko so dospeli do mofja.1J NekdA t ttdje'%a je nagovoril ter mg naj ne stoji v mesečini, .šitltr dobi nekoliko svinca v tel [o, in v istem hipu je prižvižgala krogla mimo njegove roke. Kmalu potem je ladja zavila za hip in izginila izpred oči. Gospod Dance je spričo tega obstal "kakor riba na suhem", tako je rekel, in vse kar je mo. gel storiti, je bilo, da je poslal enega svojih mož vB., da obvesti carinsko ladjo. "To pa", je rekel, "je skoro favno toliko kot liik". Samo vesel sem", je pristavil, "da sem gospodu Pewu malo stopil na kurja očesa", kajti med tem časom je bil izvedel mojo.povest. (Dalje sledi.) 6,426 Jugoslovanov lahko pride .v Ameriko meseca julija tekočega leta. Cunard proga je najbolj brza za vaše rojake, da dojdejo v Ameriko. Izseljenci, ki imajo karto za Cunard, lahko takoj odpotujejo, kajti malo ne vsak dan v mesecu odpluje en parnik iz Evrope. Cunard družba je uredila izvrstna prevozno službo za izseljence iz Jugoslavije, tako, da jih vodi eden kompanijski .zastopnik; na ta način nmajo potniki nobene neprilike. Nikakega Posebnega plačila za to. Za nadaljna pojasnila obrnite se na agenta v vašem msetu, ali bližini. CUNARD, LINE 140 N. Dearborn Stfc, Chicago, 111« t PRISELJEVANJE IZ STARE-GA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1. odprto Pilite meni da Vam naredim pravilne in dobre proinje. če oseba ne pride povrnem denar. Ne odlaiajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. BREZŽIČNI TELEFON. Imamo v zalogi Radio aparate za zabavo, s katerim strojem lahko ugrabite iz zraka zvoke godbe, koncertov, govore, brzojavne tržne cene, razne dnevne novice in še veliko drugih zanimivosti iz vseh delov A-merike: Za pojasnila pišite nri: JOHN F. VESEL Greenwood, Wis. POŠLJITE VELIKONOČNA DARILA SEDAJ,—DA SE SPOLNIJO NADE VAŠIH V STARI DOMOVINI. Velika noč bo za Vaše v stari domovini mnogo lepša in prijetnejša, ako jim pošljete denarno darilo v pomoč in v znak spomina. Storite to nemudoma, da taisto v pravem času prejmejo. Poslužite se pri tem našega posredovanja, ker so cene najnižje, postrežba točna, a sigurnost v vsakem oziru zajamčena. Vaši prihranki se pomnože vsako leto po 4%, ako jih uložite pri nas na "SPEGIAL INTEREST ACCOUNT". Ako hočete dobiti kojega Vaših iz domovine, ali ako hočete potovati sami domov, obrnite se s popolnim zaupanjem na nas, kjer boste dobili vsa potrebna navodila brezplačno. FRANK SAKSER STATE BANK GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. 82 Cortlandt Street. New York City. KAKO ZAMORETE POTOVATI V STARI KRAJ PREKO TRSTA Pišite takoj za pojasnilo na EMIL KISS, BANKIRJA 133 Second Ave. New York City. Cena za prepaid karte (vnaprej plačane karte) od Zagreba do New Yorka. $105.00 in $8.00 davka. Pošiljam denar v stari kraj! 4% obresti na denarne vloge DARILA V STARO DOMOVINO. Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Vsako denarno posiljatev prinese v stari domovine pis-monosa prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico lastnoročno podpisati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je bil denar prejet. i . Pri večjih vsotah na več tisocev kron ali dinarjev, damo posebno znižano ceno. .Pišite nam predno pošljete večje vsote. Ker se cene kron in dinarjev gostoma menjajo, zalo pošljemo po ceni istega dne ko smo pošiljatev prejeli. Danes pošljemo: 1*00 din— 400 kron za $1.35 50 lir za $3.00 500 din—2««) kron za $5.50 100 lir za $5.70 Vsaka posiljatev je zajamčena, da denar ne bo izgubljen. AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. Joliet, Ulinoi«. Važno in koristno! V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar: Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5Ms odstot., 6 odstot. in še več odstot. obresti,'kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot.? Razlika pri tem na »leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega'denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate. Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo. A. C. ALLYN & Co. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. Influenca napada ljudi z veliko naglico. Hud prehlad, bolečine v glavi, hrbtu in stegnili, okorele mišice, mrzlica in splošna potrtost je nekaj njenih znamenj. Kaj storiti ? Ostanite v postelji oziroma doma, dokler traja bolezen ter jemljite SEVEROVE TABLETE ZOPER PREHLAD IN GRIPO Ravnajte so po navodilih na zavojčku. Cena 30 centov. Ker so dihalni organi skoraj vedno prizadeti, je pametno, da imate doma pri rokah Severov Balzam Zoper Kašelj. Cena 25 in 50 centov. Grlo je večkrat uneto in rdeče, toda jako bo pomagalo, če uporabljate SEVEROV ANTISEPSOL za grganje grla ali izpiranje nosa. To sredstvo obdrži dihala cista in prosta bacilov. Cena 35 centov. Zgoraj navedena zdravila prodajajo v lekamah. Vedno vprašajte za "Severova" in ne vzemite drugih. W. F. SEVERA CO., — CEDAR RAPIDS, I0WA. KO BOSTE SPET DENAR POSLALI V EVROPO storite prihodnjič to s posredovanjem naše banke,—First National Bank of Joliet. Ker ima ta banka najboljše svetovne zveze, vam lahko vedno nudi najnižje cene. Postrežba, katero vam daje ta banka vam bo gotoo ugajala; tako bo z našo postrežbo zadovoljen tudi vaš sorodnik ali prijatelj, kateremu denar pošljete. Tu in tam je postrežba First National banke v Jolietu ne-prekosljiva. Najstarejša in največja banka v Will Okraju. 3% obresti na hranilne vloge.