SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BODO V MESECU JULIJU 1983 SEJE ZBOROV SKUPŠČINE BODO SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA v TOREK, 12. julija 1983 ob 16. uri SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA -v SREDO, 13. julija 1983 ob 16. uri ; SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI : v SREDO, 13. julija 1983 ob 16. uri SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUONIK Številka: 06-3/82 Datum: 21/6. 1983 ' VABILO Na podlagi 188. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik »Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 13. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v torek, 12. julija 1983 ob 16. uri v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Potrditev zapisnika 12. seje zbora, 3. Informacija o stanju in razvojnih možnostih turizma v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 4. Predlog odloka o sprejemu načrta programske rešitve vodo-vodne trase za odsek vodarne Brest-Podpeč 5. Osnutek odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost, 6. Volitve in imenovanja 7. Vprašanja in predlogi delegatov PREDSEDNICADPZ: Marija STANIČ, I. r. Opomba: Delegate obveščamo, da bo dnevni red seje razširjen, v kolikor bo SML pravočasno predlagala gradivo, o katerem mora razpravljati OPZ. SKUŠČINA OBČINE , UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-2/82 Datum: 21. 6. 1983 VABILO Na podlagi 188. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35-81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana. Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79). sklicujem 14. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič- Rudnik, ki bo v sredo, dne 13. julija 1983 ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Potrditev zapisnika 13. seje zbora. 3. Informacija o stanju in razvojnih možnostih turizma v občini Ljubljana Vič-Rudnik 4. Predlog odloka o ustanovitvi lovišč na območju občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik 5. Predlog odloka o sprejemu načrta programske rešitve vodo-vodne trase za odsek vodarne Brest - Podpeč, 6. Predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka v Horjul-ski doltni na določenih območjih k. o. Vrzdenec, k. o. Horjul in k. o. Zaklanec, 7. Osnutek odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost, 8. Sklep o soglasju k statutu srednje šole za strojništvo 9. Volitve in imenovanja, 10. Obravnava gradiva SML in določitev delegatov, 11. Vprašanja in predlogi delegatov PREDSEDNIK ZBORA ZD: Anton DOLNIČAR, I. r. seja zbom krajemih skupno§ti SKUPŠČINA OBČINE ..'¦•¦. . .: i UUBLJANA VIČ-RUDNIK ; ; Številka: 06-1/82 . • ¦". . , - ... • , ,-¦'-..,• Datum: 21/6-1983 - . -.'.¦'; . . . . VABILO - Na podlagi 188. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 14. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo ¦ • v sredo, dne 13. julija 1983 ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 V sprejem predlagam naslednji ( ' .'.','* ' . DNEVNI RED: '" " [ - "\ 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, * "¦ r 2. Potrditev zapisnika 13. seje zbora, 3. Informacija o stanju in razvojnih možnostih turizma vobčini Ljubljana Vič-Rudnik, 4. Osnutek odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost, 5. Predlog odloka o sprejemu načrta programske rešitve vodo-vodne trase za odsek vodarne Brest-Podpeč, 6. Predlog odloka o ustanovitvi lovišč na območju občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, 7. Predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka v Horjul-ski dolini na določenih območjih k. o. Vrzdenec, k. o. Horjul in k. o. Zaklanec, 8. Sklep o soglasju k statutu srednje šole za strojništvo, 9. Volitve in imenovanja, ~— 10. Obravnava gradiva SML in določitev delegatov, 11. Vprašanja in predlogi delegatov PREDSEDNIK ZBORA KS Franc BRENČIČ, I. r. INFORMACIJA 0 stanju in razvojnih možnostih turi-zma v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. NAMEN NALOGE V srednjeročnem planu razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 smo zapisali, da bomo razvijali na območju občine zlasti izletniški, stacionarni in ob vpadnicah, tranzitni turizem. Kakšne so, ob omejenih finančnih možnostih, realne perspektive razvoja turizma na območju naše občine. Naravne in kulturnozgodovinske zanimivosti v občini imamo, z ustrezno organiziranostjo in nekaterimi smelimi potezami bi lahko za ra-zvoj turizma marsikaj storili. Največja Ijubljanska občina, po površini večja od vseh ostalih štirih skupaj. je privlačna zlasti za delovne Ijudi in občane iz našega mesta in okolice in v manjši meri, predvsem pa odvisno od znatnejših vlaganj, tudi za tujce, zlasti ob obeh vpadnicah. Razvoja turizma pa ni moč obravnavati ločeno od gostinstva, od drobne obrti, trgovine, prometa in drugih dejavnosti, od ra-zvoja infrastrukture. Ob teh pa ima pomembno vlogo tudi infor-mativna dejavnost, ki lahko prispeva velik delež k uspešnejši uveljavitvi občine kot turistično zanimivega predela Ljubljane. Namen naloge je v prvem delu ugotoviti stanje turizma v občini: torej naravne, kultume in zgodovinske danosti, organiziranost na tem področju ter sodelovanje gostinstva, obrobne obrti, trgovine in drugih dejavnosti pri oblikovanju celovite turistične ponudbe: v drugem delu pa nakazati stvarne razvojne možnosti. 2. OPREDELITEV TURIZMA Turizem je sodoben družbeni pojav, posledica družbene kul-ture in tehnične civilizacije. Tehnična sredstva posredno diktirajo tempo človeku in ga odtujujejo s tem, da ga fizično in mentalno utrujajo. Zato ni čudno, da je danes potreba po rekreaciji vse večja. Predvsem gre tu za sodobno obliko dinamične rekreacije, ki je tesno povezana s spremembo okolja, s potovanji, z izleti, skratka s turizmom. Turizem je najkompleksnejša gospodarska dejavnost, je druž-bena in ekonomska kategorjja, ki posega s svojim vplivom na skoraj vsa področja človekove dejavnosti. Obravnava turističnega fenomena zahteva predvsem jasne poj-movne opredelitve. Po svojem trajanju ali časovnem zadrževanju v določenem prostoru govorimo o prehodnem ali tranzitnem turizmu, o izletniskem ali ekskurzionalizmu In počltnlškem ali stacionarnem turizmu. Različne turistične zvrsti in podzvrsti, ki so opredeljene po poglavitnih motivih, zaradi katerih turisti prihajajo v turistični prostor pa so gorski turizem, obmorski, obrečni, kultumi, zdravi-liški, kongresni, športni, lovni in ribolovni, tudi turizem na kme-tih; zimski ih letni; delavski in mladinski, itd. Turizem kot gospodarska panoga z mnogo obetajočo perspek-tivo je bil v naši občini doslej, z izjemo nekaj let, prepuščen stihiji, čeprav ima v prostoru občine, ki je dokaj raznolik in obsežen, izredne razvojne možnosti za različne oblike in zvrsti te dejavno-sti. Geografska lega med obema vpadnicama - Dftlenjsko in Tržaško cesto oziroma zahodno in južno obvoznico, ob glavni mednarodni povezavi srednje Evrope z vzhodom in Sredozem-Ijem, omogoča izredno močan tranzitni turizem; bogata območja rekreacije in številni kulturno-zgodovinski spomeniki omogočajo razvoj izletniškega turizma; izjemni klimatski pogoji v neposredni bližini mestnega centra ter usmerjena kmetijska proizvodnja in zaščita hribovskih kmetij omogočajo razvoj stacionarnega turi-zma in različnih turističnih zvrsti kot turizem na kmetih itd. Razvoj turizma v občini pa zavirajo pomanjkanje nekaterih nujno potrebnih komunalnih objektov in naprav, gostinsko turi-stičnih objektov s prenočitvenimi zmogljivostmi, nezadostno ra-zvita terciarna dejavnost ter neopredeljen nosilec turističnega razvoja (OZD) na eni strani, na drugi pa pretežna neaktivnost turističnih društev, ki imajo na področju razvoja turizma ali toč-neje, na področju ustvarjanja pogojev za hitrejši razvoj turizma in kvalitetnejšo turistično ponudbo, vidno vlogo. 3. STANJE TURIZMA V OBČINI UUBUANA VIČ-RUDNIK 3.1. Oris nekaterih dosedanjih prizadevanj za razvoj turizma na območju občine Občinska skupščina je od leta 1970 trikrat podrobneje obrav-navala možnosti za razvoj turizma in si vsakokrat zadala tudi precej optimistične razvojne cilje. 1970: - razvoj večjega turistično-rekreacijskega centra na Rakitni, - izgradnja večjega gostinskega lokala pod Rožnikom z maj-hnim campingom na Cankarjevem vrhu, - ureditev turistične postojanske v Iškem Vintgarju, - motel in večji camping pri Dolgem mostu, - dograditev turističnih kapacitet v domu v Polhovem Gradcu, - motel ob zadružnem domu na Turjaku, - obnova turjaškega gradu in ureditev sodobnega gostinskega obrata v njem 1975: - obnova Blagajevega gradu v Polhovem Gradcu, - izgradnja motelskega objekta s potrebrvo infrastrukturo ob Oolenjski cesti (Barjan), - turistični center Dolgi most, ki bi pokrival mestne potrebe po rekreaciji ter nudil nočitvene in restavracijske zmogljivosti, - izgradnja poslovnega hotela v VM 1, - izgradnja hotela A kategorije pri Čadu 1977: - razvoj zimskega turizma na Rakitni: postavitev sistema žič-nic, ureditev stez za hojo in tek na smučeh, vožnja s sanmi; izgradnja manjšega gostinskega objekta ob jezeru s pokritim bazenom, savno ter avtomatskim kegljiščem, - še vedno program Barjana in izgradnja poslovnega hotela v VM-1, - razvoj kmečkega turizma. Načrtov nismo uresničili. Kljub znatnim sredstvom (za Barjana je izdelana lokacijska dokumentacija, izdelana je študija zimske rekreacije na Rakitni, načrti za hotel pri Čadu itd.) je bila med vsemi naštetimi nalogami realizirana le ena: dva kmeta se ukvar-jata s takoimenovanim kmečkim turizmom. Razlogov je več: nekateri cilji niso bili uresničljivi že ob nastanku, saj so bili bolj odraz želja kot stvarnih možnosti; ni bilo pravega interesaOZD, ki naj bi se povezale v konzorcije ter realizirale načrte; nosilci nekaterih nalog so bile OZD? ki niso bile sposobne izpeljati investicij; niso bile znane trase Ijubljanskih obvoznic; zanemar-jeno je bilo načelo majhnih korakbv, ki so nekaj rezultatov dali izven naštetih programov. Iz tega je razvidno, da so dosedanje razprave o turizmu v občini (za katerega so vsi strokovnjaki), temeljile bolj na upoštevanju razmer in možnosti. Tokratna naloga je zato stvarnejša in ne predvideva nalog, za katere ne moremo opredeliti nosilca in ne poznamo njegovih finančnih, organizacijskih in drugih sposob-nosti. Dokler so bila turistična društva na podlagi programa dotirana iz sklada za razvoj turizma in kasneje iz občinskega proračuna, so ta vendarle prispevala k izboljšanju turistične ponudbe občine Vič-Rudnik: uredili so podpeško jezero, turistično razgibali Pol-hov Gradec. Vse to pa je vei^darle premalo, da bi ob ocenjevanju turizma na območju občinfe v zadnjih letih lahko dali ugodno oceno. 3.2. Organiziranost na področju turizma Glede na pogoje in možnosti, ki jih ima občina Ljubljana Vič-Rudnik za razvoj turizma ugotavljamo, da je ta slabo razvit in da je turistična ponudba preskromna, med seboj nepovezana ter premalo vključena v turistično ponudbo mesta. Vse to je med drugim tudi posledica slabe povezanosti in nezadostne organizi-ranosti nosilcev turistične ponudbe. V preteklosti je bilo na območju občine mnogo več iniciativ in prizadevanj za razvoj turizma, kar se je odražalo tudi v aktivnosli turističnih ponudnikov. Pri tem so imela pomembno vlogo turistična društva, ki so bila ob podpori Okrajnega Ijudskega odbora Ljubljane in občine, ki sta v veliki meri zagotavljala tudi denar, nosilec turističnega razvoja. V tem obdobju je na območju občine delovalo sedem turističnih društev, ki so zgradila nekatere turistične objekte, bila so nosilci turistične propagande, organizatorji turističnih priredi-tev. Z ukinitvijo okra*ja ter mestnega, in občinskega sklada za pospeševanje turizma in z očiščevanjem občinskega proračuna, so presahnila tudi finančna sredstva, s katerimi so dmštva izva-jala svoje programe. Dejavnost društev se je v tem času močno zmanjšala. Tri društva so prenehala delovati, dve pa sta postali pretežno neaktivni. Podobne ugotovitve so veljale tudi ža večmo turističnih društev v ostalih Ijubljanskih občinah. Do bistvenihspremembjeprišlovletu 1979, kosmovLjubljani, za tem pa tudi v Sloveniji, dali ponovni poudarek pomenu in vlogi turistične družbene organizacije. Na ravni mesta Ljubljane smo sprejeli skupni turistični program, za katerega pa smo šele v zadnjih dveh letih začeli združevati tudi turistično takso in jo torej namensko uporabljali - in tako zagotovili turističnim društvom vsaj minimalna sredstva za izvedbo programa. Dolgotrajna prekinitev v delu turističnih društev pa ima kljub današnji družbeno politični in denarni podpori, še vedno posle-dice. Danes so na območju občine štiri aktivna turistična društva, eno je v ponovnem ustanavljanju, dve društvi pa sta še vedno neaktivni. Na današnji stopnji turističnega razvoja občine, ob upošteva-nju splošnega gospodarskega položaja, reprodukcijske sposob-nosti turističnega gospodarstva in skromnih možnosti za investi-ranje v turistično dejavnost, je za nadaljnji razvoj turizma izredno pomembna vloga krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti mo-rajo v sklopu svojih dejavnosti bolj skrbeti za programiranje turistične dejavnosti v posameznem okolju ter za usklajevanje in povezavo nosilcev turistične dejavnosti v kraju. Osnovne smer-nice delovanja krajevnih skupnosti so zlasti: - programiranje turistične dejavnosti v kraju, - usklajevanje dejavnosti turističnih ponudnikov, - skrb za urejenost izletišč, turističnih poti, za postavljanje smerokazov in informacijskih tabel ter drugih pogojev za izletniš-tvo, - skrb za razvoj turizma na kmetih, - soustvarjanje pogojev za rekreacijo (čolnarjenje, trimske steze, smučarske naprave itd.), - skrb za varstvo okolja, - predstavitev naravnih in kulturnih znamenitosti in spomeni-kov NOB. Krajevne skupnosti moraio pri izvajanju vseh teh nalog vključiti družbene organizacije in društva: planinske, kulturne, športne in druge organizacije in v večji meri tudi turistična društva. * Turistična društva morajo skladno s krajevnimi razvojnimi pro-grami, bistveno več kot doslej, prispevati zlasti k oblikovanju turfstične podobe kraja in k izvajanju nekaterih aktivnosti. Za uspešno izpeljavo te naloge pa morajo zagotoviti najširše vklju-čevanje krajanov v svoje vrste. Osnovne smernice delovanja turističnih društev so naslednje: - da s turistično vzgojo (s predavanji, filmi in drugimi akcijami) pri krajanih in delovnih Ijudeh razvijajo zavest o pomenu turi-stične dejavnosti, varstva okolja in urejenosti kraja in s tem skrbijo za dvig turistične kulture, - organizacija in izvedba turističnih prireditev, - posredovanje celovitih, za turiste zanimivih informacij v kraju in preko Turistično informativnega centra Ljubljana, - opravljanje nekaterih gospodarskih dejavnosti s področja turizma in gostinstva, zlasti tam, kjer združeno in osebno delo nimata zadostnih in ustreznih zmogljivosti. Svoje programe turistična društva usklajujejo v Ljubljanski turistični zvezi na katero kot svojo asociacijo prenašajo tudi določene naloge, predvsem s področja turistične propagande, informacijske dejavnosti in večjih turističnih prireditev. Pfeko Ljubljanske turistične zveze oziroma delovanja v njej se turistična društva povezujejo nadalje s Turistično zvezo Slovenije. Istoča-sno se preko Ljubljanske turistične zveze turistična društva in njihova turistična ponudba povezuje oz. sodeluje s Turistično poslovno skupnostjo Ljubljane in Mestnim komitejem za pre-skrbo, trgovino, gostinstvo in turizem in Medobčinsko gospodar-sko zbornico. Na ta način se usklajeni programi turističnih dru-štev vključujejo tudi v skupni program za pospeševanje turistič-nega prometa Ljubljane. 3.3. Delna turistična ponudba 3.3.1. Gostinstvo Gostinstvo, kot eden neposrednih proizvajalcev delne turi-stične ponudbe, ima v prostoru občine svoje posebne značilno-sti. V združenem delu posluje le ena OZD - to je Gostinsko podjetje Vič z 8 obrati, od katerih sta 2 izven območja občine. Gostinske organizacije s sedežem v drugih občinah imajo na našem ob-močju 4 obrate. Vs< obrati so na ožjem mestnem območju z izjemo obratov na Kurešku in na turjaku, čeprav so prostorske možnosti v občini skoraj neomejene. Gostinski obrati v združe-nem delu imajo 937 sedeževv zaprtih prostorih in 1.112 sedežev na gostinskih vrtovih. Močneje je v prostoru občine zastopan zasebni sektor gostin-stva. Po stanju 1 /6-1983 obratuje v občini 59 zasebnih gostinskih enot, od tega 38 gostiln s kapaciteto 2.480 sedežev v zaprtih prostorih in 1.329 sedežev na prostem ter skupno zmogljivostjo naenkrat pripravljenih obrokov 1.795; 7 okrepčevalnic z 267 se-dežev v zaprtih prostorih in 202 na prostem ter 14 bifejev, s 377 sedeži v zaprtih prostorih in 168 sedežev na prostem. Na ožjem mestnem območju obratuje 43% vseh zasebnih gostinskih obra-tov, 30% jih je ob poteh k turistično zanimivim krajem in v njih, 30%, preostalo pa so gostinski obrati z izrazito krajevnim znača-jem. V zadnjih desetih letih se po številu zasebnih gostinskih obra-tov stanje v občini ni spremenilo (leta 1972 - 62, leta 1977 - 62, leta 1982 - 61 gostinskih obratov). Značilna pa so v tem obdobju velika nihanja med prijavljenimi in odjavljenimi gostinskimi obrati, pri čemer so bile skoraj vse spremembe v istih poslovnih prostorih. Bistveno pa se je v tem obdobju, posebno po letu 1979 ob sprejetju novega obrtnega zakona, spremenila struktura go-stinske ponudbe. Od 62 gostinskih obratov v letu 1972 je bilo 45 gostiln s kompletno gostinsko ponudbo, v letu 1977 od 62 43 gostiln, v letu 1983 pa od 59 gostingkih obratov le še 38 gostiln. Ob tem pa vsekakor ni vzpodbuden podatek, ki izhaja iz izvedene ankete, da v 12 gostilnah hrane ne pripravljajo redno alipa sploh ne. Trend naraščanja števila gostinskih obratov z nezahtevno pondubo (bifeji) se nadajuje, tako na račun odvajanja gostinske dejavnosti v obstoječih gostinskih lokalih, skoraj praviioma pa tam, kjer gre za nove lokacije gostinskih obratov. Vzrokov za upadanje interesa po gostinskih obratih višje kate-gorije je več. V prvi vrsti so to potrebna finančna sredstva, ki jih je ob startu, gostinski obrat vrste gostilne treba vložiti neprimerno več kot v bife, da glede na ureditev in opremo ustreza predpisa-nim tehničnim in sanitarnim pogojem. Enakovredno temu je tudi dejstvo, da je v obratih nižje kategorije potrebno bistveno manjše angažiranje osebnega dela in seveda sredstev, ki y zelo kratkem času dajo ugoden finančni efekt. Tako investicija v organiziranje obratov nižjih kategorij (bifeji, specializirane okrepčevalnice na primer v kioskih ipd.) praviloma nikoli ne predstavlja tvegane naložbe, razen tega pa tudi kasneje ne zahteva večjih novih vlaganj (enostavni stroji, enostavna oprema). ; 3.3.2. Prenočišča in nočitve . Pomemben del turistične ponudbe predstavljajo tudi storitve sprejemanja gostov na prenočišče in hrano. Po nočitvenih zmog-Ijivostih je občina Ljubljana Vič-Rudnik s 77 ležišči v Ljubljani na predzadnjem mestu. Pretežni del te ponudbe opravljajo občani z osebnim delom in svojimi sredstvi v sklopu osnovne gostinske dejavnosti (34 ležišč), v sklopu osnovne kmetijske dejavnosti (12 ležišč), kot oddajalci turističnih sob (21 ležišč). Le 10 ležišč je usposobljenih v družbenem sektorju gostinstva in sicer v gostin-skem obratu na Kureščku. Slabo zmogljivost prenočitvenih kapacitet nam kažejo nasled-nji statistični podatki, iz katerih je razviden močan trend upada-nja nočitev, pa čeprav je večina nočitev do leta 1978 odpadla na Študentsko naselje. TABELA: Pregled števila gostov in nočitev v občini Leto Gostje Prenočitve Skupaj Domači Tuji Skupaj Oomači Tuji 1982 763 545 218 1.546 1.304 242 1981 1.324 680 644 2.674 1.986 688 1980 207 180 27 458 429 29 1979 32 30 2 187 185 2 1978 1.696 926 770 3.397 1.780 1.617 1975 2.758 1636 1.122 6.084 3.292 2.792 1972 2.584 1.117 1.467 5 363 3.055 2.308 1970 2.959 1.186 1.773 4.308 2.204 2.104 1968 3.958 1.555 2.403 7.376 3.977 3.399 1966 4.069 22.479 1964 5.505 13.878 Turizem na kmetiji je samo del celotne turistične ponudbe in ga je treba kot takega tudi razvijati. Je sestavni del turizma na vasi, ki kot široka dejavnost lahko popestri dokaj enolično ponudbo gostinskih zmogljivosti. Pri vsem pa je treba vedno upoštevati, da je kmečki turizem le dopolnilna dejavnost na urejeni kmetiji, ki jo je treba razvijati zato, da zagotovimo obstoj hribovskih kmetij in kmetij v obrobnih območjih. Možnosti za razvoj turizma na kme-tiji imamo v Dolomitskem predelu občine, kjer so tudi že v praksi vidni začetki, v velikolaškem območju in na Rakitni. 3.3.3. Javno prevozništvo Javno prevozništvo postaja vse pomembnejši dejavnik v turi-stičnem gospodarstvu, rato ga je treba še naprej razvijati in primerno organizirati. Obveljati mora načelo, da so proge v rednih potniških prevozih sočasno tudi turistične smeri, kar po-meni, da služijo ista prevozna sredstva tako matičnemu prebival-stvu kot turistom. Mestni potniški promet na območju občine do turistično pri-vlačnih točk malodane ne sega. Koristna je nedavno uveljavljena pobuda, da vozi mestni avtobus iz središča mesta do živalskega vrta ob koncu tedna in praznikih. Pri trasiranju zanimivih turističnih poti je treba upoštevati tudi-možnosti primestnega potniškega prometa, ki mora tudi ob koncu tedna in praznikih zagotoviti primerno frekvenco prevozov ter omogočiti izletniku, da se do izhodiščne točke pripelje z javnim prevoznim sredstvom, nato hodi od izletniške točke do točke in ima ob koncu urejene poti tudi možnost povratka z avtobusom ali drugim prevoznim sredstvom do središča mesta. 4. POSNETEK STANJA PO OBMOČJIH 4.1. Območje Polhograjskih Dolomitov . Obsežna masa Polhograjskih Dolomitov, ki se povezujejo v zaključno gmoto Rožnika, seže iz zahodne smeri v samo mestno središče. Polhograjsko območje je eden pomembnejših rekreacijskih prostorov Ljubljane. Spoznanje o izjemnih vrednotah in pomen Polhograjskih Dolomitov za Ijubljanski prostor je podano v načr-tovalnih prizadevanjih za krajinski park »Polhograjski Dolomiti«. Odlok o urbanističnem programu za območje mesta Ljubtjane (Ur. list SRS, 28-7/7-1972) ugotavlja na podlagi grobe valoriza-cije prostora, da je območje Polhograjskih Dolomitov po svojih kvalitetah, legi in oddaljenosti pomembno rekreacijsko območje Ljubljane (in Škofje Loke ter Vrhnike) in določa: - da se območje Polhograjskih Dolomitov proglasi z regio-nalni krajlnski park (III. reda) - da se ureditveno območje krajinskega parka ureja z urbani-stičnim načrtom in zazidalnimi načrti. Program razvoja krajinskega parka, ki ga predlaga urbanistični načrt krajinskega parka Polhograjski Dolomiti sestavljajo nasled-nja pomembnejša določila - smernice: - na podlagi ocenjenih naravnih, krajinskih in kulturnozgodo-vinskih vrednosti spoznavamo obravnavano območje za kulturno krajino in ga želimo razvijati kot regionalni krajinski park, name-njen rekreaciji vsega prebivalstva mestne regije; - v območju krajinskega parka Polhograjski Dolomiti so dolo-čena manjša območja predlagana za kulturnospomeniško zava-rovanje in za zavarovanje narave. Določeno je tudi varstvo spo-meniških objektov; - na podlagi obstoječe urbane strukture in razporeditve najpo-membnejših vrednot v prostoru krajinskega parka predlagamo delitev krajinskega parka na ožje in širše območje. Ožje območje zavzema ves osrednji del in vključuje večinb spomeniških območij, pomembnejše grebene, naravne in kultur-nozgodovinske dominante. V tem območju ni nobenih zazidljivih površin za počitniške ali splošnostanovanjske objekte. V celot-nem območju (tuai v spomeniškozavarovanih območjih) pa se bodo razvijale vse kmetije, zaselki in naselja. Samo v obrobnem, širšem območju dopuščamo gradnjo počit-niških in stanovanjskih objektov. V celotnem območju Krajinskega parka predlagamo stimula-cijo razvoja kmetijskih in turističnih dejavnosti. Predvidevamo tudi normalen razvoj gozdnega gospodarstva in spremljajočih dejavnosti. Celoten koncept razvoja obravnavanega območja te-melji na enotni gospodarski politiki vseh treh sodelujočih občin in na njihovih konkretnih ukrepih za stimuliranje gospodarstva (živinoreje ipd.) - čeprav bodo akcije zavzemale omejen obseg. Celotno območje KP PD je namenjeno mirni rekreaciji. Ugodne razmere so za tradicionalni pešturizem, za turno in hitrostno smučanje in sankanje, skoke, trim, ježo, itd., v obrobnih centrih pa še za športna igrišča, ki se navezujejo na gostinsko-turistične objekte ob vstopih na peštransferzale, in ne nazadnje za turizem na kmetih. Za turistični motorni promet so predvidene 3 transferzale S-J z razgledišči: - Žirov graben - Sora - Polhov Gradec - Škofja Loka in ¦- l ; - Polhov Gradec - Poljane Druge turistične ceste se v centrih slepo zaključujejo s parkir- . nimi prostori. Vsa ostala cestna mreža je predvidena za lokalni dovoz. Krajinski park obkroža turističnorekreacijska cesta, ki poteka po trasah obstoječih cest: Polhov Gradec - Gorenja vas - Škofja Loka - Medvode - šentvid (pod hribom) - Dolnice - Stranska vas - Polhov Gradec. Vse pomembnejše peš transferzale se navezujejo na postaje javnega prometa na tej cesti. 4.1.1. Naravne zanimivosti V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je izredno bogata naravna dediščina. Nekatere znamenitosti so naštete tudi v In-ventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije: Polhograjska gora - botanični naravni spomenik ' Bogato in raznovrstno floro sestavljajo borovi in bukovi goz-dovi na karbonatu, termofilna grmišča in flora skalnih razpok. Rastišče Blagayevega volčina (zanj je tu locus classicuc) je leta 1833 obiskal saški kralj Friderik August II (bil je botanik) zato so ob vznožju gore postavili spominski obelisk. Botanično izredno pomembna lokaliteta, znano izletišče in razgledišče ter zgodo-* vinsko - botanični kraj. Polhograjska grmada - botanični naravni spomenik Flora je zelo raznovrstna in bogata, ker se mešajo srednjee-vropske, ilirske, alpske in panonske vrste. Botanično izredno pomembna lokaliteta, ker so na majhnem prostoru zbrane zelo raznolike rastlinske vrste. Vrh Grmade je znano planinsko izleti-šče in razgledišče. Park polhograjske graščine: dendrološki naravni spomenik Poleg drugih dendrološko vrednejših dreves raste v graščin-skem parku stara tipa. Obseg znaša 550 cm. Lipa je zanimive rasti in je krajevna posebnost. V krošnji je zgrajen oder, do katerega vodijo stopnice. „ , ¦:? . ¦*¦-¦-_ . 4.1.2. Kulturna dediščina Na območju Polhograjskih Dolomitov so zbrani primeri, ki presegajo povprečni lokalni pomen in se uvrščajo v sam vrh slovenskih kulturnih spomenikov. 4.1.2.1. Zgodovinski spomeniki ' ¦¦ ¦ Spomentki delavskega gibanja in Ijudske revolucije: - Polhograjski Dolomiti - 1942 in 1943, sedež političnega vodstva (nacionalni spomeniki I. kategorije) - Babna gora: Hiša z bunkerjem, kjer so od 9. decembra 1942 do 7. aprila 1943 prebivali člani IO OF - Osredek: bunker IO OF pod Božičevim skednjem - Žirovnikov graben: hiša, v kateri je bil pozimi 1942-43 bun-ker CK KPS 4.1.2.2. Arheološki spomeniki - območje šole, gora Sv. Lovrenca, teme, vrhnja pobočja. Prostor zelo zgodnjega rimskega podeželskega dvorca družine pravih Italikov. Dragocen grobni inventar iz tega sklopa. Gora sv. Lovrenca pa nosi sledove poznorimskega pribežališčaza roman-sko prebivalstvo iz zaledja Emone (I. kategorija) 4.1.2.3. Umetnostni spomeniki a) Sakralni spomeniki - Polhov Gradec - ž. c. Marijinega rojstva Prvotna poznogotska cerkev je bila leta 1728 porušena ter do leta 1736 ponovno sezidana. Cerkev je arhitekturna in višinska dominanta naselja. V fasadni steni so vzidani poznogotski sklep-niki ter dva dekorativna figuralna reliefa. V objektu je ohranjena vrsta pomembnih premičnih spomenikov, v glavnem oltarju je slika delo Herrleina, v stranskih pa Metzigerjeva dela. Impozanten je glavni oltar, delo rodbine Facijev. - Glorietta na Kalvariji Stoji vrh griča Kalvarije. Stavba je tvorila zaključek Križevega pota, od katerega so danes še ohranjene kapelice, postavljene na poti na vrh. Objekt je bil restavriran, predvsem je bila urejena streha. - Cerkev sv. Elizabete v Podrebri Starejši objekt je bil predelan sredi 16. stoletja. Zanimiv zaradi freske, ki sojoodkrili najužni zunanji steni glavneladje. Upodob-Ijen je ikonografski motiv sv. Nedelje, ki kaže življenje pred skoraj pol tisočletja. - Dvor pri Polhovem Gradcu Velika triladijska poznogotska - renesančna cerkev, nastala med leti 1544 in 1577, eden najlepših spomenikovtegaobdobja v Sloveniji; ornamentiran lesen strop s slovenskimi napisi; več zlatih oltarjev iz 17. stoletja, glavni oltar polhograjskih rezbarjev Facijev, bogat portal iz 1544. b) Gradovi in graščine Graščinski kompleks v Polhovem Gradcu Grad je opisoval že Valvazor. Grad je v slabem stanju. Potrebno bi ga bilo sanirati, ob tem tudi rekonstruirati stilni park (edin-stvena možnost predstavitve stilnega parka iz 17. stoletja). Stara renesančna graščina s parkom in vodnjakom, ki ga krasijo štiri plastike nimf in Neptun (sredi 17. stoletja); v slabo ohranjenem gradu stopnišče iz 16. stoletja, kapela s štukiranim dekorjem (druga polovica 16. stoletja). Selo nad Polhovim Gradcem, hiša št. 6 Zidana pribrežna kašča z ambicioznim poznogotskim kamno-seškim in slikanim (črnim) okrasjem iz 16. stoletja. Zanimiv je predvsem motiv okrogle line v obliki rozete. (5. kategorija). 4.2. Velikolaško območje s Turjakom 4.2.1. Naravne zanimivosti Na območju Velikih Lašč so v kategorijo »naravni spomeniki« uvrščeni: a) geomorfološki podzemni naravni spomeniki: - Spodnja Skednevnica, kraška jama - Benčenka, kraška jama - Kostna jama, kraška jama - Konjšca, kraška jama - Predvratnica, kraška jama b) dendroioški naravni spomenik - lipa (obseg 3,5 m) pri hiši Velike Lašče št. 109 - stara lipa v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah Mogočna lipa stoji sredi vasi Dolnje Retje pri Velikih Laščah. Lipa je vaška znamenitost. Slavna je tudi zaradi Frana Levstika, ki se je rodi! v tej vasi in je del njegovega življenja in ustvarjanja povezan s tem drevesom. Na območju Turjaka so evidentirane naslednje naravne zname-nitosti: - divji kostanji ob gospodarskih poslopjih graščine Turjak so •J sklopu kulturnega spomenika element oblikovanja krajine o grajski drevored lip na severni strani graščine Turjak je nekoč tvorilo 13 dreves, od katerih se jih je danes ohranilo le 7 - grajski lipi ob graščini Turjak, znamenitejša je starejša, nekaj stoletij stara lipa, ki jo je Prešeren v Turjaški Rozamundi preime-noval v hrast. Obseg debla v prsni višini je 830 cm, visoka je približno 10 m. Druga, mlajša, je visoka približno 20 m, obseg debla v prsni višini je 375 cm. - kraška dolinica Mlake leži jugozahodno od Malega Osolnika. Dolga je pribiižno 200 m. Na jugovzhodni strani dolinice so izviri potočka, izmed katerih je eden obzidan. - naravna znamenitost krajinskega značaja je tudi okolica cerkve sv. Jakoba na Malem Osolniku. Iznad cerkve, ki je name-ščena v dobro ohranjeni kulturni krajini, je lep razgled na bližnjo in daljno okolico z Želimeljsko dolino ter Turjakom in se končuje s kamniškimi in julijskimi Alpami. Območje med Turjakom, Kureščkom in Robom bi morali zaradi naravnih in zgodovinskih kvalitet označiti kot krajinski park. 4.2.2. Kulturna dediščina Območje Velikih Lašč je v sklopu naše kultume dediščine predel, kjer se povezuje naselitvena kontinuiteta od najstarejše, piazgodovinske dobe dalje. V teh krajih so se rodili Trubar, Levstik in Stritar, zato so ti kraji še posebej pomembni za Slo-vence in slovenstvo. 4.2.2.1. Zgodovinski spomeniki 4 -.'¦ ¦ a) Spomeniki delavskega gibanja in Ijudske revolucije Turjak V gradu je bila 19. septembra 1943 uničena belogardistična postojanka. V Volčji jami paje3. maja 1943domobranskapolicija pobila 28 aktivistov. ¦ • .¦-.; . . ' 4.2.2.2. Umetnostni spomeniki . ¦ ¦• a) Gradovi ... ... Turjak V nizu renesančnih grajskih zasnov ima turjaški grad posebno mesto. Kljub prvim inovacijam renesančnih utrdbenih naprav ohranja ali pa se direktno naslanja na srednjeveški tloris in na ta način ustvarja trikotno potegnjeno pastijo in z dvema rondelama opremeljeno stavbno zasnovo. Od prvotnega gradu je ohranjen del obzidja s kapelo in romanski, v gotski podobi predelan palacij. (I. kategorija). b)Sakralni spomeniki - župna cerkev Marije Device v Velikih Laščah. Cerkev je locirana na najvišji točki tržne naselbine. Stavba je vsaj četrta na tem mestu. Materialnih ostankov predhodnic ni ohranjenih - p. c. sv. Roka: po citiranih virih sega čas gradnje v 16. stoletje. Povezuje se s časom, ko je v kraju razsajala kuga (1550). - podružmčna cerkev sv. Ahaca na Malem Ločniku - je nepo-sredno vezana na Turjačane. Stilno je opredeljena kot dolenjska inačica dvoranske gotske arhitekture 15. stoletje s starejšimi elementi. - Krvava Peč - cerkev sv. Lenarta nastala v začetku 17. sto-letja; zanimiv zgodnji baročni poslikan lesen strop iz leta 1667, restavriran 1828. c) Etnološki spomeniki - Podsmreka: Stritarjeva kašča. S slamo krit objekt tradicio-nalne konstrukcije, obdan z oženo »lopo«. Značilna dolenjska kašča iz 18. stoletja - Raščica: Trubarjev mlin. Mlin, ohranjene rake in jez - po izročilu stoji na mestu starega Trubarjevega mlina (19. stoletje) - Retje: Levstikov kozolec. Toplar krit s slamo. Izročilo ga povezuje s pisateljem Franom Levstikom - Pogled pri Karlovici, hiša št. 4. * Kmečki dvorec. Členjena etažna gmota s skromnejšim kamno- seškim dekorjem. Zapleten tloris. Visoko obokani prostori v prit-ličju (črna kuhinja), leseni stropi. V grobem je poslopje nastalo . leta 1732, adaptirano (prizidek) leta 1890. Na zunanjščini sledovi šivanih robov. Odlično ohranjena lesena vrata s pilastrskim arka-dnim motivom iz leta (verjetno) 1732. V sklopu domačije pritlična »pristava« - močneje prezidano poslopje z dobro ohranjeno slikarijo iz časa okrog 1740 (šivani robovi, slepo okno). 4. 3. Območje Rakitne in Podpeči Zaradi bližine Ljubljane sodi to območje v njeno neposredno rekreacijsko izletniško območje. Rakitniška kraška planota (800-1000 m) ima obliko razmeroma obsežne in plitve kotline, z večjo odf.vtostjo proti jugu in v tipično kraško hidrologijo. Obda-jajo jo sklenjeni gozdovi, ki se spuščajo po zunanjih pobočjih kotline v globoke zajede in soteske (na vzhodu soteska Iškega Vintgarja in Zale, na zahodu Pekel). Dviga se okoli 500 m nad Ljubljanskim barjem. Masiv Krima, katerega dominantno mesto zavzema rakitniška kotlina, se v obliki polotoka zajeda v barsko ravnico. Z razmeroma ozkim prehodom se rakitniška planota povezuje na jugu z bloško planoto in z nižjo cerkniško kotlino. Značilnost Rakitne je njena geografska zaokroženost, krajin-ska preglednost in celovitost. Zaradi svoje lege (nadmorske višine, gozdnatosti itd.) je vab-Ijiva za poletne oblike rekreacije, hkrati pa je najbližje območje Ljubljane, kjer že nastopajo ugodni klimatski, geomorfološki in hidrološki pogoji za razvoj zimskih rekreacijskih oblik. Rakitna se tako z vso upravičenostjo in potrebo mora obravna-vati kot višinsko primestno reakcijsko območje Ljubljane za vsa-kodnevno izletniško rekreacijo, konec - tedensko rekreacijo, rekreacijo »sekundarnih« stanovalcev (lastnikov počitniških hi-šic) in zdravstveno rekreacijo. Zasnove o možnostih izkoriščanja lege in rekreacijskih poten-cialov sovpadajo v čas močnih socialnih in agrarnih sprememb Rakitne. Proces deagrarizacije je manjšal število prebivalstva in s tem tudi število oskrbovalcev dosedanjih »kulturnih« površtn, ki se spreminjajo v nekošene in nepopasene košenice, ki jih hitro preraste grmovje in se počasi spreminjajo v gozd. Rekreacijskoturistična izraba prostora po eni strani oživlja funkcijo opravičenih zemljišč (čeprav spremenjeno), po drugi strani pa grozi, da bi ob nepravilni zasnovi in nepravilni stalni skrbi nad prevzetimi zemljišči prizadeli krajini kot ekološki celoti še večjo škodo. Zasnove predloga možne izrabe prostora (predvsem za potrebe zimske rekreacije je bila podana v elaboratu »Rakitna - zimska rekreacija« Ul SRS, Ljubljana 1975. 4.3.1. Naravne znamenitosti • - Podpeško jezero v ¦ ' Na robu ravnine pri Podpeči je sedem kraških izvirkov, ki privo na dan na južni polovici kotanje. Izviri se stekajo v skupno strugo, ki jo je voda poglobila za kak meter globoko. Podpeško jezero nima običajnega jezerskega brega, ki ga navadno izdelajo valovi, temveč se okoliška aluvialna ravnica brez pregiba spušča pod vodo. Jezero je precej okroglo (135 m x 120 m) in ima dokaj stalen obseg, na katerega je prilagojeno obrežno rastje. V lijaka-sti jezerski kotanji z muljem na dnu so izmerili 46,4 m globoko brezno. Tako je po globini to malo kraško jezerce najgloblje v Sloveniji. Podpeško jezero ima po'3g znanstveno-raziskovalne funkcije za kraško hidrologijo in geologijo še rekreacijsko na-membnost (kopanje, rekreacija v prosti naravi, sprehodi, ribolov). Možnost ureditve učno vzgojne naravoslovne poti (v povezavi s kamnolomom v Podpeči). , . ¦ ¦ ¦ . - Kamnolom ¦ ¦ ¦' ' ..¦-¦¦¦ Na jugu Ljubljanskega barja leži pri vasici Podpeč znameniti kamnolom podpeškega apnenca, ki ga poznamo pod imenom podpeški marmom. Na stiku Barja z višjimi predeli so bili že od rimskih časov kamnolomi, kjer so lomili kamen za zidavo v Emoni. Odstranjeni deli griča dovolj zgovorno pričajo o tem. Ob vseh kamnolomih vidimo temnosiveapnencezvmesnimi rdečka-storjavimi glinenimi poiami jurske starosti (lias). V vmesnih gline-nih polah in na meji med apnenimi skladi pa so okamneli ostanki velikih školjk, ramenonožcev in poliav. V kamnolomu so po-sebno zanimivi apnenci s številnimi ostanki školjk iz vrste Lithio-tis problematica, ki se v temnosivi kamnini kažejo kot dolgi beli pasovi v enojnih ali dvojnih progah. Podpeški marmor sodi med najpomembnejše okrasne in gradbene kamne v Sloveniji. Vse-povsod ga lahko najdemo. Iz njega so portali, podboji, stebri, okrasne plošče ipd. Ker so v izdelkih ostanki školjk iz vrste Lithiotis problematica, ga je moč prav lahko prepoznati. Bele lise se prav lepo vidijo na poliranih ploskvah. Iz podpeškega mar-morja je velik dei notranjščine Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Podpeški marmor ima v naravnem okolju veliko naravoslovno, učno-vzgojno ter študijsko demonstracijsko na-membnost. - Mala Pasica pod Krimom - kraška jama na vzhodnem po-tibčju Krima 4.3.2. Kulturna dediščina 4.3.2.1. Arheološki spomeniki - limes - kasnoantične kraške zapore: najobsežnejši gradbeni zgodovinski spomenik na Slovenskem (še v občinah Cerknica, Postojna, Logatec, Vrhnika, Idrija, Ajdovščina, škofja Loka, Tol-min), ki zelo lepo osvetljuje vrsto antičnih in postantičnih premi-kov na naših tleh. Zapomi sistem tvori več vencev zidu, ki je na položnejših mestih in bolj odročnih krajih onemogočal prehode in usmerjal promet na kontrolirane ceste. Sistem je enakomerno dopolnjen s stražnimi stolpi in utrdbami za večje vojaške enote. 4.3.2.2. Umetnostni spomeniki ^ . . a) Sakralni spomeniki - Prevalje - Žalostna gora - cerkev zgradili Kartuzijanci iz Bistre 1727 leta, freske J. Šubica in J. Wolfa, Metzigerjevi sliki, mumificirano truplo sv. Jukunde; znamenita božja pot. Okrog cerkve del obzidja nekdanjega protiturškega tabora. - Preserje - cerkev sv. Vida, baročna arhitektura iz leta 1771 na mestu starejše cerkve, baročna oprema; cerkev sv. Jožefa nastala leta 1658 na mestu starejšega gradu, ohranjeni zlasti oltarji, stranski oltarji iz 19. stoletja. , .-...-. - ¦, ¦„ 4.4. Ižansko območ|e Dolina Iške z Iškim Vintgarjem je v krajinskem in naravoslov-nem pogledu eden najzanimivejših predelov v okolici Ljubljane. Dolino odlikuje slikovita in zelo ozka soteska, ki je globoko zarezana med Mokrcem in Krimom. Posebno vrednost daje sote-ski čista, plitva in za kopanje primerna rečica Iška. Vegetacija je pestra, flora pa bogata. Od velikih živali naj omenimo populacijo gamsov, v skalah pa gnezdijo tudi nekatere redke ujede in krokar. Favnistično je zanimiva jama Pasjica pri Gorenjem Igu, kot ti-pično najdišče jamskih polžev in členonožcev. Privlačna turi-stična točka s krasnim razgledom je Kurešček (826 m) nad Golim oziroma Zapotokom. 4.4.1. Naravne zanimivosti - Nešpljevolisti hrast v dolini Iške - na strmem vzhodnem pobočju soteske Iške, ki se dviga proti vrhu Srnašče, v nadomrski višini cca 650 m - edini znani primerek te vrste hrasta v Sloveniji (spomenik I. reda) - Ribniki v dolini Drage pri Igu. V več ribnikih umetnega nastanka v dolini Orage pri Igu je bogata vodna in ptičja favna (Anas Platyrhynchos, Ulica atra, Gallinula chloropus, Przana pu-silla....) So edino nespomo nahajališče želve sklednice (Emys orbicularis) v Sloveniji. Zelo pomembna in bogata zoološka loka-liteta. Na preletu se tu ustavljata redki in ogroženi vrsti orel belorepec (Haliaeetus Albicilla) in ribji orel (Pandion haliaeetus). 4.4.2. Kulturna dediščina 4.4.2.1. Zgodovinski spomeniki . .,;.., - Partizanska bolnica Krvavice ~ ' ¦ ' '' * ' 4.4.2.2. Arheološki spomeniki - Ig: prostor vasi, zlasti njen severni del in območje farne cerkve. Celotno območje predstavlja izreden primer v kontinuiteti poselitve nekega prostora. Prebivalci so ohranili svoje specifič-nosti skozi vsa arheološka obdobja, torej skoraj 3.000 let. Začetek te kontinuitete seže v čas visoko razvite koliščarske kulture Ljubljanskega barja, svojske v vsem evropskem neolitiku, lep pa je spoznavna tudi v zaključnem kompleksu rimskih najdb (I. kategorija). 4.4.2.3. Umetnostni spomeniki - Visoko nad Kureščkom - cerkvica sv. Nikolaja, gotska arhitek-tura z grobo oblikovanimi oltarji, lesenim poslikanim stropom, slikarsko in plastično opremo; pomembne stenske slike Janeza Ljubljanskega iz leta 1443 v prezbiteriju in na zunanjščini; sten-ske podobe v freskotehniki so med najlepšimi primeri slovenskih fresk, lesen strop iz začetka 17. stoletja, zlasti oltarji. 4.5. Območje Ljubljanskega barja z rekreacljskim pasom ob Ljubljanici Barje je po površini najobsežnejši del Ijubljanskega prostora, ki se razprostira v izenačenih karakteristikah na površini cca 16.000 ha. Kompleks karakteristik je od ostalega prostora izrazito pou-darjen z barjanskimi značilnostmi: rastlinstvo in specifično kme-tijsko izrabo), stabo nosilnostjo tal (omejuje atraktivnost in urba- nizacijo), z velikimi ekološkimi in krajinskimi kvalitetami (barjan-ski osamelci, barjanska flora, favna. arheološka najdišča itd.) Barje z bližnjo okolico, posebno z južnim obrobjem moramo vsekakor šteti za potencialno rekreacijsko območje Ljubljane. Vrednotimo ga iahko z raznih gledišč: - ima ugoden prometni položaj - obširne zelene površine so neposredno vezane na mestno aglomeracijo - ima izjemen prirodni in kulturni pejsaž - tu so vode, ki jih je mogoče različno izkoristiti - privlačno je visoko obrobje barske kotline s svojimi izletni-škimi točkami. Povodje Ljubljanice predstavlja sistem kraških voda, ki mu ni primere v Jugoslaviji: porečje je izredno veliko 2066 km2 in predstavlja 10% ozemlja Slovenije. V njem so številni kraški pojavi najvišje vrednosti (npr. Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, Postojnski jamski sistem, Planinsko polje itd.) Vodni sistem Ljubljanice od Prezida do Ljubljane ima rekreacij-sko namembnost: izletišča, sprehodi, čolnarjenje, ribolov, oddih ob vodi. Delno je tudi gojitvena voda (Unica, Obrh). Povodje Ljubljanice predstavlja znanstveno-raziskovalni objekt za kraško hidrologijo in zoologijo. Obširne zelene površine kultiviranega sveta, logov in gozdov, redka poselitev, vodno omrežje in značilnosti ravninskega pej-saža sredi hribovite krajine nudjio ob primerni ureditvi velike možnosti za vse obiike organizirane in neorganizirane rekreacije. Vode na Barju so skoraj neizkoriščene, hkrati pa je v Ljubljani pereč problem pomanjkanja možnosti za kopanje in ostale vodne športe. Celotno območje je zanimivo za ribolov in lov. Generalni urbanistični plan Ljubljane opredeljuje rekreacijske povšrine ob Ljubljanici v pasu 800-1000 m od sotočja z Iščico do Špice s centrom okoli Špice. Kot pri rekreacijskem pasu ob Savi, je tudi tu osnovna hrbte-nica reka z obrežji in specifično barjansko okolico, ki je v celoti posebnost. Organizirano športnorekreacijsko območje v nepo-sredni bližini mesta (izliv Iščice - Špica) naj bi prehajalo v široko rekreacijsko območje Barja z možnostjo zelo pestrega programa oprtega na posamezne urejene točke na barski ravnici in na njenih tokovih (ureditev in organiziranje turistične plovbe po Ljubljanici, gostišča, prostori za piknike itd.). Območje Barja bo veliko pridobilo na turistični privlačnosti tudi z izgradnjo predvidenega športnega letališča južno od Črne vasi. Poleg športno-rekreativnega pomena bo letališče lahko zanimiva turistična točka (organizacija panoramskih letov itd.) 4.5.1. Naravne zanimivosti Naravni rezervati: - šotišče pri Goričici na Ljubljanskem barju: največje in ohra-njeno šotišče na Barju z značilno floro. Približno 1 km severoza-hodno od vasi Goričice pri Preserju - šotišče pri Grmezu. južno od osamelca Grmez v vzhodnem delu Barja - eden zadjnih vzorcev debele šotne plasti, ki je nekoč pokrivala velik del Barja - Barski gozd na šotni podlagi z značilno vegetacijo - jugoza-hodni vogel Barskega gozda 2 km južno od Črne vasi na Ljubljan-skem barju. 4.5.2. Kulturna dediščina 4.5.2.1. Arheološki spomeniki - Prostor kolišč na Igu, Notranjih goricah, Kamniku, Preserju, Blatni Brezovici, Grmezu, Plešivici, in vsi prostori potencialnih kolišč med temi točkami. Kompleks kolišč svojske prazgodovin-ske kulture. 4.5.2.2. Etnološki spomeniki Ljubljana je povezana z Ljubljanico in Barjem v vsem svojem razvoju. 11. julija 1814, ko je imela Ljubljana okrog 20.000 prebi-valcev, so pripravili veliko slavje ob sotočju Ljubljanice in Iščice ob odhodu Francozov in sklenitvi Pariškega miru. Do tja so se udeleženci pripeljali s 180 ladjami. Podobno slavje je bilo 1819. leta, ko je prestolonaslednika Ferdinanda ob prihodu v Ljubljano spremljalo 6.000 meščanov na čolnih. J. Mal navaja običaj, da so " god Ijubljanskih Ančk praznovali z vožjo do Sv. Ane v Podpeči. V času rred obema vojnama sodi tudi ureditev odprtega mest-nega kopališča na prostoru današnje Livade. Na plavajočem lesenem splavu, ki je bil stalno pritrjen ob obalo, so bili bazeni za plavalce. 4.6« Mestno območje - Območje Rožnika s Tivolijem Med osrednjimi javnimi zelenimi površinami zavzemajo Rožnik s Tivolijem, Grad in del Golovca posebno mesto (v to skupino prištevamo kompleks Rožnika v izmeri 225 ha, Grad in del Go-lovca v izmeri cca 100 ha). Območje Rožnika s Tivolijem, deloma pa tudi Grad in Golovec predstavljajo površine, na katerih se združuje prostor naprav za organizirano športno aktivnost (tekmovalni šport), preko aktivne rekreacije do najbolj mirnih oblik (sprehajanje, počitek). Predlog UN za območje Tivoli-Rožnik (LUZ, 1969) je prvi poizkus pro-gramske opredelitve območja v funkcionalnem smislu, t. j. omeji-tve in namenske opredelitve površin. Celotno območje je razde-Ijeno v: gozdne površine, parkovne površine, športno rekreacij-ske površine, pedagoško raziskovalna in rekreacijska cona, sta-novanjske cone na obrobju Tivolija in Tožnika. Park Tivoli obsega območje, kjer se zelena gmota Rožnika najbolj približa mestnemu jedru. Izredna bližina in neposredna povezava z mestom dajeta temu območju enkratno vrednost. Rekreacijsko območje Čad - območje je namenjeno družabno rekreacijski in gostinski dejavnosti. Je primeren za svobodno rekreacijo (sončenje, ležanje v travi, piknik). Območje Cankarjevega vrha - območje ohranja tudi v bodoče družabnorekreacijski, spomeniškovarstveni in gostinski značaj. Je izhodišče za sprehode po ravnem ter za sankanje oz. smuča-nje pozimi. Ohranjena je skromna soba, v kateri je živel pisatelj Ivan Cankar. Območje Biotehniškega centra - je razmeroma blizu mestnega središča in je namenjeno Biotehniškemu centru s poskusnimi polji in nasadi, hkrati pa je tudi odprto javnosti in služi pouku, rekreaciji, razvedrilu itd. v povezavi z živalskim vrtom. Živalski vrt (edini v Sloveniji) je privlačna turistična točka. Živalski vrt ob Večni poti je bil ustanovljen leta 1949. Obsega 18 ha, za obisk je od tega namenjenih 5 ha. V Živalskem vrtu imajo okrog 800 živali iz 150 živalskih vrst. Poskrbljeno je tudi za skromnejšo gostinsko ponudbo. Botanični vrt - Ljubljanski botanični vrt je bil ustanovljen leta 1810. Njegova današnja površina meri 2,35 ha. V njem raste ok. 4500 rastlinskih vrst z vsega sveta. Največji del površine vrta odpade na parkovno urejeni arboretum. Med drevesi in grmi, ki so poimenovana je nekaj izrednih primerkov (npr. 160 let stara in 40 m visoka lipa) ter mnogo redkih eksot. Drugi del vrta je namenjen rastlinskemu sistemu, kjer so predstavljene žive rast-line po sistematskih enotah. Sledi prostor za vzgojo in gojenje rastlin - na prostem in v rastlinjakih. Končno so še površine, ki so urejene in zasajene po ekoloških in ekološko-geografskih eno-tah Botanični vrt v Ljubljani je naša najstarejša kulturno-znan-stvena ustanova s 165-letnim nepretrganim delovanjem od llir-skih provinc dalje. Kot »vrt domovinske flore« je odigral po-membno vlogo v klasičnem obdobju slovenske botanične vede. Danes je vrt ugledna znanstveno-raziskovalna in študijska uni-verzitetna ustanova. Poleg tega pa ima kot javna ustanova in kot park pomembno učno-vzgojno in rekreacijsko vrednost. 4.7. Lovstvo in ribištvo ' ' ¦ ' v Na območju občine so možnosti tudi za razvoj lovskega turi-zma in ribištva, pa tudi za gobarjenje. 4.7.1. Lovstvo V občini so tri lovskogospodarska območja: " . . - dolomitsko (6 lovskih družin) - - krimsko-grosupeljsko (šest lovskih družin) '• - kočevsko (dve družini). člani lovskih družin s svojimi lovsko-gospodarskimi načrti do-ločijo tudi programe lovskega turizma. Na območju občine je naslednja divjad, katere odstrel predvi-devajo načrti lovskih družin skladno s samoupravnim sporazu-mom o enotnih gojitvenih smernicah v SRS za obdobje 1981-1985: medved, volk, ris, jelenjad in srnjad, gams, divji prašič, muflon in mala divjad. 4.7.2. Ribištvo V občini sta dve lovski družini, Barje in Dolomiti, ki upravljata svbji ribiški območji. V Ljubljanici žive sulci, lipani, belice, mrene 9 in ščuke, v Iški in Želimeljščici postrvi. Podpeško jezero je bogato s krapi, linji, belicami in raki jelševci. 5. RAZVOJNE MOŽNOSTI TURIZMA , 5. 1. Izletniški turizem ¦ ' ¦ Območje občine Ljubljana Vič-Rudnik postaja v času energet-ske krize vse zanimivejše za prebivalce mesta Ljubljane. Nedvo-mno se povečuje zanimanje za izletniške točke, ki so dosegljive z avtobusi mestnega in primestnega potniškega prometa, s kolesi ali z avtomobili, vendar niso od kraja stalnega bivališča oddaljene več kot 20-30 kilometrov. Hkrati se krepi zavest o pomenu re-kreacije za zdravje in izboljšanje psihofizičnih lastnosti delovnih Ijudi in občanov. Območje Polhograjskih Dolomitov, Barja z Ljubljanico, Iške z Iškim vintgarjem, Velikih Lašč in Turjaka, Rakitne in najbližje območje Rožnika z živalskim vrtom te pogoje v celoti izpolnju-jejo. Za razvoj izletništva in rekreacije kot dejavnika izrabe prostega časa delovnih Ijudi in občanov ni treba veliko: - izboljšanje obveščenosti o zanimivih izletniških točkah in možnostih rekreacije (poleg informativne dejavnosti v širšem okolju, bi morali biti v vsakem kraju, ki želi razvijati turizem, v trgovini, gostilni, na avtobusni postaji, bencinski črpalki, kratek popis vseh zanimivosti kraja), - poskrbeti vsaj za minimalno infrastrukturo (tudi oznaka poti, skrb za čisto okolje), - organizacija prireditev, izletov in pohodov, rekreacijskih tek-movanj; označitev planinskih poti in transverzal; izbira in označi-tev zanimivih poti (na primer ob spomenikih NOB in Ijudske revolucije, veslaška pot, ob arheoloških spomenikih) - uvrstitev območja občine v Ijubljansko turistično tranver-zalo. Za razvoj turizma kot gospodarske dejavnosti pa je potrebnih več naporov in tudi vlaganj, če želimo doseči denarni učinek: - dokončanje začetih naložb na Rakitni in v Iškem vintgarju, v dolomitskem predelu občine in na Kureščku ter zagotovitev kvali-tetne gostinske ponudbe, v katero se naj bi vključevale tudi prenočitvene zmogljivosti, ki se preko krajevne skupnosti in turističnega društva organizirajo v zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih, - zagotovitev gostineke ponudbe na turistično zanimivih toč-kah. V ta namen je treba z instrumenti davčne in kreditne politike, s hitrimi in neformalnimi postopki za pridobitev potrebnih dovo-Ijenj, vzpodbuditi zasebno iniciativo, - hkrati z gostinstvom je treba razvijati tudi pestro trgovsko ponudbo, ki naj zajame tudi izdelke drobne obrti (tradicija zlasti na velikolaškem območju), - pri gradnji cest in komunalne infrastrukture naj imajo pre-dnosl kraji s stvarnimi razvojnimi programi turizma in pripravlje-nostjo Ijudi za njihovo realizacijo. .... . '¦'¦ i* '!• 5.2. Stacionarni turizem . .: _ , ' ' .' Možnosti za stacionami turizem v naši občini danes praktično ni v vsej občini, razen dveh penzionistov, v mestnem delu, ni niti enega objekta, ki bi ponudil več postelj in zraven potrebno gostinsko oskbo (hotel, moteli, avtocamp). Dosedanji (pre)opti-mistični načrti niso bili uresničeni. Treba je poiskati organizacijo-nosilko razvoja stacionarnega turizma v občini, ki naj v svojih razvojnih programih predvidi tudi izgradnjo ustreznega objekta. ¦ 5. 2.1. Zdraviliški (klimatski) turizem Rakitna ima naravne pogoje za razvoj klimatskega turizma, vse naložbe pa so silno visoke zaradi neurejene komunale. Objekt zdravilišča na Rakitni, ki ga bomo obnovili z denarjem samopri-spevka, bo zaprtega tipa, torej ne bo namenjen turistom oziroma izletnikom. 5.2.2 Turizem na kmetih Lahko smatramo za zametek stacionarnega turizma. Okrog leta 1977 je bila izredno intenzivna akcija za ustvarjanje pogojev za razvoj turizma na kmetih (seminarji, pomoč pri pridobivanju soglasij, kreditna politika). Akcijo kaie obnoviti. 5.3. Tranzitni turizem ' : : ¦¦.".. ' ; .' ."..'.• Prometni tokovi se z dograditvijo obvoznic (zahodna dogra-jena, južna v gradnji) večinoma usmerjajo mimo Ljubljane in tudi mimo naše občine (zasebne sobe in gostinski obrati so pretežno ob Tržaški cesti). Na obvoznicah je treba postaviti ustrezne infor-mativne table s podatki o Ljubljani, zagotoviti vsaj najnujnejšo gostinsko ponudbo (osvežilna pijača, hladne jedi) in proučiti možnosti za postavitev ali ureditev prenočitvenega objekta ob obvoznicah oziroma v njuni neposredni bližini (grad Bokalce ob zahodni obvoznici in v srednjeročnem programu občine 1981-85 opredeljeni program motelskega objekta z dopolnilnimi dejav-nostmi v Kozarjah). 5.4. Ostale razvojne usmeritve " • " ~ 1. Urejanje problemov na področju turizma zahteva kakovost-nejši pristop k načinu načrtovanja in usklajevanja razvoja. Seda-nji plani prostorskega in družbenega razvoja niso vedno zasno-vani tudi z vidika možnosti razvoja turizma kot pojava, ki lahko spodbudi vrsto gospodarskih in družbenih aktivnosti. Pristop k planiranju razvoja turizma in k njegovemu vrednotenju je največ-krat zasnovan le na oceni možnosti razvoja gostinstva, kar pa pomeni le del aktivnosti, ki se lahko razvijajo na osnovi turistične potrošnje blaga in storitev, ki se vključujejo tudi v naravne in druge danosti. 2. Zagotoviti je treba ustreznejšo organiziranost OZD gostin-stva in turističnega posredovanja na podlagi združevanja dela in sredstev. Hkrati pa je potrebno na dohodkovnih osnovah vzpo-staviti sodelovanje OZD, katerih proizvodi ali storitve so pomem-ben sestavni del turistične ponudbe. Na teh osnovah je potrebno organizirati tudi sodelovanje z občani, ki z osebnim delom in svojimi sredstvi samostojno opravljajo gostinsko dejavnost, z zasebnimi gospodinjstvi in kmečkimi gospodarstvi, ki sprejemajo goste na prenočitev in hrano, Svoje vloge nosilcev in s tem vzpodbujevalcev razvoja turizma na kmetih se morajo bolj kot doslej zavedati v kmetijskih zadrugah. 3. Trgovske organizacije in njihova združenja morajo vzpodbu-jati proizvajalce najrazličnejših proizvodov, ki so lahko predmet turistične potrošnje, da izkoristijo možnosti, ki jih nudi turizem. V ta namen naj trgovina bolj gibčno organizira prodajo izdelkov ali blaga v krajih, kjer se zadržujejo turisti ter temu ustrezno prila-godi tudi delovni čas. 4. Pomemben del turistične ponudbe predstavljajo tudi stori-tve, ki jih opravljajo OZD družbenih dejavnosti. Vendar pa te dejavnosti svojih programov ne pritagajajo dovolj potrebam turi-stične ponudbe, na podlagi katere bi lahko krepile svojo mate-rialno osnovo. Samoupravne interesne skupnosti predvsem s področja kulture in telesne kulture bi moralezato pri oblikovanju programov upoštevati tudi potrebe, ki jih narekujejo zahteve po kakovostnejši turistični ponudbi. 5. Za razvoj turizma je izredno pomembna informativno-propa-gandna dejavnost. Ta mora biti celovita, raznolika in enotna v Ljubljani. Območju občine je treba dati s turističnega vidika ustrezen podatek v sredstvih javnega obveščanja, hkrati pa zago-toviti tudi potrebno obveščenost na vseh ravneh z drugimi sred-stvi informativno-propagandne dejavnosti (letaki, prospekti, filmi, informacijske table, itd.). 6. V Ljubljani, ki je pomembno tranzitno mesto, preko katerega se zlasti tujci odpravljajo na Jadran, bi morali za te turiste ob vpadnicah urediti osrednjo turistično točko, za katero je prostor lahko tudi na območju občine Vič-Rudnik. To točko bi morali dolgoročno opredeliti, jo postopoma zgraditi ter afirmirati njen ugled v Evropi. 7. Utrditi je potrebno tudi spoznanje, da je kakovost turistične ponudbe odvisna od vseh dejavnosti in tudi od odnosa občana do turizma. Zato naj organizacije SZDL v krajevnih skupnostih • vzpodbujajo ustanavljanje turističnih društev, ki bodo pozitivno vplivala na interes prebivalstva za nadaljnji razvoj turizma v kraju in s tem tudi na razvoj svojega kraja. Ker so poleg turističnih društev za popestritev turistične po-nudbe pomembne aktivnosti planinskih, športnih, kulturnih in drugih društev, je treba tudi njihovo dejavnost vključiti v turi-stično ponudbo, . . 8. Model turističnega razvoja kraja je lahko naslednji: krajevna skupnost z gostinci, trgovci in krajevnim prevoznikom napravi okvirni načrt turističnega razvoja kraja. Na to osnovo pritegne v usklajeno sodelovanje vsa društva (turistično, kulturna, šporlna, planince, gasilce, tabornike itd.)- Turistično društvo prevzame skrb za lep izgled kraja in turistično vzgojo prebivalstva. V sode-lovanju z drugimi društvi in organizacijami skrbi za organizacijo prireditev, izletov, tekmovanj; za oznako poti. V kmečkih predelih se trgovcem, gostincem in krajevnemu prevozniku pridruži še kmetijska zadruga. Kjer je več zasebnih gostincev z ležišči in zasebnih turističnih sob je umestno ustanoviti zadrugo ali pa organiziran kooperantski odnos z družbenim gostinskim obra-tom. 9. Pri načrtovanju izgradnje infrastrukturnih objektov je treba zlasti pri gradnji cest upoštevati turistično naravnanost kraja: realne razvojne načrte krajevne skupnosti na področju turizma, pripravljenost in organiziranost v kraju za njihovo realizacijo. Pri gradnji cest naj imajo taki kraji prednost. 10. Ob določanju površin za gradnjo počitniških hišic je treba skrbeti za nemoten dostop do zanimivih turističnih površin in ohraniti dovolj velike proste površine za rekreacijsko in drugo dejavnost, povezano z izletništvom. 11. Kreditna politika ne sledi željenemu razvoju turizma na kmetih. Turizem na kmetih je treba smatrati kot kmetijsko in ne kot gostinsko dejavnost. 12. Izdelati je treba pregled kulturnih spomenikov najvišje kategorije, program za njihovo obnovo in pritegniti k obnovi financerje na vseh ravneh. 13. Oživiti je treba tradicionalne prireditve v posameznih krajih ter proučiti možnost za organizacijo za kraj značilnih prireditev: na primer vožnja po Ljubljanici, tekmovanje v ribolovu na Podpe-škem jezeru, prireditve, navezane na nekdanje mostiščarje na Barju, na lov na polhe v Polhovem Gradcu, ples Turjaške Roza-munde in podobno. 6. 6.1. Seznam zgodovinsko pomembnejših spomenikov v občini BABNA GORA: Spominski kamen stoji na Rupah. Novembra in decembra je bilo tu taborišče borcev Kamniškega bataljona, Kranjsko-Trži-škega bataljona in novincev iz Ljubljane. Tu so se pripravljali za napad na Preserski most v noči na 5. december 1941. Pri Glažarju na Babni gori so imeli člani IOOF pomembno posvetovanje in sprejeli sklepe 1. zasedanja AVNOJ v Bihaču. Spominska plošča je na hiši št. 8 BRDO: 22. julija 1942 je partizanska patrulja streljala na reflektorsko postajo, ki je bila na hribu nad »Podmornico«. Hkrati je patrulja na Vrhovcih ubila 2 belogardistična grenadirja. Naslednji dan so fašisti pridrveli na Brdo in iz maščevanja požgali 22 hiš in pobili 14 domačinov. Spomenik in grobišče je na viškem pokopališču. Spominska plošča je tudi na osnovni šoli na Vrhovcih. GOLO: 10. septembra 1943 je bila na Golem pretežno iz novodošlih Ljubljančanov, ustanovljena 10. Ljubljanska brigada s 4 bataljoni in 900 borci. Spominska plošča je na Pangerčevi hiši. HRASTENICE: Žirovnikov graben Sedež članov CK KPS in Glavnega poveljstva od novembra 1942 do marca oziroma aprila 1943. V Polhograjskih dolomitih je bila 1. marca 1943 podpisana znamenite »Dolomitska izjava«. Spominska plošča je na Gavgarjevi hiši (pod hišo je tudi bunker). V Hrastenichah, ob cesti stoji spomenik. Vezan je na veliko zmago NZ iz Hruševega pod vodstvom Franca Riharja-Radovana 7. maja 1942, ko je iz zasede napadla ital. kolono in pobila 32 italijanskih vojakov, med njtmi tudi polkovnika Latinija. IŠKA VAS: Ob cesti Iška vas-Gornji Ig stoji spomenik, posvečen 54 žrtvam okupatorjevega nasilja. IŠKI VINTGAR: Od spomladi 1942 je začela v tej dolini v Vintgarju delovati skrivna partizanska bolnišnica Krvavice (»Bercetova bolnica 2) Delovala je neprekinjeno do 22. junija 1943, ko so jo belogardisti in Italijani odkrili in požgali. Nekaj kasneje so jo ponovnozgradili in je delovala do oktobra 1943. Bolnišnica je bila po vojni že nekajkrat obnovljena in je po-membna turistična točka. V baraki nad sotesko v Iškem vintgarju je od marca do avgusta 1943 delovala ilegalna tehnika Krim. Spominska plošča je na obnovljeni baraki. KAMNIK POD KRIMOM: Ob studencu KalaŠca stoji spomenik v spomin ustanovitve 2. čete Šercerjevega bataljona. KOZLARJEVA GOŠČA: Nekaj sto metrov pod to goščo stoji spomenik (zaradi dostop-nosti) v spomin pobitih Ijudi, aktivistov OF in partizanov, ki so jih belogardisti-črnorokci pobili vtem gozdu, največ vzimi 1943—44. ¦ KUREŠČEK: Na planinskem domu sta dve spominski plošči: ena posvečena prvemu sestanku OF avgusta 1941, druga pa opozarja na do-godke iz NOB na Kureščku - 1941-42 je bilo tu zbirališče partiza-nov Mokrške čete. ORLE: Na obrambni črti pred Ljubljano so se zlasti 7. in 8. maja odvijali strahoviti boji za Ljubljano - zlasti na pobočjih Orel, kjer je padlo nad 50 borcev 18. divizije. Na Orlah stoji spomenik, odkrit maja 1983. Veliko od teh borcev so pokopali na pokopali-šču na Rudniku, kjer stoji spominski kamen z napisom. SELA: V Bernardovem hribu pod Lisičjem stoji spomenik, odkrit v spomin ubitih članov zunanjega okrožja OF Lj (po obkolitvi Ljubljane z bodečo žico) brata in sestre Majcen Lada in Zore ter Jager Alojza, ki so jih marca 1943 pobili domači izdajalci. CESTA DOLOMITSKEGA ODREDA: Spomladi 1942 so v Skodlarjevi hiši zgradili bunker, ki je služil za radijsko delavnico. V ofenzivi na Dolomite so Italijani 20. marca 1943 bunker odkrili in ubili Marjana Novaka in Alojza Štreklja. Ranjena in zajeta sta bila še Jakob Vrhovec in ilegalec Rudi Luznar. Spominska plošča je na hiši št. 54. CESTA NA BRDO 95: Od septembra 1941 do avgusta 1942 je v bunkerju pod zemljo delovala ilegalna tiskarna Podmomica. Zaradi nevarnosti odkritja so jo avgusta 1942 prenesli v Erbežnikovo kovačijo v Kozarje (tu je delovala do januarja 1943, ko so jo preselili v Polhovgrajske dolomite in je tam propadla v italijansko-belogardistični ofenzivi marca 1943). V hiši Cesta na Brdo 95 je v originalnih prostorih rekonstrui-rana tiskarna Podmornica. MENCINGERJEVA UL. 27: Na hiši je spominska plošča in spominja na pomemben dogo-dek iz prvih dni vstaje. 1. in 2. junija 1941 je bila v tej hiši - pri Ivančičevih vseslovenska partijska konferenca, kjer so $e dogo-vorili o nadaljnjih pripravah proti okupatorju. VEČNA POT: V Vidmarjevi hiši je bil 27. (26.) aprila 1941 ustanovni sestanek OF slovenskega naroda. Pred hišo stoji spomenik. MAČKI: Na Sterletovi hiši je spominska plošča. Vezana je natragičen dogodek 8. maja 1944, ko so domobranci iznenada napadli mesto Velike Lašče in pobili 12 borcev in aktivistov OF. OSREDEK: Pod Bričevim skednjem so v skrivnem bunkerju bivali člani IOOF - od decembra 1942 do aprila 1943, ko so odšli na Kočev-sko. Po odhodu članov IOOF so belogardisti bunker odkrili in v njem zajeli komandanta Dolomitskega odreda Franca Riharja-Radovana. Obsodili so ga na smrt in ustrelili. Spominska plošča je na Birčevi hiši št. 1. PASJA RAVAN: Na Pasji ravni stoji spomenik posvečen decembrski vstaji leta 1941 in borcem ki so padli v boju z Nemci 27. dec. 1941. PRESERJE: Na osnovni šoli je spominska plošča posvečena borcem Krim-skega odreda, v avli šole pa doprsni kip Jožeta Molka. SAMOTORICA: Na Samotorici je bilo partizansko šolsko taborišče leta 1942. Tja so prihajali zlasti novinci iz Ljubljane in okolice. 11 TURJAK: Na Turjaku se je po kapitulaciji Italije zbrala glavnina belogar-distov. Po hudih bojih je bila belogardistična posadka prema-gana 19. septembra 1943 in zajetih je bilo okoli 700 belogardistov (voditelji so bili obsojeni na sodnem procesu v Kočevju). V noči od 4. na 5. maj 1945 je domobranska policija odpeljala iz Ijubljanskih zaporov 27 aktivistov OF in ujetih partizanov in jih pod Turjakom zverinsko pobila. Spomenik stoji na kraju strelja-nja in mučenja v gozdu Smrečje pod Turjakom. VELIKE LAŠČE: Na stavbi krajevne skupnosti je vzidana plošča in spominja na zmago brigad 14 divizije na domobransko postojanko v Velikih Laščah 3. decembra 1943. VRBUENJE: Ob cesti Tomišelj-Vrbljenje so Italijani 22. decembra 1941 ustrelili 5 borcev Krimskega bataljona. VELIKI OSOLNIK. Na hiši A. Šteblaja je spominska plošča o uničenju belogardi-stičnega Skalarjevega bataljona v noči od 14. na 15. september 1943; premagala ga je Tomšičeva brigada. ZGORNJI IG: Ob križišču cest Ig-lška vas-Matena stoji spomenik 343 padlim borcem v NOV, ustreljenim talcem in umrlim v koncentracijskih taboriščih. POT NA DRENOV VRH: V Romihovi hiši je bil med vojno 1941-1945 izjemno pomem-ben bunker. V njem je delovala radijska oddajna postaja, tu so se skrivaii najvidnejši organizatorji upora Edvard Kardelj, Boris Ki-drič in drugi. 6.2. Seznam turističnih društev v občini Turistično društvo Rožna dolina, Turistično društvo Podpeč-Je- zero, Turistično društvo Polhov Gradec, Turistično društvo Iška vas, Turistično društvo Rašca (ne dela), Turistično društvo Ra- kitna (v ustanavljanju), Turistično društvo Rudnik (ne dela), Turi- stično društvo Ig (ukinjeno), Turistično društvo Velike Lašče (ne dela) 6.3. Seznam gostinskih obratov OZD s sedežno zmogljivostjo v zaprtih prostorih in na prostem število sedežev v zaprtih prostorih 180-66 85 GP Vič gostilne: VIS, Tržaška cesta MARN, Rožna dolina MIRJE, Tržaška cesta ROŽNIK, Rožna dolina 150 POD VRBO, Trnovo 90 KUREŠČEK, Kurešček 80 MERCATOR HOTELI-GOSTINSTVO TOZD ILIRIJA gostilna KATRCA, Rožna dolina 54 GP F|GOVEC gostilna KRIM, Dolenjska cesta 72 GP DAJ-DAM restavracija LIVADA, Livada 100 GP POLŽEVO gostilna TURJAŠKI HRAM, Turjak 6.4. Seznam gostinskih obratov osebnega dela . zmogljivostjo v zaprtih prostorih in na prostem GOSTILNE Turjak . 46 Črni vrh 46 Lavrica 124 Pijava gorica 76 Kamnik pod Krimom 96 Vel. Lašče 90 Kamnik pod Krimom 61 Ljubljana 48 Ljubljana 57 Ljubljana 76 Brest . 40 60 AHEC ANŽIČ BEDENČlC ' BOLHA BOŽIČ DAMJANIČ GAVRILOVIČ LAZAROVIČ IUAŽ JAMNIK-2AFRAN JAPELJ na prostem 160 120 300 80 80 100 72 14U 60 s sede7no 16 32 28 40 70 64 60 JEREB JEREMIČ JERLAH JESIH KANC KETE KIRN E. KIRN J. MILAVEC OBERSNE PEČARIČ PETKOVŠEK PETRUŠA PIBERNIK PIŠKUR KOPAČ PREBIL PRŠA MOČNIK ROBEŽNIK ROTAR RUPERT ŠEBENIK ŠKOF VOGRINČIČ VRBINC ROGEU KERN OKREPČEVALNICE BEGIČ HOČEVAR JUKIČ KALAR KOLMAN OVNIK RUSIČ BIFEJI JAMNIK JERAJ KIRN S. MILIČ PETROVIČ POROPAT PREBIL E. PROSENIK VAJDE VIDMAR BRULC GORNIK CIMERMAN STRNIŠA Vrzdenec ig Lavrica Ljubljana Ljubljana Horjul Jezero Kamnik pod Krimom Tomišelj Ljubljana Ljubljana Škofljica Ljubljana Tomišelj Želimlje Brezovica Horjul Pijava gorica Ljubljana Ljubljana ¦g Notranje gorice Ljubljana Polhov Gradec Ljubljana Preserje Kamnik pod Krimom Ljubljana Mala Slevica Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Podpeč Jezero Brezovica Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Iška Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana 35 45 35 49 -, 62 64 50 80 100 61 68 127 175 60 80 120 40 155 160 28 32 8 70 70 41 32 70 50 104 60 42 45 36 82 90 58 50 74 40 43 48 25 47 40 40 40 60 50 34 61 72 40 16 26 30 48 24 28 12 25 16 16 12 20 60 60 47 40 25 6.5. Pregled spalnih zmogljivosti v občini Št. sob Št. ležišč KMEČKI TURIZEM SETNIKAR JOŽE, Črni vrh 2 4 ŽAKELJ JANEZ, Planina 4 8 V OKVIRU GOSTINSKIH OBRATOV JAMNIK-ZAFRAN JELKA, Ljubljana, Cesta na Vrhovce 3 6 PLTRUŠA NIKO, Ljubljana, Zgornji log 10 20 BOLHA ANA, Pijava gorica 2 4 BEDENČIČ DARJA, Lavrica 2 4 GP VIČ, Kurešček 5 10 ODDAJALCI ZASEBNIH TURISTIČNIH SOB SIHADOLC ROZAUJA, Ljubljana, Pot čez gmajno 3 7 SUHADOLC MARIJA, Ljubljana, Pot čez gmajno 3 7 VUKADINOVIČ NIKOLA, Ljubljana, Pot čez gmajno 3 7 12 7. LITERATURA IN VIRI - LUZ: Opredelitev zavarovanih območij v Ljubljanskem pro- -Storu - Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo: • ' - Spomeniškovarstveni elaborat kot sestavni del urbanistič- ' nega načrta širšega območja Polhovega Gradca, 1980 - Spomeniškovarstveni elaborat kot sestavni del urbanistič-nega načrta Velikih Lašč, 1980 - Preliminarna spomeniško-varstvena izhodišča za urbani-stični načrt Dobrovske doline, 1981 - Spomeniškovarstveni elaborat kot sestavni del urbanistič-nega načrta KS Brezovica, Vnanje in Notranje Gorice, 1981 - Spomeniškovarstveni elaborat kot sestavni del smernic za območje zazidave RS-4 - llovica, 1981 - Urbanistični red KS Pijava gorica, KS Turjak, KS Želimlje (Smernice za vključevanje naravne in kultume dediščine), 1981 - Poročilo o turiznui in gostinstvu občine Ljubljana Vič-Ru-dnik, (delegatska gradiva 1970, 1975, 1977) - Statistični letopis Ljubljane, 1982 - Inštitut za ekonomiko turizma pri Visoki ekonomski komer-cialni šoli: Optimizacija organiziranosti in poslovanja turistič-nega gospodarstva Slovenije ' .¦".-.- , Na podlagi 4. in 22. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76) in odloka o določitvi lovskogojitvenih območij v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7/78) ter v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora KS dne........ sprejela ODLOK o ustanovitvi lovišč na področju Skupščine občine Ljubljana Vič-Ru-dnik ' 1. člen S tem odlokom se na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik ustanovijo lovišča, ki jih bodo upravljale lovske družine po spora- > zumu, ki bo sklenjen z njimi. - • : 2. člen Lovišča se ustanovijo na področju lovskogojitvenih območij: 1 LOVSKOGOSPODARSKO OBMOČJE - DOLOMITI: 1. LoviščeBrdo: 2. L Brezovica: 3 LDobrova: 4 LHorjul: 5. L Polhov Gradec: 6 LŠentjošt: 7. LoviščeVlč: obsega področje KS: Brdo, Vrhovci, Dobrova, Podutik, Koseze, Vič obsega področje KS: Brezovica, Notranje gorice, Vnanje gorice inobmočjeVrhnike obsega področje KS: Dobrova, Polhov Gradec, Topol obsega področje KS: Horjul (del), Vič-Rudnik (del), občina Vrhnika (del) obsega področje KS: Polhov Gradec, Črni vrh,Horjul(del) obsega področje KS: Horjul, Podlipa, Smrečje obsega področje KS: ¦ Kozarje, Vnanje gorice (del), Malči Belič, Stane Sever, Trnovo k.o. Dobrova, Dravlje, Grič, Podsmreka, Šujica, Vič, Brdo k.o. Brezovica, Log, delno Podsmreka, Dobrova, Blatna Brezovica k.o. Babnagora, Setnik, Dobrova, Polhov Gradec, Sela, Šujica, Topol k.o. Horjul.delVrhnike k.o. Črnivrh, Setnik(del), Butajnova (del) k.o. Šentjošt, Butajnova^ (del), Žažar, Podlipa k.o. Dobrova (del), Brezovica (del), Vič (del) ,13 II LOVSKOGOSPODARSKO OBMOČJE - KRIM-GROSUPUE: 8 LoviščeRakitna: 9 L Rakovnik: 10. Loviščelg: obsega področje KS: Podpeč, Preserje, Rakitna obsega področje KS: Krim, Rudnik, Peruzzi, Galjevica, Barje, Lavrica, Šiepanjska vas, Hrušica, Fužine, Bizovik obsega področje KS: Ig, Iška vas k.o. Rakitna, Sabočevo (del), Kamnik, Preserje, Jezero k.o. Karlovškopredm., Rudnik, Štepanjavas, Hrušica, Bizovik, Lanišče k.o. Ig, Iškavas, Matena, Iška Loka, Želimlje, Golo k.o. Rudnik, Lanišče, Pijava gorica, Gradišče, Zapotok, Želimlje k.o. Vrbljenje, Tomišel). Jezero, Iška Loka, Trnovsko predmestje k.o. Golo (del), Zapotok Želimlje.lška^as. Dobravica, Krvava peč, ¦ Selo, Lužarji III. LOVSKOGOSPODARSKO OBMOČJE- KOČEVJE 11. LŠkofljica: 12. LoviščeTomišelj: 13 Lovišče Mokrc: obsega področje KS: Lavrica, Škofljica, Želimlje, Golo-Zapotok, Turjak obsega področje KS: Vrbljenje.Tomtšelj, Barje obsega področje KS: Golo, Rob 14 LoviščeVelike Lašče: obsega področje KS: Velike Lašče, Sv. Gregor, (občina Ribnica) 15 LoviščeTurjak: k.o. Dvorskavas. Lužarji, Velike poljane, Sv. Gregor, Ulaka, Velike Lašče, Cesta(del), Strmica k.o. Turjak, Cesta (del), Osolnik (del) obsega področje KS: Rob(del), Turjak, Velike Lašče (del) 3. člen Točne meje lovišč so določene v sporazumu z Lovsko zvezo Slovenije in z bazensko lovsko gojitvenimi območji SRS ter se vpišejo v kataster lovišč SOb Ljubljana Vič-Rudnik. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 323-2/83 Datum: Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks KLANŠEK, I. r. obrazložitev Na podlagi zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upo-rabljanju lovišč ustanavlja po 4. členu in 22 členu tega zakona občinska skupščina Ljubljana Vič-Rudnik 15 lovišč napodročjih treh lovsko-gojitvenih območij (LGO). Lovsko-gojitvena območja je določil izvršni svet skupščine SRS na predlog Lovske zveze Slovenije in poslovne skupnosti organizacij združenega dela tako kot določa 32. člen omenienega zakona ter na podlagi mnenja občinske skupščine. Točne meje posameznih lovišč so vpisane v katastru lovišč SOb Ljubljana Vič-Rudnik. Z novim Odlokom je potrebno ustanovili lovišča v smislu Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76 čl. 4) in ta lovišča dodeliti s sporazumi v upravlja-nje lovskim družinam, kar zahtevatudi izvedena reorganizacija in posebni družbeni interesi Vse lovske družine so sklenile druž-bene dogovore z organizacijami, ki jih zahteva zakon t. j. s krajevnimi skupnostmi; SIS za pospeševanje kmetijstva Vič, Vr-hnika, Šiška; SIS za gozdarstvo; z OZD s področja kmetijstva in gozdarstva; z občinskimi štabi za TO Vič, Vrhnika, Šiška, z Vodno skupnostjo Ljubljanica - Sava in SOb Ljubljana Vič-Rudnik, Vr-hnika in Šiška S tem ko je lovišče ustanovljeno, je tudi.možnost, da se ome-njena lovišča dajo v upravljanje lovskim družinam. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ugotavlja, da na osnutek odloka o ustanovitvi lovišč na področju skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki ga je delegatska skupščina ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik obravnavala na zasedanju v mesecu maju ni bilo pripomb oziroma dopolnitev, zato ga ji posreduje v obravnavo in sprejem v nespremenjenem besedilu. Izvršni svet Na podlagi 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. čtena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/78 in 35/81) jeskupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbeno političnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne . sprejela ODLOK o sprejemu načrta programske reši-tve vodovodne trase zaodsek vo-darne Brest - Podpeč. 1. člen S tem odlokom se sprejme načrt programske rešitve povezo-valnega vodovoda vodarne Brest-Podpeč, ki ga je izdelal TOZD Mestni vodovod Ljubljana, Razvojno projektivni sektor, pod št. 1132/81 vdecembru 1981. Naročnik izdelave načrta jeZlL-TOZD Urbanizem LUZ, Ljubljana. 2. člen Načrt obsega programske rešitve poteka vodovodne trase in tehnično poročilo. ..--., ,, , 3. čten Za graditev objektov iz 2. člena tega odloka mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje. , 4. člen Manjše odmike od sprejetega poteka pove2ovalnega vodovoda vodarne Brest-Podpeč dovoljuje izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik. , , 5. člen Načrt programske rešitve povezovalnega vodovoda vodarne Brest-Podpeč, je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, pri-stojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in Ljubljanskem urbanističnem zavodu. 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija pri Mestni upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. ¦ >*¦ . - 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: 351-1255/82 • " . ¦ • . ' Datum: • ¦ * ' . Predsednik -':.-.' '-' ' Skupščine občine • •"¦ _ Ljubljana Vič-Rudnik: ¦ • " ...,¦.» Maks Klanšek obrazložitev Načrt vodovodne povezave iz vodarne Brest-Podpeč je po naročilu ZIL-TOZD Urbanizem LUZ izdelal TOZD Mestni vodovod Ljubljana, Razvojno projektivni sektor decembra 1981 pod št. 1132/81. Gradivo za vodovodno traso Vodame Brest-Podpeč je bilo javno razgrnjeno od 30. 3. 1983 do 30. 4. 1983 v prostorih SO Ljubljana Vič-Rudnik, Krajevne skupnosti Tomišelj in Preserje, od objave v Uradnem listu SRS, št. 10/83. V času javne razprave ni bilo danih pripomb. Naselja Podpeč-Preserje, Kamnik pod Krimom, Prevalje, Je-zero, Doljna Brezovica, Notranje in Vnanje Gorice, Goričica, Plešivica in Brezovica so povezana v skupen vodovodni sistem. Stara vodna zajetja za Brezovico so bila prvič zgrajena leta 1958, novejša zajetja, izvir Strojarček v Podpeči pa 1961, leta. Zgornja Brezovica ima še poseben lokalni vodni vir, ki je grajen v letu 1971/73. Del Brezovice, naselje ob železniški postaji pa je bilo leta 1981 priključeno na vodovodni sistem Ljubljane. Omenjena naselja, razen dela Brezovice imajo neustrezno vodo-preskrbo zaradi oporečnosti vode iz obstoječih zajetij. Vodovo-dni sistem je sestavljen iz več manjših lokalnih vodovodov in zato pri upravljanju in vzdrževanju nastaja veliko problemov. Iz zgoraj navedenih dejstev je prišel predlog s strani Mestnega vodovoda za sanacijo obstoječe vodopreskrbe, z ureditvijo enot-nega vodovodnega sistema s priključitvijo območja na vodarno Brest in osrednji vodovodni sistem Ljubljane. Tako bo od vodarne Brest potekal magistralni vodovod do vodohrama v Podpeči pod Hribom »Sv. Ana«. Za urbanistični red Krajevne skupnosti Brezovica, Vnanje in Notranje gorice je izdelana programska rešitev vodooskrbe. Na-vedeni dokument je potrdilo na svoji seji SO Ljubljana Vič-Rudnik v mesecu maju 1983. V skladu z veljavnim dokumentom je prikazano napajanje ob-močja \z vodarne Brest in prevezava na vodovodne sisteme Ljubljana na Tržaško cesto. Vodovod se položi v glavnem v cestnem telesu, s samostojnim prečkanjem Iške in ostalih potočkov. Ob cesti Tomišelj-Jezero se predlaga potek vodovodne trase proti hribu. Skozi zaselek Jezero in Podpeč se morajo upoštevati veljavni urbanistični dokumenti. V naselju Podpeč bo magistralni vodovod povezan na obstoječi vodovod o 100 mm pod vodohramom. Minimalni odmiki magistralnega vodovoda od ostalih objektov in komunalnih naprav so naslednji: , . - objekti - 3.0 m - električni kabli - 0.8-1.5 m ' . . . - plinovod in toplovod - 0.80 m Profil magistralnega vodovoda se predvideva o 200 mm, po dokončani preveritvi celotnega sistema za izdelavo glavnih pro-jektov. Dolžina trase od vodarne Brest do prevezave na obstoječi vodovod znaša 6000 m. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog odloka obravnaval na svoji 51. seji dne 8/6-1983 in ga posreduje delegatski skupščini v obravnavo in sprejem. Izvršni svet Na podlagi 101. člena v zvezi s 104. členom Zakona o kmetij-skih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 6. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Ura-dni listSRS, št. 11/81) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je na predlog Kmetijske zadruge Ljubljana, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne........in na seji zbora krajevnih skupnosti dne ........ sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka v Horjulski dolini na določenih ob-močjih, k. o. Vrzdenec, k. o. Horjul in k. o. Zaklanec. 1. člen S tem odlokom se uvede melioracijski postopek v Horjulski dolini na določenih območjih v k. o. Vrzdenec, k. o. Horjul in k. o. Zaklanec (v nadaljnem besedilu melioracijsko območje) ob po-toku Šujica. 2. člen Melioracijsko območje obsega 330 ha površin in se deli na tri posamezna zaključena melioracijska območja z naslednjimi me-jami in površinami: 1. Območje: kompleks A - nižinski del zahodno od ceste Horjul-Vrhnika do naselja Vrzdenec. Površina območja meri 100 ha. 2. Območje: kompleks B - nižinski del vzhodno od ceste Horjul-Vrhnika do mostu Lesno brdo Površina območja meri 111 ha. 3. Območje: kompleks C - nižinski del med mostom Lesno brdo in kmetijo Malnar. Površina območja meri 119 ha. Melioracijsko območje iz prvega odstavka tega člena je gra-fično prikazano na pregledni karti glavnega projekta v izmeri 1:25.000 in kartah 1:2000, ki so sestavni del glavnega projekta, ki ga je izdelalo Vodno gospodarsko podjetje, TOZD Hidroinženi-ring pod štev. 362/290 in je na vpogled pri Kmetijski zadrugi Ljubljana in Krajevni skupnosti Horjul. Iz projekta so razvidne natančne meje melioracijskega območja in celoten program ure-janja in koriščenja zemljišč na tem območju. 3. člen Vsa kmetijska zemljišča na melioracijskem območju iz prejš-njega člena so po predlogu razvrstitve kmetijskih zemljišč v smislu 10. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih razvrščena v 1. območje kmetijskih zemljišč. 4. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni sami posekati in odstraniti drevje in grmičevje 16 s kmetijskih zemljiič, ki jih imajo v lasti oziroma v uporabljanju. Investitor melioracije se dogovori o rokih izvedbe po progra-mih izvedbe metioracijskih del z melioracijsko skupnostjo in obvesti o tem laslnike in uporabnike kmetijskih zemljišž na me-lioracijskem območju. Če lastnik oziroma uporabnik kmetijskega zemljišča v roku ne izvede potrebnih del, odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v skladu s 109. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih izvedbo potrebnih ukrepov na stroške tega lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča. 5. člen Investitor melioracije je SOZD KIT Ljubljana, DO Kmetijska zadruga Ljubljana. Sredstva za melioracijo kmetijskih zemljišč po tem odloku zagotavljajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč, Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik, Zveza vodnih skupnosti Slovenije in Gospodarska banka. 6. člen Melioracijski objekti in naprave so družbena lastnina v uprav-Ijanju investitorja melioracije. Za redno vzdrževanje melioracijskih objektov, razen za osnovno odvodno mrežo, skrbi investitor melioracije. Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so dolžni po končani melioraciji redno vzdrževati melioracijske objekte in naprave tako, da so trajno uporabni in funkcionalni. 7. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju morajo po končani melioraciji prilagoditi rabo meliori-ranih kmetijskih zemljišč proizvodnemu programu, ki je podlaga za izvedbo melioracije. Ta program mora biti v skladu z družbe-nim planom občine. ' ' 8. člen Na podlagi tega odloka izda skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, čeje koma-sacija potrebna. 9. člen Začetek melioracijskih del na kompleksu B je predviden v oktobru 1983, natančen obseg in dinamiko del do 1985 določi investitor. . - . 10. člen Z uveljavitvijo tega odloka nastopijo na melioracijskem ob-močju iz 1. odstavka 2. člena tega odloka posledice iz 102. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. 11. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 324-17/83 . _ ^ Ljubljana....... ¦ ' l Predsednik Skupščine občine ¦ . Ljubljana Vič-Rudnik: ' . ' MAKS Klanšek, I. r. obrazložitev '¦ Predvidena investicija v melioracijo horjulske doline je bila začrtana že v preteklem srednjeročnem programu razvoja kmetij-stva občine Ljubljana Vič-Rudnik, prav tako Kmetijske zemljiške skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik in Kmetijske zadruge Ljubljana. Zato je bil leta 1979 izdelan idejni načrt melioracije 522 ha kmetijskih zemljišč ob potoku Šujica od naselja Dobrova do naselja Vrzdenec. Leta 1980 se je pričela izdelava glavnega pro-jekta, ki je zajel zemljišča v zgornjem, širšem in položnejšem delu Horjulskedoline. Projekt jebil izdelan leta 1981. Skupna površina tega območja je 330 ha, ki jih projektant deli v tri območja: 1. območje A v velikosti 100 ha - nad cesto Horjul-Vrhnika, 2. območje B v velikosti 111 ha - med mostom Lesno brdo in cesto Horjul-Vrhnika, 3območje C v velikosti 119 ha - med Malnarjem in mostom Lesno brdo. Lastništvo na melioracijskem območju je mešano, del zemljišč je bilo arondiranih in z njimi upravlja DO Ljubljanske mlekarne, del pa je v zasebni lasti. Vendar zemljišče v celoti obdelujejo kooperanti Kmetijske zadruge Ljubljana. Na melioriranih površinah je predvidena sledeča proizvodnja: na 40 ha pšenica na 35 ha koruza za zrnje na 145 ha silažna koruza in na 110 ha travno - deteljna mešanica. Predračun investicije melioracije na 330 ha je: 1. Melioracijski parki 31.723.326,81 din 2. Drenažna mreža > 26.350.781,65 din 3. Pripravljalnadela ' 3.194.457,00 din 4. Agromelioracije 6.450.315,00 din 5. Inov.-tehnična dokumentacija 1.388.050,00 din Skupaj: 69.106.930,46 din Predvideni viri financiranja po investicijskem programu so: 1. Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava 20.577,901,00 din 2. Kmetijska zemljiška skupnost 8.307.836,00 din 3. Zveza vodnih skupnosti Slovenije in banka 40.221.193,46 din Dela se bodo pričela konec leta 1983. Investicija bo potekala v treh fazah. Dela se pričnejo na področju B (I. faza), kjer bodo končana do leta 1984/85. Vzporedno z deli na področju B se bodo izvrševala tudi pripravljalna dela na območju A in C. Osnovni namen predvidenih melioracij je usposobitev 330 ha zemljišč za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Pod melioracijami razumemo vse ukrepe, ki so potrebni, da na obravnavanem kompleksu ustvarimo take proizvodne pogoje, ki bodoomogočili rentabilno proizvodnjo z visokimi in stalnimi pridelki. Po predlogu razvrstitve kmetijskih zemljišč v smislu 10. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih je obravnavano območje Horjul-ske doline prav zaradi načrtovane melioracije razvrščeno v trajno kmetijsko zemljišče. Predvidena melioracija je vključena v sred-njeročni razvojni program kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Ru-dnik za obdobje 1981-85, v srednjeročni prograrrt dela Kmetijske zemljiške skupnosti in istočasno v srednjeročni plan Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava ter Odbora za melioracije pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Kmetijska zadruga Ljubljana ' Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo STALIŠČE Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek odloka o izvedbi melioracijskega postopka v Horjulski dolini na določenih območjih k. o. Vrzdenec, k. o. Horjul in k. o. Zaklanec obravnaval na svoji 50. seji dne 1. 6.1983 in ga predlaga delegat-ski skupščini v obravnavo in sprejem. Izvršni svet Na podlagi 18. čelna Zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS, št. 1/81) in na podlagi 173. člena Statuta občine Ljub-Ijana Center (Ur. list SRS, št. 2/78 in 35/81), ... Statuta občine Ljubljana Šiška (Ur. list SRS, št.........), 175. členaStatuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/78 in 35/81) so Skupščina občine Ljubljana Center na . . . . seji zbora združe- nega dela dne..............in na . . . seji zbora krajevnih skupnosti dne.............., Skupščrna ob- čine Ljubljana Šiška na seji .... zbora združenega dela dne ...........in na . . . . seji zbora krajevnih skupnosti dne .............ter Skupščina občine Ljubljana Vič-Ru- dnik na .... seji zbora združenega dela dne .............in na . . . . seji zbora krajevnih skupnosti dne.............sprejele ODLOK o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Ši-šenskega hriba za naravno zname-nitost I. TEMEUNE DOLOČBE Lčlen S tem odlokom se razglasijo za naravno znamenitost: Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib za krajinski park; v sklopu tega krajinskega parka se razglasi: - območje Mosteca in Malega Rožnika za naravna rezervata, - območje Pod Turnom za naravni spomenik in - klasični del Tivolija za spomenik oblikovane narave. 2. člen A. Območje Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba predstavlja svojevrstno identiteto mesta Ljubljane, kjer so naravne in kul-turne prvine združene v«enovit kulturno krajinski prostor. Tivoli se odlikuje z vodoravno oblikovanostjo, ki prehaja v gričevnat gozd Rožnik in Šišenski hrib ter se povezuje v zelenem pasu s širšim zaledjem krajinskega parka Polhograjski dolomiti. Rožnik in Šišenski hrib sta porastla s samoniklo gozdno vegeta-cijo, kjer so posamezna drevesa pomembna po starosti in dimen-zijah. Na godnem območju nad športno dvorano Tivoli so po-membni zlasti stari bori in bukve. V gozdnem sestoju so posebna vrednota neautohtone vrste dreves in številni izviri. To območje je hkrati znano kot nahajališče reliktnih močvirsko barjanskih bio-topov in je klasična botanična lokaliteta vrste evropska gomoljč-nica (Pseudostellaria, europaea). Posebno estetsko vrednoto po-vezano s kulturno dediščino predstavlja parkovno oblikovana površina Tivolija. Poleg teh značilnosti združuje to območje še naslednje dele kulturne dediščine: cerkev na Rožniku, spomenik Ivana Cankarja - delo akademskega kiparja Frančiška Smerduja, Cankarjevo spominsko sobo, prostor manifestacij 1. maja na Cankarjevem vrhu, živalski vrt, perišča pod Šišenskim hribom in rekreacijski prostor Mosteca. B. Na območju Mosteca in Malega Rožnika so reliktna močvir-sko barska rastišča redkih vrst in rastlinskih združb s prvorazre-dnimi botaničnimi lokalitetami: trolistni mrzličnik (Menyanthes trifoliata), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), kalužni šaš (carex limosa), barska vijolica (Viola uliginosa), dlakava mahov- 17 nica (Oxycoccus quadripetalus), močvirska kačunka (calla palu-stis) - edino nahajališče v Sloveniji. Tu so tudi rastišča za do-mnevno izumrle vrste: Loeselijeva grezovnica (Liparis loeselii), barski lisičnjak (Lycopodiella inundata), srednja rosika (drosera intermedia), močvirska grezulja (scheuchzeria palustris), poletna škrbica (Spiranthes aestivalis). C. Območje Pod Turnom je klasično nahajališče evropske go-moljčnice (Pseudostellaria europaea), ki je pomembno kot vzorčni primer - prvo najdišče te vrste. Č.) V Tivoliju, ki je v neposrednem zaledju Ljubljane in njenega jedra, so naravne in krajinske kvalitete vsožitju zobjekti kulturne dediščine, ob katerih so nastale prve parkovne zasnove, ki so z zasaditvijo Lattermanovih drevoredov dobile javni značaj. Med kvalitetne prvine Tivolija sodijo drevoredi. Njihove baročne za-snove so se ohranile posamično in delno (osni drevored ob Cekinovem gradu, vodnja pod Tivolskim gradom). K oblikovanju parka Tivoli so poleg vrtnarja Heinitza s parkovno zasnovo ob Jakopičevem sprehajališču, največ prispevali arhitekt Plečnik z Jakopičevim sprehajliščem arhitekt Kobe z zasnovo letnega gledališča in južnega dela Tivolija ob ribniku ter akadem-ski kipar Zdenko Kalin s postavitvijo simboličnega kipa fantka s piščalko. Oblikovno zasnovo Tivoliju dajejo tudi Tivolski grad, cekinov grad, Švicarija, fontane, sprehajališča, Cankarjeve breze in Jesenkova spominska plošča. V Tivoliju je nad 80 drevesnih vrst, od katerih izstopajo kot redke: močvirski taksodij (Taxodium distichum). judeževec (Cercis sili-quastrum), himalajski bor (Pinus grfithii), ginkovec (Ginkgo bi-loba), omorika (Picea omorica). Značilne za Tivoli so tudi posa-mezne vrtnarske forme in posebne razrasti grmov in dreves. Med drevesi večjih dimenzij so: tisovec (Taxus baccata) pri Cekino-vem gradu, cemprin (Pinus cembra) v parkovni zasnovi ob Jako-pičevem sprehajališču in platana (Platanus acerifolius) ob Celov-ški cesti. II. OBSEG NARAVNE ZNAMENITOSTI IN IMETNIKI OZIROMA IMETNIKI PRAVICE UPRAVUANJA .^ , _ , *' ' * ' < ¦ ¦ 3. člen Meje naravne znamenitosti potekajo po naslednjih območjih A. Meje Krajinskega parka potekajo: Meja poteka na severovzhodu v k. o. Spodnja Šiška in sicer od križišča zahodnega roba Celovške ceste (parc. št. 1446) in želez-niške proge proti severozahodu ob zahodnem robu Celovške ceste oziroma po vzhodnih mejah parcel št. 1396/1, 1389, 1311, 1310 in 1319. Ob parceli št. 1319 se meja obrne proti jugu po severni meji te parcele in nato proti juhozahodu po meji te parcele do parcele št. 1311/2. Meja se nato obme pojugovzhodni in severovzhodni meji parcele št. 1316/2 in poteka proti severu ob vzhodnem robu parcele št 1311/1 ter po njenem severnem in zahodnem robu do severne meje parcele št. 1311/2, od koderse nadaljuje v lahnem zavoju proti severu po severovzhodni meji parcele št. 1317. Meja se nato obrne proti zahodu po severozaho-dnem robu te parcele do parcele št. 1314 kjer se obrne v obliki zagozde po celotnem vzhodnem robu te parcele in se nadaljuje po jugovzhodni in severovzhodni meji parcele št. 1315, ob jugov-zhodnem in severovzhodnem ter severnem robu parcele št. 1455/2 ter v lahnem loku proti vzhodu ob jugovzhodnem robu parcele št. 1495/1 proti severu. Ob vzhodnem robu te parcele se meja obrača proti severozahodu in se v tej smeri nadaljuje po vzhodnih robovih parcel št. 1021, 1019/2 in 1019/1 do severa parcele št. 1019/1. Tam se meja rahlo obrne in poteka po severo-zahodnem robu te parcele do skrajnega zahodnega roba parcele št. 1019/2. Ob parceli št. 1496/2 se meja, ki poteka po vzhodnih robovih parcel št. 1496/2, 1584 in jugovzhodnem robu parcele št. 1012, obrača proti vzhodu. Ob severovzhodnem robu parcele št. 1012 še meja obrne proti severozahodu in poteka po skrajni severozahodni meji parcele št. 1012 v k. o. Zgornja Šiška. Meja se v tej smeri nadaljuje po severovzhodnih robovih parcel št. 804/4, 804/1, 806 in 809/2, nadaljuje se po severni meji parcele št. 809/2, po severovzhodni meji parcele št. 809/1 in po sevefni meji par-cele št. 810. V stneri proti severozahodu se meja krajinskega parka nadaljuje po severnih robovih parcel št. 816/1, 816/2, 854, 855, 856, 857, 858, 859, 860/1, 860/2, 861/1, 863/1, 864/1, 866/1. Vse te parcele ležijo ob južnem robu poti Pod hribom (parcela št. 18 1882). Ob severni meji parcele št. 867/1, ki leži ob križišču poti Pod hribom in Matjanove poti (parcela št. 999) se meja parka obrne in teče po severozahodnem robu parcele št. 867/1 ter po severnih robovih parcel št. 1007/2 in 1010/1. Nadaljuje se po celotnem zahodnem robu parcele št. 1011/1 do parcele št. 1041/1. Nadaljuje se po celotnem zahodnem robu parcele št. 1011/1 do parcele št. 1041/1, kjer se obrne na severno mejo parcele št. 1041/1 in nato na vzhodno mejo parcele št. 1042 do južnega roba Matjanove poti (parcela št. 999). Nadaljuje se ob južnem robu Matjanove poti po severnih mejah par. št. 1043/1, 1044/1, 1045/1, 1046/1, 1047/1 in 1048/1.'Meja nato zavije po vzhodnem robu parcel št. 984 in 983 ponovno proti severu in severnih mejah parcel št. 982, 1070 in 1069 od južnem robu poti Draga (parcela št. 1884/2), kjer pri parceli št. 1069 zavije proti jugozahodu po zahodnem robu parcel št. 1069 in 1068. Moja se nato obrne na severni rob parcele št. 1067 in po njenem zaho-dnem robu do parcele št. 1066/1, kjer teče po severnem in po zahodnem robu te parcele ter po severnem bregu potoka (par. št. 1868 in 1868/2) do Koseške ceste (parcela št. 1114/1. Nadaljuje se proti severu po zahodnem robu Koseške ceste oziroma po vzhodni meji parcele št. 1114/1 do ceste Draga (parc. št. 1884/2) V ostrem zavoju se meja obrne proti jugu po zahodnem robu par. št. 114/1 do parc. št. 1117/2, kjer se meja parka ponovno obrne proti zahodu po severnem robu par. št. 1117/2, do parc. št. 1117/10. Tu se meja obrne proti jugu po zahodnem robu te parcele do par. št. 1117/8 in po severni meji parc. št. 1117/9 in 1120/2. Meja se obrne proti jugozahodu po zahodnem robu par. št. 1120/2, 1121/5 in 1121/6, ki mejijo na vzhodni rob Kmečke poti (1121/1). Pri parc. št. 1121/3 se meja v lahnem zavoju obrne proti zahodu po severnem in severozahodnem robu parc. št. 1166/1 in se nadaljuje po zahodnih robovih par. št. 1166/2 in 1163/2, kjer na južnem delu parc. št. 1163/2 seka potok (parc. št. 2200/1). Nadaljuje se po severovzhodni meji parc. št. 1217, nato zavije po severozahodni meji te parcele in zahodni meji parc. št. 1218/2 ob vzhodnem bregu potoka Pržanac (parc. št. 1867/5) proti jugu, kjer poteka po zahodnih mejah parc. št. 1201 in 1197. Pri parc. št. 1196 preide meja krajinskega parka v k. o. Brdo. Meja se nadaljuje proti jugu po vzhodnem bregu potoka Pržanac oziroma po zahodnih mejah par. št. 1251, 1255, 1256, 1259, 1260/2, 1260/1. Meja parka sledi tu zavoju potoka Pržanec in se nagne proti jugovzhodu po jugozahodnem robu parc. št. 1455 do potoka Glinščica (parc. št. 1866). Meja se nadaljuje proti jugo-vzhodu in teče ob severnem bregu potoka Glinščica oziroma po južnih mejah par. št. 1447, 1446, 1442, 1441, 1440, 1425,1424, 1423, 1422/1 in 1902, kjer na skrajnem južnem delu par. šf 1902 preide do meje k. o. Vič. Nadaljuje se ob meji k. o. Vič oziroma po jugovzhodnem in severovzhodnem robu parc. št. 1902 do parc. št. 1420/1. Meja se nadaljuje po vzhodnem robu parc. št. 1420/1 oziroma po južnem robu Večne poti (parc. 1877/4) v smeri proti severovzhodu. Meja preide na severni rob Večne poti (parc. št. 2015/) in se nadaljuje po jugovzhodni meji par. št. 53 in severov-zhodni meji te parcele do ceste v (parc. št. 64), kjer se nadaljuje po južnem robu Ceste V in po južnih mejah parc. št. 70/2,70/1 in 69 oziroma po severnem robu Večne poti. Ob parc. št. 69 se meja obrne proti severu po vzhodnem robu te parcele in se nadaljuje po njenem severovzhodnem robu. V smeri proti severu teče meja po vzhodnih robovih par. št. 68, 65, 67 do par. št. 75, kjer se obrne proti vzhodu po južni meji te parcele. Ob vzhodni meji parc. št. 765 se meja parka obrne proti severu in nato proti jugu po južnem robu parceie št. 77/3. Meja se nadaljuje po vzhodnem robu te parcele, parcele št. 15/3 in 15/1 ter se nadaljuje po južnem robu poti - parc. št. 176/3. Pri parc. št. 214, ki leži v k. o. Ajdovščina, se meja spusti proti jugu po celotnem zahodnem robu te parcele do poti - parc. št. 216/2 ki z jugozahodnim začetkom delom meji na Večno pot (parc. št. 176/3). Meja se obrne proti vzhodu ob severnem robu Večne poti in po meji k. o. Ajdovščina oziroma po južnih mejah parc. št. 211 in 210 ter po jugvozhodnem robu par. št. 216/1 do Ceste 27. aprila (parc. št. 176/1). Nadaljuje se ob severnem robu Ceste 27. aprila oziroma po južnih mejah parc. št. 216/3, 206/1, 206/2, 207/5. Meja se nada-Ijuje po jugozahodnem robu parc. št. 205, po južnem robu parc. št. 207/3 in po jugozahodnem in jugovzhodnem robu par. št. 207/4. Od parc. št. 194/4 se meja rahlo obrne proti jugovzhodu po jugozahodnem robu par. št. 194/4 in 194/2. Po jugozahodnem robu par. št. 158/3 se obrne proti jugozahodu preko železniške proge. Meja, ki je od parc. št. 216/2 potekala po meji k. o. Ajdovščina se pri Cesti VII. korpusa (parc. št. 242/9) obrne proti severovzhodu in poteka ob jugozahodnem robu Ceste VII. kor-pusa po jugovzhodnem robu parc. št. 158/3 (pas ob železnici) ter po vzhodnih robovih par. št. 194/3, 189/2 in 184. Na severovzho-dnem robu parc. št. 184 in par. št. 220/2 do železniškega pasu -parc. št. 158/3. Tu se meja ponovno obrne v loku proti severov-zhodu po vzhodnem robu par. št. 158/3 do Celovške ceste (parc. št. 148/3), kjer po jugozahodnem robu Celovške ceste in preko železniške proge pride do parc. št. 1396/1 iz k. o. Ajdovščina v k. o. Spodnja Šiška. B. Meje Malega Rožnika potekajo Meja poteka od severnega stičišča parc. št. 1328 in 1329 proti severozahodu in poteka po meji k. o. Brdo po sevemih robovih parc. št. 1329, 1330, 1331 in 1332, nato se obrne proti severov-zhodu po severovzhodni meji parc. št. 1333 in se ponovno obme proti severozahodu po severnem robu te parcele. Pri parc. št. 1317/2 preide meja v k. o. Zgornja Šiška in se nadaljuje po vzhodnem robu te parcele proti severovzhodu do njenega sever-nega roba, kjer se obrne meja proti severozahodu in poteka po severnih robovih parc. št. 1317/2, 1316 in 1310. Ob tej parceli se meja obrne proti jugozahodu po severozahodnem robu te par-cele, kjer se ob parc. št. 1309 obrne proti severozahodu in teče po severozahodnem robu te parcele, kjer se na njenem skrajnem severnem delu obrne po njenem zahodnem robu proti jugu do parc. št. 1304, kjer se nadaljuje proti vzhodu po meji k. o. Brdo oziroma po južnem robu parc. št. 1309 do parc. št. 1301, kjer se meja obrne strmo proti jugu in poteka v k. o. Brdo po zahodnem robu parc. št. 1301. Nanjenem južnemdelu seobrneproti vzhodu in poteka po južnih mejah parc. št. 1301, 1300 in 1299, nato se obrne meja proti severovzhodu po celotnem vzhodnem robu parc. št. 1299 do meje k. o. Brdo. Na stičišču parc. št. 1299 in meje k. o. Brdo se meja obrne proti vzhodu po južnem robu parc. št. 1317/2. Pri parc. št. 1333 se po zahodnem robu te parcele obrne zopet proti jugu do južnega roba parcele in nato poteka proti jugovzhodu po južnih mejah parc. št. 1333, 1332, 1331, 1330 in 1329. Na skrajnem jugovzhodnem delu parcele št. 1329 se meja obrne proti severu po celotnem vzhodnem robu te paicele do meje k. o. Brdo. Posebni varstveni režim »Mali Rožnik« obsega zamočvirjene severne d sle parc. št. 1329 (1/3 parcele), 1330 (1/4 parcele), 1331 (1/3 parcele), 1332 (1/2 parcele) in 1333 (2/3 parcele) ter južne dele parc. št. 1317/2 (1/4 parcele - od poti proti jugu), 1316 (1/3 parcele), 1310 (1/2 parcele), celo parcelo št. 1309 in sevemedele parc. št. 1201 (1/2 parcele), 1300 (1/2 parcele) in 1299 (2/3 parcele). Meje Mosteca potekajo: To območje je znotraj k. o. Zgornja Šiška, in sicer nasevernem delu poteka ob poti po sevemih robovih parc. št. 1042/2,1043/2, 1044/2, 1045/2 in 1046/2. Tam se meja obrne proti jugozahodu po celotni zahodni meji parc. št. 1046/2, kjpr se na njenem južnem delu obrne proti jugovzhodu in teče po južnih mejah parc. št. 1046/2, 1045/2, 1044/2, 1043/2 in 1042/2. Ob parc. št. 1042/2 se obrne proti severu po jugovzhodnem robu te parcele in se pri parc. št. 1037/1 obrne ponovno proti jugovzhodu po južnem robu te parcele. Na skrajnem jugovzhodnem delu mejete parcele se meja varstvenega območja obrne v loku proti severu in poteka po celotnem vzhodnem robu parc. št. 1037/1 do njenega severnega roba, kjer se obrne proti zahodu in poteka po severni meji te parcele. Pri parc. št. 1042/2 se meja obrne nalahno proti severovzhodu po severozahodnem robu te parcele in pride do poti. Varstveno območje obsega zamočvirjene osrednje dele parc. št. 1042/2 (5/7 parcele), 1043/2 (3/5 parcele), 1044 (2/4 parcele), 1045/2 (1/3 parcele) in 1046/2 (2/3 parcele) ter celo parcelo št. 1037/1. C. Meje naravnega spomenika Pod Turnom potekajo: Območje leži znotraj k. o. Ajdovščina. Meja poteka na sever-nem delu po severnem robu parc. št. 1871/1 proti jugozahodu, kjer se na skrajnem zahodnem delu te parcele obrne proti jugov- zhodu po jugozahodnem robu te parcele. Na skrajnem jugozaho-dnem delu te parcele se meja obrne ostro proti zahodu in poteka po južnem robu parcele oziroma po severnem robu poti ( parc. št. 182/3) do parc. št. 187/2, kjer se meja ponovno ostro obrne proti zahodu in poteka po severnem robu parc. št. 187/2 oziroma po južnem robu poti ( parc. št. 182/3) tako, da tvori zagozdo, meja se na skrajnem severozahodnem delu parc. št. 187/2 obrne v zavoju proti jugozahodu po celotni zahodni meji parcele št. 187/2, kjer se na skrajnem južnem delu te parcele ponovno obrne proti severu in nato proti severovzhodu vseskozi po meji parc. št. 187/2. Na polovici južne meje parcele se meja obrne spet strmo proti jugu, da pri mostu spet zavije v loku proti severovzhodu do parcele št. 187/3, kjer se po zahodni meji te parcele ponovno strmo spusti proti jugu in na skrajnem južnem delu te parcele ponovno strmo obrne proti severu kjer na zgomji 2/2 parcele meja v obliki loka poteka proti severovzhodu do poti - parc. št. 182/1. Meja nato poteka proti severu ob tej poti do severnega dela parc. št. 187/1. Č. Meje Tivolija - spomenika oblikovane narave potekajo: Meja poteka na severovzhodu v k. o. Spodnja Šiška in sicer od križišča zahodnega roba Celovške ceste ( parc. št. 1446) in železniške proge proti severozahodu ob zahodnem robu Celov-ške ceste oziroma po vzhodnih mejah parc. št. 1396/1, 1389, 1311,1310 in 1319. Ob parc. št. 1319 se mejaobme proti jugu po severni meji te parcele in nato proti jugozahodu po meji te parcele do parc. št. 1311/2. Meja Tivolija se tu obrne strmo proti jugu in poteka po zahodnih mejah parc. št. 1311 (Cesta na Belleveue), 1351,1373 oziroma 1618, kjerpri parc. št. 1617 preide v k. o. Ajdovščina in poteka po meji k. o. Ajdovščina naprej proti jugu po vzhodnem robu poti - parc. št. 182/1 do Jakopičevega drevoreda - parc. št. 222. Meja se tu v rahlem loku obrne proti jugozahodu po zahodnem robu Jakopičevega drevoreda do se-vernega roba parc. št. 229, kjer se meja obrne strmo proti severu ' po vzhodni meji parc. št. 104, nadaljujese vsmeri proti zahodu in nato proti jugu po severnem in celotnem zahodnem robu te parcele do poti - parc. št. 229. Ob severnem robu te poti se meja nadaljuje proti zahodu in nato proti severozahodu do parc. št. 105. Tam se meja ostro obrne proti vzhodu in nato proti severu (ob vzhodnih mejah te parcele), kjer se na severnem robu te parcele obrne ponovno proti jugozahodu - po zahodnem robu te parcele, nadaljuje se po severozahodnem robu parc. št. 229, nato proti jugu po zahodnem robu parc. št. 188/2, 188/5, po zaho-dnem robu poti parc. št. 216/1. Meja se obrne proti jugozahodu po severnem robu te poti in po poti parc. št. 216/2 ter po njenem zahodnem robu do Večne poti (parc. št. 176/1), kjer se obrne proti vzhodu po severnem robu Večne poti in ob meji s k. o. Gradišče oziroma po južnih mejah parc. št. 216/2, 211, 210, jugozahodnem robu parc. št. 216/2, po južnem robu parc. št. 216/3, 206/1, 207/5, 205, 207/3, 207/4, po jugozahodnem robu 194/4, 194/2 in 158/3. Meja se tu obrne proti severovzhodu ob . železniški progi - po jugovzhodni meji parc. št. 158/3 in nato po vzhodnih mejah parc. št. 194/3, 189/2, 184-tuseposeverni meji te parcele obrne meja proti severozahodu in se nadaljuje po severnem robu parc. št. 220/2 ter nato ponovno proti severov-zhodu ob železniški progi, parc. št. 158/3 do Celovške ceste (parc. št. 148/3). 4. člen Imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja naravne zname-nitosti razglašene s tem odlokom, so: 1. Parcele, ki se nahajajo v občini Ljubljana Vič-Rudnik. 20 Katastr. Vlož. Štev. parc.Kultura Izmerav Imetnik oz. imetnik pravice občina štev. m2 upravljanja: Brdo 276 1353 gozd 12.637 DL, upor. Josip, Podutiška 10, Ljubljana Brdo 276 1302 gozd 8.944 DL, upor. Josip. Podutiška 10, Ljubljana Brdo 307 1354 gozd 7.596 DL, upor. Klemenc Jože, Vodnikova 58, Ljubljana Brdo 307 1300 gozd 5.732 DL, upor. Klemenc Jože, Vodnikova58, Ljubljana Brdo 311 1341 gozd 6.675 DL.ObčinaLjubljana Vič-Rudnik Brdo 310 1261 gozd 13.474 DL.ObčinaLjubljana Vič-Rudnik Brdo 309 1887/1 C.naBrdo 5.237 DL.ObčinaLjubljana Vič-Rudnik Brdo 309 1909 pot 435 DL.ObčinaLjubljana Vič-Rudnik Brdo 309 1420/1 gozd 456 DL.ObčinaLjubljana Vič-Rudnik Brdo 309 1887/2 C. naBrdo 169 DL.ObčinaLjubljana Vič-Rudnik Brdo 309 1866 Potok 18.528 DL.ObčinaLjubljana Glinš. Vič-Rudnik Brdo 309 1867/3 potok 3.414 DL.ObčinaLjubljana Vič-Rudnik Brdo 309 1867/5 potok 2.129 DL, Občina Ljubljana Vič-Rudnik Brdo 309 1877/2 Večnapot 7.489 DL, Občina Ljubljana Vič-Rudnik Brdo 309 1877/3 pot 899 DL, Občina Ljubljana Vič-Rudnik Brdo 309 1877/4 cesta 1.3591 DL, Občina Ljubljana Vič-Rudnik Brdo 309 1877/6 pot 29 DL, Občina Ljubljana Vič-Rudnik Brdo 309 1877/7 pot 4 DL, Občina Ljubljana Vič-Rudnik Brdo 309 1877/8 pot 124 DL, Občina Ljubljana Vič-Rudnik Brdo 309 1439 jarek 1.912 DL, Občina Ljubljana Vič-Rudnik Brdo 108 1340/1 gozd 19.148 DL, upor. KZSLj. Vič- Rudnik Brdo 108 1340/2 gozd 12.597 DL, upor. KZS Lj. Vič- Rudnik Brdo 108 1263 gozd 19.615 DL, upor. KZS Lj. Vič- Rudnik Brdo 108 1357 gozd 2.304 DL, upor. KZS Lj. Vič- Rudnik Brdo 245 1327 gozd 10.413 DL, upor. Remžgar Anton, Lj., Zeljarska ul. 4 Brdo 391 1339 gozd 4.957 DL, upor. Pavšič Božena, Strnenova3,do1/2 Pavšič Ivan, Puharjeva ulica,do1/2 Brdo 186 1338 gozd 5.884 ZakotnikAnton,Draga44 do1/4, ZakotnikZvone, Vodnikova163do3/4, Brdo 201 1328 gozd 10.794 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska24 Brdo 201 1336 sad. 5 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 ' ¦ *" gozd 11.988 DL, uporabnik Komunalno podjetje ' : Rast, Rimska 24 Brdo 201 1271 gozd 1.151 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska24 Brdo 201 1270 travnik 4.117 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska24 Brdo 201 1180 gozd 1.743 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska24 Brdo 201 1181 gozd 1.088 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska24 Brdo 201 1265/1 gozd 20.906 DL, uporabnik 22 Brdo 201 Brdo 201 Brdo 201 Brdo 201 Brdo 201 Brdo 201 t Brdo 201 Brdo 201 Brdo 201 Brdo 201 Brdo 201 Brdo 201 1265/2 1193 1269 1268 1282 140V2 1401/4 1401/1 1298/1 1298/2 1415 1411 gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd » gozd gozd Brdo 201 1407/1 gozd Brdo 201 1407/2 gozd Brdo 201 1407/3 gozd Brdo 201 1359/1 gozd Brdo 201 1359/2 pot Brdo 201 1367/1 gozd Brdo 201 1367/3 gozd Brdo 201 1370/2 gozd Brdo 201 1370/5 gozd Brdo 201 1370/6 gozd lopa Brdo 201 1370/7 gozd Brdo 201 1370/8 gozd Brdo 202 1416 gozd Brdo 202 1855 gozd Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 50.390 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska24 7.298 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska24 1.190 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 2.504 3L, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska24 ' 2.799 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 1.967 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 254 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 7.446 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska24 5.208 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 70 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska24 73 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 82 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska24 233 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 49 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska24 56 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 1.978 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 2 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 1.587 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska24 153 DL, uporabnik Komunaino podjetje Rast, Rimska 24 2.560 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 95 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska24 674 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 7 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska24 607 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 443 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 24 420 DL, uporabnik, Komunalno podjetje Rast,Rimska24 5.100 DL, uporabnik, Komunalno podjetje Rast,Rimska24 *Katastr. V!ož. Štev. parc.Kultura Izmerav Imetnikoz. imetnik pravice Brdo ^68 1294/3" thstičje 134 DL, uporabnik Zaletel občina štev m2 upravljanja: Franc, Vodnikova48 ---------------------------------------------------------------——-------------------- Brdo 268 1295/1 gozd 92 DL, uporabnikZaletel Brdo 202 1860 gozd 5.148 DL, uporabnik, Franc, Vodnikova 48 Komunalno podjetje Brdo 268 1295/2 gozd 289 DL, uporabnikZaletel Rast, Rimska 24 Franc, Vodnikova 48 Brdo 201 1856 gozd 2.554 DL, uporabnik, Brdo 268 1862 gozd 4.535 DL, uporabnikZaletel Komunalno podjetje Franc, Vodnikova48 Rast,Rimska24 Brdo 87 1434/1 gozd 5.061 Zaletel Franc, Brdo 202 1860 gozd 5.148 DL, uporabnik, Vodnikova48 Komunalno podjetje Brdo 87 1434/2 gozd 8.700 Zaletel Franc, Rast, Rimska24 Vodnikova48 Brdo 201 1371/3 gozd 295 DL, uporabnik, Brdo 87 1434/3 gozd 216 BirtičFrancml., . ¦ •. ¦•' • Komunalno podjetje Vodnikova11 do1/2 Rast,Rimska24 Brdo 100 1275/2 gozd 2.141 BirtičFranc, Brdo 201 1371/1 gozd 1.616 DL, uporabnik, . Vodnikova11 do1/2 Komunalno podjetje Brdo 100 1275/3 gozd 305 BirtičFranc, Rast, Rimska 24 Vodnikova 11 do 1 /2 Brdo 201 1372 gozd 1.302 DL, uporabnik,' Brdo 100 1275/4 gozd 299 BirtičFranc, Komunalno podjetje Vodnikova 11 do 1 /2 Rast, Rimska24 Brdo 100 1275/1 gozd 1.312 BirtičFranc, Brdo 201 1371/2 gozd 670 DL, uporabnik, Vodnikova 11 do 1/2 Komunalno podjetje Brdo 100 1279 gozd 5.971 BirtičFranc, Rast, Rimska 24 Vodnikova 11 do 1 /2 Brdo 201 1370/1 gozd 8.618 DL, uporabnik, Brdo 100 1278/2 travnik 4.801 BirtičFranc. Komunalno podjetje Vodn ikova 11 do 1 /2 Rast,Rimska24 Brdo 100 1278/1 travnik 906 BirtičFranc, Brdo 201 1369/2 gozd 930 DL, uporabnik, VodnikovaH do1/2 Komunalno podjetje Brdo 198 1276/3 travnik 880 KunovarRok, Rast, Rimska 24 Vodnikova 283 Brdo 201 1367/2 gozd 994 DL, uporabnik, Brdo 198 1276/2 travnik 12,331 KunovarRok, Komunalno podjetje Vodnikova 283 Rast, Rimska24 Brdo 198 1276/1 travnik 1.010 KunovarRok, Brdo 201 1365 gozd 862 DL, uporabnik, Vodnikova283 - ... • ¦ . Komunalno podjetje Brdo 292 1394 gozd 5.125 KunovarRok, 1 Rast, Rimska 24 Vodnikova283 Brdo 439 1337 gozd 11.009 DL, uporabnik, Habjan Brdo 182 1182 gozd 5.022 VovkKarolina, Jože,Vodnikova131 Vodnikova 97 do 1/3 Brdo 251 1329 gozd 7.183 DL, uporabnik, Agrostroj ... . Vovk Vekoslav, Ljubljana, Draga 41 •. - •- •. ¦ Vodnikova97do1/3 Brdo 277 1330 gozd 3.414 DL, uporabnik, Duh ' PajkDragica, Marija, Draga 44 . . Vodnikova97do1/3 Brdo 408 1331 gozd 5.256 ZakotnikJože, Brdo 99 1428 travnik 12.166 PajkDragica, Podutiška41 . ¦ Vodnikova97do1/3 Brdo 58 1332 gozd 4.832 Štrukelj Franc, Brdo 199 1184 gozd 10.254 Černivec Franc, Podutiška 39 Za Krajem 17 Brdo 424 1333 gozd 6.810 DL, upor. PerkoJanez, Brdo 199 1267 gozd 10.129 Černivec Franc, Vodn ikova 50 Za Krajem 17 Brdo 424 1853 gozd 2.226 DL, upor. PerkoJanez, Brdo 106 1192 gozd 15.559 HabjanJože, Vodnikova 50 Vodnikova 131 Brdo 272 1334 gozd 11.155 DL, upor. KlemencJože, Brdo 200 1361 gozd 984 DL, upor. Habjan Jože, Vodnikova 58 Vodnikova 131 Brdo 136 1299 gozd 5.127 Kunovar Frančiška, Lj. Brdo 122 1194 gozd 6.014 Kopač Bogdan, Draveljska 21 Bičevje 1 do 1 /3 Brdo 211 1301 gozd 12.378 DL, upor. Baš Marjeta, . KopačStane, Dolnice9 ¦ : . - ¦ .. Šišenskado1/3 Brdo 261 1303 gozd 8.723 DL, upor. JerebeCiril, " " Dvoraček Danica, Vodnikovai21 Šišenska3ado1/3 Brdo 268 1304/1 gozd 4.584 DL,up.Za,et e, Franc. Brdo 247 1195 gozd 6.347 OjnjjjnJ«^ Brdo 268 1304/2 gazd 162 DL, J.Zaletel Franc. *. ŽSZSidoi« Brdo 268 1447 travnik 5.953 DL, up. Zaletel Franc, Brdo 123 1305/1 9°** 6.959 DL, upor. Križnik Marija Vodnikova ' Celovška246 Brdo 268 1304/3 gozd 254 DL, up. Zaletel Franc, Brdo 123 1305/2 9°zd 1.937 DL, upor. Križnik Marija, Vodnikova . Celovška246 Brdo 268 1293/2 gozd 621 DL, up. Zaletel Franc, Bra° 123 1305/3 9°zd 257 DL upor. Križnik Marija Vodnikova Celovska 126 Brdo 123 1305/4 gozd 721 DL, upor. Križnik Marija Brdo 268 1293/3 gozd 434 DL, up. Zaltel Franc, s Celovška126 Vodnikova Brdo 178 1196 travnik 4.710 Čarman Franc, "^ Brdo 268 1293/4 gozd 385 DL, up. Zaletel Franc, Vodnikova211 Vodnikova Brdo 180 1252 travnik 14.020 Kogovšek Franc, Brdo 268 1293/5 gozd 86 DL, up. Zaletel Franc, Vodnikova215 Vodnikova Brdo 180 1253 travnik 1.933 Kogovšek Franc, Brdo 268 1293/6 gozd 1.410 DL, up.Zaletel Franc, Vodnikova2'i5 Brdo 268 1293/1 gozd 10.916 DL, up.Zaietel Franc, ^0 287 1369/1 8 Brdo 59 1431/1 gozd 943 Zakotnik Ivana, Brdo 105 1452 travnik 5.153 BabnikJakob, ' Podutiška4i Vodnikova213 Brdo 59 1431/4 gozd 635 Zakotnik Ivana, Brdo 105 1454 gozd 15.584 BabnikJakob, ¦ Podutiška41 Vodnikova213 • gozd 78 Zakotnik Ivana, Brdo 105 1443 travnik 23.862 BabnikJakob, . ' Podutiška41 Vodnikova213 Brdo 59 1859 gozd 2.328 Zakotniklvana, Brdo 154 1418 dvorišče 409 DL, upor. Biot. fakulteta Podutiška41 stavb sh. 65 DL, upor. Biot. fakulteta Brdo 59 1412 gozd 40 Zakotnik Ivana, Brdo 154 1423 travnik 6.841 DL, upor. Biot. fakulteta D . rn ,„„,,,,, . , Aeo 6?^'^ 41 Brdo 275 1455 travnik 44.956 DU upor. Biot. fakulteta Brdo 58 1430/2 9°zd 4.468 Štrukel, Franc Brdo 111 1451/3 travnik 8.080 DL, upor. Biot.fakulteta R. ,. .._.„ . 1Q7 kt^ip^ Brdo 111 1451/2 travnik 9.844 DL, upor. Biot. fakulteta Brdo 58 1430/3 9°zd 197 f p^,1^^ K )]\ ir Slk JS StKESKS B- - 1- «- - ^šS ¦ K !S ISta SS, 2i39 St^SS-KS ™° - ^ ^ *™ ^S"^ SS !S ]Zl S3t t SfcKSSBSS Brd0 - ™2 ^ 1-191 &E-S1-1« k !s !sž rm 1S stKsasas ™° ™ ™ - « %n^M ^h° 111 l^ tfaVnil! IS DLuPorBiot.fakulteta Brd0 92 1426 d ¦ V481 DL, upor. Jenko Anton. Brdo 154 1422/1 travmk 7.604 DL, upor. Biot. fakulteta a Vodnikova52 RrHn I« ™ !raffl* ^Hl DL, upor. Biot. fakulteta Brdo 92 1425 travnik 10374 DL, upor. JenkoAnton, Brdo 154 1404/1 travnik 13.865 DL, upor. Biot. fakulteta Vodnikova 52 Brdo 92 1446 gozd 4.360 JenkoAnton, Brdo m 1392 ozd 11-550 DL, upor. Jenko Anton, Vodniko«a52 ' Vodnikova52 Brdo 92 1445 gozd 12.881 JenkoAnton, Brd0 103 1449 travnik 1070 DL, upor. Ljubljanske D . „„ Vodnikova52 . • mlekarne, Tolstojeva43 Brdo 92 1444 travnik 4.760 JenkoAnton, Brdo 142 1285/1 d 2.481 ResmanJanez, Vodnikova52 Feberieva6 Brdo 93 1442 travnik 5.113 JenkoAnton, Brd0 427 1285/1 . gozd 2.481 UršičDanica, Vodnikova52 Smoletova12 Brdo 92 1441 travnik 1.884 JenkoAnton, Brdo 428 1285/3 zd 2.480 Počkar Damjana. Vodnikova52 s Lepipot4 24 Katastr. Vlož. občina štev. Štev. parc.Kultura Izmera v Imetnik oz. imetnik pravice upravljanja: Brdo 258 1262 gozd Brdo 107 1264 gozd Brdo 107 Brdo 309 Brdo 130 Brdo 130 Brdo 130 Brdo 288 Brdo 130 Brdo 130 Brdo 130 Brdo 130 Brdo 262 Brdo 259 Brdo 380 Brdo 50 1283 1886/2 1280/2 1280/1 1280/3 1291 1281/1 1281/3 1281/2 1281/4 1292/1 1396 1395 1393 gozd pot gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd Brdo 273 1355 gozd Brdo 212 Brdo 260 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 1390 1391 1389 1388 1385 1384 1383 1386 1387 1380 1355 1945/1 1945/2 1374/1 1374/2 1374/3 Brdo 212 1374/4 Brdo 212 1374/5 gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd cesta zgradba zgradba bazen hiša bazen 11.335 KosiEdo, Podhribom22, do7/84 KosiVilko,Šišenska63, do 13/84 Kosi Štefan, Šišenska 63, do 25/84 Erpič Mi ra, Pavšičeva 8, do 13/84 Barič Milka, Einspilerjeva 3, do 13/84 Milosavljevič Hilda, Šišenska 63, do 13/84 34.869 Černe Zof ija, Vodnikova133,do1/3 černe Marija, Vodnikova133,do1/3 Černe Franc, Vodnikova133,do1/3 926 Černe Franc, Vodnikova133 1.260 DL, upor. Občina Lj. Vič-Rudnik 4.129 BabnikJože, Čebelarska18 1.082 BabnikJože, Čebelarska18 16 BabnikJože, Čebelarska18 469 BabnikJože, Čebelarska18 5.984 Babnik Jože, Čebelarska18 72 BabnikJože, Čebelarska18 14.058 BabnikJože, Čebelarska18 391 BabnikJože, Čebelarska 18 20.663 DL, upor. Černe Jože, Šišenska46,do1/3 GlihaMarija, Nade Občakove 2, do 1 /3 Černe Anton, Velebitska16,do1/3 5.278 DL, upor. Perko Andrej, Vodnikovam 4.888 . Cergolj Alojzija, Jerančičeva 4 9.130 DL, upor. Živec Miro, Cilenškova13,do1/5 Jan Slavka, Rožna dolina,c.XI/2,do1/5 Knez Frančiška, Poljanski nasip 40, do1/5 KoširJože,Tržaška249, do1/5 Žtvee Frančiška, Ljubljanska 9, do1/5 3.061 DL, upor. Pogačnik Bogoljub, Prule 11 6.441 DL, upor. Zoološki vrt 6.035 DL, upor. Zoološki vrt 4.889 DL, upor. Zoološki vrt 8.751 DL, upor. Zoološki vrt 17.691 DL, upor. Zoološki vrt 4.168 DL, upor. Zoološki vrt 4.238 DL, upor. Zoološki vrt 8.198 DL, upor. Zoološki vrt 2.379 DL, upor. Zoološki vrt 8.954 DLupor.Zoološkivrt 3.691 DL, upor. Zoološki vrt 729 DL, upor. Zoološki vrt 84 DL, upor. Zoološki vrt 1.065 DL, upor. Zoološki vrt 42 DL, upor. Zoološki vrt 31 DL, upor. Zoološki vrt 141 DL upor. Zoološki vrt 29 DL upor. Zoološki vrt 14 DL upor. Zoološki vrt Brdo 212 1374/6 hiša Brdo 212 1374/7 terasa 2hiši Brdo 212 1374/8 dvorišče zgradba Brdo 212 1374/9 travnik lopa Brdo 212 1374/10 travnik lopa Brdo 212 1374/11 dvorišče zgradba Brdo 212 1374/12 gozd Brdo 212 1374/13 gozd Brdo 212 1374/14 gozd Brdo 212 1374/15 gozd dvorišče Brdo 212 1374/16 gozd Brdo 212 1374/17 gozd Brdo 212 1374/18 gozd Brdo 212 1375/1 pot Brdo 212 1375/3 gozd lopa Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 Brdo 212 1375/4 travnik lopa 1375/2 1375/5 1375/6 1375/7 1375/8 Brdo 212 1375/9 1375/10 1375/11 1375/12 1376 gozd zgradba terasa hiša zgradba travnik lopa travnik lopa travnik gosp. posl. zgradba gozd lopa 1377/1 gozd 1377/2 gozd 1377/3 dvorišče hiša 1377/4 1377/5 1377/6 1377/7 1378/1 1378/2 1378/3 1378/4 1378/5 1378/6 1379/1 1379/2 Brdo 212 1379/3 1381/1 1381/2 1382/1 1382/2 travnik gosp. posl. dvorišče hiša lopa zgradba zgradba gozd gozd lopa gozd pot gozd gozd travnik ppt travnik zgradba gozd zgradba gozd travnik 2hiši 1398/2 gozd 1398/4 zgradba 1400/1 zgradba lopa 1400/2 gozd 1400/3 gozd lopa 1398/3 gozd 100 67 12 173 99 1.790 21 211 5 75 21 458 379 12 413 5 226 78 604 7.749 2.312 11 2.017 23 170 24 160 44 11 . 1.352 15 1.514 11 987 70 44 6.223 7 25.190 13 1.515 237 79 98 685 224 27 57 290 382 1.233 23 1.527 345 1.107 23.065 1.074 38 70 312 8.070 163 11.990 627 98 6.189 272 970 11 193 1.082 11 45 DL upor. Zoološki vrt DL upor. Zoološki vrt DL upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. DL, upor DL, upor DL, upor DL, upor. DL, upor. DL, upor. DL, upor. DL, upor. DL, upor. DL, upor. DL, upor. DL, upor. DL, upor. Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrl DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. DL, upor. DL, upbr. DL, upor. DL, upor. DL, upor Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. ZooloSki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološkivrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt DL, upor. Zoološki vrt .DL, upor.Zoološkivrt DL,upor.;Zoološkivrt DL, upor. Zoološki vrt 25 Katastr. Vlož. Štev. parc.Kultura Izmerav Imetnikoz. imetnikpravice '., «v .,:.;.', :'^. ¦¦....-¦ '¦'¦ Cemetova9,do1/9 občina štev. m2 upravljanja: ¦'¦••. v ;. Zakotnik Pepca, -------------------------------------------------------------------——---------------------- .= ¦ . ,- . Podutiška41,do1/9 Brdo 212 1399/2 njiva 407 DL, upor. Zoološki vrt .¦:'. ", ..-.¦;',, •. • . Sitar Julijana Podutiška. Brdo 212 1399/1 njiva 5.890 DL, upor. Zoološki vrt ".".'." ' : ¦*.""' v. do1/9 Brdo 212 1397/2 gozd 1.816 DL, upor. Zoološki vrt . : . .^,,.^..,'" . . ¦ ZakotnikRoza. Brdo 212 1397/3 gozd 425 DL, upor. Zoološki vrt ; '*"'".'.':..1",..^]'~^'1-. ' Podutiška do i/9 Brdo 212 1397/4 gozd . 2 DL, upor. Zoološki vrt > ' = '..-. ^. ;, ?_" , ¦, " ¦' ¦ Selan Pavla Černetova9 NeredFranc, - \ ' V, , ':'',-.' " - '¦'. . do1/9 Celovška83,do1/2 . . ; "',,'.'- . ' . ZakotnikBlaž Brdo 158 1360/1 gozd 1.323 DL,upor.NeredMarija, " ' r- 7 ./ -.'-¦. Vojkova51 do1/9 -,' : ¦ — .sni>" - ¦ ¦¦¦-¦¦ R°žnadolinac.lX/3, _ ¦ v \ ,..V-> '...'¦ ' ' - Zakotnik Franc, \ ''" ' ' ' ¦ do1/2 ..!;. ¦. ... • ¦ •¦ Podutiška65,do1/9 Brdo 158 1360/2 travnik 273 DL, upor. Nered Marija, : ,: . . Vi "" Bombač Matiida Rožnadolinac.lX/3, - ¦ ; j---^ -. ' - Postojnska 33, dč 1/9 ¦ . do1/2 Brdo 379 1402/1 travnik 4.476 DL, upor. Bogataj Brdo • -, pot DL, upor. Nered Marija, Helena Gasilska3 do Rožnadolinac. IX/3, .... "" 1/4 do1/2 "¦ . ' :':.: •..: ¦ - Bogataj Katica, Brdo 159 1362/1 gozd 7.680 DL, upor. Marinko •:.' - '.. ' Gasilska3 do 1/4 Vincenc,Verovškova25, . •" ' "' "\' \..;¦." J '¦ .' Bogataj Franc ... ¦ ...»1eT.. - ' n?V3 „. ¦ l ' ¦-"'¦''¦¦ -^'.''-.- ' :¦¦ Gasilska3,do1/4 ¦ :J»m/-*- ¦-. . . , DL, upor. Mannko . . ¦ ¦ , ' ^,.,, ¦¦ ¦ - . • BizovičarMariia, ¦. ., ¦ ; Andrej,Verovškova25, Kidričeva6,do 1/4 ?" .¦-¦¦¦'¦ ... do1/3 • Brd0 379 1402/2 travnik 1.027 Bizovičar Marija, ¦ DL.upor.MarinkoVmko, Kidričeva6,do1/4 „ Gasi!ska18,do1/3 Brd0 379 1402/3 travnik 673 Bizovičar Manja, Brdo 159 1362/2 travnik 120 DL, upor. MarinkoVinko, Kidričeva6.do 1/4 .,-1.-1 V Pot 312 Gasilska18,do1/3 Brdo 379 1462/4 travnik gg Bizovičar Marija, DL, upor. MarmkoVmko, Kidričeva6,do1/4 Gasilska18,do1/3 Brdo 379 1402/5 travnik 658 Bizovičar Marija, Brdo 159 1362/3 gozd 480 DL, upor. MarinkoVinko, Kidričeva6 do1/4 Gasilska18.do1/3 Brdo 170 1397/1 gozd 2.703. DL upor. Davič Ivan, Brdo 278 1363/1 gozd 2.821 DL. upor. AvšičAlojz, a Vilharjeva 43 do 374/960 .... , .. -; Draga48,do1/2 . , - . Rojc Metka, Vidmarjeva -"•'¦•¦ ' ' AvšičAlojz,Draga48, ¦ . . 8,do381/960 do1/2 . DovičCiril.Vilharjeva43. Brdo 278 1363/2 gozd 836 DL, Avšič Alojz, Draga 48, • . ' - do 205/960 do1/2 Brdo 170 1397/5 gozd 8 DovičCiril, Vilharjeva43. Brdo 167 1364/2 gozd 465 DL, upor. VrtačnikJože, do 205/960 Tržaška16a Brdo 170 1397/6 gozd 232 DovičCiril, Vilharjeva43, Brdo 167 1364/1 gozd 1.966 DL, upor. VrtačnikJože, do 205/960 Tržaška16a B,.do 170 1358 gozd 3589 DovičCiril, Vilharjeva43, Brdo 146 1373/2 gozd 703 DL, upor. Biber Demeter , do 205/960 Boris, Gregorčičeva 5 b Brdo 146 1363/1 gozd 8.436 DL, upor. Biber Demeter Brdo ^6 1419 hisa ^8 Lukez Borut Vedna • ^ Boris,Gregorčičeva5b pot59,do1/2 Brdo 160 1368/1 gozd 3.235 DL, upor. PollakPeter, , ' :;- ^ «** . 312 LukezLea. Vegova8do Štrekljeva6,do 15/16 ' '" "-¦•¦*•- 1/2 . . jH.;.f'- ••.(•• DL,upor. PTTLj., " -! " ¦¦¦¦¦¦• - - .- Cigaletova15 ¦< "¦ Vič 2239 63/2 stavbišče 232 DL. upor. PTT Lj., ,: . Cigaletova15 . .;: Vič 1195 63/3 travnik 12 DL, upor. PTT Lj., '. , Cigaletova15 :\ Vič 1195 66/2 vrt 692 DL, upor. FTTLj., ; ¦ -. Cigaletova 15 ! '. sstavbe 137 DL, upor. PTTLj., '- ¦1 Cigaletova15 . '' Vič 1195 66/1 vrt 544 DL, upor. PTTLj., -., .-," Cigaletova15 Vič 1195 65 travnik 9.886 DL, upor. PTT Lj., Cigaletova15 Vič 213 13/3 stavbišče 18 DL, uporabnikČadJosip, C.naRožnik20, do2/3 Mekinda Marija. C. na Rožnik20,do1/3 Vič 213 12/1 stavbišče 127 DL, upor. Mekinda Marija.C. naRožnik20, do1/3 Vič dvorišče 500 DL, upor. Mekinda ,ivj^,- Marija, C. naRožnik20, ',..':.-".,,. do1/3 Vič ' . travnik 524 DL, upor. Mekinds ' : . ¦ Marija,C.naRožnik20, ' , .. '.,„¦.' ' ¦ " " ' do1/3 Vič : ¦ ' r stavbišče 31 DL, upor. Mekinda Marija.C. naRožnik20, do1/3 Vič 1953 13X4 ¦_;. . gosp. posl. 108 DL, upor.Gostinskc '¦vjudS s^ ¦ podjetjeVič, Ljubljana, GradaškaiO Vič 1953 13/5 hiša 210 DL, upor. Gostinsko podjetje Vič, Ljubljana, GradaškaiO Vič 1039 16 stavbišče ¦ • i ¦'¦ ¦"¦: • dvorišče ¦.._____: _..;.. vrt Vič 1040 'Yfn stavbišče nVi tei-3fle Vič 1040 17/2 dvorišče dvorišče stavbišče Vič 1082 18 V* ict- V-Ofi.^. dvorišče \.'.t . 'i"!.t*1* f-i stavbišče vie Vič l6cjd85 19 Vič 1083 27 stavbišče vrf stavbišče 102 DL. uporabnikHribai Zofka, Pot na Drenikov vrh 2, 32/100 206 Špacapan Nada, Poi i ia Drenikovvrh 2,68/100 314 Špacapan Nada, Pot na Drenikovvrh 2,68/100 195 DL, uporabnikšiler Hedvika, Pot na Drenikov vrh4, do1/3 404 Munih Franc, Bazovišča 3,do1/3 Munih Fausta, Pot na Dren.vrh,do1/3 46 MunihFausta, Potna Dren.vrh,do1/3 76 DL, upor. Rotar Gabrijela, Pot na Dren. vrh6 508 Rotar Gabrijela, Pot na Dren. vrh 6 44 Rotar Gabri/ela, Pot na Dren. vrh 6 91 DL, uporabnik Kompoš Ciril, Stud. naselje blok 7 608 DL,uporabnikKompoš Ciril, Stjd. naselje blok 7 142 DL, uporabnik Vodopivec Vinko, Pot na Crenikov vrh12.do1/2 Vič 1084 26 .'¦..¦ .* V Vič 1085 28 Vič 1390 24 ' • .' ¦'¦¦ ¦ u?'-r vre 1182 22 Vič 1182 23 Vič 1176 21 .... *:.s%"-.!' Vič 1176 20 Vič 1391 75 Vič 1391 74 Vič 1108 70/2 Vič 1108 70/1 k. o. Vič42 51 Vič 230 52 Vič 230 53 Vič 230 54 Vič 230 55 Vič 1132 50 Vič 1595 58 ¦Wt, ' 248 dvorišče 292 stavbišče 80 vrt . ¦ , 650 gozd 1.288 stav. z. 16 zgaražo '. . '- sadovnjak 1.180 vrt . stavbišče stavbišče 114 52 stavbišče vrt;1 f' travnik stavbišče travnik dvorišče vrt gozd gozd gosp. posl. vrt pašnik pašnik vrt stavba gozd 95 220 2.993 166 326 245 , 480 31.638 47030 2198 20031 1.963 1.406 2217 16 18.206 Vodopivec Jožefa, Pot na Dren.vrh12.do1/2 Vodopivec Jožefa, Pot na Dren.vrh12,do1/2 DL, uporabnik Nakrst Miroslav, N. Gorica. U!.15.sept..do1/2 Ribarovič Majda, Pot na Dren.vrhiO, do1/2 DL, uporabnik Kompoš Ciril, Step. naselje, blok 7 DL, uporabnikČernelič Draga, Pot na Drenikov vrh5, do1/2 DL, uporabnik Černelič Silva, PotnaDrenikov vrh.do 1/4 DL, uporabnik Černelič Peter, PotnaDrenikov vrh,do1/4 DL, uporabnik Artač Janez. Pot na Drenikov vrh3,do1/2 DL, uporabnikArtač Sreda, Pot na Drenikov vrh3.do1/2 DL, uporabnik Attač Breda, Pot na Drenikov vrh3, do1/2 DL, uporabnikArtač Breda. Pot na Drenikov vrh3, do1/2 DL, uporabnik Romih Mara, Pot na Drenikov vrh1,do1/3 DL, uporabnik Romih Marjan, Drenikovvrh 1, do1/3 DL, uporabnik Romih Janez, Drenikovvrtii, do1/3 DL, uporabnik Romih Janez, Drenikov vrh 1, do1/3 DL, uporabnik Romih Janez, Drenikov vrh 1, do1/3 DL, uporabnik Mayer Andrej.C naRožnik35 DL. uporabnik Mayer Andrej, C. naRožnik35 DL, uporabnik Mayer Andrej, C. na Rožnik 35 DL, uporanik Slodnjak Anton, Večnapot26, do1/2 DL, uporabnik Slodnjak Breda, Večna pot 26, do1/2 DL uporabnik, Slodnjak Breda, Večna pot 26, do1/2 DL, uporabnikZavašnik" Andrej,Viška42 DL, uporabnik Gozdarski inštitut Slovenije DL, uporabnik Gozdarski inštitut Slovenije DL, uporabnik Gozdarski inštitutSlovenije DL, uporabnik Gozdarski inštitut Slovenije DL, uporabnik Gozdarski inštitut Slovenije DL, uporabnik Gozdarski inštitut Slovenije DL, uporabnik Gozdarski inštitut Slovenije DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast. Rimska i Katastr. Vlož. Štev. parc.Kultura Izmera v Imetnik 02. imetnik pravice občina štev m2 upravljanja: Vič 1595 38/1 gozd 21.405 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska Vič 1595 35/2 gozd 38.436 DL. uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska Vič 1595 32 pašnik 420 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska Vič 1595 31 pašnik 1.034 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska Vič 1595 2/2 gozd 20.669 DL, uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska Vič 1595 4/2 gozd 23.612 DL.uporabnik Komunalno podjetje Rast, Rimska 5. člen Grafični prikaz naravne znamenitosti v merilu 1:5000 je kot priloga sestavni del tega odloka. III. VARSTVENI REŽIMI 6. člen A) Za krajinski park velja vatEtveni režim, ki določa prepovedi izvajanja in razvoja tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na ekologijo krajine in njeno podobno ter na tiste privlačnosti, ki so pogoj za razvoj rekreacije in ki omejujejo razporejanja, velikot in gostoto obstoja in razvoja objektov in naprav, potrebnih za razvi-janje rekreacije - usklajevati jih je treba z razpoložljivimi narav-nimi možnostmi ter z načeli oblikovanja naravne in kulturne dediščine. Zlasti je prepovedano: 1. graditi na oblikovani zeleni površini - stavbe, poti ali na-prave, ki ne izhajajo iz funkcije krajinskega parka, 2. spreminjati obstoječo konfiguracijo terena, 3. izvajati melioracijska ali regulacijska dela na ožji loKaliteti in v okolici, ki bi okrnila značilnosti naravne znamenitosti, 4. onesnaževati zrak s prahom, aerosoli in drugimi strupenimi plini 5. uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje, 6. uničevati podrast, y 7. odlagati odpadke, 8. uničevati, odstranjevati ali premeščati vrtno arhitektorske objekte, ki so sestavni del oblikovane zasnove (2. člen), 9. postavljati reklamna in druga obvestila, ki niso v skladu z namembnostjo naravne znamenitosti. B, C) Za Mostec in Mali Rožnik kot naravna rezervata ter Pot Turnom kot naravni spomenik velja dodatni varstveni režim, ki prepoveduje spreminjanje rastiščnih razmer ,/ia sami lokaliteti oziroma biotopu. Zlasti je prepovedano: 10. gradnje vseh vrst ter gradbena dela, 11. dviganje ali spuščanje gladine talne vode, 12. spreminjanje kisiosti oziroma alkalnosti tal, 13. onesnaževanje površinske, talne ali podzemne vode, 14. poplavljanje, 15. pogozditev travnikov, 16. preoranje ledine, 17. trganje cvetja, 18. izkopavanje ali uničevanje rastlin, 19. nabiranje semen ali plodov rastlin, ki so pod posebnim varstvom (točki B, C, 2. člena). Č) Za Tivoli, spomenik oblikovane narave, velja dodatni var-stveni režim, ki prepoveduje spreminjanje okolice spomenika tako, da bi bil ta prizadet. Zlasti je prepovedano: 20. zapiranje pogledov, 21. obzidavanje, 22. rušenje arhitektonskih prvin spomeniškega značaja. 7. člen Občina mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnila spremeniti v tem odloku opredeljena lastnost naravne znameni-tosti. Za vsak predviden poseg ali raziskavo na tem območju morata pristojna upravna organa za kulturo ter urejanje prostora in varstvo okolja pridobiti mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. IV. RAZVOJNE USMERITVE ¦%- * 8. eien V območju naravne znamenitosti se z vidika namembnosti prepleta več dejavnosti: množično-rekreacijska, učno-vzgojna, znanstveno-raziskovalna in kulturno-pričevalna. Z vidika na-" membnosti, z vidika ohranjanja in varovanja ter razvoja so dovo-Ijeni samo tisti posegi, ki niso v nasprotju z varstvenimi režimi tega odloka in so v skladu z značilnostmi naravne znamenitosti. Naravna znamenitost je označena glede na lastnosti v skladu z veljavnimi predpisi. V. NADZOR > 9. člen Strokovni nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. 10. člen Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Mestna uprava inšpek-cijskih služb. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE . 11. člen Upravni organ za premoženjske zadeve pristojne občine poda predlog za vpis naravne znamenitosti v zemljiško knjigo po par-celnih številkah, z imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja (v skladu s 4. členom). Ta predlog je treba podati mesec dni po objavi odloka v Uradnem listu. 12. člen Ta odlok v enakem besedilu sprejmejo skupščine občine Ljub-Ijana Center, Skupščina občine Ljubljana šiška, Skupščina ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik. 13. člen Odlok začne veljati osmi dan po objaviv Uradnem listu SRS. Številka: Podpis: obrazložitev Zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS, št. 1/81) nalaga občinski skupščini, da na svojem območju dele nepre-mične naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znar «'¦•*'• 10-raziskovalno, zgodovinko ali estetsko vrednost, raz-. glasi .... Kultjrni oziroma zgodovinski spomenik. Odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost je prvi akt te vrste v Ljubljani. Njegov osnovni namen je ohranitev naravnih in kulturnih lastnosti tega prostora, ki ga imenujemo »zelena pljuča« Ljubljane. Strokovne osnove za pripravo odloka je pripravil Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Odlok so skupaj pripravile občine Ljubljana Center, Šiška in Vifc-Rudnik, ker se naravna znamenitost razteza na njihovem območju. Dogovorjeno je, da ga skupščine vseh treh občin sprejjnejo sočasno in v enakem besedilu. Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib razalašamo za naravno znameni- tost, saj to območje združuje takšne naravnovarstvene in kul-turne vrednote oziroma lastnosti, ki jih je potrebno zaščiti pred nekontroliranimi posegi. Ohraniti in varovati je potrebno naravne lepote, prirodno prvobitnost, značilno floro in kulturno krajinoza prebivalce Ljubljane in širše pkolice, ki ta prostor izkoriščajo za oddih v naravi, za množično rekreacijo, učno-vzgojne, kulturno-pričevalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Namen zava-rovanja je tudi uskladitev gospodarskih in drugih interesov z interesi varstva narave in to na način, ki omogoča funkcionalno izkoriščanje prostora in aktive" odnos do njegove izrabe ob tem, da se uveljavljajo njegove vrednosti in posebnosti. Zaradi različnih naravovarstvenih kvalitet prostora se razgiasi Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib za krajinski park, v sklopu tega Mostec in Mali Rožnik za naravna rezervata, Pod Turnom za naravni spomenik in klasični del Tivolija za spomenik oblikovane narave. Pri določanju meja naravne znamenitosti smo se izognili vsem preveč urbaniziranim in obiskovalcem nedostopnim območjem, medtem ko so železnica in Hala Tivoli s pripadajočimi objekti sestavni del Tivolija, čeprav po svoji funkciji rušijo ohranitvene interese. Posebna pozornost je v odloku namenjena varstvenim reži-mom, katerih namen je, da se ohranijo obstoječe lastnosti pro-stora kot tudi obstoječe namembnosti. Zato bodo zaželjene in nujne tiste dejavnosti, ki prispevajo k ohranjevanju in varovanju ter bogatenju tega prostora (npr potrebno je kmetijstvo in goz-darsko vzdrževanje za ohranitev značilne krajine in za vzdrževa-nje ravnotežja v prostoru) Varstveni režimi prepovedujejo spremembe namembnosti za-ščitenih površin oziroma spremembe pogojev obstoja in razvoja lastnosti tega prostora. Ker je osnovni namen odloka ohranjanje, so dolžni imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja vzdrževati svoje površine in jih varovati Občanom morajo dopuščati prost dostop na te povr-šine ter omogočiti strokovnim organizacijam in pooblaščenim posameznikom raziskovalno delo. V kolikor imetnik oziroma imetnik pravice upravljanja ne bo skrbel za svoje površine, ki so pod zaščitnimi ukrepi oziroma, raba teh površin ne bo v skladu z varstvenim režimi in bo s tem ogrožena naravna znamenitost, ima pristojni upravni organ pra-vico prepovedati imetniku oziroma imetniku pravice upravljanja nadaljnjo upravljanje njegovih površin. Naloge pristojnih občinskih upravnih organovso, daprepreču-jejo posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti naravne znamenitosti. Za vsak predviden ali izjemni poseg morataobčin-ska upravna organa, zadolžena za kulturo in varstvo okolja, pridobiti mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Za neupoštevanje prepovedi iz tega odloka so predvidene denarne kazni. Nosilci planiranja v občini morajo odločati in uveljavljati poli-tiko varovanja in ohranjanja naravne znamenitosti s tem, da načrtujejo razvoj območja naravne znamenitosti v skladu z do-ločbami tega odloka. V primeru, da bo zaradi izvajanja tega odloka imetnikom ozi-roma imetnikom pravice upravljanja nastala škoda od dne uvelja-vitve odloka, bodo pristojni občinski upravni organi sprožili na pobudo imetnikov oziroma imetnikov pravice upravljanja pose-ben postopek. Pri pripravi odloka so sodelovali delavci upravnih organov občine Ljubljana Center, Šiška in Vič-Rudnik ter delavci Ljubljan-skega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi-ščine in Zavoda SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine. stališče predlagatelja Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je razprav-Ijal o osnutku odloka o razglasitvi Tivotija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost na svoji 50. seji dne 1/6-1983 in predloga delegatom skupščine, da o njem razpravljajo in podajo svoje pripombe. ; ¦' „ ¦ ' :'¦ ' v ¦' A "¦¦¦ • l7vršni svet Na podlagi 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11 /80, 6/83) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, 2/78, 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne ........sprejela - SKLEP o soglasju k statutu srednje šole za strojništvo v Ljubljani 1. •¦. ¦ ¦ Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k statutu Srednje šole za strojništvo v Ljubljani, Aškerčeva 7/II., sprejetega na referendumu dne 27. 5. 1983. . 2. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 022-9/83 Datum: • , ¦ .. - Predsednik • . t.f.'-.- _ ' skupščine občine ' ' - . _" . \ - Ljubljana Vič-Rudnik ¦'¦¦.. '•. .'..-• ^ :' • • .. Maks KLANŠEK . : ' '- l '¦ -.•" •• " ' '¦¦¦!-¦ ... - - obrazložitev Srednja šola za strojništvo, s sedežem v Ljubljani, Aškerčeva 7/II. je tukajšnji občinski skupščini predložila v soglasje statut izobraževalne organizacije, katerega so delavci in učenci šole sprejeli na referendumu dne 25. 5. 1983. V letošnjem letu je prišlo do združitve Tehniške šole za strojniš-tvo, Ljubljana, Aškerčeva 7/II. in poklicne kovinarske šole Ljub-Ijana, Cesta na Brdo 25 a v enovito delovno organizacijo Srednjo šolo za strojništvo v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani Aškerčeva 7/II. Ustanovitelj, Skupščina mesta Ljubljane, je podal soglasje k združitvi srednjih šol (Uradni list SRS, št. 18/83) in k imenu Srednje šole za strojništvo (Uradni list SRS, št. 36/81). Na prošnjo srednje šole za strojništvo, da se strokovni pregled statuta opravi že v fazi javne obravnave, je bil pregledan že osnutek statuta. Po podrobnejšem pregledu osnutka statuta so bile šole posredovane pripombe in predlogi katere so v predlože-nem statutu v celoti upoštevane. Predlagatelj sklepa o soglasju k statutu Srednje šole za stroj-ništvo ugotavlja: - da statut vsebuje vsa določila, ki so po zakonu o združenem delu obvezna za ta samoupravni akt; - da so določbe statuta v skladu z določili zakona o združe-nem delu, zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83) ter drugimi zakonskimi akti; - da je postopek izvedbe referenduma pravilen in zakonit, kar je razvidno iz zapisnika o izvedbi referenduma; - da torej ni ovire za podajo soglasja k statutu. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-RudniK Volitve in imenovanja PREDLOG ZA IZVOLITEV POKLICNEGA SODNIKA SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V UUBUANI Zaradi poteka mandata sodnici Sodišča združenega dela v Ljubljani dr. Strobl-Kragelj Tjaši, je komisija za volitve in imeno-vanja Skupščine občine Ljubljana Center v skladu z 29. členom zakona o sodiščih združenega dela (Ur. I. SRS št. 38/74) ter na predlog predsednika sodišča razpisala prosto mesto poklicnega sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani. V razpisnem roku, ki je potekel 11/4-1983 sta se priglasili kandidatki: LEBAN Neva - roj 1951, stanujoča v Ljubljani, Tolstojeva 20. Diplomirala je na Pravni fakulteti 1976. Sedaj opravlja dela in naloge pomočnika ravnatelja v Inštitutu za narodnostna vpraša-nja v Ljubljani. Dr. STROBL-KRAGELJ Tjaša - roj. 1949, stanujoča v Ljubljani, Ul. 29. Hercegovske divizije 1. Diplomirala je na Pravni fakulteti 1971. 1973 je opravila magisterij in bila promovirana za doktorico pravnih znanosti 1977. Dela in naloge sodnice Sodišča združe-nega dela v Ljubljani opravlja od ustanovitve tega sodišča 1975 dalje. Poleg dolžnosti sodnice aktivno opravlja samoupravne, družbene in družbenopolitične funkcije tako v OZD, kjer je zapo-slena kot v organih občinske skupščine, občinskem komiteju ZK občine Bežigrad ter v KS, kjer prebiva. Obe kandidatki izpolnjujeta pogoje za opravljanja sodniške funkcije po določilih 32. člena zakona o sodiščih združenega dela. Upoštevajoč merila o kadrovski politiki, delovne izkušnje in znanje prijavljenih kandidatov, je bilo v postopku kandidiranja skupno izoblikovan predlog, da se vsem občinskim skupščinam območja sodišča združenega dela v Ljubljani predlaga v izvolitev za poklicnega sodnika dr Strobl-Kragelj Tjašo. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na seji dne 13/6-1983 obravnavala predlog za izvolitev dr. Strobl-Kragelj Tjaše in ugotovila, da kandidatka iz-polnjuje z zakonom predpisane pogoje za opravljanje sodniške funkcije ter kriterije Družbenega dogovora o uresničevanju ka-drovske politike v SR Sloveniji. Koordinacijski odbor za kadrov-ska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Vič-Rudnik podpira predlog za izvolitev dr. Strobl-Kragelj Tjaše. Zato komisija predlaga zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnemu zboru, da IZVOLI dr. STROBL-KRAGEU TJAŠO za poklicnp sodnico Sodi-šča združenega dela v Ljubljani. PREDLOG ZA SOGLASJE K IMENOVANJU VODJE ENOTE TE-MEUNEGA SODIŠČA V UUBLJANI-ENOTA LJUbLJANA 50. člen Zakona o rednih sodiščih med drugim določa, da vodjo enote Temeljnega sodišča določi predsednik Temeljnega sodišča v soglasju s skupščinami občin, za območje katerih se na enoti opravljajo sodne zadeve. Na podlagi določit navedenega člena, predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani predlaga skupščinam Ijubljanskih občin, da dajo svoje soglasje k imenovanju tov. 31 EMILA ZAKONJŠKA za vodjo enote Temeljnega sodišča v Ljub-Ijani-enota Ljubljana. EMIL ZAKONJŠEK - roj. 1950. Diplomiral je na pravni fakulteti 1973. 1976 je opravil pravosodni izpit. Sedaj opravlja funkcijo v. d. vodje enote Temeljnega sodišča v Ljubljani-enota Ljubljana. Že v času študija je bil družbenopolitično aktiven, sedaj je član sekretariata OOZKS enota Ljubljana. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konfe- renci SZDL Ljubljana Vič-Rudnik sta predlog obravnavala in soglasno sklenila predlagati zboru združenega dela, zboru kra-jevnih skupnosti in družbenopolitičnemu zboru, da dajo SOGLASJE K IMENOVANJU tov. EMILA ZAKONJŠKA za vodjo enote Temeljnega sodišča v Ljubljani-enota Ljubljana. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve SKRAJŠAN ZAPISNIK 13. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 22. junija 1983 ob 16. uri Sejo zbora krajevnih skupnosti je sklical in vodil predsednik zbora krajevnih skupnosti, FRANC BRENČIČ. Pred začetkom seje je tov. Franc Brenčič predlagal, da glede na neofašistične manifestacije na Tržaškem zbore krajevnih skupnosti sprejme pobudo in skupščini SR Slovenije ter Zvez-nemu izvršnemu svetu, skupaj z zborom združenega dela in družbenopolitičnim zborom pošlje protestno pismo. Pobuda je bila soglasno sprejeta. ., ¦ ¦ . ' ... Soglasno je bil sprejet sledeči ., '.¦.-. •'.¦'. .'• . DNEVNI RED: ,,,:¦ >;'"?,:;~ .;' * ¦•.' ¦', ' 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, • '' 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 12. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in do-polnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik 4. Uresničevanje politike varstva pred požari v Ljubljani, 5. Obravnava in sprejem predloga sklepa o začasnem preneha-nju dela Oš Oskar Kovačič, enota Barje Ljubljana, Ižanska y' c.303 in prenehanju uporabe starega objekta OŠ Oskar Ko-„,. vačič - enota Barje za namene vzgojnoizobraževalne dejav-¦ nosti, 6. Obravnava in sprejem predloga sklepa o soglasju k spre-membi sedeža OŠ škofljica, Škofljica-stara stavba, na novo-zgrajeni objekt OŠ Škofljica in prenehanje uporabe starega objekta za namene vzgojnoizobraževalne dejavnosti, 7. Informacija o stanju urejanja prostora v občini Ljubljana Vič-Rudnik 8. Obravnava predloga odloka o hišnem redu na območju me-sta Ljubljane 9. Obravnava ostalega gradiva skupščine mesta in določitev delegatov za sejo zbora občin SML, 10. Vprašanja in predlogi delegatov _ '::-.;- ¦_•.¦¦ V • KtodkM/ - ,'. ¦'- *¦> ''.-- ¦'.»"¦¦'"'; "". , -¦' . Na podlagf oddanih pooblastil je bilo ugotovljeno. da je bilo na seji od skupno 38 delegatov prisotnih 30 delegatov. Ktočki27 * '" Skrajšan zapisnik 12. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 25. maja 1985 je bil s pripombo, dasevključitadelegatski vpraša-nji KS Malči Belič, ki sta bili postavijeni na prejšnji seji zbora, sprejet. K točki 37 Zbor krajevnih skupnosti je predlog odloka o sprernembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik spre-jel soglasno. Ktočki47 ' -.-:¦..;¦' " ."'. ;:'' -.;.' -''i>. "¦ ' ¦ "'. t Uvodno obrazložitev k uresničevanju politike varstva pred po-žari v Ljubljani je podal predstavnik SIS za varsto pred požari tov. Ivan Klemen. V razpravi so sodelovali: Stanič Ciril - delegat KS Kolezija, Perme Srečko - delegat KS Vič, Miloš Lapajne - delegat KS Milan Česnik, Peter Kozin - delegat Malči Belič, Ivan Suhadolc - dele-gat KS Turjak, Franc Brenčič - predsednik zbora KS, Slavko Matičič - član izvršnega sveta. Zbor krajevnih skupnosti je po razpravi sprejel naslednja stali-šča: - soglasno se sprejemajo in podpirajo predlogi sklepov izvrš-nega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v zvezi z uresničevanjem politike varstva pred požari v Ljubljani, - izdelati je informacijo o požarni problematiki v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik s posebnim poudarkom na delu in problematiki prostovoljnih gasilskih društev, , : - v vaseh in zaselkih občine Vič-Rudnik naj sezagotovi najnuj-nejša gasilska oprema. Delegati, ki jih zbor delegira v zbor občin skupščine mesta Ljubljana naj navedena stališča posredujejo na naslednji seji zbora občin. K točki 5./ Predlog sklepa o začasnem prenehanju dela osnovne šole Oskar Kovačič, enota Barje Ljubljana, Ižanska c 303 in preneha-nju uporabe starega objekta OŠ Oskar Kovačič enota Barje za namene vzgojnoizobraževalne dejavnosti je bil sprejet soglasno K točki 67 Predlog sklepa o soglasju k spremembi sedeža OŠ Škofljica stara stavba na novozgrajeni objekt OŠ Škofljica v KS Škofljica in prenehanju uporabe starega objekta za namene vzgojnoizobra-ževalne dejavnosti je bil sprejet soglasno. K točki 7 Uvodno obrazložitev k informaciji o stanju urejanja prostora v občini Ljubljana Vič-Rudnik je podal Janez Kovač, član izvršnega sveta. V razpravi so sodelovali: Ciril Stanič - delegat KS Kolezija, Peter Kozin - delegat KS Malči Belič, Miloš Lapajne - delegat KS Milan Česnik, delegat KS Dobrova, Rozka Pohleven - delegat KS Murgle, Ivan Suhadolc - delegat KS Turjak, Jereb Janez - delegat KS Pijava Gorica, Franc Brenčič - predsednik zbora, Janez Kovač - član izvršnega sveta, Srečo Zoren - predstavnik SKIZ, Slavko Matičič - član IS, Garvas Franc - delegat KS Peruzzi, pisno pripombo je posredovala delegacija KS Ig. Po razpravi je zbor krajevnih skupnosti sprejel naslednja stali-šča: - sprejema se informacija o stanju urejanja prostora v občini Ljubljana Vič-Rudnik, - izvršnemu svetu skupščine občine se posredujejo pripombe delegatov, podane v razpravi s predlogom, da jih obravnava in upošteva pri pripravi gradiva o navedeni problematiki oz. pri pripravi programa aktivnosti na tem področju. Ktočki8. ' ' V razpravi o predlogu odloka o hišnem redu na območju mesta Ljubljane sta sodelovala Divna Obrenovič - delegatka KS Trnovo in Slavko Matičič - član IS. Na pripombo KS Trnovo, dase vodloku v3. in5. točki 12. člena odloka opredelijo opravila hišnega sveta in stanovalcev ter ko-munalnih služb, je odgovoril tov. Matičič in pojasnil, da je ta problematika že urejena v ustreznih mestnih odlokih. Delegatka je pojasnilo sprejela. Zbor je sprejel sklep: poobla-stijo se delegati za zbor občin skupščine mesta Ljubljane, da dajo soglasje k predlogu odloka. K točki 9. Za 14. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane so bili določeni delegati naslednjih krajevnih skupnosti: Murgle, Do-brova, Notranje gorice, Podpeč-Preserje, Kolezija in Peruzzi. Za 15. sejo zbora občin se predvidoma določijo delegati iz naslednjih krajevnih skupnosti: Ig, Rob, Tomišelj, Velike Lašče, Vrhovci in Črni vrh. Pri obravnavi gradiva skupščine mesta Ljubljane so delegati prejeli v pisni obliki predloge sklepov izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in jih bodo v skladu s sklepom k 4. točki dnevnega reda posredovali na seji zbora občin 3ML. Posre-dovali bodo tudi pisno stališče zbora k informaciji o uresničeva-nju sklepov SML sprejetih ob obravnavanju poročila o srednjem usmerjenem izobraževanju. KtočkiiO. Pisna delegatska vprašanja so postavile delegacije KS: 33 1 Milan Česnik: Ali je investicija, ki je predvidena za ureditev novih poslovnih prostorov KS (adaptacije) na Tržaški 34, družbeno opravičljiva, glede na to, da se bo zaradi preselitve KS gradil obrat družbene prehrane za delavce zaposlene v SOB Ljubljana Vič-Rudnik. S preselitvijo bi nastali veliki finančni izdatki, kar pa ni v skladu z uresničevanjem zastavljenih stabilizacijskih nalog. 2. Zeleni log: Prosimo pismen odgovor na vprašanja: - ali se bo na območju KS Zeleni log gradil samski dom, - ali se bo na področju KS (v hlevih Jesenkovo) gradila brige-tarna? 3. Iška vas: Žeiimo pojasnilo, kako je s postavitvijo semaforja na križišču Orlove ceste z Dolenjsko cesto? 4. Prosimo utemeljitev za odločitev, da je po zadnjem termin-skem planu samoprispevka III pričetek gradnje prizidka pri OŠ Bičevje prestavljen na leto 1985, ob dejstvu, da so v terminskem planu za leto 1983 objekti, ki še nimajo pridobljenega zemljišča in s potrebnimi pripravami kasnijo. 5. Horjuh - Družbene in privatne obdelovalne površine so v naši občini v razmerju 84 16 v korist privatne. Ali so v podobnem sorazmerju tudi neobdelana zemljišča? - Ali je komunalna dejavno^t zajeta v ceni kvadratnega metra stanovanja? Glede na ugotovitev v gradivu, da imamo v nekaterih novejših naseljih velike probleme, ker komunalna oprema (kana-lizacija, vodovod) ni mogla slediti stanovanjski izgradnji, postav-Ijamo vprašanje, ali je to neskladje samo pri individualni gradnji? - prosimo za razlago glede dejstva, da v Horjulu in okolici imajo kmetje precej pripomb na preskrbo z gnojili, ali je vsosed-njih občinah dovolj gnojil? - Obnova električne napeljave na področju Roženje (Butaj-nova) v 5-letnem planu ni predvidena, čeprav bi bil to endem od pomembnih prispevkov k razvoju hribovskega kmetijstva in če-prav bi kmetje del stroškov nosili sami Pod kakšnimi pogoji bi se navedena problematika uredila pred letom 1985? - Ali so neutemeljene skrbi KS Horjul, da se bo rok gradnje trgovine spet zamaknil7 Zapisaia: Predsednikzbora KS: Divna Potočar, I. r. Franc Brenčič, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 12. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 21 junija 1983 s pričetkom ob 16. uri. Sejo zbora je sklicala in vodila predsednica zbora, Marija Stanič. Pred začetkom seje je tov Maks Klanšek predlagal, da glede na neofašistične manifestacije na tržaškem, družbenopolitični zbor sprejme pobudo in skupščini SR Slovenije ter Zveznemu izvrš-nemu svetu, skupaj z zborom zt 'uženega dela in zborom krajev-nih skupnosti, pošlje protestno pismo. Pobuda je bila soglasno sprejeta. Predsednica družbenopolitičnega zbora je predlagala nasled-nji DNEVNI RED- 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 11 seje zbora, 3. Informacija o stanju urejanja prostora v občini Ljubljana Vič-Rudnik 4. Poročilo o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 v občini Ljubljana Vič-Rudnik 5 Informacija o poslovanjti OZD z območja občine Ljubljana V č-F''idniK v prvern tromesečju 1983 6 Vprašanja in predlogi delegatov 34 K točki 1./ Družbenopolitičen zbor ni bil sklepčen, ker je od 30 delegatov bilo prisotnih 13 delegatov, vendar je bilo sklenjeno, ker se ni odločalo o sprejemu aktov, da se seja nadaljuje. Izostanek s seje so opravičili: Habjan Franc, Intihar Alojz, Jakopin Boris, Krnec Aleš, Petje Miroslav, Pinoza Tatjana, Skod-lar Ivan, Snoj, Vilma, Škabar Mile, Urbančič Mojca, Uršič Marija. Izostanka niso opravičili: Budnar Miloš, Durjava Ema, Golob Martin, Kobe Karel, Majes Bojan, Tomšič Marjan. K točki 2.1 Skrajšan zapisnik 11. seje družbenopolitičnega zbora z dne 24. maja 1983 z naslednjim popravkom: Pri 4. točki se za bese-dami »do parcelne številke 497 postavi pika. Nadaljnje besedilo se glasi: »O stališču se obvesti pristojna zbora« K 7. točki je podana pripomba, da še ni izvršena pobuda družbenopolitičnega zbora, da bi občinska izobraževalna skup-nost morala sklicati prvo sejo konference delegacij za skupščino PIS in določiti eno izmed šol v občini za nosilca te konference. K točki 3./ Uvodno obrazložitev k informaciji o stanju urejanja prostora v občini Ljubljana Vič-Rudnik je podal član izvršnega sveta Janez Kovač. V razpravi so sodelovali: Steiner Lojzka, Barlič Janez, Mišič Vesna, Stanič Marija, Kovač Nataša, Maks Klanšek, Emeršič Slavka, Sprejeta so bila naslednja stališča: - informacija je zelo dobro pripravljena ter daje celovit pregled nad obravnavano problematiko. Je solidna osnova, na podlagi katere bo moč, na podlagi že dosedaj sprejetih dokumentov v skupščini, sprejeti ustrezen koncept prostorskega reda in nadalj-njega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik - v občini, kot tudi v mestu Ljubljana kljub pobudam, še vedno nismo uspeli zagotoviti dolgoročnih usmeritev razvoja prostora, zaradi česar prihaja do navedenih anomalij na področju racio-nalne izrabe prostora, katere so navedene v informaciji, - zbor predlaga, da o informaciji razpravljajo poleg delegacij, tudi skupščine KS, katere bodo s svojimi pobudami nedvomno pripomogle k strategiji nadaljnjega razvoja prostorskega razvoja občine - glede izredno dragih storitev na področju komunalne opreme zemljišč, ki so že pozidana s črnimi gradnjami, zbor se zavzema za širšo družbenopolitično akcijo, s katero bi zagotovili vsaj delno komunalno opremljenost po predhodni strokovni presoji ustreznosti take ureditve na posameznem področju, - treba je zazidalne načrte še enkrat proučiti in uskladiti z zakonom o zaščiti kmetijskih zemljišč, - z okrepljeno davčno inšpekcijo je treba poostriti nadzor nad zemljiško kupoprodajnimi pogodbami, - z ustreznimi predpisi je nujno zaščititi Barje, ter dati druž-bene usmeritve za razvoj Barja, saj nam črnograditelji, dokazu-jejo, da je gradnja možna, - v okviru prostorskega plana je določiti zemljišča, ki bodo dolgoročno namenjena kmetijstvu ter pripraviti program pridobi-vanja kmetijskih zemljišč, v družbeni sektor kot tudi predvideti program melioracij, - dosledno je vstrajati na zajemanju mestne rente in v usmerja-nju le-te v usposabljanje zemljišč, da bomo dosegli racionalno uporabo prostora, - pri komunalnem urejanju zemljišč je pretehtati možnost za spremembo pozitivne zakonodaje, zlasti za poenostavitev prido-bivanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj, K točki 47 O poročilu o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 v občini Ljubljana Vič-Rudnik sta razpravljali Stanič Marija in Lojzka Steiner. Zbor je soglasno sprejel poročiio ter daje vso podporo izvrš-nemu svetu skupščine občine pri njegovih prizadevanjih, da OZD, ki so kršile dogovor o razporejanju dohodka v letu 1982, vrnejo preveč izplačana sredstva iz sklada skupne porabe. K točki 5./ Informacijo o poslovanju OZD z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik v prvem tromesečju 1983 je podal Janko Japelj, član izvršnega sveta. v razpravi so sodelovali: Steiner Lojzka, Stanič Marija, Maks Klanšek, Močnik Maks, Viktor Marinc, Kajžar An-gelca. Po razpravi je zbor sprejel naslednja stališča: - informacija daje kontinuiran pregled nad uspešnostjo poslo-vanja OZD, kot tudi pobude za potrebne sanacijske ukrepe >/ posameznih OZD, - zbor ugotavlja, da poleg objektivnih problemov botrujejo slabemu poslovanju tudi subjektivni faktorji, kot so slabi razvojni plani, nfekvalitetna vodstva, nezgrajeni samoupravni odnosi ipd., - v naslednji informaciji o navedeni problematiki je dostaviti podatke o tem, katere se organizacije združenega dela s po-dročja občine medsebojno povezujejo z namenom racionalnej-šega in učinkovitejšega poslovanja. - ponudeni podatki morajo biti primerjani z nalogami iz razvoj-nih planov OZD, - zbor predlaga izvršnemu svetu skupščine občine kot tudi komiteju za gospodarstvo ir\ družbeno planiranje občine, da ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij v občini obravnava problematične OZD ter jim s pomočjo drugih dejavnikov stro-kovno pomagajo pri razreševanju tekočih problemov. Ktočki6./ Vprašanj oz. predlogov delegati niso posredovali. Seja je bila zaključena ob 18.25 uri. Zapisala: Predsednica DPZ: Divna Potočar: I. r. Marija Stanič, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 13. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vtč-Rudnik, ki je bila dne 22. junija 1983 s pričetkom ob 16.15 uri. Sejo zbora združenega dela je sklical in vodil predsednik zbora, Anton Dolničar. Soglasno je bil sprejet naslednji dnevni red: .. • 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Obravnava in odobritev skrajšanega zapisnika 12. seje zbora, 3. Informacija o stanju urejanja prostora v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 4. Poročilo o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik, 5. Informacija o poslovanju organizacij združenega dela z ob-močja občine Ljubljana Vič-Rudnik v prvem tromesečju 1983, 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za Ieto 1983, 7. Uresničevanje politike varstva pred požari v Ljubljani (gra-divo SML), 8. Obravnava in sprejem predloga sklepa o začasnem preneha-nju dela Osnovne šole Oskar Kovačič - Enote Barje in o prenehanju uporabe starega objekta OŠ Oskar Kovačič-Enota Barje za namene vzgojnoizobraževalne dejavnosti, 9. Obravnava in sprejem novega sklepa o soglasju k spremembi sedeža Osnovne šole Škofljica in o prenehanju uporabe starega objekta za namene vzgojnoizobraževalne dejavnosti, 10. Obravnava predloga odloka o hišnem redu na območju me-sta Ljubljane (gradivo SML), 11. Obravnava ostalega sejnega gradiva skupščine mesta in de-legiranje delegatov na sejo zbora ZD SML, 12. Vprašanja in predlogi delegatov. Pred prehodom na dnevni red so delegati sprejeli protestno izjavo, v kateri so poudarili, da odločno protestiramo proti nizkot-nemu izkoriščanju predvolilnih shodov za neofašistične manife-stacije in izzivanja na Tržaškem. KTOČKI 1./ " ...¦¦'¦ '.'"'..'¦'."'. Na podlagi oddanih pooblastil je predsednikzbora ugotovil, da je na seji prisotnih 38 delegatov od skupno 49 delegatov zbora in da lahko zbor veljavno sprejema sklepe in odločitve. Seja zbora združenega deia se niso udeležili delegati nasled-njih konferenc delegacij: - št. 4 - Iskra TOZD SEM - št. 5 - Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko., - št. 7 - Iskra Commerce TOZD Servisi , ,,.. -št. 15-HojaDSSS "..* - št. 16 - Hoja TOZD Galanterija Podpeč, - št. 19 - Zmaga Ljubljana, . \ - št. 24 - Gostinsko podjetje Vič, .... - št. 26 - Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja, * ..;.,. ,. - št. 33 - WO Ljubljana Vič-Rudnik, ^k. h--.gv - št. 34 - Dom srednjih šol, '' ¦ - št. 39 - Fakulteta za elektrotehniko Na seji so bili prisotni tudi Janez Kovač, Viktor Marinc, Janko Japelj, Stane Abunar, člani izvršnega sveta in Vera Pogačar, vodja službe za proračun. .. , . ^c^adštj^u K TOČKI 2./ Skrajšan zapisnik 12. seje zbora združenega dela z dne 25. maja 1983 je bil brez pripomb in dopolnitev soglasno odobren. KTOČKI3./ ' .,,n.^f,,v , .'• Martin Krnjak, delegat KD št. 46 - kmetijska zadruga Ljubljana TZO Vič je k informaciji o stanju urejanja prostora v občini podal naslednja stališča: 1. Kijub temu, da je že sprejet zakon o varovanju kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti, delegati opozarjamo na nujnost dejanskega doslednega varovanja rodovitnih kmetijskih zemljišč pred kakršnokoli pozidavo. Gradnjo (stanovanjsko ali poslovno) je treba usmeriti na površine, ki za kmetijsko proizvod-njo niso primerne. Na območju občine je veliko manjših zemljišč, ki za strojno obdelavo za kmetijske namene niso primerna in bi jih lahko namenili za gradnjo. 2. Nujno potrebno je čimpreje dolgoročno opredeliti izrabo barjanskih površin, saj se zavedamo, da predstavlja Barje pre-cejšnje možnosti za povečanje kmetijske pridelave, 3. Reorganizacija cestnega gospodarstva nikakor ne bi smela imeti negativnega vpliva na gradnjo in rekonstrukcijo iokalnih in krajevnih cest. V tem smislu se morajo zavzemati delegati v cestni skupnosti, 4. Soglašamo, da je nujno potrebno skrajšati postopke in zaostriti ukrepe, če želimo učinkoviteje preprečevati nedovoljene gradnje, vendar pa smo enake sklepe sprejeli že ob obravnavi problematike nedovoljenih gradenj v občini, a se postopki niso skrajšali. Janez Kovač, član izvršnega sveta je v razpravi poudaril, da je predlagatelj z informacijo želel predvsem spodbuditi pri vseh nosilcih planiranja aktivnosti, ki vodijo k spremembi prostor-skega dela srednjeročnega družbenega plana ter k opredelitvi dolgoročnih zasnov izrabe zemljišč v občini. Podal je tudi poja-snilo na stališča KD št. 46. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel informaciio o stanju urejanja prostora v občini s predlogi KD št. 46. KTOČKI4./ Delegati k poročilu o izvajanju dogovora o uresničevanju druž-bene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 niso imeli predlogov in pripomb. K TOČKI 57 Janko Japelj, član izvršnega sveta je dopolnil informacijo o poslovanju organizacij združenega dela v občini v prvem trome-sečju letošnjega leta s podatki za mesec april in deloma za mesec maj 1983. Prikazano poslovanje na področju kmetijske proizvodnje pa je dopolnil Viktor Marinc, član izvršnega sveta. SKLEP: Zbor združenega dela je sprejel informacijo o poslova-njc organizacij združenega dela z območja občine. K TOČKI 67 Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1983 je zbor združenega dela soglasno sprejel. .^ . .. ...... r ... ¦ . ........ . ... . K TOČKI 77 Martin Krnjak, delegat KD št. 46 je v razpravi opozoril, da imajo na podeželju občani, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, nezavarovane ali slabo zavarovane količine goriva. Zaradi tega se kaj lahko primeri, da pride do požara, ki lahko povzroči večjo materialno škodo. Menil je, da bi morali imeti vsi ti občani gasilni aparat, s katerim bi znali ravnati. Predlagal je, da bi v ta namen aktivirali gasilska društva (nabava aparatov, poučitev o rokovanju z njimi). Izvršni svet je k poročilu podal naslednji predlog sklepov: 1. Izvršni svet v celoti podpira gradnjo dislocirane enpte Po-klicne gasilske brigade v občini glede na veliko požarno ogrože-nost občine in ker je intervencijski čas Poklicne gasilske brigade iz sedanje lokacije najdaljši v Ljubljani, 2. Predlagamo, da se kadrovsko okrepi inšpektorat za požarno varnost MeStnega sekretariata za notranje zadeve v skladu s priporočili izvršnega sveta skupščine SRS, 3. Pospešiti je treba gradnjo sistema obveščanja in alarmiranja Poklicne gasilske brigade zaradi zagotavljanja učinkovitega vključevanja gasilskih društev v krajevnih skupnostih in organi-zacijah združenega dela v gašenje in reševanje, 4. V skladu z oceno požarne ogroženosti mesta Ljubljane morajo občinske gasilske zveze izdelati načrtdežurstevoperativ-nih štabov gasilskih-društev I. kategorije, 5. V vseh sredinah je treba pospešiti preventivno delovanje, izboljšati usposobljenost delovnih Ijudi in občanov ter stalno nadzorovali izvajanje določil pravilnika o požarnem varstvu in določila ostalih predpisov s področja požarne varnosti, okrepiti je treba osebno odgovornost za kršitve predpisov o požarni varno-sti. SKLEP: Zbor združenega dela je sprejel predlog sklepov izvrš-nega sveta in pobudo KD št. 46 in zadolžil.delegate, delegirane na sejo skupščine mesta, da sprejeta stališča na seji zastopajo. K TOČKI 87 Zbor združenega dela je brez razprave soglasno sprejel pred-log sklepa o začasnem prenehanju dela Osnovne šole Oskar Kovačič enote Barje ter o prenehanju uporabe starega objekta Osnovne šole Oskar Kovačič Enota Barje za namene vzgojnoizo-braževalne dejavnosti. K TOČKI 97 Zbor združenega dela je brez razprave soglasno sprejel sklep o soglasju k spremembi sedeža Osnovne šole Škofljica, Škofljica -stara stavba na novozgrajeni objekt in o prenehanju uporabe starega objekta za namene vzgojnoizobraževalne dejavnosti. K TOČKI 107 . K predlogu odloka skupščine mesta o hišnem redu delegati niso imeli pripomb in predlogov. KTOČKI 117 Občinski komite za družbene dejavnosti je podal pisno stališče k informaciji o uresničevanju sklepov SML, sprejetih ob obravna-vanju poročila o srednjem usmerjenem izobraževanju. Komite predlaga, da delegati informacijo sprejmejo, da pa na seji mest-nega zbora združenega dela opozore na naslednja področja, ki niso ustrezno rešena: - intenzivirati je potrebno priprave za organizacijo prehrane vsem učencem srednjih šol na območju občine. Neustrezne pre-hrambene navade učencev srednjih šol se že neugodno odražajo na razvoju srednješolske mladine. Čimpreje je potrebno pripraviti analizo možnosti reševanja prehrane in na tej podlagi zagotoviti sredstva za izvedbo vseh potrebnih investicij, - v večji meri je treba zagotoviti povezanost programov osnov-nih, srednjih in visokih šol, čemur se je dosedaj posvečalo pre-malo pozornosti, - začeti je treba aktivnosti za poenotenje pristopa k izvedbi delovne prakse učencev iz vseh usmeritev. Predvsem je tu miš- 36 Ijeno poenotenje kriterijev za nagrajevanje učencev in ocenjeva-nje delovne prakse. K ostalim zadevam iz dnevnega reda zborov SML ni bilo pri-pomb, predlogov in stališč. Na 14. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane, ki bo 30. 6. 1983, so bili delegirani naslednji delegati: - področje gospodarstva: 1. Barbara Praznik, KD št. 14 - Plutal, 2. Ivica Grad, KD št. 22 - TOZD Dolomiti, . 3. Ivan Andrašec, KD št. 45 - TOZD Posestva, 4. Marija Bastarda, KD št. 9 - TE\ Horjul - področje kulture in prosvete: : »."; 5. Jože Meglen, KD št. 38 - FAGG, 6. Frančiška Prašnikar, KD št. 37 - Šol. delavnice TŠ - področje zdravstva in sociale: 7. Marjana Čuk - KD št. 43 TOZD OZV Vič, - področje obrti: 8. Franc Smrtnik - KD št. 44 - obrtne dejavnosti - področje kmetijstva: 9. Jože Pirman, KD št. 48 - KZ Velike Lašče Delegat Ivan Andrašec je bil zadolžen, da na seji zbora SML posreduje stališča, sprejeta na današnji seji, delegati, delegirani na sejo, pa da jih zastopajo. K TOČKI 12. Odgovor na delegatsko vprašanje so prejele KD št. 2,13, 35 in 36. Na seji so oddali pisno vprašanje: 1. KD št. 46 - KZ Ljubljana TZO Vfč glede zapore cestnega odseka od Viške ceste mimo Agrotehnike Gruda, 2. KD št. 18 - Kovinska industrija Ig glede možnosti izgradnje potrošniškega centra in ostalih infrastrukturnih objektov v novi stanovanjski soseski na Igu, 3. KD št. 35 - OŠ Bičevje glede prestavitve roka začetka gradnje prizidka k osnovni šoli Bičevje iz leta 1983 na leto 1985. Na vprašanja bodo podani pisni odgovori. Predsednik zbora je pred zaključkom seje obvestil delegate, da bo naslednja seja zbora sklicana 13. 7. in bo to predvidoma zadnja seja pred poletnimi počitnicami. Seja je bila bo zaključena ob 17.30 uri. Tajnikzbora: , PREDSEDNIK ZBORA: Marja Mihelič, I.'. Anton Dolničar, I. r. odgovori na vprašanja delegatov - odgovori na vprašanja KSMURGLE . .... : • Z zazidalnim načrtom za izgradnjo III. faze Murgel, ki je v gradnji, je predvidena delna prestavitev Mokrške ceste v delu, ki se navezuje na Cesto v Mestni log, in sicer tako, da se poveže v križišče z Vipavsko ulico. Ta prestavitev pa zahteva odstrarritev in prestavitev delavnice in garaž občana tov Jarca ter speljavo dovozne ceste k centru soseske (trgovine, servisi, družbeni dom) preko njegovega zemljišča. Zaradi nasprotovanja tov. Jarca taki izvedbi po zazidalnem načrtu, k izvedbi ni bilo mogoče pristopiti, četudi bi bili izpolnjeni drugi pogoji, zlasti finančni. Zdaj je sporazum ob sodelovanju vseh prizadetih (tudi KS Murgle) dose-žen, tako da v tem smislu ne pričakujemo nadaljnjih ovir. Sicer pa je predvideno, da 50% Mokrške ceste financirajo investitorji stanovanjskih hiš v III. fazi Murgel (IMOS, Stanovanj-ski zadrugi »Murgle 77« in »Modulna hiša« (v pogodbeno dogo-vorjenih deležih, za ostalo polovico pa naj bi prispevali denar investitorji izgradnje IV. faze Murgel ob Malem grabnu, (ko bo le-ta šla v gradnjo) in lastniki obstoječih hiš ob Mokrški cesti, verjetno ob ustrezni družbeni pomoči. Z letošnjim programom urejanja stavbnih zemljišč je predvi-deno, da bi končno začeli tudi rekonstrukcijo Mokrške ceste, seveda če bodo investitorji III. faze Murgel zagotovili potrebna finančna sredstva. Ker je Mokrška cesta, kot v KS Murgle tudi sami ugotavljajo, pomembna za izgradnjo Murgel, bi jo bilo med izgradnjo Murgel nemogoče zapreti in \o rekonstruirati. To je možno šele sedaj, ko se gradnja v Murglah končuje. .-..-.. . ¦ , . ZIL-TOZD Urejanje . , ¦ stavbnega zemljišča '( • r . . Vodja enote Vič Jože Lekšan, I. r. KS ČRNI VRH VPRAŠANJE: »Kako potekajo priprave za popravilo občinske ceste v Črnem vrhu. zaradi zemeljskega plazu pri Osnovni šoli Črni vrh in kdaj se bo pričelo z delom?« ODGOVOR: Pri ogledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da gre za tako vrsto poškodbe, ki je ni možno sanirati brez načrta z detajlnim pregledom tal (geološke raziskave). Glede na navedeno je bil naročen načrt, ki bo vseboval tudi geološke raziskave tal. Takoj ko bo načrt dokončan, se bo pristopilo k sanaciji zemelj-skega plazu. •' . KOMUNALNA SKUPNOST UUBUANA VIČ-RUDNIK KONFERENCA DELEGACIJ št. 13: VPRAŠANJE: ' »V informaciji o gospodarskih gibanjih v občini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1982 je s področja kmetijstva dosežen najvišji indeks 97,6 pri odkupu mleka. Pred časom je bila v mlekarnah znižana vsebnost tolšče v mleku na 2,8%, da bi s tem lahko povečali proizvodnjo surovega masla. Povečane so tudi premije pridelovalcem mleka v družbe-nem in privatnem sektorju. Predvsem manjši kmetje prodajajo tudi teleta, kar se jim splača čimprej prodajati mleko. Ob vsem zgoraj navedenem sprašujemo, zakaj je v Ljubljani tako slaba preskrba s surovim maslom ali bolje, zakaj le-tega v trgovinah praktično ni za dobiti? Kakšne ukrepe bodo morali upravni organi občine ali širše storiti, da bi se stanje s preskrbo surovega masla izboljšalo? Ali so morda s tem že znani eventuelni ukrepi s strani občine?« ODGOVOR: Poraba mleka in mlečnih izdelkov se je v obdobju I. - III./83 občutno povečala v primerjavi z enakim obdobjem 1982. Tako se je poraba mleka povečala za 5,6%, mlečnih napitkov za 5%, poraba smetane pa je večja za 11%. Ponudba sirov je bila za7% nižja, masla pa kar za slabo polovico. Odkup mleka v okviru Ljubljanskih mlekam se je sicer povečal za 2,7%, občutno pa je bil zmanjšan odkup mleka iz drugih mlekarn. Ker ima v oskrbi prednost mleko in konzumni mlečni izdelki se je letos zmanjšala proizvodnja sirov, občutno pa masla. Osnovna razloga za po-manjkanje masla sta prenizki odkup mleka in ukinjen uvoz masla, katerega smo v lanskem letu še uvozili 271,1 t. V prizadevanjih za zboljšanje oskrbe z maslom se v Ljubljan-skih mlekarnah odločajo za delno zmanjšanje proizvodnje sme-tane na račun večje proizvodnje masla in sicer za okoli 6 t na mesec več kot ga je bilo na voljo v prvih treh mesecih. Izpolniti pa je treba tudi planske obveze proizvodnje mleka. K temu naj bi pripomogli tudi pospeševalni ukrepi, saj je letos namenjeno pre-miranje mleka v družbeni in družbeno organizirani proizvodnji 42,9 milijona din in dodatno še za regres mineralnih,jgnojil 55,8 milijona din Ljubljana, 9/6-1983 Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo (po gradivu SIS za preskrbo mesta Ljubljane) KONFERENCA DELEGACIJ št. 2: Vprašanje: Kakšen je program reševanja naslednjih problemov, v sred-njem šolst^u v občini Ljubljana Vič-Rudnik naslednjih problemov (del. gradivo št. 3, marec 1983); 1) v šolskem letu 1981/82, prvem letu programa usmerjenega izobraževanja, ima od 216 učiteljev kar 34,3% neustrezno smer oziroma stopnjo strokovne izobrazbe; 2) vseh šest šol usmerjenega izobraževanja irrta-fe erto spe-cialno učilnico; 3) v šolah ni organizirane prehrane. Odgovor: Za reševanje naštete in druge problematike, ki je navzoča v usmerjenem izobraževanju, je bil v mesecu feabruarju izdelan predlog akcijskega programa vseh dejavnikov, ki se ukvarjajo z usmerjenem izobraževanjem v Ljubljani. Program vsebuje vse naloge, ki jih nalaga aktivnost na področju usmerjenega izobra-ževanja v mestu Ljubljani in je skoordiniran med strokovnimi službami mestne izobraževalne skupnosti, Gospodarske zbor-nice občine Ljubljanskega območja, Mestnega komiteja za izo-braževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo in Samoupravno skupnostjo za zaposlovanje Ljubljane. Vsi nave-deni dejavniki so svoje delovne programe pripravili do 20. 1. 1983, nakar je potekal postopek koordinacije in dopolnjevanja. V akcijskem programu je veliko pozornost posvečena ravno reševanju problematike zajete v delegatskemu vprašanju konfe-rence št. 2. Po akcijskem programu so za reševanje posameznih odprtih ^prašanj predvidene naslednje aktivnosti: 1) Izdelava pregleda kadrov v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja za šolsko leto 1983/84. Nosilec naloge sta Mestni komite za izobraževanje, raziskovanje, kulturo in telesno kulturo ter Zavod SRS za šolstvo -OE Ljubljana. Sledi akcija za pridobi-tev kadra za izvajanje strokovno teoretičnih predmetov ter razpo-reditev v posamezne vzgojno izobraževalne organizacije. Nosilec naloge sta Mestni odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter Gospodarska zbornica občin Ijubljanskega ob-močja. Kot stalna naloga pa je navedena permanentno dopolnilno zobraževanje pedagoških delavcev. Nosilec naloge je Zavod SRS za šolštvo - OE Ljubljane. Rok za izvedbo prvih dveh navedenih nalog sta bila mesec marec in april. 2) V zvezi s pripravami na verifikacijo srednjih šol usmerjenega izobraževanja so bile zastavljene naslednje naloge. Izdelava pre-gleda izpolnjevanja pogojev in možnosti šol za pridobirev verifi-kacije v skladu z zakonskimi določili. 37 Nosilci nalog so: Občinski komite za družbene dejavnosti, Mestni komite za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo ter Mestna izobraževalna skupnost. Izdelava akcijskih programov za izpolnitev pogojev za verifikacijo. Nosilci nalog so srednje šole v sodelovanju z ustanoviteljem ter občin-skim komitejem za dručbene dejavnsoti. Posredovanje pismenih navodil za pripravo ustrezne dokumentacije za verifikacijo ter izvedbo postopkov verifikacije nosilec naloge je Republiški ko-mite za vzgojo in izobraževanje in telesno kulturo. Navedene aktivnosti so tekle od meseca februarja in morajo biti zaključene do 30. avgusta 1983. 3) Na področju prehrane pa je v akcijskem programu zajeta izdelava pregleda izvedbe šolske prehrane v šolah usmerjenega izobraževanja s precilogi za rešitev tega problema, Izdelava ana-lize je naročena pri Centralnem zavodu za napredek gospo-dinjstva. O poteku realizacije del bo izdelano posebno poročilo, ki bo obravnavano na julijski seji skupščine mesta Ljubljane. \- ... . Predsednica .'¦¦" . ' . ¦¦ občinskega komiteja "\ V Tatjana Brank, dipl. oec. KONFERENCA DELEGACIJ ŠT. 36 '• Vprašanje (zdne19. 4. 1983) '•¦. ' ¦» 1. Kako je s pripravništvom na šolah? - , ~ 2. Koliko časa je začetnik pripravnik? ' . . Odgovor: 1. Pripravništvo delavcev na področju vzgoje in izobraževanja ureja Zakon o osnovni šoli (Uradhi list SRS št. 5/80). podrobneje pa Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS št. 20/80), ki ga je izdal Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Izobraževalne organizacije, ki sprejmejo pripravnika v delovno razmerje za nedoločen ali za določen čas v skladu z zakonom o delovnih razmerjih navedena akta pri izvajanju pri-pravništva, tudi upoštevajo, kar pomeni, da izobraževalna organi-zacija pripravniku zagotovi mentorja in določi program dela pripravnika tako, da mu omogoča pridobitev ustreznih strokov-nih znanj in delovnih izkušenj potrebnih za samostojno opravlja-nje vzgojnoizobraževalnega dela. Izobraževalne organizacije pa zaradi specifičnosti dejavnosti na drugi strani pa nedorečenih materialnih pogojev pripravniku ne zagotavljajo opravljanja del in nalog, ki ustrezajo pridobljeni strokovni izobrazbi brez zgoraj navedenih strokovnih znanj in delovnih izkušenj, v čemer se pripravnik v izobraževalni organi-zaciji razlikuje s pripravniki v ostalih organizacijah združenega dela. Pripravnik učitelj opravlja dela in naloge učitelja v oddelku, sicer pod vodstvom mentorja, enako kot učitelj s strokovnim izpitom. Pri vrednotenju njegovega dela pa se upošteva še neo-pravljeni strokovni izpit. S tega vidika je to področje neurejeno in bi bilo potrebno finančni vidik urediti v svobodni menjavi dela, strokovni vidik pa preko strokovnega sveta pri Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. 2. Ob vprašanju časa poteka pripravništva pa je po določbah zgoraj navedenih aktov jasno opredeljeno, da traja pripravniška doba eno leto. Po končani pripravniški dobi opravlja pripravnik strokovni izpit že po šestih mesecih (102. člen Zakona o osnovni šoli). Po določbi 103. člena Zakona o osnovni šoli delavcu -pripravniku, ki najkasnejev dveh letih po začetku dela v osnovni šoli ne opravi strokovnega izpita, preneha delovno razmerje Predsednica ••.•¦¦_ občinskega komiteja Tatjana Brank, dipl. oec. 39 Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.