"Švicarija" in "Ljudski vrt¨ pri Ptuju propadata vsled brezbrižnosti za občeljudsko imovino Težave pri ustvarjanfu raznih koleh-tivnih prostorov za obiskovalce ptujske okolice, za otroke, mladino in odrasle ustvarjajo v Ptuju videz, da }e maksi-malno izkoriščen vsak kotiček in da spadajo vse ielje po zadovolfitvi teh potreb v okvir sedanjih objektivnih te-zav. Vendar v resnici ni tako. Marsikaj obleži v senci »težav«, četudi to ni po-ircbno. Delovni liudje gredo dnevno skozi »Liudski vrr« mimo »Sv/carije« in raz-mišljafo, zakaj sta padla »Švicarija« in »Ljudshi vrt« v nemilost čuvarjev obče. Ijudske imovine. Dobro, da ne pride v Pttij kak gost iz Svice. Nehote bi moral biti razočaran ob spoznanju, da pomeni v Ptiijn »Švi-carija« neka} razbitega in zanemarje.,, ncga. Tudi domačiiu so razočarani nad tem. da pomeni zLjudski vrt« park z ne. obrezanimi sadnimi in okrasnitni drevesi, z razbitimi klopmi, podrto ograjo na mostičku in ob iezeru, da pomeni otro-ško igrišče razkopani travnik pri vLiud-skem vrtiu s podrto gugalnico, z zane-marjenim (oboganom in vrtiljakom, ki so bili pod nebom v snegu in dežju. Nikdo ne more trditi, da že dolgo tam ni bilo nikogar. Bili so razni Ijudie. Bili so taki, ki so razbijali, kar je obstojaJo in tudi taki, ki so na novo gradili. Dobro, da je razen zidov »5viror//