Štev. 25.	¥ Ljubljani, 20. junija 1919.	Leto II.
Še ne bo miru?
Mirovna pogodba, ki se je stavila Nemški Avstriji v Parizu, ima tudi zahtevo, da mora republika razorožiti svoj narod, vojsko (»Volkswehr«) do 15. t. m. Sedaj je Nemška Avstrija odgovorila potom italijanske ko-' misije na Dunaju, da tej zahtevi ne more ugoditi, ker je vsled bojev med Čehoslovaki in Madžari ogrožena varnost nemško-avstrij-ske republike, ker bi mogel kateri teh sovražnikov izsiliti prehod preko njenega ozemlja.
Brezdvomno ima to nemško zavlačevanje čisto drugačne namene. Nemčija ne samo, da vojaštva ne' odpušča, temveč ga celo zbira, z drugimi besedami: oborožuje in pripravlja se na nove boje. Menda tudi v Parizu že poznajo nemške zahrbtnostj, saj vidi pri nas vsak dan navaden opazovalec, da se snuje med Nemci, Italijani in Madžari skupna zarota. Dokazano je. da je Italija dejansko podpirala nemško-avstrijsko vojskovanje na Koroškem, na drugi strani pa je tudi očitno, da Madžari podpirajo Nemce z živili, Nemci pa zato izganjajo iz svojega ozemlja tiste Madžare, ki skušajo v tujini delovati zoper sedanjo madžarsko vlado.
Našla se je torej »zanikerna trojica«, ki ima slične moralne lastnosti: vsem trem je glavni cilj zatirati drugorodna plemena- ter si gmotno opomoči na njih račun.
Nemška Avstrija sama bi si pač ne upala kljubovati ukazom iz Pariza, ako bi ne imela zagotovljene podpore in potuhe od Italijanov. Istotako bi bili Madžari sami onemogli slabiči. Italija pa zasleduje pri tej igri z dvojnimi kartami tudi dvojne cilje.
Nikakor ne smemo podcenjevati grozeče nevarnosti. Nemška Avstrija je danes podobna upehani lisici, ki jo v rovu drže psi od dveh strani, pred vhodom pa čaka lovec. V tem obupu, ko ne vidi nikjer izhoda in rešitve, se odloči na zobe, da reši vsaj za par hi pov življenje, četudi v raztrgani koži. Tudi Nemška Avstrija se besno zaganja na levo in desno brez upa na srečni izid.
Pomisliti pa je treba še na drugi obup, ki tira Nemce do skrajnosti. Za svoje ljudi nimajo ne dela, še manj pa jela. Približno ena petjna prebivalstva po mestih, posebno na Dunaju, je brez zaslužka. Kaj pomagajo podpore, ker pa ljudje papirnatih kron ne morejo prežvekovati. Pri dobrem zaslužku mora delavec delati celi teden, da zasluži za kilogram masti. Dokler je bila na Koroškem prilika za roparsko vojskovanje, so take izstradance pošiljali tja. Z ropom so se dobro preživljali, pošiljali še rodbinam živila in obleke, a prihranili so si celo vojaško plačo. Skoraj gotovo tudi sedaj računa nemška vlada na ta način: brezposelnost rodi lakoto, lačni ljudje so sposobni za vsako nasilstvo. Ako pa te sestradance obleče v vojake ter jih pod krinko varstva državnih mej pošlje proti Čehom in Jugoslovanom, naplenili bodo dovolj zase in za svojce, doma ne bo nihče ogrožal no-trajnega miru. Ako pa dosežejo še kak uspeh, podkrepili bodo lahko svoje zahteve in grožnje napram Parizu, češ: država še ima toliko in toliko vojsko, ki je pripravljena do zadnjega moža za obrambo domovine.
Jugoslavija se nemškega rožljanja ne boji. Ne bodo nas več presenetili. Naša skupna
UP Zbor zaupnikov
vojska na Koroškem je pokazala vse vrline nevpogljivih branjteljev domovine, kar potrjuje posebno spodaj pohvala generala Jankovima.
Zahvala generala Jankoviča braniteljem Koroške.
Poveljnik IV. armije g. general Božidar Jankovic se je poslovil od vojaških oddelkov na koroški fronti s sledečim poveljem: »Junaki! V mojem povelju Dj. O. Br. 2242 z dne 27. maia 1919 poklical sem vas na oboroženo akcijo proti našim večnim sovražnikom Avstro - Nemcem, ki so brez vsakega povoda z naše strani vpadlj v koroški del naše domovine. Zapovedal sem, da zmagoslavno, kakor vedno do sedaj, izženete sovražnika iz teh naših krajev in osvobodite naš narod barbarskega, sovražnikovega nasilja. Odzvali ste se, junaki na moj poziv jn povelje z največjo vnemo in fcožrtvovanjem in to< v meri, v kolikor sem vam zaupal. Izgnali ste sovražnika ne samo iz onih naših krajev, kj jih je zasedel, ampak uničili ste ga, popolnoma razbili in pognali v beg in osvobodili jn zasedli širne nove pokrajine na levem bregu Drave z važnimi strategičnjmi in taktičnimi točkami, ter na tak način še bolje zavarovali našo koroško posest. Zaplenili ste mnogo raznovrstnega vojnega materjjala in prisilili sovražnika, da prosi, da ustavimo našo oboroženo akcijo jn da sklenemo premirje, katero se je med tem že sklenilo. Srečen sem, junaki, da vas ob priliki teh bojev pohvalim za vašo veliko hrabrost, požrtvovanje, vztrajnost in trdno voljo, da je sovražnik premagan. V prvi vrsti velja njoja zahvala onim našim junakom in dragocenim žrtvam, ki so dalj svoje življenje ali pa bili ranjeni za svoj narod in domovino, jn nato ostalim borilcem. Večna slava in trajen spomin medsebojnega priznanja in še enkrat hvala v imenu domovine!«
Začasna ustava kraljestva SHS.
Ustava je za vsako državo temelj, na katerem je zidana, zato mora obsegati vse zakonske določbe o obliki, vladavini, o pravicah državljanov, o pravicah in dolžnostih vladarja, o Narodnem predstavništvu, oziroma ljudskem parlamentu, o dolžnostih ministrov, o državnem svetu, o sodni oblasti itd.
Za naše mlado troedjno kraljestvo SHS je izdelana taka začasna ustava ter se predloži že v prihodnjem zasedanju Narodnemu predstavništvu, da o njej razpravlja in sklepa. Brezdvomno bodo poslanci zahtevali jn dosegli marsikatero spremembo, vendar prinašamo v naslednjih člankih glavne točke te naše ustave, ker mora vsakega državljana zanimati
PRVI DEL. Oblika vladavine, dinastija, državna oblast.
Člen 1. Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je dedna ustavna monarhija z Narodnim predstavništvom.
Člen 2. Grb kraljestva je dvoglavi beli crel v poletu, na rdečem ščitu. Vrhu obeh glav dvoglavega belega orla stoji kraljevska krona. Na prsih ima ščit, na katerem so grbi:
srbski: bel križ na rdečem ščitu z ognjilom v vsakem kraku; — hrvatski: ščit s 25 rdeče in belo nienjajočemi se polji, in slovenski na modrem ščitu bela peteroglava zvezda in pod njo bel polumesec.
Državna zastava je modro - belo - rdeča v vodoravni legi.	'
Člen 3. V kraljestvu vlada po volji naroda kralj Peter I. iz dinastije Karadjorjevičeve. Njegov naslednik je prestolonaslednik Aleksander in njegovo moško potomstvo iz zakonitega zakona po redu prvorojenstva. Ako pa prestolonaslednik ne ostavi moškega potomstva, preide nasledstvo prestola na pobočno (sorodstveno) črto v moškem potomstvu po istem redu prvorojenstva.
Člen 4. Državna oblast kraljestva se ne more ne otujjti ne razdvojiti.
Člen 5. Občine, okraji in okrožja imajo svojo samoupravo.
DRUGI DEL.
Ustavne pravice državljanov.
člen 6. Vsi državljani kraljestva so pred zakonom in pred oblastmi enaki. Vsi imajo enake pravice v vseh poklicih in vseh strokah državne službe, samo da izpolnijo one pogoje, ki jih zakoni predpisujejo. Vsak uradnik ima pravico do pokojnine v zmjslu predpisov zakona o državni službi.
Člen 7. Državljanom kraljestva se ne morejo ne dati ne priznati naslovi plemstva.
Člen. 8. Osebna svoboda je s to ustavo zajamčena. Nikdo se ne more klicati na odgovor, niti zapreti, niti drugače omejiti v svobodi, razun v slučaju, ki jih je zakon predvidel in na način, kako je zakon odredil.
Člen 9. Nikogar ne more soditi nepristojna sodnija.
Člen 10. Nikdo ne more biti sojen, dokler se ne zasliši na pristojnem, mestu ali dokler ni bil na zakonit način pozvan, da se brani.
Člen 11. Kazen se more ustanoviti samo z zakonom in izreči samo za dejanja, za katera je zakon naprej določil, da se s to kaznijo kaznuje.
Člen 12. Za čisto politične krivice se smrtna kazen odpravi. Izvzeti so slučaji izvršenega ali poskušenega antentata na kraljevo osebo ali na člana kraljevske hiše, za katere je določena v kazenskem zakoniku smrtna kazen. Zraven tega so izvzeti tudi slučaji, v katerih je poleg čisto politične krivice izvršeno še kako drugo kaznjivo dejanje, za katero' je v kazenskem zakoniku določena smrtna kazen, in ravnotako tudi slučaji, ki jih kaznujejo vojni zakoni s smrtno kaznijo.
Člen 13. Državljan kraljestva se ne more izgnati iz dežele. Tudi se ne more v deželi preganjati z enega mesta na drugo, iz-vzemšj slučaje, ki jjh zakon izrecno predvideva.
Člen 14. Stanovanje je nedotakljivo. Oblast ne more izvršiti nikakega pretresa-nja ali preiskovanja v stanovanjih državljanov, razun v slučaju, ki jjh zakon predvideva in na način, kakor zakon predpisuje.
Člen 15. Lastnina je nedotakljiva. Nikdo se ne more prisiliti, da odstopi svoje imetje za državne ali druge potrebe, niti se ne more pravica privatne lastnine radi tega omejiti,
JDS. se vrši dne julija v Ljubljani. *-HH
razun kjer zakon to dopušča proti odškodnini po zakonu.
Cien 16. Kazen odvzetia imetka (konfiskacija) se ne more ustanoviti. Odvzeti pa se morejo posamezne stvari, ki so ali proizvod kaznjivega dejanja ali ki so kot orodje temu služile ali bile namenjene, da temu služijo.
Člen 17. Svoboda veroizpovedanja je neomejena. Vse vere so svobodne in stoje pod zaščito zakona, v kolikor vršenje njihovih obredov ne moti javnega reda ali žali morale.
Člen 18. Državljani kraljestva se v sklicevanju na predpise svoje vere ne morejo oprostiti svojih državljanskih in vojnih dolžnosti.
Člen 19. Vzgoja ie svobodna, v kolikor njeno vršenje -ne bi motilo javnega reda ali žalilo morale. Osnovni pouk je obvezen in brezplačen v javnih osnovnih šolah.
Člen 20. Vsak državljan kraljestva ima pravico, da izraža v mejah zakona svojo misel z govorom, pismeno s tiskom ali v slikah. Tisk je svoboden. Ne more se ustanoviti ne cenzura, ne kaka druga preventivna odredba, ki ovira izhajanje, prodajo ali razširjanje spisov ali novin. Samo za časa vojne se more za vojaška in diplomatska vprašanja ustanoviti cenzura. Za izdajanje novin ni potrebno predhodno odobrenje oblasti. Novine in druge tiskane stvari se morejo zabraniti (zapleniti) samo, če obsegajo: žalitev kralja in kraljevske hiše ali žalitev tujih vladarjev in njihovih hiš, ali poziv državljanov na ustajo z orožjem. Toda tudi v teh slučajih je dolžna oblast tekom 24 ur po izvršeni zabrani predložiti delo sodniji, a ta je dolžna istotako tekom 24 ur potrditi ali ovreči zabrano. V nasprotnem slučaju se smatra, da je zabrana dvignjena.
Člen 21. Tajnost pisem in telegrafskih depeš je nedotakljiva, razun v slučaju kazenske preiskave ali v slučaju vojne.
Člen 22. Državljani kraljestva imajo pravico zbirati se mirno in brez orožja v zborovanja, upravljajoč se pri tem po zakonu. Za prirejanje zborovanj v zaprtih prostorih ni potrebna prijava oblasti. Za zborovanja pod vedrim nebom se mora oblast izvestjti predhodno vsaj v roku 24 ur.
Člen 23. Državljani kraljestva imajo pravico združevati se v skupinah, ki niso protiv-
K.:
Od doma do Rusije.
(Konec.)
Med vožnjo se našim vojakom ni zgodilo nič tako posebnega, da bi bilo vredno omenjati. Sicer so bili pa kaj hitro na mestu, mnogo prej, kakor so sami mislili. Izstopili so vsi že na Ogrskem in se ne malo začudili, ko se jim je reklo, da se bodo borili tu.
V tistem času se je večina avstrijske armade borila v Karpatih, kamor so priklopih tudi naše, novodošle vojake, ter jih takoj postavili v bojno črto.
Kaj pa Jakob? Je li še vriskal in prepeval?
Ne, nič več! Držal se je resno, skoro otožno. Uvidel je, da se je zaenkrat zmotil. On si je namreč predstavljal, da je na bojnem polju, četudi morda ne tako zabavno, kakor je bilo pri odhodu iz Ljubljane, a vendar da vlada med bojevniki neko veselo in živahno razpoloženje. Ali že pri prvem pogledu na one vojake, ki so bili že od preje v boju, je moral vedeti, da se je varal. Bili so to suhi, koščeni in bledi obrazi, na katerih si zaman iskal kakega nasmeška. Njihovi pogledi so bili divji, postave shujšane in upognjene. Na sebi so imeli obleko, zamazano, raztrgano, z eno besedo: vojaki katere so naši novinci dobili tam, so bili žive slike strašne bede in trpljenja.
»Moj bog,« je vzdihnil sam pri sebi Jakob, »tem ljudem se ne more dobro goditi. In vse to čaka tudi mene. Kmalu bom tudi jaz tak postal«.
A dolgo Jakob ni imel časa premišljati. Njegov komandat, ki je bil v Ljubljani še
ne zakonu. Ta pravica se ne more podrediti nikaki preventivni odredbi.
Člen 24. Državljan kraljestva ima pravico obračati se v svojem imenu na deželne oblasti s prošnjo, katero more podpisati eden alj več izmed njih. Kot skupina morejo vlagati prošnje samo pristojni organi in pravne osebe.
Člen 25. Vsak državljan ima pravico, da se pritoži proti nezakonitemu postopanju oblasti.
Člen 26. Vsak uradnik je odgovoren za svoje službeno delovanje. Vsak državljan kraljestva ima pravico, da neposredno in brez kojegakoli odobrenja toži pri sodišču državne uradnike in poverjenike, kakor tudi predsednike občin in občinske poverjenike, ako so ti v svojem službenem poslovanju kratili njegove pravice. Za ministre, sodnike in vojake pod zastavo veljajo posebne odredbe.
Člen 27. Vsakemu državljanu je svobodno, da izstopi iz državljanstva, ako je izpolnil obveze vojne službe in druge dolžnosti, katere bi imel proti državi ali privatnim osebam.
Člen 28. Tujci, ki se nahajajo na ozemlju kraljestva, uživajo zaščito zakona, kar se tiče njihove osebe in njihovega imetja. Dolžni pa so nositi javna bremena, v kolikor se temu ne protivijo mednarodni ugovori.
Člen 29. Zabranjuje se izročitev čisto političnih krivcev.
Člen 30. Vojna dolžnost je za vse državljane enaka.
Člen 31. Koliko vojske se bo stalno držalo pod zastavo, se odredi vsako leto z zakonom v proračunu.
Člen 32. Tuja vojska se ne more vzeti v državno službo, a vojska kraljestva se ne more staviti v službo kake druge države brez odobrenja Narodnega Predstavništva.
(Dolje prih.)
Gospodarstvo.
Ali naj se uvede zopet rekvizicija?
Vest, da je napovedal naš prehranjevalni minister dr. Korošec znova rekvizicijo kmetijskih pridelkov, je hudo razburila naše kmet-
tako sladek, kakor med, sunil ga je s svojo debelo pestjo precej nemilostno pod rebra, ter zarežal nad njim:
»Ti klada, ali si prišel stat semkaj? Marš v vrsto!«	*
To rekši je surovo pahnil Jakoba med druge vojake.
Odslej so začeli potekati Jakobu, kakor tudi vsem drugim vojakom uprav pasji dnevi. V hudem mrazu so bivali dan in noč pod milim nebom, dostikrat od dežja do kože premočeni, kopali jarke, prenašali streljivo, bežali in se skrivali zdaj tu, zdaj tam. Jesti so dobivali prav malo jn še tisto zelo poredko. Če bi se vsaj enkrat na dan do sitega najedli, bi že še bilo, toda kaj, ko sta pa dostikrat preminila celo dva dolga dneva in še več, ko niso dobili prav nič gorkega v usta.	- j -'i j^jjs
Najhujše pa je bilo tedaj, ko so stali v bojni črti. Kroglje so se všipale nanje kakor železen dež, ter morile in ranile, kamor so zadele. Vmes so tudi kaj često šrapneli peli svojo smrtno pesem. In grom topov, razmesarjena trupla, strašno vpitje na vseh krajih, — ne — to se ne da zadostno popisati. Strahoto vojne si more natančeo predstaviti le tisti, ki je vse to videl in izkušal sam. In ti strašni prizori so trajali včasi po deset in še več dni, a mesto da bi vsaj v takem času vojakom nekoliko bolj postregli z jedjo in pi-aičo, so stradali še hujše in zgodilo se je dostikrat da so preminili celo dolgi štirje dnevi, predno so dobili navadni vojaki kaj jesti.
Za častnike je bilo precej drugače. Oni niso smeli pogrešati ničesar. Vajeni v vsem svojem življenju samo postopati, dobro jesti in piti, tudi sedaj niso prepustili, da bi se jim slabo godilo, ali česa primanjkovalo. Čast-
sko ljudstvo. Dobili smo več ostrih ugovorov tudi od pristašev Kmečke zveze same, kateri načeluje dr. Korošec. Navedemo le enega teh dopisov.
Belokranjski posestnik nam piše: Rekvizicija, ki jo je začela izvajati avstrijska oblast leta 1916., je bila kričeča krivica ter bi naj ostala naši novi vladi v svarilo. Pri nas so bili za ta posel izbrani večinoma le veliki po- • sestniki, ki so sebe in svoje enake ščitili, tembolj pa so pritiskali na nas male posestnike. Meni so pobrali več kot dve tretjini vseh pridelkov, a z ostalo mrvico naj preživim za delo nezmožne starše in šest otrok? Plačali so mi za 100 kg ovsa, 100 kg pšenice, 90 kg fižola, 125 kg prosa, 80 kg koruze itd. za vse skupaj 110 K, da sem komaj kupil par čevljev. Družina mi je ostala raztrgana in bosa. Zato sem za prihodnje leto opustil pridelovanje živil in posejal le toliko, kar smo sami neobhodno potrebovali za življenje. Vse druge njive sem obsejal z deteljo. Po mojem zgledu so delali tudi sodje. Vsled tega je nastalo po mestih pomanjkanje in draginja. Drugi so zopet živila skrivali toliko časa, da so se jim pokvarila. Prav iste razmere bi zopet nastale,
ako se uvede rekvizicija.
*
Naredba o prepovedi porabljanja žele-!nega (še nezrelega) žita: pšenice, rži, ječmena in ovsa.
§ 1. Od dneva izdanja te naredbe, pa do časa žetve se prepoveduje vsako porabljanje posejanega žita: pšenice, rži, ječmena in ovsa, osobito košnja žita, sečnja ter porabljanje za pašo živine. Od te prepovedi so izvzeti primeri, kadar je vsled elementarnih ujmov: pozebe, poplave, mraza in podobnega onemogočeno, da bo žito dozorelo. V teh primerih more politično oblastvo I. stopnje dovoliti, da se žito še pred žetvijo porablja.
§ 2. Prestopke predpisov v § 1. te naredbe bodo kaznovala politična oblastva I. stopnje (mestni magistrat, okrajna glavarstva) z zaporom do 6 tednov in z globo do 20.000 kron.
§ 3. Prepoveduje se pridelek žetve vnaprej kupiti ali prodajati. Pogodbe, kj so se zoper to prepoved sklenile, se smatrajo, da
nik je moral dobiti vedno dobro hrano in dovolj. Kje naj se vzame, niso vprašali, zato so se dostikrat morali vojaki odreči svoji, že itak pičli hrani, samo, da so bili častniki siti.
Ker se pa — kljub temu, da so se pridno odtegovali vsem neprijetnostim — vendarle niso mogli popolnoma ogniti raznim nepri-likam, bodisi da so morali včasi z vojaki vred prenočiti pod milim nebom, bodisi, da so bili večkrat izpostavljeni smrtni nevarnosti in ker so pogrešali še marsikako zabavo, katere so bili v prejšnjem življenju tako vajeni, znosili so se nad ubogimi vojaki, kričali nad njimi, ter jih dostikrat brez vsacega povoda pretepali in suvali kakor živino.
Toda vrnimo se k našemu znancu Jakobu!
Tam med drugimi vojaki, ki se pravkar pripravljajo na novo bitko, ga vidimo korakati, bledega in shujšanega. Ni še dobro preteklo mesec dni, odkar se nahaja ubogi mladenič na bojnem polju, a vendar se je postaral najmanj za sedem let. Dasiravno so se v njegovi bližini gnetli vojaki sem in tje, vendar Jakob se ni zanimal za nobenega. Bil je globoko zamišljen. Njegove misli so hitele daleč, daleč, tja v domovino.
»O Jožica moja,« je vzdihal mladenič polglasno, »koliko bistroumnejša si bila ti od mene. Kako dobro si ti poznala naše častnike, naše generale in vso prokleto avstrijsko vojaško sodrgo. A jaz zaslepljenec sem jim vse sveto verjel in tebi ugovarjal. Ha, ha, kje je sedaj tisto vino, katero so nam obljubovali dvakrat na dan? Sedaj še le vem, zakaj so nas napojilitakrat. Samo zato, da smo kričali in da si je gledajoče občinstvo mis-
pravno ne obstoje; razen tega bodo pogodbeniki kaznovani v smislu § 2. te naredbe.
§ 4. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve v uradnih listih.
B e 1 g r a d, dne 5. junija 1919.
Štev. 10.202. Podpredsednik ministrskega sveta, minister za prehrano in obnovo dežel
dr. Korošec s. r. ★
Liceneovanje bikov - plemenjakov. Dne
3- junija 1919 se je v mestni klavnici vršila komisija, ki je imela nalogo pregledati vse bike - plemenjake v mestnem okolišu in določiti njih sposobnost za plemeni te v- Žalostno dejstvo naših živinorejskih razmer je, da je pripeljal k tej komisiji samo eden posestnik svojega bika - plemenjaka- Ta komisija je na mestu konštatirala, da je v Ljubljani veliko število krav in telic, da pa ne odgovarja temu številu, število sposobnih bikov-plemenjakov- Ker je vsled dolgoletne vojne naša živinoreja jako veliko trpela, treba je, da jo dvignemo v prejšnji stan, oziroma do viška razvoja- Vsled tega mora vsak posamezni kmetovalec - živinorejec — ravnati se po zakonih, ki so postavljeni v varstvo naše živinoreje- Za plemenitev goveje živine mora biti v vsaki občini na sto krav in telic vedno na razpolago 1 bik - plemenjak, ki mora biti od dopuščevalne komisije, spoznan za sposobnega za pleme- Pri plemenjakih je velikega pomena, kakšne pasme da je, starosti, mere, na kar se pri nas skoro nikjer ne gleda. Zarod goveje živine postaja vsled napačnega ravnanja vedno slabeji in živinoreja trpi na razvoju- Po zakonu je določeno, da je treba za vsakega bika - plemenjaka, ki se ga dopušča, sklep dopuščevalne komisije, ki se izreče o sposobnosti bika. Le biki, ki dobe posebne dopustilne liste in ki jih je dopuščevalna komisija spoznala sposobnim, se smejo uporabljati za pleme-Zato je treba, da se naši živinorejci bolj zanimajo za razglase in razpise, ki se tičejo naše živinoreje in da polagajo važnost na rejo goveje živine, ki ima posebno v današnjih časih veliko pomena-
lilo: »Glejte, kako z veseljem in navdušenjem gredo fantje v boj«. Da Jožica, prav si imela. Peljali so> nas res na morišče. Vino — ha, no saj za vino ne bi nikoli vprašal, ampak vsaj kruha, suhega kruha naj bi nam dali dovolj. Pa kakšen sem! Čevlji se mi bodo že skoro popolnoma raztrgali in obleka tudi. Kdo mi bo dal novo? Nihče, zmrznil bom, kakor je zmrznilo že sto in sto druzih. Preoblekel se še njsem, odkar sem tu in pre-obul tudi ne. Ni čudo, da se uši tako pridno množijo na meni. Pa kaj misli Jožica, kaj mislijo doma, da mi ne pošljejo obleke in hrane, ko sem dvakrat tako lepo prosil. Pisma se menda vendar niso izgubila . . .«
Zdajci je Jakoba iz njegova premišljevanja vzdramil košček komisa, ki ga je zagledal ležati na tleh, ne daleč od sebe.
Urno skoči tja, ga pobere, ter ga naglo zamaši v usta.
»Ti nesramni pes, kdo ti je to dovolil«, zarjove mu za hrbtom njegov stotnik.
»Saj je ležal na tleh in če bi ga ne bil pobral, bi ga bili drugi pomandralj,« odgovori plaho prestrašeni Jakob.
»Tisto tebi nič mari. Dovoljenja nisi imel in to je zadosti. Za kazen greš šest ur v železi e. Takoj, marš!«
Hočeš, nočeš, se je moral Jakob brez ugovora pustiti, da so ga ukovali v železje.
To ie bilo nesrečnemu mladeniču vendar le preveč. Zjokal se je kakor otrok in klical vse peklenske vrage na stotnika in vso avstrijsko vojsko.
Ko se je zmračilo, se je priplazil skrivoma k Jakobu, ki je še vedno tičal v že-lezju, neki njegov prijatelj, ki pa je bil precej starejši od njega in se je že takoj od začetka vojne nahajal na fjronti.
Važno za bolne na pljučih.
Sprejemni pogoji za državno zdravilišče na pljuč.h obolelih v Topoljšici-
16- jun-1- 1- se je otvorilo v Topoljšici pri Šoštanju zdravilišče za pričetne pojave pljučne tuberkuloze- V to zdravilišče se sprejemajo tuberkulozni otroci od 6—15- leta in ženske, predvsem matere do 50- leta in to v prvi vrsti bolniki z domovinsko pravico v Sloveniji- O sprejemu odloča kuratorij za upravo zdravilišča s sedežem v Ljubljani (poverjeništvo za socijalno skrb) na podlagi prošnje, ki mora biti opremljena z zdravniškim sprečevalom o stanju in natančnem poteku bolezni- Za revne plača zdravniška spričevala kuratorij. Kuratorij odgovarja prosilcu pismeno glede sprejema, natančen datum pa naznanja zdraviliščni zdravnik bolniku- Bolnik ne sme zamuditi predpisanega roka, ker trpi sicer sam nastalo škodo.
Zdravljenje v sanatoriju traja približno 10—12 tednov, vendar se pacijenta lahko že preje odpusti in sicer:
1-	Ce pacijent prej ozdravi;
2-	če slučaj sploh ne spada v zdravilišče;
3-	ako bolnik zahteva odpustitev;
4-	če se disciplinarno' pregreši-
V zdravilišču obstoja enotna hrana-Oskrbovalni stroški za plačila zmožne dnevno 30 K; za posebno sobo in ločeno postrežbo pa 40 K- Spremljevalke otrok, ki se pa sprejemajo le za kratek čas in od slučaja do slučaja, to je v omenjenem številu, plačajo dnevno oskrbovalnino 25 K.
Med oskrbovalne stroške spadajo tudi vsi zdravniški pripomočki in zdravila (Ront-gen, zdravljenje s tuberkulinom itd-)
Polni plačniki naj pošljejo svoje prošnje direktno kuratoriju; oni, ki imajo pravico do dajatev iz bolniških blagajn, naj vlože svoje prošnje potom teh; oni pa, ki so plačila le delno zmožni, ali pa sploh nezmožni, naj pošljejo kuratoriju svoje prošnje potom občine, kjer prebivajo in naj dokažejo na podlagi lista o premoženjskih razmerah, da ne morejo plačevati, polnih ali celo nobenih oskrbovalnih stroškov.
Vsak bolnik mora prinesti seboj obleko in vsaj dvojno telesno perilo in vse toaletne
»Jakob,« šepetal mu je skrivnostno, ozirajoč se pazno na vse strani, »po krivici trpiš in vse vojaštvo se zgraža nad prokle-tim stotnikom. A še večjo krivico ti je ta peklenščak storil ravno sedaj. Poslušaj, prijatelj! Kakor veš, ima naš stotnik tudi pri pošti opraviti. Nocoj je došlo več zabojev, ki so jih poslali vojakom njihovi sorodniki od doma. Tudi zate je prišel en zaboj. In pomisli, kaj je napravil stotnik, ta nemška svinja. On misli namreč, da jaz prav nič nemško ne razumem. Ko je bral na zaboju tvoj naslov, je reke! tistemu dolgonogemu lajt-nantu, ki ne more biti dosti boljši od njega, tako-le:
»Ha, tega psa sem malo preje pustil uko-vati v železje. Čemu mu bo vse to, saj je komisa sit. Dajva mu midva delo prihraniti in pospraviva vse, kar je notri. Saj tudi midva nisva preveč sita!«
»Povem ti, Jakob, da bi bil jaz temu hudiču najraje skočil v obraz, ter mu razpras-kal oči. Pa kaj, ko sem moral biti lepo tiho. Takoj nato sem se moral radi opravila nekoliko odstraniti, a ko sem se vrnil, ni bilo tvojega zaboja nikjer več videti. Toda Jakob molči o tem, prosim te, molči, če hočeš meni in sam sebi dobro!«
»Je li to mogče!« je viknil Jakob, ter" se začel tresti po vsem životu.
»Pst, tiho, Jakob! Pri naših častnikih je vse mogoče. Vesti nimajo nobene, postave zanje itak že niso veljale nikoli.«
»Torej jaz moram biti tu vkljenjen, ker sem pobral na tleh košček komisa, on pa, ki me je radi tega kaznoval, se pa sme nekaznovano polastiti mojih stvari«, je zaje-čal Jakob, ter pričel ihteti.
potrebščine- Vožnjo po železnici do postaje Šoštanj in nazaj plača bolnik sam- Za prevoz od postaje Šoštanj do 3 km oddaljene Topoljšice in nazaj preskrbi upraviteljstvo zdravilišča- Ono daje tudi vsa nadaljna podrobnejša pojasnila-
Dopisi.
Iz Mengša. Veselica »Bralnega društva« v Mengšu na binkoštni ponedeljek je uspela v vsakem oziru izvanredno dobro. K temu je pripomoglo v prvi vrsti si. pevsko društvo »Lira« iz Kamnika s svojim jzbornim petjem; mengeška godba in naše vrle narodne gospe in gospodične i. dr. — Udeležba je bila nad vse pričakovanje velikanska, zlasti veliko gostov iz Kamnika, Domžal, Ljubljane in vse okolice. Tudi gmotni vspeh veselice je jako zadovoljiv. Koroškim' beguncem donesla je lep znesek 700 K. Vsem, ki so k tako sijajnemu izidu količkaj pripomogli, najiskrenejša zahvala. Vse spletke proti prireditvi od strani našjh nasprotnikov, grda sumničenja, laži in ostudna anonimna pisma pa hladnokrvno preziramo: posnažjte najpreje v svojem lastnem hlevu! — Ljudstvo je začelo samostojno misliti. Vedno več jih pristopa v naš organizirani krog. Naša krajevna organizacija JDS. že šteje nad 100 članov in članic.
Iz Trebelnega. V »Domovini« se večkrat čjta o delovanju raznih županov, zato bi tudi Trebeljani radi, da bi »Domovina« opisala zasluge in delovanje našega župana Jožefa Peterleta in njegovih par sožupanov, ki mislijo, da se jim na noben način ne bode moglo izviti županstva iz krempljev. Sedanji župan Mihcev po domače, je bil leta 1912 izvoljen v-občinski odbor na pritisk klerikalne Šusteršjčeve stranke, a za župana je bil izvoljen v farovžu. Ko se je reklo, zakaj so njega izvolili, so odgovorili, ker ima najbolj čas in rad hodi okoli, delali bodo tako drugi, ker sam ne zna. Da je nezmožen, je vedel vsak v občini. No, v mirnem času je že šlo, saj so gospod kaplan kot tajnik res vse naredili po svojem, če je bilo komu prav ali ne. Ako je odšel eden kaplan, je pa prišel drugi, kj se je vsedel na tajniški ali pravzaprav županski stolec. Nekaj mesecev je bil tajnik Cirar iz
»Potrpi, Jakob, le potrpi! Ne bo odšel kazni, tako gotovo ne, kakor gotovo sedaj jaz tu pri tebi čepim. Koliko naših častnikov je že, zadetih od naših krogelj, moralo žalostno poginiti in tudi stotnik bo prav kmalu končal svoje peklensko življenje. Zaklinjam se vpričo tebe, da bo v prvi bitki spustil svojo pasjo dušo.«
»Oh gotovo je bilo v zaboju kaj jedil, kako bi se mi prileglo, da bi se vsaj enkrat spet najedel. In perilo je bilo tudi gotovo tam notri. Ti ne veš, kako sem potreben se preobleči, ker imam toliko uši,« je ječal Jakob.
»Tudi jaz jih imam, dragi moj. Pa gotovo več kakor ti. Po životu sem ves raz-jeden in razpraskan. A kaj hočeva? Trpeti morava, dokler ne padeva. Ali pa, ko bi se nama posrečilo, da bi naju zajeli Rusi. Bomo videli, kaj nam prineso prihodnji dnevi. Sedaj pa Jakob, lahko noč! Jaz moram iti, da me kdo ne zapazi!«
Še preden mu je Jakob mogel voščiti »lahko noč« je prijatelj že izginil . . .
Drugo jutro se je med avstrijskimi in ruskimi četami pričela strašna bitka. Kroglje, šrapnelj in topovi, so zopet peli svojo smrtno pesem.
Tudi Jakob je stal na fronti, a je bil od sjnočnega mučenja tako slab, da se je komaj držal pokoncu.
To je opazil njegov stotnik, oni trinog, ki ga je pustil ukovati v železje.
Takoj je bil pri njem, ter mu dejal zlobno:
»Kaj se pa tako kislo držiš, mevža? Jeli, komis krasti ti bolj diši, kakor se pa vojskovati.«
Jakobu je zavrela kri.
Mokronoga, ko pa je tudi kaj po svojem napravil, ga je kaplan odslovil. Leta 1914. pa, ko je nastala vojska, so takoj nekateri morali občutiti, kako se godi tistemu, kdor se gospodu zameri. Tako je neki posestnik moral k vojakom, čeprav ni bil potrjen in tudi Pri vojakih ga niso rabili drugače kot v kuhinji in za vratarja. Drugega posestnika so tudi hoteli potisniti, a bil je prestar, zato pa so mu vzeli sina, ki se ni več vrnil domov. Še marsikateri fant je moral iti tren vozit po zaslugi župana. Treba je bilo prošnje za podpore jn za oprostitev vojaščine, ali za dopust in podpisale so se samo tiste, za katere so gospod rekli. Nezakonskim materam se prošnje sploh niso hotele podpisati, ravno tako tudi ne takim, katerih kdo v družini ni hotel v nedeljsko šolo do 16. leta, ki je ni nikjer drugje. Če je prosilec kadil pri cerkvi, tudi ni bila prošnja priporočena. Ljudje so si začeli sami v Krškem iskati pravice, kamor pa je osem ur hoda in so bili pri tem veliki stroški. Uradniki pa so se jezjli nad ljudmi, zakaj hodijo tako daleč, ko imajo vendar doma župana, ki bi moral vse to uradno opraviti. Dobil je menda tudi ukaz, a nj dosti pomagalo. Ko pa so nastala razna popisovanja živil in seveda tudi dajatve, tedaj je prepustil kaplan tajništvo mlademu fantu, kj se je posebno rad iz vseh norčeval jn je kot doma nenadomestljiv bil oproščen vojaščine in je potem ves čas vojne uradoval in vodil županstvo, seveda tako,, kakor sta hotela gospod in pa komisijo-nar. No, pa bi bilo vse prav, ko bi komjsijonar ne delal z vednostjo županstva, a tako je nekaterim vzel vse, da še krompirja za seme nj pustil, drugim pa malo ali pa celo nič, kakor so pač bili pri njem v štacuni zapisani. Seveda je imel s sabo vedno orožnika, kj ga je spremljal po vseh njegovih potih. Oblasten je bil tako, da je takoj grozil s fronto, a sam pa je bil lepo doma oproščen in si napravil debele tisočake dobička. Ko je zvedel, da so nekatere ženske prodale revežem par kil žita, jih je z županovo vednostjo dal zapreti, a podžupana, ki je po slepi ceni kupljeno pšenico nosjl ponoči v svojo shrambo, ni naznanil. Hodil je ž županom po mlinih in vozil žito domov, a sam ga je dal naenkrat 30 mernikov mleti in ga še po poti jaztresal. Tudi njegovi konji so jedli žito, a drugi pa. še kokošim njso smeli dati zrnja. Ko je imel še aprovizacijo v rokah, je šel sladkor, moka in petrolej v Mokronog, a domačini ga. niso dobili. Ko je šel kmet k županu po karto za pe-
Poln nenavadnega poguma, je rekel stotniku pikro:
»Gospod stotnik, kdo je večji tat, ali jaz, ki'sem pobral v prahu košček komjsa, ali oni, ki se predrzne meni revežu ukrasti kar cel zaboj jedila in perila?«
Stotnik je prebledel. Tako odločnega nastopa od njemu podrejenih »slovenskih psov«' ni bil vajen.
Po bljskovo je potegnil sablo iz nožnice, ter držeč za njeno ostrino, tolkel z ročajem tako neusmiljeno po Jakobovi glavi, da je revež omahnil, ter obležal nezavesten.
V tistem trenotku pa prifrči kroglja — sam bogve odkod — ter se zarije stotniku v glavo.
Zvrnil se je po tleh kakor snop ter bil pri priči mrtev . . .
Bitka pa je trajala dalje ter se slednjič končala tako, kakor navadno. Rusi so zmagali, vjeli mnogo avstrijskih vojakov, pobrali veliko število ranjencev in med njimi tudi nezavestnega Jakoba . . .
Mesec dni pozneje, obhajala je Dragar-jeva Jožica velik praznik. Njen Jakob ji je pisal iz daljne Rusije. Poročal ji je, da se zelo dobro počuti na bratski zemlji ruski, da so ga bratje Rusi očedili uši- ter mu dalj jesti kolikor je hotel.
»Bodi zmanoj vred hvaležna Rusom« tako je končal Jakob svoje pisanje, »kj so me rešili avstrijskega trinoštva ter mi omogočili, vrniti se enkrat zopet v ljubo domovino!«
trolej, ker bo njegova svinja imela mlade, mu je modri župan odgovoril, da naj zapovc svinji; da mora imeti mlade podnevi. Ko je prišlo usnje za revne, so ga dobili pač nekateri odborniki, ki niso reveži. Ko je pa šla neka žena prosit za karto, da bi dobila obleko, je pobožni župan izrekel pobožno željo, da bi rad videl, ko bi babe nage hodile v cerkev. Pod klerikalnim plaščem se pač lahko marsikaj počne, kar se pod liberalnim ne sme. Ljudje so tarnali, zdihovali ter kleli, a pomagati si niso mogli, posebno ker so bile doma večinoma samo ženske jn starčki. Ko pa so prišli možje domov in vse to slišali, so sklenili da jim Mihe, gospod in komjsijonar ne bodo več županovali. Šli so torej s prošnjo dvakrat na uradni dan v Mokronog, da naj se volitve. razpišejo ali postavi gerent. Obljubilo se jim je, a storilo se ni nič. Prosili so tudi na deželno vlado, a tudi brez uspeha, ker -so znali tisti, ki imajo besedo, z lažmi preprečiti vse. Dokazovali so, da se dela na županstvu vse v najlepšem redu in da nj bilo še nobene pismene pritožbe proti županstvu komisjjonarju in duhovščini. Pismenih morebiti res nj bilo, a na ustne se pa niso ozirali. Posebno' pa je župan ljudstvo razdra-žil, ko je napravil radi onih prošenj za ge-renta orožnjško poizvedovanje, češ, da je nekaj ljudjj, ki hujskajo ljudstvo proti županstvu, komisojonarju in. duhovščini. Komjsijonar je rekel: »Te bomo dali zapreti, drugi se bodo ustrašili in pri volitvah bomo zopet zmagali.« Toda delajo najbrž račun brez krčmarja. Ko bode sodišče izreklo zadnjo besedo, bode pač kdo izmed »hujskačev,« kakor jih ti imenujejo po krivici, imel toliko korajže in bode dal v časopise ter povedal o vsakem osebej, koliko dobrot je kateri storil ljudstvu, kakor se sami hvalijo. Ljudstvo bo pa tudi pri volitvah dalo vsem zasluženo plačilo, tudi sedanjemu novemu tajniku, ki mjsli na stroške ljudi zgraditi celo grajščino za svoj nepotrebni, jn sedanjim razmeram neprikladni društveni dom. Za danes naj to zadostuje. Ako pa bode uredništvo dovolilo,*) bomo se še večkrat oglasili in še o vsakem, posebej kaj povedali ker imamo toliko, da bi napisali lahko kar cele bukve. Pripomnim še, da se župan pri vsaki priliki iz ljudi norčuje jn pravi, kdor mu prinese kako prošnjo: »zakaj pa ne neseš k novemu županu, saj sj se podpisal za njega?« Ljudstvo je potrpežljivo, pa le gotove meje. Vsaka reč en čas trpi, je rekel oni, kj je moral ribati grofa.
Eden, ki se ne boji gospodov.
Krvava peč - Rob- Ljudstvo dan za dnem pričakuje, kdaj da se pobere nemški zagri-zenec Schautta iz našega kraja- Sedaj pa se ta človek naokrog hvali, da mu je gospod Š- — kateri je baje kapetan pri naši armadi — obljubil, da mu bode pri merodajnih oblastih pomagal, da ostane še naprej na svojem mestu- Ne verjamemo sicer, da ima g- Š- kot častnik tSliko vpliva pri civilnih oblastih aH pa da bi njegova beseda pri takih rečeh bila odločilna; mogoče pa je, da ima ta gospod kje: kakšno žlahto, ki bi imela več moči. Sploh pa so časi protežiranja minuli, in ako hoče oblast, da bode ljudstvo res zadovoljno v novi državi in da se enkrat neha nezadovoljno mrmranje proti njej, naj se prepriča in povpraša našega kmeta, kako ga je odiral ta nemški »Pemc«- Tudi je ljudstvo mnenja, da ako bodo SHS častniki protežirali pri nas naseljene Nemce, bodemo imeli še več takih dogodkov, kakor so bili začetkom maja na Koroškem-
Iz Ajdovca pri Žužemberku- Kaj si vse
xipa naš župnik? Domišljuje si v naši občini večjo oblast kot so jo imeli turški paše nad kristjansko rajo- Ker poštni sel z drugimi časopisi raznaša tudi »Domovino«, pisal mu je sledeče pismo. »Čul sem, da ste po župniji začeli raznašati liberalno «Domovino«- — Morda so Vas k temu napeljali žužemberški
*) Vedno dobrodošli, kadar je treba braniti ljudstvo protj zatiralcem in izkoriščevalcem. — Uredništvo.
liberalci- Zato Vam. odslej ne bom mogel več zaupati; ljudi bom svaril pred takimi listi-Obrnil se bom tudi na poštni urad in ravnateljstvo s vprašanjem, jeli se s službo poštnega sela strinja raznašanje listov-« — To je že vrhunec nasilstva! Vidi se, koliko zlatega časa ima tak župnik na deželi- Vprašali bomo škofijski urad, ali se strinja s službo dušnega pastirja, da grozi poštenemu državljanu ter si hoče celo župnijo zasužnjiti-
Iz' Mokronoga. V Ljubljani primanjkuje stanovanj, tako pišejo dan za dnevom časniki- Belijo si gospodje glave, kam da bi spravili invalide, bolnike, šolo za invalide itd- itd- Po deželi pa stoje prazne grajščine, parki, vrtovi in zemljišča onih mogotcev, ki bi nas potapljali v žlici vode, ako bi bila zmagala gnila- nemška Avstrija- To gospodo pa se pardonira, namesto da bi se poseglo z jekleno roko ter rekviriralo v korist naše države. V Mokronogu stoji prazen grad s parkom in vsemi potrebščinami, ki je last nemškega odvetnika dr- O- Vallentschaga v Ljubljani- Zakaj se to ne izroči javni uporabi, posebno tistim, ki so nepotrebno prelivali kri za prusko pikelliavbo? Našim junakom bi bil to zasluženi raj, državi v korist in Ljubljani v olajšavo-
Kumrova zapuščina na Trati v Poljanski dolini! Vsem Poljancem dobro znani zaupnik za pobiranje živine, Martin Vodnik, podomače Kumer, na Trati, je baje zapustil eno izmed svojih poslopij in menda tudi poleg ležeči travnik cerkvi na Trati- Da je zapustil omenjeno cerkvi, to na vse zadnje ni nič slabega, seveda, ako bi imela Tratarska cerkev res kaj koristi od tega, pa prevIčTnSf ši farani o tem močno dvomimo- Govori se namreč, da se bo vsa ta zapuščina, cenjena baje na 20-000 kron, porabila v politične — šuštercijanske namene. Tako torej cerkev ne bo imela prav nič od tega, nahajala se bode še vedno v tako slabem stanju, preprežena s pajčevinami, na katerih čaka zajeti mrčes že več let odrešitve- Iz te zapuščine nameravajo namreč veljaki Tratarske občine, pred vsem župnik Brajec, še vedno vnet Avstrijec in poglavar vseh tukajšnjih šusterčijancev zgraditi šuštercijanski dom; potem njegovi zanesljivi šuštercijanci, kakor župan Uršič, ki je vso dobo svetovne vojne kri prelival za jugoslovansko idejo; tako se je namreč izrazil v govoru na dan praznovanja narodnega ujedinjenja. Pribiti moramo pri tem, da je bil naš župan ves čas vojne lepo na gorkem in varnem doma- Imenovani cerkveni mecen si je nagrabil za časa vojne precej premoženja, tako, da stoji sedaj na trdnih nogah, dasirav-no je bil pred vojsko silno zadolžen- Ves gradbeni načrt imajo baje že izgotovljen in menda nameravajo sedanje poslopje pustiti za enkrat nedotaknjeno, pač pa mislijo poleg tega poslopja zgraditi eno dvorano, katera naj bi bila nekako v treh tednih gotova, kakor so se menda s podjetnikom Kopačem iz Zirov dogovorili- Radi bi namreč prvo vpri-zoritev izvršili čim prej, da bi zamogli vsled pomanjkanja zmožnih moči sodelovati tudi dijaki iz škofovih zavodov- Ne smemo pohabiti še to, da se nahaja ta zapuščina tik naše farne cerkve, tako. da bode seveda vse delo (kakor politika, igre, zabavne veselice itd-), izvrševano v novi dvorani namenjeno v čast božjo, v koji namen je mecen Vodnik vse to zapustil- — Zlobni jeziki tudi govore, da bodo v najkrajšem času pričeli imenovani veljaki beračiti tudi pri kmetih za to dvorano, ker baje jim pri vsi ti zapuščini primanjkuje vsejedno še okoli 10-000 kron, za to brezpotrebno dograditev- Torej teh 10-000 K si upajo v blagu in denarju naberačiti pri kmetih oni nenasitneži, ki so ves čas vojne kmeta na vse mogoče načine izmozgavalt. Zato pa svetujemo vsem še količkaj razsodnim in s svojo glavo mislečim kmetom-po-sestnikom in sploh vsem faranom, naj v slučaju kakega tozadevnega nadlegovanja pokažejo tem pijavkam vrata in naj jih zapodijo z opazko, da naj za nadaljevanje šuster-
šičeve — protijugoslovanske politike gredo »felitat« k svojemu oboževatelju — milijonarju ŠuSteršiču, ki je sedaj menda na Dunaju, kamor spadajo tudi naši šustercijanci-— Drugič pa nekaj o našem aprovizacijskem in občinskem odboru.
Z Jezice- Svinčeno težka mora je ležala za paševanja bivšega župana Ahlina in njega vrednih drugo v nad našo občino, dokler ni bilo vodstvo obč. poslov poverjeno geren-lu g- Pečniku- Preudarno, vestno je vodil svoje posle, za kar mu občafti dolgujemo zahvalo in hvaležnost- Zal, da so ga gotov® ovire prisilile, odložiti gerentstvo- Toda, za solncem — dež! Danes nosi gerentski naslov in čast (ostalo se nahaja v zopet drugih rokah!), povsem druga oseba, mož nepozabnega spomina- Njegova desna roka, njegov tajnik najbrž tudi ne bo videl nebeškega kraljestva- Dalje nam je v gerentski sosvet vsiljen mož, ki smrdi po Šušteršičevem parfumu* — Toliko za prvo silo, ker zaradi raznih zaupnih tajnosti pogrešamo jasnosti-Vendar se nam že danes zdi nerazumljivo, kako so prišli gotovi gospodje do tega, da so nam dali može starega šiva za voditelje. Časi se izpreminjajo, invendar se ne izpreminjajo-Izgovor, da jih odstranite šelei takrat, ko, ozir. če bodo oblastveno označeni kot krivci pri poneverbi občinskega denarja izza vojne, nam je kaj malo všeč- Zakaj ? • • • Ker so nam s svojim prejšnjim »delovanjem« za občinski blagor odvzeli vero, upanje in ljubezen, to troje, in pa, ker se bojimo, da jih bo tok časa puščal, čedalje bolj zadaj in jih, — ter vsled teh še nas — slednjič prerastel kot mali slamnato streho-
Trgovina in industrija.
Cene moke. Prehranjevalno ministrstvo je sklenilo s Savezom jugoslov. mlinara v Zagrebu dogovor glede mletja pšenice. Kilogram pšenice stane 2 K 25 v., metrski stot torej 225 K. Iz vsakega metrskega centa pa se mora izmleti: 18 kg. nularice po 5 K 5(1 v., 20 kg moke za kuhinjsko porabo po 4 K, 37 kg krušne moke po 2 K, 23 kg otrobov po 60 v., 2 odstotka pa staneta za spra-šenje. Po tem merilu se ravnajo obstoječe cene za moko.
Promet blaga iz inozemstva preko Trsta. Načelnik urada za promet z inozemstvom dr. Slokar v Beogradu se je mudil nedavno v Trstu, da uredi promet blaga, ki nam prihaja iz Amerike in Angleške.
Tvrdke, ki se zanimajo za uvoz razno-vrsnih izdelkov iz železa, strojev godbenlh instrumentov, kemičnih produktov, barv, jestvin, olja, voska iti drog, iz Amerike, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice naslov neke importne firme, ki namerava takoj ko bo sklenjen mir, otvoriti v naši državi svojo podružnico. Dotjčna tvrdka omenja v svojem dopisu, da naj bi interesenti že sedaj stopili ž njo v dopisovanje.
Katero blago se lahko dobi iz Nemška Avstrije? Iz Nemška Avstrije se sme uvoziti v našo državo sledeče blago: poljedelski stroji do 5 milijonov kron, kos in srpov do 6 milij., trg. papirja do 12 milijonov, papirja za obrtne namene do 5 milijoinov, razno orodje do 15 mjljjonov, razno železninar-sko blago do 10 milijonov, stekleno blago do 2 milijonov, pisarniške potrebščine do 1 milijona, kuhinjske posode do 10 milijonov. Za dovoljenje je treba prositi na podružnico centralnega urada za promet z inozemstvom v Ljubljani.
Blago za Jugoslavijo. Ameriški parnik »Medina« je pripeljal v Solun sledeče blago za Jugoslavijo: 82.000 paro*v čevljev, 250.000 parov podplatov, 650.000 metrov volnenega blaga za obleke, 85.000 ženskih srajc, 4000 tucatov žepnih robcev, 25.000 kg mila, 40.000 moških srajc, 3 zaboje ženskih bluz, 200 ton raznega galanterijskega bla.ga, 150.000 kg posušene slanine, 130.000 kg čiste masti, 100.000 kilogramov kave, 200,000 kg sladkorja, 2000
kilogramov riža. To blago je ostalo v Solunu, kjer si ga veietrgovci lahko ogledajo in kupijo. Torej bo vsega tega v Slovenijo pač bore malo prišlo. Razun tega je prišlo iz Amerike samo za Srbijo 2000 vagonov raznega blaga, ki se že prevaža iz Francije.
Voznina na Južni železnici se zniža, in sicer že z 21. t- m- V blagovnem prometu se znižajo tarifi za eno tretjino- V osebnem prometu se znižajo cene znatno za 1- in 3-razred, dočim ostane glede 2- razreda nespremenjeno-
Novi ogrski bankovci prepovedani. Ogrska sovjetska (komunistična) vlada je izdala bankovce po 5 in 10 K, ki so pa v naši državi prepovedani.
Milijon kron v zlatu zaplenjen. V Bakru so zaplenili raznim trgovcem nad milijon kron v zlatu, kj so jih nameravali preko Reke vtihotapiti v Italijo.
Za splošno znižanje cen. V Ameriki se snuje konzorcij, ki namerava po vsem svetu otvoriti trgovine z živili, oblačili in tobakom, da doseže na ta način splošno znižanje cen. Svoj načrt začne uresničevati s kapitalom 100 milijonov dolarjev.
* Ameriški sladkor, mleko in čokolada za jugoslovansko deco- Ameriški kongres je dovolil 320-000 dolarjev za pomoč doci v Jugoslaviji- Ta pomoč bo sladkor, mleko in čokolada- V to svrho se je zglasil pri dalmatinski deželni vladi ameriški častnik s prošnjo, da se sestavi odbor, ki ugotovi število otrok v Dalmaciji izpod 16- leta, ker edino za tako deco je namenjen ta živež. Odbor se je takoj sestavil- ■
Politične vesti.
Zastopniki Rusije v Ljubljani- Ta teden se je mudilo pri nas odposlanstvo »Ruskih obščestvenih slavjanskih dejatelej« pod vodstvom znanega prijatelja Slovencev grofa Vladimirja Bobrinskega- Odposlanstvo ima namen, da obnovi stare prijateljske in bratske vezi med Rusi in Jugoslovani-
Radičevo izdajalstvo- Stepan Radič je nekak hrvaški Sušteršič- S kričanjem in s praznimi obljubami je potegnil za seboj manj poučene kmete. Preiskava je sedaj dognala, da je imel veleizdajalske zveze z Italijo. Namen teh dogovorov je bil, da se razbije jugoslovanska država, pri tem se žrtvuje Dalmacija Italijanom, Slovenija pa deloma Italijanom, deloma pa Nemcem- Za nagrado bi dobila Hrvatska nekako republiko- Več Radičevih sokrivcev so že zaprli, med njimi tudi nekega duhovnika- Našim oblastim je premalo znano, da se Radičev strup zanaša tudi v Slovenijo posebno v Belokrajno- V obmejnih hrvatskih župnijah so duhovniki skoraj sami Radičevci, in s temi ima n- pr- viniški župnik Konig živahne zveže- Od tod protidržavna in protisrbska gonja v tem kotu naše domovine-
Črna gora samostojna država? Ako je verjeti italijanskim vestem, razglaša črnogorski generalni konzul, da se Črna gora ne priklopi kraljestvu SHS-, temuč ostane zavezniška, svobodna in neodvisna država-Črna gora bo sama odločila o svojem notranjem ustroju in o svojem razmerju do drugih držav.
Čehi za zvezo z Jugoslavijo- Vsa češka kulturna društva so podpisala izjavo, v kateri zahtevajo skupno mejo z našo državo preko nekdanje Ogrske- Ako se temu ne ugodi, imeli se bomo zahvaliti le italijanskim spletkam-
Nova trozveza? Grof Voltolini, znani zaupnik avstrijskega zunanjega urada, priporoča tesno zvezo med Madžarsko, Avstrijo in Italijo- V Parizu pa so slepi in gluhi ter verujejo zahrbtni Italiji-
Italijani — izdajalci- Znano je, da je do nedavna poveljeval češko - slovaški armadi italijanski general Piccione ter je bilo tej armadi sploh prideljeno več italijanskih častnikov- Sedaj razkriva češko časopisje, da
so italijanski častniki izdali češko - slovaško armado na Slovaškem madžarskim bolševi-kom- Dokazano je, da so dobili Italijani za izdajstvo od Madžarov 280 milijonov. Vsled izdajstva so potisnili madžarski boljševiki češko - slovaško armado skoraj iz cele Slovaške in je le malo manjkalo, da je niso obkolili in zajeli- Moštvo češko - slovaške armade je sedaj pognalo vse izdajalske tuje častnike- Sedaj Cehi krepko popravljajo izgube ter zavzemajo zopet iztrgane slovaško pokrajine. Pričakuje se, da jim vsak čas priskočijo na pomoč romunske, srbske in francoske čete-
Kako je na Ogrskem? Zagrebški »Hrvat« je priobčil privatno pismo iz Budape-šta, iz katerega provzamemo sledeče značilne odstavke: »Komunistična vlada je odpravila vsaki rang in izenačila vse plače- Plača je razmeroma visoka, dobe se draginjske do-klade, doplačilo za ženo in otroke, kar iznaša pri meni mesečno 1800 K- Toda ta visoka plača prav nič ne pomaga- Ne morem si kupiti niti enega ovratnika, niti ene rute-Vse trgovine so prazne; za tisoč kron ne dobiš klobuka in' ne čevljev, o obleki pa sploh ne govorim- Dobimo nakaznice za meso, dnevno deset dekagramov- Kosilo in večerja staneta dnevno čez 100 K- Ljudje morajo stati kot vojaki pred gostilnami in čakati, da pridejo na vrsto, ako ni medtem vse razprodano- Na masti se sploh ne kuha, pa si lahko predstavljate, kako se človek redi. — Hišnih posestnikov ne poznamo več. Vsaka hiša ima svojega poverjenika, ki pobira najemnino in deli karte najemnikom-Vsak najemnik, tudi bivši hišni posestnik, plača najemnino, ki se izroči v skupno hranilnico- Rekvirira se vse, ne le v mestih, marveč zlasti na deželi- Po mestih se sedaj rekvirira perilo za rdečo gardo- Rekvirira se brez vsakega obzira- Ampak vse to bi človek še prenesel, ko bi ne bilo naborov-Uradniki brez razlike od 18—45- leta morajo k prebiranju, kjer vzamejo vsakogar, ki je količkaj sposoben za puško- Tudi s kmeti se dogaja enako- — V gostilnah se ne dobi niti kaplje vina. Ce dokažejo gostilničarju, da je prodal vino, mu naložijo 50.000 K globe, pride v zapor na pet let in izgubi obrtno pravico- Tisti, ki bi pil vino, plača 10-000 K globe, dobi pet let zapora in takoj izgubi službo- Povsod grozi revolucijonarno sodišče in ustreljenje!« Tako dopisnik iz Bu-dapešte- Zdi se, da bi bilo dobro, če bi ss poslalo tja vse zabavljače čez Jugoslavijo, da bi se nekoliko »izšolali«-
Nesrečna Bolgarija- Na Bolgarskem se neprestano pojavljajo boljševiške zarote, vsled česar so Varno zasedle angleške čete-General Markov je bil zaradi velikih sleparij med vojno nedavno obsojen na 12 let ječe. Sedaj se vrši obravnava proti bivšemu prehranjevalnemu ministru generalu Pantalo-vu- Tudi ta je obdolžen milijonskih poneverb- — V Pariz so prišli bolgarski mirovni odposlanci, toda antanta se z bolgarskimi in turškimi delegati sploh ne misli pogajati, temuč jim bo enostavno izročila sklepe in pogoje.
Viljem glavni krivec svetovne vojne-
Nemški stotnik von Beerfelde je imel v Berlinu predavanje o vzrokih poloma Nemčije-Predavanje bi imelo biti že v nedeljo, toda pristaši vojaških krogov so ga preprečili s tem, da so enostavno razgnali zbrano občinstvo- — Pred več tisoči poslušalcev je raz-motrival govornik vzroke vojne ter obdolžil vlado Viljemovo, da je prevarila nemški narod na najnesramnejši način- Prečital je več odstavkov iz nemške Bele knjige ter izjavil, da sestoji knjiga iz ponarejenih dokumentov- Dejal je nadalje, da se je pričela ru-ska mobilizacija dan potem, ko so nemške patrole prekoračile mejo na Vzhodnem Pruskem in da je Nemčija nalašč in s preudarkom onemogočila, da bi v zmislu angleškega predloga odločilo razsodišče. Končno je izjavil, da je nemška laž dosegla svoj višek v
trditvi, da je Francija napovedala vojno, ker so bile vse vesti o agresivnem nastopanju Francije gola izmišljotina.
Splošna stavka na Francoskem — politična Na Francoskem je izbruhnila splošna stavka vsega delavstva, ki pa ni zgolj mezdno gibanje, temuč ima politične cilje- Nad 500-000 stavkajočih kovinarjev zahteva obnovitev mirovne pogodbe na podlagi 14 Wil-sonovih točk-
TeSesiske vest!«
Kralj Peter v domovini- Ta teden se vrne naš kralj z otoka Krfa v domovino- Prebival bo v kopališču Arangjelovcu, dokler se ne popravi od Nemcev in Madžarov razdejani kraljevi dvor v Topoli-
Plačujte davke! Kmalu se uvede zakon, da bodo morali zamudniki plačati 50% več kot jim je bilo predpisano, ako ne plačajo davka v določenem roku-
K 6tedenskim orožnim vajam vpoklicani se zanesljivo odpuste pravočasno- Vojaška oblast je že izdala tozadevni ukaz- Ni torej treba pošiljati prošenj in protestov-Najprej bodo odpuščeni tisti, ki so se pravočasno javili-
Soc- demokrate tudi pri deželni vladi v opoziciji. Izvrševalni odbor Jugoslov- soci-jalno demokratične stranke je z ozirom na splošni položaj odpoklical svoja dva poverjenika Kristana in Prepeluha iz deželne vlade-Nov Wilsonov načrt zaradi Reke- Glasom francoskih poročil je predložil Wilson novo predlogo za ureditev Jadranskega vprašanja po sledečih točkah: 1. Meje svobodne države Reke naj se raztegnejo na Vo~ loško in na črte Julijskih Alp z Učko vred-2- K tej novi državi naj bi pripadla tudi otoka Čres in Krk- 3- Ljudsko glasovanje o končni pripadnosti reške države naj se izvr-še po petih letih- 4. V ravnateljstvu reške države ne bodo imeli Italijani večine- 5- Tudi Zadar naj postane svobodna država pod obrambo in upravo Zveze narodov, a diplo-matično zastopstvo naj ima Italija- 6- Otoki Lošinj, Vis, Lastovo in nekateri drugi otoki nasproti Zadru in Šibeniku se izroče Italiji-7. Vsa ostala Dalmacija z otoki pripade Jugoslaviji- — Italijanska delegacija je te predloge kratko odklonila ter zahteva, da se izvrši londonska pogodba- Tudi Jugoslovani so odklonili Wilsonov predlog-
Nemci grdijo jugoslovanske vojake-Nemško časopisje širi o našem vojaštvu na Koroškem ostudne laži, češ, da ropa in izvršuje nasilstva- Resnica pa je, da se jugoslovansko vojaštvo na Koroškem obnaša tako vzorno, da mu je poleg nemškega prebivalstva tudi antantna misija, ki biva v Celovcu, izrekla priznanje za disciplinirano, vzgled-no obnašanje- Nemško obrekovanje si je treba torej razlagati: Kakršen je lump sam, tako sodi o drugih-
Prvi jugoslovanski vlak v Celovec je prispel 12- t. m- ves okrasen s cvetjem in zastavami-
Začasno ravnateljstvo celovške gimnazije se je poverilo prof. dr- Fr- Kotniku-
Za domovino je padel blizu Tinj na Koroškem vrli rodoljub, častnik celjskega polka Ivo Kieslinger, doma iz Teharij pri Celju-Italijani gredo naprej- Prejšnji teden so italijanske čete na Notranjskem nekod prekoračile demarkacijsko črto za več kilometrov, posebno proti Staremu trgu in Ložu-Nekateri posestniki so vsled tega odrezani od svojih gozdov- Tudi v Dalmaciji pri Tro-girju so se Italijani samovoljno pomaknili čez določeno jim črto-
Italijani se širijo po Koroškem- Italijani so zasedli železnico Trbiž-Beljak-Št- Vid, gotovo z odobrenjem Nemcev- Po svojih časo» pisih sedaj zahtevajo, naj se jim prepusti zasesti tudi železnico Beljak-Celovec-Maribor-Istočasno se poroča, da bodo celo celovško kotlino zasedle antantine čete, dokler se ne odloči, kam bo to ozemlje pripadlo.
Žrtev nemškega barbarstva- Župnik Peter Serajnik iz Št. Vida v Podjuni je pri-bežal v Ljubljano- Ko se je pozneje vrnil ter zagledal, kako so mu nemške tolpe vse razbile in odnesle, omračil se mu je um ter je 10- t- m- umrl v ljubljanski deželni bolnici.
To je dejanska ljubezen za narodni napredek! G- Lovšin Fr-, nadučitelj na Vinici, je izročil našemu odposlancu 100 K, naj se pošilja »Domovina« nekaj časa takim, ki si je vsled revščine ali brezbrižnosti sami ne naroče- G- Lovšin vidi iz lastnih skušenj, da vladajo zmede in nerednosti med našim ljudstvom le tam, kjer ne dobi pouka iz časopisov. Najdražja stvar na svetu je nevednost-
—	Ako bi bil ljudski blagor tako pri srcu vsem, ki se ponašajo z rodoljubjem ter mnogo laglje pogrešajo enaka darila kakor ljudski učitelj, pregnali bi kmalu nevednost in zmešnjave iz naše domovine-
Za kakšne ljudi se pehajo soc- demokrati? Iz celjske bolnice smo srečno odslovili dr- Gollitscha, strupenega sovražnika Slovencev- Soc- demokratje pa so toliko časa posredovali in moledovali, da je bil dr- Gol-litsch sprejet kot tovarniški zdravnik v celjsko cinkarno.
Ptuj slovenski! Za Celjem je dobil sedaj tudi Ptuj slovenske ulične napise in sicer so se prekrstile ulice in ceste sledeče: Aller-heiligengasse — Vseh svetnikov ulica, Obere Draugasse — Muršičeva ulica, Brandgasse
—	Aškerčeva ulica, Farbergasse — Miklošičeva ulica, Sartnitzgasse — Josip Vošnjakova ulica, Ungartorgasse — Panonska ulica, Hauptplatz — Slovenski trg, Stiegengasse — Na stopnjicah, Kaiserfeldgasse — Slomškova ulica, Berggasse — Na hribu, Feuerwehr-gasse — Vodnikova ulica, Bismarckgasse
—	Krekova ulica, Hebergasse — Na skritem, Schlossgasse — Grajska uljca, Wag-platz — Hrvatski trg, Minoritenplatz — Mi-noritski trg, Florianplatz Florijanski trg, Unt. Draugasse — Spodnja Dravska ulica, Domi-nikanerplatz — Dominikanski trg, Stadtpark
—	Mestni vrt, Schillerplatz — Srbski trg, Waidschachweg — Vičavski pot, A. Grun-strasse — Ljutomerska cesta — Villenweg — Cojzova pot, Bahnhofstrasse — Cesta na postajo, Friedauerstrasse — Ormoška cesta, Auweg — Na tratah, Prambergerweg — Levstikova pot, Friedhofweg — Tiha pot, Ringstrasse — Dav. Trstenjakova ulica, Her-bersteinstrasse — Rajčeva ulica, Garten-strasse — Med vrti, Lastenstrasse — Za postajo, Magazinstrasse — Dovozna cesta, Ornig - Kai — Aleksandrovo nabrežje, Herren-gasse — Prešernova ulica, Ordonanzhausgas-se — Cafova ulica, Steinmetzgasse — Zele-nikova ulica, Kiirschnerplatz — St. Vrazov trg, Ferd. Kofler Platz — Cvetkov trg, Park-gasse — Slekovčeva ulica, Rabldorfstrasse
—	Volkmerjeva cesta, Lendplatz — Na pristanu, Stadtberggase — Na mestni vrh, Flo-rianigasse — Krempljeva ulica, Ornjgstrasse
—	Truberjeva cesta, Hamerlingstrasse — Ciril Metodov drevored, Roseggergasse — Hermanov drevored, Burgergasse — Cankarjeva ulica, Brtiner Alle — Gregorčičev drevored, Madchenheimstrasse — Zrinsko-Frankopanka.
Tudi obmejni Nemci na Štajerskem hočejo priti k Jugoslaviji- Dne 10- t- m- so zborovali na Beliču pri Špiljah kmetje iz občin Špilje, Račane in Klanjec ter sklenili sledeči protest: Špilje, Račane in Klanjec so že od nekdaj slovenske občine. V Špilju je še sedaj 65, v Račah 70 in v Klanjcu 75% slovenskega prebivalstva- Tudi gospodarsko smo mi navezani na Jugoslavijo in na slovenske sosede- Skoro vsak posestnik ima vinograde ali druga posestva v Slov- goricah- Drugi pa si hodijo kupovat živila, posebno živino, v mariborsko okolico- Naši kraji preko Lučan in do Ernovža gravitirajo proti jugu, t- j- v Maribor- Ce ostanemo res pod Nemško Avstrijo, pomeni to za nas narodno in gospodarsko uničenje- Zatorej kličemo v zadnji uri: Slovenci in tudi velik del Nemcev naših treh
občin prosimo in rotimo pariško konferenco, priklopite nas Jugoslaviji!
Velik shod trgovcev in obrtnikov se je vršil v Celju dne 9- t- m- Zborovalci so pozvali vlado, naj se pripravi vse potrebno, da se za slov. Štajer ustanovi lastna trgovska in obrtna zbornica v Celju ali Mariboru, dotlej pa vsaj podružnica ljubljanske trgovke in obrtne zbornice-
V	Vojniku v hiši posojilnice sta narodni sestri Minka in Pepca Gorečan otvorili »Na-* rodno kavarno«-
Vojnik, pošta- Poštno ravnateljstvo nas prosi objaviti: »Vse stranke, ki so vplačale od dne 21- do vštevši 28- majnika t. 1- pri poštnem uradu v Vojniku kakšen znesek bodisi potom nakaznic, bodisi položnic, se naj nemudoma zglasijo s sprejemnicami pri poštnem uradu Vojnik-
Za Vransko, Prekopo in sosednje občine se snuje električna centrala, ki bo izrabila vodno moč Bolske-
Hude sanje- Fr- Klančnik iz Prekopa pri Vranskem je služil pri pionirjih v Ptuju- Neko noč se mu je sanjalo, da ga preganjajo koroški Nemci z granatami. Iz sanj skoči k oknu v 3- nadstropju ter na tlak-Pobil se je tako hudo, da je v bolnici v Mariboru umrl-
Za popolno gimnazijo v Ptuju je bil dne 7. t- m- velik shod staršev in dijakov-
Štajerska hranilnica za Jugoslavijo-Štajerska hranilnica, ki ima svoj sedež v Gradcu, a po Slov- Štajerju mnogo vinogradov, je podpisala pol milijona kron našega državnega posojila.
V	Mariboru se je ustanovilo slovensko žensko društvo-
Tovarna za kvas v Račjem pri Mariboru je prišla pod državno nadzorstvo. Za nadzornika je imenovan Jak- Volk iz Šoštanja-Častnik umoril orožnika- V Radgoni je nadporočnik Priča karlovškega pešpolka z bajonetom zabodel orožnika Jazbeca, baje vsled tega, ker ga orožnik ni pozdravil- O dogodku se bo razpravljalo v Narodnem predstavništvu-
Čitalnica v Rog- Slatini otvori svoje društvene prostore v I- nadstropju »Tržaške hiše«, nasproti hotelu »Pošta« dne 1. julija t- 1., od katerega časa naprej bodo tudi udom in po njih vpeljanim gostom vedno raznovrstni časopisi na razpolago-
Graški Nemci še vedno sanjajo o Spod-Štajerski- Nedavno so v deželnem zboru protestirali proti mirovni pogodbi. Obenem Je izjavil nam- dež- glavarja, da se Nemci še niso odrekli upanju, da dobe Maribor, Radgono, Ptuj in Celje- Nemci na Spod- Štajerskem ne bodo nikdar prostovoljno postali državljani Jugoslavije- — Saj jih k temu tudi nihče ne sili. Naš zakon o državljanstvu puJ šča vsakomur odprto pot, da se izseli, kamor ga vleče srce-
Za župana v Gradcu je izvoljen soc-demokrat Vinc- Muchitsch- Kakor kaže ime, ima Gradec Jugoslovana za župana-
Književnost.
Habsburgovci. Žalostne slike iz naše preteklosti- Ta zanimiva knjižica stane 1 K 20 v, po pošti 1 K 50 v. Naroča se pri uprav-ništvu »Domovine« v Ljubljani, Sodna ulica 6, kakor tudi po vseh knjigarnah- Somišljenikom priporočamo, naj naroče večje število skupaj ter jih razpečajo v svojem okolišu-
»Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan« se zove brošurica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Mariboru. Spisal jo je profesor Matija Pire. Cena 1 K- Manj kot 10 iztisov se ne pošilja- Brošurica je posebno pripravna za šolsko mladino- Vsebina bro-šurice je zanimiva: izvor Zrinskih in Fran-kopanov, zarota, usoda zadnjih Zrinskih in Frankopanov ter prevoz zemeljskih ostankov Zrinskega in Frankopana v domovino-Brošurico toplo priporočamo-
vesti«
Regent Aleksander pride v Slovenijo tekom poletja, kjer ostane dalje časa- Na Bledu bo stanoval v Windischgratzovi vili-Prvi kraljev god v svobodni Jugoslaviji praznujemo 29- t. m-
Socijalni demokratje so zapustili deželno vlado- Izvrševalni odbor J. S- D- S. je pozval svoja poverjenika Kristana in Pre-peluha, da izstopita iz skupne vlade za Slovenijo-
Nemčija dobila za odgovor skrajni rok
do 21- t- m- Zavezniki so odgovorili na proti-predloge Nemčiji ter ji dali končni rok do 21- t. m-, da sprejme mirovne pogoje ter jih podpiše.
2mesečne orožne vaje na Hrvatskem-
Sedaj so tudi na Hrvatskem poklicani letniki 1896—1898 k orožnim vajam, ki pa bodo tam trajale dva meseca-
Madžari morajo zapustiti slovaške kraje-Antanta je ukazala Madžarom, da se morajo umakniti iz zavzetih slovaških pokrajin, ki
so pravoveljavno priznane CeHoslovaški-Cehom pa se je ukazalo, da umikajočih se madžarskih čet ne smejo nadlegovati.
Medsebojno priznanje med kraljestvom SHS in Rusijo- V Rusiji je ustanovil admiral Kolčakov vlado proti boljševikom- Njegovo vlado je začasno priznala antanta- Ker je Kolčakova vlada sedaj priznala našo državo, je tudi naša država priznala njegovo-
Viljem pozvan pred sodišče- Bivši nemški cesar Viljem z glavnimi sokrivci na svetovni vojni je z javnimi lepaki, ki so nabiti po Bruslju, pozvan pred sodišče na dan 14-oktobra t. 1-
Skupščina zadružnih zvez iz celega kraljestva SHS se je vršila pretočeno soboto in nedeljo v Beogradu- Zastopanih je bilo vseh 12 zadružnih zvez- Zvezo slov- zadrug je zastopal posl- Ribnikar, Zadružno zvezo v Celju pa nadzornik Stibler- Vse zveze so si ustanovile »Glavni savez«, za predsednika je bil izvoljen min- podpredsednik dr. Korošec- V odbor so bili izvoljeni izmed Slovencev še dr. N o v a k, dr- B o ž i č in ravnatelj Kralj-
Ljubljana Stari trg 6
Delikatesna trgovina
foo š«r
(kava, čaj, testenine i. t. d).
Vino in žganje
v zaprtih steklenicah in na debelo.
Blago se razpošilja v poštnih zavojih po 5 kilogramov po pošti in po železnici proti povzetju.	12-2
nasproti glavne pošte pod ladransko banko.
Točijo se v kleti in črez ulico pristna stara in nova bela, rdeča in črna vina.
Slavnemu občinstvu se najtopleje priporoča
3_3	Stanko Jesenko.
za moderno urejen premogovnik se takoj sprejme v delo pod zelo ugodnimi pogoji. Javiti se je samo osebno vsak ponedeljek popoldne v našem uradu v Ljubljani. Za dobro plačo, hrano in stanovanje je poskrbljeno, potni troški se pa povrnejo. Odhod vsak torek zjutraj v skupnih transportih.	3—2
Državna posredovalnica za delo
Ljubljana, Gradišče.

rt
raglstrovana zadruga 1 isomisjoiio uvm v L|n!>i$ani
oteestnje hranilne vloge po
brez odbitka rentnega davka, katerega plačale
posojilnica sama za svoje vložnike.
Rezervni zaklad K 1,100.000.
Hranilne vloge K 42,000.000.
m ... -
Ustanovljena leta 1881.
rt
rt rt
rt
*
M H rt rt h rt rt
H
Gigovomi areinSE: Inll Velel. Tisk »Narodne Tiskarne« ▼ I>J»bIjaaf Izdaja: Konsoreij »Domovine«-
^ f| Si ^
Anton Černe
X, GRAVEUR N.
Dvot^P*
i Uiji.
Delniška glavnica . K 15,000.000-— Rezervni fondi... K 4,000.000 —
Podružnice:
v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru.
x * x x x kxkskkkkk^
Sprejema
vloge na knjižice in na tekoči račun.
Nakup in prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz in valut. Vnov-čevanje kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij.
Nakazila in kreditna pisma.
Borzna naročita. PIT Promese ~1pf k vsakemu žrebanju. PT Posojila IPf na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje
vrednostnih papirjev v hrambo in oskrbovanje.
Stavbeni krediti, Aprovizacijski krediti.
Poslovnica
avstrijske državne loterije.
Izvrstne
I® 1 ■ ■	a •
in
«11
priporoča tvrdka
Franc Stupica
Marije Terezije cesta št. 1,
Wolfova ulica 3.
B9
Krma in Mastin.
Če živina krmo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje redilnost, vsled tega težka živina, mast, meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška M a-s t i n. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška M a s t i n zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja sme Mastin prodajati vsak trgovec in konzumna društva. Ako se pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v izdelovalnici Ma-stina, to je
lekarnar Trnkoczy u ifnbliani
5 zavojev (paketov) Mastina za 15 kron poštnine prosto na dom. Od tam se p.ošlje Mastin s prvo pošto na vse kraje sveta.
Tria}* naS pefeE.
Naročnina aa tekoč« leto IS K, fea pel & Posamezna številka 10 vinarjev-
Uredništvo in npravništv«: Sodna alica št- 0, pritličje fant* Inserati po iogovor*-
S- Priporoča se tvrdka
Jos. Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov, igel in olja ter drugega galanterijskega in modnega blaga.
Večje množine pisemskega in pisarniškega papirja z ovitki v zalogi.
staža!
Misli
po primernih cenah za vsako darilo, kakor za birmance, neveste, krste, godova itd. velika izbira.
Naznanja slav. občinstvu, da se ceniki letos ne razpošiljajo, ker ni blaga po vzorcih.
Vljudno vabi in se priporoča
Tvrdka F. Čuden
Prešernova ulica 1 v Ljubljani.
#
zavaroval

prva vseslovanska banka te vrste zavaruje proti požaru, HlDIHSki
fafoisai in na žiolienfe.
Banka „ Slavija" ima čez sto milijonov lastnega premoženja, čez 15 milijonov letne premije; v požarnem oddelku ji je zaupanih čez 2'A milijarde zavarovanih vrednosti.
Gmi zaslon Me Javije"
v Ljubljani.

m
»iRtm
m


Najvaila slovanska hrani inica!
Mestna hrani
ItfnMpna, Prešernova ulica štev. 3,
je Imela koncem leta 1918 vlog . ........ K 80,000.000
'n rezervnega zaklada......................„ 2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik.
Xa varčevanje Ima vpeljano lična	hranilnike.
Hranilnica je popllarno tarna.
Dovoljuje posojila na zemljišča In poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V potipirange trgovcev in obrtnikov Isssa nsfamovlfeno
Eredltn® druStvo.


m

3BE
3E
šIE
3E
3!
J
R
IZillCa 11111. mw. im . i
Centrala: TRST. — podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Mor, julctkovič, Opatija, Split, Šibsnik, Zader, Ekspozitura Kranj.
Prevzemaš

Vloge na knjižice. Vloge na tekoči in iiro račun
proti najugodnejšemu obrestovanju.— Rentni davek plača banka i-z svojega.
Knpufe in prodaja:
Devize, valute, vrednostne papirje itd.
ZS^kenftira:
Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdajaš
Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje pretepi®!
na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Borzna naročila In jih izvršuje najku-lantneje.
Brzojavni naslov:
MT JADRANSKA. *WB
Telelon it. 257.