AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
1«
K>
i«-

tociji vidijo, da so zavezniki namenjeni zdrobiti j Euclid se poganja za več industrijo v Porurju z neprestanim bombardi-| davkov od novih hiš fanjem, so začeli seliti civilno prebivalstvo na varnejši kraj.
^LEŽI BOMBARDIRALI OBERHAUSEN
a
CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, JUNE 16, 1943
LETO XLVI. - VOL. XLVI.
emci selijo prebivalstvo iz Porurja
to;
llJdon, 15. junija.—Iz Berna, Švica, prihajajo danes poda so začeli naciji v masah izseljevati civilno prebival vpadne Nemčije ter iz Berlina samega, da uidejo zavez z bombam. Angleška zračna sila je od zadnjega petka ■^<1 Nemčijo do 12,000,000 funtov bomb. Štiri noči zapo-'.,s° angleški bombniki uničevali nemško industrijo. Naj-napad je bil na važno industrijsko mesto Oberhausen. PHznava, da so povzročile bombe ogromno škodo.
'Mska zbornica ^ plače, toda župan pobiti denar
j.e'andska mestna zbornica ^'a stotinam mestnih uslu-v Plače in mezde. Zviša-a približno po 5 centov t0: Odbornik Pucel iz 1'0. Je izračunal, da bo to zvi-')r'?-adelo mestno blagajno
11.
s«ie
^lo $100,000 na leto. To-j.^a administracija trdi, J^a za to najmanj $225,-'eto
, 1 Lausche je že opetova-™ zbornico, da mestna

b'» "C
Sja
bo prenesla nobene-plač, ker že sedaj
m j. -
jiH ^haja. Poleg tega je pa |Nz predsednika Roose-'Je prepovedal vsako zvi-„. in mezd.
Ill'" Hn
dobil župan denar za .Wage, še ni povedal. Sicer > ne more dobiti drugje, vPraša davkoplačevalce
Poročajo o padalcih v Franciji
'do*
j .i- — Nemški radio iz Je trdil v soboto, da so
Sni
na obalo v južni 1 Angleški in francoski Ij^'ii. Vsi da so imeli (ji ^dijske aparate. Nem-
da so bili vsi ujeti. —-—o-
t>mk Jr. umiče
s at^ro za pošto
'ti ti
\i Gornik Jr., ki je bil a clevelandskega Mojstra, je včeraj ob-i grešnika Feighana, da
H aWidat za to mesto. V zahvaljuje kongresni-j P°dpiral njegovo kandi-' Na mesto odstoplega
C m?Jstra bo naibrže
^ Thomas Terrell, kate-
<(i0teŽira Ray T- Miller' na"
e^okratske stranke. ePošiljajte knjig!
t
/teri, ki so naprajvili proš-^ °.ino knjigo št. 3, poši-št. 1 in št. 2 nazaj. i) si zapomni, da sta 'k • 1 in 2 še vedno v ve-in^o ju boste poslali navite imeli znamk za na-fj|?]e- Knjiga št. 3 še ne ^vjeljavo.
Nemško časopisje, ki prihaja v Švico, zatrjuje, da nemško civilno prebivalstva beži iz "pekla" v zapadni Nemčiji ter apelira na nemško prebivalstvo po drugih krajih, naj sprejme pod streho begunce.
Danes podnevi je letela velika formacija bombnikov preko Rokavskega preliva v smeri proti Nemčiji. Ker samo ameriški bombniki napadajo podnevi, se sodi, da so bile to ameri-riške zračne trdnjave.
Nemško civilno prebivalstvo zlasti zapušča Duesseldorf, ki je največ trpelo od zračnih napadov. Nemška vlada poziv-Ije prebivalstvo Berlina, naj beži v Brandenburg, vzhodna Prusija, medtem ko naj gredo iz Westfalije v Bavarijo.
Hitlerjevo glasilo Voelkisch-er Beobachter piše, da se mora zaenkrat udobnost umakniti potrebi in da naj ljudje odpro vrata beguncem.
Časopis Das Reich piše, da ne zapuščajo napadenih krajev samo oni, ki so zgubili streho, ampak tudi drugi. Berlinsko časopisje priznava, da so begunci slabe volje in mrki in da jih ljudje nič kaj radi ne jemljejo pod streho.
Angleški bombniki so v novejšem napadu na Oberhausen napravili ogromno škodo. Mesto leži ob Reni, 35 milj severno od Kolina ter šteje 110,000 prebivalcev. Tukaj so velike livarne, plavži in druge industrije. V bližini kopljejo premog, železno rudo in cink.
-o-—
Pod sleparsko pretvezo se je hotel izogniti uniformi
Federalna porota je obtožila Herbert Schmellerja in njegovega nečaka Roberta Schmellerja, da sta dala naborni komisiji napačne podatke glede Roberta, da bi bil oproščen vojaščine. V apelu za oprostitev sta navedla, da je Robert potreben pri podjetju National Bronze & Aluminum Co. v Clevelandu, da ima gotovo profecijsko naobrazbo itd, kar vse skupaj ni odgovarjalo resni ci. Herbert Schmeller je obenem s svojimi tremi brati že od prej pod obtožbo, da so hoteli pri gori omenjeni firmi, katero so vodili, slepariti vlado s slabimi izdelki.
*
^OBINOV SE NE SME POBIJATI
Oriold iz Parme. O. je ga je najprej obsodil na $50 glo-
h
£lobe in stroške, ker '' robina. Aretiral ga je 0vski paznik Reynolds,

prelil

s cesnje na svo-r»bina. Sosedje so ga da je v nedeljo zju-na svojem vrtu se-robinov. sodnik T. J. Vamos
be, potem je pa to znižal na $25 in na stroške tako, da je plačal vsega skupaj $30.70 za enega robina.
Oriold je bil sojen po zakonih države Ohio, ki prepovedujejo pobijati ptice pevke, med katere spada tudi robin.
Euclidski šolski odbor je pozval uradnike vladnega hišnega projekta na 200. cesti, naj bi razložili, kako bodo euelidske šole dajale šolsko izobrazbo kakih 300 otrokom iz teh hiš in na-daljnim 500 otrokom iz hišnega projekta na Babbitt Rcl., ne da bi za to projekti plačevali primerne davke.
Šolski odbor je naročil solici tor ju Torbetu, naj pregleda postavne knjige, ako ni kje zapisano, če se smatra federalne hišne projekte kot vladno rezervacijo in če morajo dajati šole otrokom pouk brezplačno, ali če smejo računati šolnino.
Projekti so sprva obljubili, da bodo plačevali 15% davka od najemnine, kar bi (prineslo šolam od $12,000 do $15,000 na leto. Pozneje je pa administracija teh projektov izjavila, da bo plačevala običajne davke, toda na cenitev, kot jo bodo sami določili. Mesto Euclid pa zahteva, da plačujejo davke kot druga posestva, to je na cenitev, kot jo določi okrajni avditor.
o-
Italija svari predsednika Roosevelta
London. — Rimski radijo je odgovarjal apelu predsednika Roosevelta, naj stopi Italija iz vojne s tem, da se Mr. Roosevelt ne sme še smatrati zmagovalcem, dokler ni dobil vojne.
o-
Težka kazen za nameravano sleparijo
Toledo, O. — Federalni sodnik Kloeb je obsodil sedem uradnikov Sandusky Foundry & Machine Co. vsakega na $10,000 globe in firmo samo na isto vsoto. Obtoženi so, da so hoteli osle-pariti vlado in ladjedelnice.
V zabavo in postrežbo našim vojakom v kantini
žene in dekleta od Yugoslav (Slovene) kluba bodo v nedeljo 20. junija med 5 in 8 uro zvečer servirale naši moški in ženski bojni sili v Cathedral kantini. Servirale bodo fin prigrizek. Za petje bo skrbel slovenski radio kvartet, Vadnalov orkester bo pa sviral valčke, polke in druge plese. Predsednica odbora je Mrs. Frank Vegel, asistentka za ta večer pa bo Miss Mary Mar-sich. Ko so te naše pridne žene in dekleta nabirale prostovoljne prispevke za naše vojake, so toliko nabrale, da bodo lahko dale zdaj že drugo razvedrilo naši bojni sili. Vsa čast jim in pa onim, ki so z darovi k temu pripomogli.
Tovorni parnik se je po koliziji pogreznil v jezeru
Včeraj sta trčila na jezeru Michigan dva elevelandska tovorna parnika in 600 čevljev dolgi George M. Humphrey se je pogreznil. Vso posadko so rešili. Parnik leži v globočini 60 do 70 čevljev poldrugo miljo od Mackinac Point; 10 čevljev jambora gleda iz vode. Parnik je odplul iz Dulutha v soboto ter je vozil železno rudo v Gary, Ind. Kolizija se je pripetila ob 2:50 zjutraj v gosti megli.
Prva obletnica
V četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Andrew Hočevar spomin 1. obletnice njegove smrti.
Jajec ni, krompirja pa dovolj
Da je v Angliji veliko pomanjkanje jajec lcaže to, ker je dobila na Angleškem vsaka oseba ta teden šele svoj 19. jajec v tem letu, torej nekako tri jajca na mesec. Toda krompirja je pa toliko, da prodajajo staro zalogo po $6 ton za krmo prašičem.
Za pomoč domovini!
$10,000
9,000—
8,000-
$7,000—
$6,000—
$5,000-
$4,000—
$3,000—
$2,000.....
$1,000-
Gospod Julij v Newburgu so kaj pridno na delu za Pomožno akcijo slovenskih župnij. Dobri ljudje mu pirinla-šajo darove, on jih pa nam izroča. Tako nam je poslal včeraj zopet en lep ček za $126. Darovali so pa sledeči: žene društva Sv. Reš. Telesa so darovale en cel sto-tak. Tako se govori ! Mrs. Catherine Roberts je dala zraven pa en dolar.
Dalje je darovala n e i m e novana vdova s clevelandskega hriba $10 po $5 sta prispevala : Louis Simon-cic, predsednik S. N. D. v Maple Heights, O. in Mrs. Frances Perhne iz 3592 E. 81. St. Tri dolarje je dal Joe Kenik iz 3531 E. 78. St. in $2 je daroval Mr. Joe Hrovat, 8911 St. Catherine Ave.
Za reveže nam je izročil $5.00 Mike Telich, zastopnik Sun Life Assurance Co., 64 E. 211. St.
Najlepša hvala vsem skupaj in priporočamo se še drugim.
Mrs. Vene iz Newburga nam sporoča, da je bila v dopisu zadnji teden pomota pri imenih darovalcev. Glasiti bi se moralo, da je dala Mrs. Elizabeth Pa-pesh iz Union Ave. $5, potem je dala pa še Mrs. Mary Marin-čič $2 in Mrs. Vene se obema najiskrenejše ža h v a 1 j u j e ter prosi, če bi. še kdo daroval za pomoč revnim v stari domovini.
Posadka ameriške podmornice je šla raje v smrt kot bi se podala
Washington.—Mornariško poveljstvo naznanja, da je posadka 102 mož na podmornici Argonaut izbrala smrt, raje, kot bi se podala Japoncem. O usodi te podmornice je bilo poro-čano mornariškemu poveljstvu še 21. februarja.
Po raznih poročilih je mornariško poveljstvo izjavilo, da je podmornica, ki je bila največja v ameriškem ladjevju, torpedirala nek japonski konvoj. Japonci so nato metali globočinske bombe, vsled česar je morala priti podmornica iz vode. Toda 94 mož posadke in osem častnikov ni hotelo razobesiti bele zastave in so šli raje v smrt, kot bi se vdali Japoncem.
-o-
V Montani so našli truplo rojaka Frank Pogačarja
Klein, Mont. — Pred osmimi meseci — v oktobru 1942 — je rudar Frank Pogačar odšel z družbo v gozdove na lov in se izgubil v gošči. Iskali so ga cele tedne, a nobenega sledu ni bilo za njim, izginil je, kakor da se je udri v zemljo. Dne 5. junija so našli njegovo truplo. Ležalo je v bližini odprte planote, kakih šest milj od kraja, kjer so ga zadnji krat videli živega. Mrliški oglednih, ki je preiskal ostanke trupla, je mnenja, da si je Pogačar sam vzel življenje v zmedi, ko ga je zatekla noč sredi divjega gozda, iz katerega ni vedel ne kod ne karri. Dokaz temu je razstreljena: glava in njegova lovska puška je ležala tik ob telesu. Star je bil 54 let in rojen v Krašni pri Kamniku na Gorenjskem. V Ameriki je bil okrog 31 let in tukaj zapušča ženo, sina in hčer, v Milwaukee-ju, Wis., pa sestro. Bil je član društva 132 SNPJ.
--o-
Nižje cene klobasam
Urad za kontrolo cen naznanja, da bodo cene klobasam za 10%, nižje. Odredba stopi v veljavo 21. junija za one mesnice na debelo, ki nimajo svojih klavnic in 28. junija za vse druge mesnice na debelo.
Italija se trese pred invazijo
London, 15; jun.—Rimski radio je danes poživljal italijanski narod, naj bo pripravljen na invazijo zaveznikov. "Naši možje stoje pri topovih, naša letala so pripravljena in naši mornarji so na straži za odločilen trenutek," je govoril ozna-njevalec. "Vsak Italijan je pripravljen na boj in se bo boril do zmage."
Rimski radio je dalje zagotavljal, da z b i r a j o zavezniki bojne in transportne ladje pod Sicilijo v namenu invazije. Tudi berlinski radio je poročal o masnem zbiranju zavezniškega ladjevja v Sredozemlju.
Dalje je rimski radio zatrje-
val, da se vrši v trikotu med Si-cilij o, Malto in Bizerte že tri dni velika bitka med osiško zračno silo in zavezniškm ladjevjem.
Iz Afrke se pa poroča, da zavezniški bombniki že dva dni niso leteli k napadu. General Eisenhower poroča, da vrše letala ta čas samo poizvedovalno službo.
Sedaj se tudi poroča, da ni bilo na italijanskem otoku Lampione nobene posadke, ko so priplule pred otok angleške bojne ladje. Kar je bilo posadke, je očividno že prej zbežala, predno so prišli tje zavezniki.
Republikanci so izbrali Stantona, da bo kandidat proti Lauschetu
Cleveland, O.—Kot se zatrjuje iz dobro poučenih virov, bo županski kandidat republikanske stranke v Clevelandu bivši okrajni prosekutor Edward C. Stanton. Republikanski vardni vodje in republikanska večina v mestni zbornici bodo v soboto na skupnem sestanku odobrili Stantonovo kandidaturo.
Stanton se je izjavil, da bo šel v dirko proti Lauschetu, ako ga bo uradna republikanska stranka podpirala na celi črti.
Kanadčani bi se zdaj združili z U. S. A.
Detroit, Mich. — James H. Clark, ki je predsednik kanadske poslanske zbornice, je izjavil, da bi od 40 do 45 odstotkov Kanadčanov glasovalo za pridružitev Zedinjenim državam, ako bi se vršilo glasovanje sedaj.
Naši
vojaki
V petek je odšel k letalskemu koru v Keesler Field, Miss. Victor Rožanc, sin Mr. in Mrs. John Rolžanc iz 15216 Lucknow Ave. Dva sinova Rožančeve družine sta že prej v armadi in sicer je Ivan v taborišču Campbell, Ky., Edward pa v taborišču Sibert, Alabama. Vsem trem želimo zdravja in pa srečen povratek. m m m Iz Arkansas se je oglasil vojak Joseph Rozman, ki pozdravlja vse prijatelje in znance. Njegov naslov je: Pvt. Joseph Rozmain, 35059028 Co. A, 72nd Bn. 15th Reg. Camp Robinson, Arkansas m m m Iz Leadville, Colo, poročajo da
je padel na fronti v Afriki Viktor Kolenc, star 28 let in rojen tukaj. Zapušča mater, štiri bra te in štiri sestre. Kolenc je prvi vojak iz Leadvilla, ki je dal življenje v tej vojni.
Chieff Petty Officer U. S. N. Frank Filipčič, sin Mr. in Mrs. Frank Filipčič iz 3044 W. 51. St. je prišel po sedmih letih prvič na dopust. Udeležil se je bojev ,v Pearl Harbor ju na Havajih in na Novi Gvineji, pa je vselej odnesel še zdravo kožo: Doma ostane dva tedna. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu.
na Ba Ra
Pvt. Godfrey Košir , iz 1095 Addison Rd. je prišel za en teden na dopust iz Fort Bliss, Texas.
i m m v*
Sgt. Steve L. Kainec je prišel iz Denver, Colo, na 15 dnevni dopust k svoji soprogi in hčerki na 4835 Green Rd., Warrensville Heights, O. Domov je prišel ravno za drugo obletnico zakonskega življenja.
V KALIFORNIJI SO POROKE TAKOJ
Sacramento, Cal. — Država Kalifornija je preklicala postavo, po kateri sta morala ženin in nevesta po prejeti licenci čakati tri dni, predno sta se mogla poročiti. Tista postava je bila sprejeta pred leti samo radi tega, da sta se fant in dekle lahko "iztreznila," če sta slučajno v "rožicah" vzela poročno dovoljenje na sodniji.
Naval na trgovine Vse prodajalne v Clevelandu, kjer prodajajo obuvalo, so bile včeraj oblegane od ljudi, ki so hoteli v zadnjem trenutku porabiti znamko št. 17. Nekatere prodajalne so zaklenile vrata in spuščale v prostore samo po nekaj odjemalcev naenkrat._
Župan Lausche želi, da bi bilo mesto pripravljeno za povojne probleme
Cleveland, O.—Župan Frank J. Launsche namerava sklicati na 1. julija zastopnike vseh političnih in civičnih organizacij, zastopnike delavstva, obrti in industrije. Na tem sestanku naj bi se slišali nasveti za povojne probleme, na katere moramo biti pripravljeni.
"Ako bo vojna končana nenadno, kot je bila prva in ako se bodo ustavila kolesa v industriji preko noči, kot so se po prvi vojni, bo mesto popolnoma nepripravljeno," pravi župan. "Zato moramo napraviti načrte za javna dela, za premembo od vojne na civilno industrijo in vse potrebno, da bomo lahko pomagali potrebnim. Cleveland ne sme biti nepripravljen in ne sme se ponoviti zadnja depresija. Zato pa potrebujemo nasvete in sodelovanje vseh slojev v mestu."
Zavezniki so zaprli mejo v oinji proti Turčiji
Ankara, Turčija.—Zavezniške oblasti so sinoči zaprle mejo med Sirijo in Turčijo. Turške oblasti izjavljajo, cla ne vedo vzroka in tudi ne vedo, kako dolgo bo meja zaprta. Sirija je pod oblastjo svobodne Francije, ki se bori s zavezniki. V soboto je dospel v Ankaro angleški admiral Cunningham, poveljnik bojnega brodovja v Sredozemlju. Posvetoval se je s predsednikom Turčije, Ismet Inonu.
-:—o-
Burgettstown, Pa. — Dne 3. junija je umrl Anton Hribar, star 61 let in doma s Krke pri Zatični na Dolenjskem. Zapušča ženo, sina in šest hčera.
LEP NAPREDEK POSOJILNICE
Nenavadno visoke plače v sedanjem vojnem prizadevanju se zelo poznajo v poslovanju slovenske hranilnice, The St. Clair Saving and Loan Company, kakor nam poroča, Paul J. Schnel-ler, tajnik posojilnice.
Od novega leta so se vloge v tem zavodu zvišale za približno $300,000.00. To je največje zvišanje vlog v dobi šestih mesecev odkar posojilnica obstoja. Vladni bondi in gotovina znašajo približno pol milijona dolarjev. Skupno premoženje pa presega dva milijona in dve sto tisoč do larjev.
Kljub temni da posojilnica nima toliko dohodkov kot jih je imela prejšnje čase, in to vsled tega ker je investirala velike
Jft'U* j
vsote v vojne bonde, ki nosijo majhne obresti, in ker ni več toliko posojil na zemljišča, in ker so obrestne mere manjše na zemljiških posojilih, in kljub temu, da se vsled vseh teh vzrokov viša gotovina na rokah, je vodstvo posojilnice vseeno nakazalo tri odstotne letne obresti na vse hranilne vloge, in to za prvo polovico leta 1943.
Poleg gornjega se je tudi delničarjem nakazalo dividende in sicer, en dolar na vsako delnico.
Z nakazanjem gornjih obresti in dividend pa se ni oškodovalo ne rezervnega sklada ne sklada nerazdeljenega dobička, ampak sta se oba sklada znatno zvišala, kakor boste razvideli iz finančnega poročila.

"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMKS DKBKVXO. Editor
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po posti, celo leto $7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poitl, pol leta $4-0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti Četrt leta $2.26 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.60,
četrt leta $2.00
_Powtinwma itevlllo 8c_
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. s. and Canada $3.60 for 0 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for > months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for I months
_ Single copies 3c__
Entered as second-class matter January 5th. ISOt. at tha Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March Id. 187»._
No. 141 Wed., June 16, 1943
Jugoslovani so pripravljeni
Iz svojih gorskih skrivališč v Jugoslaviji je general Draža Mihajlovič obvestil vlado v Londonu, da je pripravljenih 250,000 jugoslovanskih domoljubov, da udarijo na osišče, kadar pride signal, da so zavezniki udarili na kontinentalno Evropo. 250,000 domoljubov, to je že kar 25 divizij!
To je dokaj velika sila, ki bo zaveznikom prišla kot mana z neba. Kaj se pravi imeti zaveznika v deželi, katero se namerava okupirati, ve le tak, ki je orientiran v vojaških zadevah.
Mihajlovič je obvestil svojo vlado v Londonu in potom nje zavezniške poveljnike, da bo njegova armada v 24 urah zasedla vsa osiška letališča po Jugoslaviji in da bo imel v tem času tudi večino dežele v svoji oblasti. Tako bodo imeli Nemci, ki se bodo postavili ali skušali postaviti v bran kje v južni Srbiji, da branijo vrata v Evropo, sovražnika pred seboj in za seboj.
Mihajlovič pravi, da so njegovi ljudje oboroženi. Edino, česar potrebujejo so strojne puške in ročne granate. Te potrebujejo za račni spopad s sovražnikom. In to orožje bodo preskrbeli zavezniki Mihajlovičevi armadi, na to se lahko zanesemo. To bodo izvršili s pomočjo letal in padal. Vse je že dogovorjeno, kje naj to orožje zavezniki spustijo na tla, da bo prišlo Mihajlovičevi armadi in ne sovražnikom v roke.
Tako se vedno bolj oblikuje naše mnenje in pisanje, da bo Mihajlovičeva armada v doglednem času igrala veliko vlogo na Balkanu. Mi smo opetovano zapisali na tem mestu, da zaveznikom ne bo pomagano nič, ako bi našli pri okupaciji Jugoslavije grobove in požgane vasi. Kar bodo potrebovali bo drzna skupina gerilcev pod izkušenim vodstvom generala Mihajloviča, ki bo udaril na osišče, na osiške komunikacije in orožarne v trenutku, ko se bodo začele izkrcavati na evropskem obrežju zavezniške čete.
Ne bo potrebno, da bi se Mihajlovičeva vojska spoprijela z osiško armado. To bi bilo vzpričo velike osiške premoči blazno podvzetje. Kar bodo zavezniki potrebovali v Jugoslaviji bo nekoga, ki bo razdiral mostove, železniške proge, trgal telefonske žice in sploh disorganizing vse možne zveze osišču. In to obljublja izvršiti Mihajlovič na celi črti.
Zato smo pa mi vedno trdili, da morajo jugoslovanski domoljubi varčevati s svojimi silami, dokler pride zares čas, da udarijo. Zato smo pa mi vedno trdili, kako pogubni da so spori med odpornimi silami v Jugoslaviji, ko bi bilo treba skupnega in enega vodstva, ki bo pripravljalo teren za zaveznike, kadar pride okupacijska armada.
Nemci in Italijani so bili veseli tistih domačih sporov v Jugoslaviji. Kolikor več ji je padlo v tistem bratomornem pobijanju, toliko manj dela je imelo osišče. Tako so se izjavili italijanski in nemški poveljniki.
Ne samo, da so se Jugoslovani pobijali med seboj, ampak je imelo pri tem osišče še dober izgovor, da so požigali vasi in streljali talce, kadar je bil ubit kak osiški uradnik. Tako so se uničevali uporniki z dveh strani: med seboj in po osišču. Ako bi bilo šlo v tej smeri naprej, pa bi ne bilo ob času, ko bi prišla zavezniška armada, nikogar, ki bi ji pomagal.
Nam se je zdelo, da pišemo logično in stvarno, ko smo zatrjevali, da mora čakati odpor v Jugoslaviji v velikem obsegu toliko časa, da pride ugoden trenutek za udar. Ta trenutek se zdaj bliža in v par mesecih, morda v nekaj tednih se bo videlo, v koliko smo imeli prav in v koliko so imeli prav oni, ki so nas radi tega tako besno napadali, kot bi bila od našega pisanja odvisna usoda vse Evrope in ves uspeh zavezniške ai'made.
Mi smo pisali: počakajte, varčujte s svojimi silami, dokler bo prišel pravi trenutek! Takrat pa udarite, da se bo vse kadilo! Razni neodgovorni fanatiki, ki vidijo edino konec svojega nosu, so poslušali razne krive preroke, ki so hoteli videti v Jugoslaviji vse drobno prej, predno bi imelo to kaj hasni za skupno stvar. Pošiljali so razne brzojave preko morja in netili brezpomemben odpor, ki je bil pet krav za en groš. Tisti "generali" niso pomislili, da bi dali tudi zavezniki signal k odporu, če bi videli v tem kaj koristi.
Bomo videli, koliko bodo zdaj pomagali tisti, ki so ustanavljali po naših krajih sovjetske republike, zdaj, ko bo treba res udariti. Bomo videli, kje bodo zdaj tisti, ki so imeli tako korajžo in so iz gozdov napadali in morili naše kmetsko ljudstvo. In potem bomo videli tudi obračun, ki ga bo imelo naše ljudstvo s tistimi elementi, ki so imeli pripravljeno kroglo za vsakega, ki ni bil ž njimi, bodisi rojak, Nemec ali Italijan. Prišlo je tako daleč, da so se morali organizirati po vaseh naši lastni ljudje, da so se ubraniti "prijateljev," ki so jih hoteli "osvoboditi."
Naš narod je v teh časih strašno trpel! Na eni strani sovražnik, ki je šel zatem, da spravi s zemlje naše ljudstvo, z druge strani pa oni, ki so ga hoteli "rešiti." Eden kot drugi sta bila gro-bokopa slovenskega naroda. Narod tega ne bo pozabil, pozabili pa ne bomo tudi mi tukaj tistih "generalov." Ne bo jim odpuščeno, niti jim ne bo pozabljeno.
Narod slovenski je zdaj pred pragom svobode. In za to svobodo je tudi pripravljen doprinesti svoj delež. Prepričani smo, da| ga bo. Zavezniška armada se lahko zanese na to. Ko se bodo strnile čete ameriške okupacijske armade in čete pogumnih jugoslovanskih četnikov tam kje v naši lepi Jugoslaviji, takrat bo zasvetila zarja svobode za naš narod tam doma. Takrat bo začetek nove, demokratične Jugoslavije.
IZ URADA
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
3935 West 26th Street, Chicago, Illinois
Kristanov govor po radiu v Detroitu
Ko se je svetov predsednik Etbin Kristan mudil dne 30. maja v Detroitu, kjer je nastopil na javnem shodu, ki ga je prjredila podružnica štev. 1 SANS, kot glavni govornik, je imel po radiu sledeči govor:
"Kakor za druge narode tako se piše v sedanjih dneh tudi za Jugoslovane bodočnost s krvavimi črkami in zavedati se morajo, da je tista bodočnost v veliki meri odvisna od njih samih.
Osišče je doseglo več svojih zločinskih uspehov s propagandnimi intrigami kakor pa s strateško genijalnostjo in vojaško hrabrostjo. Brez nasprotij in nesporazumov ni nobene dežele na svetu in nacistična mašina jih vse pozna in izrablja. V Jugoslaviji je najprej povzdignila Paveliča na Hrvaškem in Nediča v Srbiji na kvizlinška mesta, potem pa je začela širiti svoje laži z namenom, da zaseje čim večje sovraštvo med posameznimi deli ter ustvari zmedo, iz katere bi za Jugoslovane ne bilo izhoda.
Če smo prepričani, da mora biti osišče popolnoma poraženo, ni dovolj, da izgubi bitke na bojiščih, ampak se mora tudi uspeh te propagande preprečiti. Nacizem trdi, da je Jugoslavija za vekomaj razbita; mi moramo dokazati, da so Slovenci, Hrvatje in Srbi na delu za novo Jugoslavijo; fašizem razdvaja, mi moramo spajati; osišče seje sovraštvo, mi moramo krepiti bratstvo.
Noben del Jugoslovanov ni sam zase dovolj močan, da bi se mogel uispešno razvijati v novi Evropi. Avtonomija je vsakemu posameznemu delu potrebna, da more neovirano razviti svojo kulturo. Toda gospodarski razvoj, brez katerega je kulturen napredek nemogoč, bo zahteval velike skupine in interesi vseh Jugoslovanov bodo najbolje zavarovani, če vstopijo kot organizirana sku pina v večje enote, ki bodo po zmagi Združenih narodov ne izogibne.
Stranke so bile pred vojno in bodo po njej. Kjer jih ni, je jasno, da ni demokracije. Toda sedaj je na kocki obstanek na roda. Vsem Jugoslovanom brez izjeme grozi popolno uničenje in zato je dolžnost vseh strank in skupin, da se združijo za rešitev in za poraz skupnega sovražnika.
Zedinjene države dajejo v tem oziru vsem svobodoljubnim narodom sijajen zgled. Tukaj imamo demokrate in republikance, delavsko stranko, soci-jaliste in še druge skupine. Vsaka vztraja na svojem programu in svojih načelih, toda v boju za ohranitev tega, kar si je narod priboril s krvjo in znojem, ni razlike med njimi. Brezpogojna kapitulacija sil teme je njih skupni cilj.
Mnogo napak je bilo storjenih v preteklosti. Zgodovina bo sodila o njih in mi se moramo učiti, da jih ne ponovimo. A sedaj ne smejo ovirati našega dela za osvoboditev, za katero teče kri naših bratov in sester.
Od novega sveta pričakujemo varnost za naše otroke in otrok otroke. Pokazati pa mu moramo, da smo zreli in vredni enake svobode, kakor jo želimo vsem narodom, ki se, zanjo borijo. Usoda nam je dala dom na Balkanu in tam moramo živeti — Slovenci in Srbi in Hrvatje pa ostali naši sosedje. Potemtakem si morajo urediti ta dom tako, da bodo vsi uživali enake pravice in postanejo sposobni za sodelovanje pri zgradbi novega sveta, iz katerega izgine strah pred večno negotovostjo.
Živela svoboda in enakopravnost v novi Jugoslaviji! Živela demokracija na vsem svetu! Živela domovina prostosti — Amerika!"
Značilna resolucija
Združena slovenska društva v New Yorku so dne 6. junija obhajala v Slovenskem narodnem domu v Brooklyn SLOVENSKI DAN ter ob tej priliki sprejela lepo in zelo značilno resolucijo, v kateri se najprej spomnijo naših slovenskih žrtev, padlih v tej vojni, in se poklonijo junaštvu našega majhnega naroda, hato pa pravijo:
"Današnje zborovanje izreka zaupnico SANiSu, oziroma iz-vrševalnemu odboru ter se zanaša, da bo vodil politično gibanje v prid našega naroda v domovini; ker narod sam ne more zdaj govoriti v zunanjem svetu v tem oziru, moramo govoriti zanj mi tukaj in smo si zato kot svobodni in enakopravni državljani Združenih držav izvolili Slovenski ameriški narodni svet, da v našem imenu zastopa naše želje z ozirom na borbo in pravice slovenskega naroda v stari domovini.
Naša želja je, da dobijo Slovenci v domovini nazaj svoje pravične narodne meje v Pri-morju, na Koroškem in v Prek-murju, kakor je to že naglaše-no v kongresnih resolucijah, sprejetih v Clevelandu 5. in 6. decembra lani. O vladi v bodoči Sloveniji sicer mi kot ameriški državljani ne moremo odločati, kakšno obliko naj dobi, a iskreno pa želimo, naj bodo imeli Slovenci pravico in svobodo, kakršno zagotavlja Atlantski čarter in po kateri si bodo mogli postaviti vlado, ki bo ustrezala željam najširših plasti naroda."
Nato se v,resolucij i zboroval-ci zavezujejo, da bodo podpirali SANS gmotno in moralno, dokler se bo ravnal po sklepih, ki so bili sprejeti na cleveland-skem kongresu, ter gledal na to, da bo naše gibanje, ki so ga za-počeli slovenski delavci v Ameriki, častno služilo svojemu namenu, stremečemu za tem, da pomagAmo Slovencem v stari domovini priboriti svobodo, kakršno sami uživamo v tej deželi.
Naše gibanje
V	dobi od 2. do 9. junija se je prijavila ena podružnica, in sicer štev. 57 SANS, L'Anse, Mich.
V	naših listih je opaziti, da se je naša podružnica ustanovila tudi v Libraryju, Pa., a se doslej še ni prijavila temu uradu.
V okolici Herminieja se tudi gibljejo naši ljudje in v kratkem je pričakovati, da si ustanovijo našo podružnico tudi tamkaj. In tam v Kaliforniji se sedaj že zopet snuje nova naša podružnica.
V	tednu od 2. do 9. junija so nam poslale svoje prispevke sledeče podružnice: Štev. 1 SANS, Detroit, Mich., $100.00; štev. 6 SANS, Ely, Minn., §92.95; štev. 9 SANS, Willock, Pa., $7.95; štev. 12 SANS, W. Aliquippa, Pa., $18.00; štev. 15 SANS, Springfield, 111., $8.10; štev. 22 SANS, Midway, Pa., $12.09; štev. 31 SANS, Pueblo,
olo., $12.40; štev. 32 SANS, Cleveland, O., . .6.00; štev. 33 SANS .Bridgeport, O., $50.00; štev. 44 SANS, Traunik, Mich., $100.00; štev. 57 SANS, L'Anse, Mich., $13.00.
V	istem tednu je poslalo dr. štev. 335 SNPJ, Aurora, 111., lep prispevek v znesku $42.00 in slovenski dramski klub "Zora" iz Puebla pa $5.00.
Ko so dne 6. junija Združena slovenska društva v New Yorku obhajala 'pod gostoljubno streho Slovenskega narodnega doma v Brookiynu, N. Y., SLO-
Z letalom nad Julijsko krajino
(Spisal l. 1933 Ivan Lavor)
III.
Motorji letala so zopet zabr-neli. Med poletom proti jugu doživljamo novo spremembo. Dasi vidimo v daljavi že gladino sinjega morja, se vendar sprašujemo, kako da je goriška okolica in kako da so griči zahodno od mesta — slovita Brda — tako rodovitni. Saj rodijo najslajše vino, kar ga pripravlja pridna slovenska roka. Kako da je cvetoča in rodovitna tuidi vsa Vipavska dolina?
Kako je dalje mogoče, da teče tu, ko smo vendar sredi Krasa, reka Vipava vsa po površini in ne ponikne?
Naš sopotnik je dober geolog in nam, pove, da so vloženi v Kras nekateri predeli, ki jih ne sestavlja apnenec, ampak peščenjak. Ta pa ni propusten in zato ostajajo vodotoki tu trajno na zemeljski površini in zemlja je rodovitna. Tako je tudi v dolini Notranske Reke, tako tudi ob Pivki pri Postojni, dokler pač ne dosežeta apnenca, ki ju pogoltne v že imenovanih jamah. Tudi v Istri, ki se ji vedno bolj približujemo, je širok pas takih peščenjakov med Tržaškim zalivom in reko Rašo, pa se ta svet zato imenuje "zelena Istra."
Onstran rodovitnega ozemlja postaja Kras proti jugu čimda-lje hujši. Saj je planota, ki se širi med Vipavsko dolino in morjem, Kras v ožjem pomenu besede. To je Komenski in Tržaški Kras, prava puščava, skoraj brez vode, vsa razgrizena po vr-
VENSKI DAN, se je nabralo $200.00 za SANS. To vsoto smo prejeli de 8. junija.
Shodi, seje, sestanki in prireditve Javni shod, ki ga je priredi la podružnica štev. 1 v Detroi tu, Mich., dne 30. maja popol dne, se je'kljub zbprnemu vre menu dobro obnesel. Udeležil so se ga tudi rojaki iz Kanade Glavni govornik je bil naš predsednik Etbin Kristan.
Podružnica štev. 2 SANS Chicago, 111., ima svojo prihod njo sejo dne 26. t. m. v prostorih na 1638 N. Halsted St. Začne se o pol osmih zvečer.
Pbdružnica štev. 33 SANS. Bridgeport. O., ima svojo prihodnjo sejo dne 6. julija ob treh popoldne v društveni dvorani na Boydsvillu, O.
Četrta seja našega izvrševal-nega odbora se je vršila dne 12. junija v Chicagu.
Prvi dan "bitke v mrtvaškem kotu"
Napisal Ivan Mali.
Washington, junija (ONA)— Na dan 24. oktobra 1942, se je na vse zgodaj zjutraj bataljon nekega polka pehote počasi in s težavo vlekel skozi blato, dež in temo na Guadalkanalu, navzgor in v hrib od obale, skozi opustošene nasade kokosov, mimo pokopališča marinov in čez letališče Henderson Field, zeleno z rujavimi lisami, kjer so ga zadele sovražnikove bombe ali granate.
Na robu džungle, ki obdaja letališče, ključ naših postojank na Salomonih, so sprejeli bataljon vodniki, da ga spremijo do pozicij, kjer je bilo treba podpreti sedmi oddelek marinov,-ki je bil že od 10. ure zjutraj v težkem boju s številčno nad-močnim sovražnikom, katerega napade je komaj zadrževal.
Komaj pet minut pozneje je prvi oddelek ameriške armade, ki je v tej vojni začel ofenzivne operacije proti sovražniku, že streljal skc,/.zi nočno temo' na bližajoče se vrste malih r.ume-nopoltih ljudi, ki so zasanjali, da bodo naši gospodarji.
Dva dneva in dve noči je ostal bataljon skoro neprestano v
(Dalje na 3 strani)
tačah in škrapljah. To so raz-jedene skale, ob katei'ih raste le tu pa tam grmovje ali kak šop trave — borna paša za maloštevilne ovce in koze.
Kakor čudež se nam vidi, ko zapazimo v tej brezupni pokrajini jezero, dolgo morda en kilometer, široko pol kilometra. To je presihajoče Doberdobsko jezero. Hranijo ga studenci na njegovem dnu. Kakor padajo robovi Trnovske planote in Hru-šice strmo k dolinam ob njunem vznožju, tako pada tudi Komen-sko-tržaška planota strmo k morju, železnice, ki spajajo Trst z notranjostjo, zlasti z Ljubljano in Gorico, dosežejo morje le po ovinkih, ker morajo premagati več sto metrov visoko strmino kraške planote.
Sedaj smo nad jadransko obalo. Na zahodu prehaja ravnina ob spodnji Soči z nizkimi, ob plimi deloma preplavljenimi otoki skoraj neopazno v morsko gladino. Zdi se nam, kakor da se dviga primorski Tržič s svojimi ladjedelnicami naravnost iz morja. Kakor lahna senca se proža ozki polotok, ki ga je naplavila Soča ob svojem izlivu, kakor rop proti morju.
Na nasprotni strani pa se izliva nedaleč od Tržiča v morje Timav s tremi rokavi, kratka kraška reka, ki je skupaj z nekaterimi studenci ob tržašk obali odtok Notranske Reke. Ta izginja, kakor smo že omenili, v podzemlje pri Divači. Takoj za izlivi Timava se svet dviga. Daleč čez morje in ravnino gleda Devinski grad in znjim se prične 150 km dolga slovenska obala, ki objema ves tržaški zaln in se konča ob izlivu Dragonje niže Pirana v Istri.
Kakor je tržaški Kras na planoti pust in imajo njegovi ljudje zaslužek le v borni živinoreji ali kot kamenarji in klesarji v kamnolomih med Sežano ir Nabrezino, tako je njegovo strmo pobočje zaradi peščenjakov, ki ga sestavljajo, rodovitno. Lepi vinogradi ga pokrivajo, južno sadje in južno drevje je tu doma. Prijazni kraji se vrstijo na robu planote in ob obali: Št Ivan, Nabrežina, Sv. Križ, Gr-lan, Prosek, Kontovel in kot zadnji v tej vrsti tržaški pred-kraj — Barkovlje. Z morske gladine, ki se izgublja v brez-brežno sinjino, pa nas pozdravljajo jadra naših ribičev, ostale tržaške okolice, z Opčin,
Iz Barkovelj, pa tudi iz vse iz Bazovice bolestnega spomina, iz šekdnja — "zajeda v Trst se kri in zemlja naša."
Trst sam leži sedaj pod nami. Veliko, lepo mesto se širi na deloma umetno v morje nasutem prostoru pod kraško pla-'noto. Prav dobro llazJočujemo stari del mesta z ozkimi ulicami pod slikovito trdnjavo in cerkvijo sv. Justa. Ob obali, na severu in na vzhodu, se širijo novi, bolj enakomerno zgrajeni in bolj zračni deli mesta.
Prostorna je tržaška luka in v zadnjih letih so jo še izpopolnili, zgradili nove pristaniške nasipe, skladišča in shrambe. Tudi so postavili ,nov svetilnik, ki je baje za znanim kipon»Svo-bode v New Yorku največji na svetu. Ob molih pristajajo velike ladje s črnimi stenami in belimi vrhnjimi zgradbami, med njimi tudi moderne velikanske na motorni pogon. Vmes plovejo jadrnice, švigajo motorni čolni in zdaj pa zdaj se dvigne kak hidroplan. A kljub vsemu temu v pristanišču ni več tistega življenja, ki je nekdaj dajalo Trstu značaj napredujočega, bogatega pomorskega mesta.
Poleg gospodarske krize, ki tlači ves svet, preživlja Trst še svojo posebno krizo. Od 12. stoletja dalje se je mesto borilo z Benetkami za trgovinsko- premoč na Jadranu. Da se reši, se je koncem, 14. stoletja podalo Avstriji in ta ga je sčasoma res •'
dvignila. Leta 1719 ga je f
glasila za prosto luko m
Trst
vse do svetovne vojne kras11" predoval. Vsa njegova zg°d° na kaže, da je bil njegov i»!. vselej v tesni -zvezi z naravnim zaledjem. To M _ je leta 1918 izgubil - Pr0" in trgovina je propadala $am strije — kovinske in teP . Polj; veleobrti, tvornice za lis. ; ranje rib, za izdelovanje ^ za čiščenje riža etc. — s°28, 'Ji v j ale. Medtem ko so se ^ ie, da v obnovljenem tekmovanj 1 bi gnile in se pomnožile v des« . j tih za sto tisoč ljudi, je/ istem času ostal Približ"°0 kar je bil, in ima še ^ 250,000 prebivalcev.
V Trstu moramo čakajo dni, ker je zapihala ostra Ne le letala, tudi ladje si jo iz pristanišča. Podnebij mere so v Julijski Kraji«1 jjjy y no prav ugodne. Sicer Gore in notranje kraške P ] srednje evropsko podne '
adel 1 va hh htei poi foter
ftiis
Pač
vendar segajo
morski VP^
tri
i
r«l'" kal 1.
. V...V.U*.	i"--------v jjj
boko notri v dolino Soče ^ v Vipavsko dolino. Ta"1 vinska trta, zgodnje ^ |l|0 ng sočivje. Ozemlje ab sp° S^ či, Trst in pretežni del ^ ^ ^ pa že v toplem sredoz^«. ^ podnebnem pasu, ki # ^ s^, po vročih poletjih .in ^ i&strn mah. Dežja je v vseh ^ ^ žele dovolj in če D1 nenca, bi bila Julijska v ; ^ pravi raj na zemlji. ^ ■ PoVs Neprijetnost pa s° j|i ;ie §e trovi, ki včasih zapi^aJ burja. To je padajoč* j ^ juj udarja s kraških Pla ^'2eleil
morju v neenakih, sil , -tri tied
51
lih sunkih. Odnaša
ie-»ljub
in zgodilo se je že, aa J ^ Vz
morje vagone ozkotir'"-' , n ^
ezpi

V Trstu ^

tn
'tudi v delih kvarnersf^J olka ne more uspevat'; -sproten je šilok ali s'1"^ p: komeren, vlažen vete • ja z juga in prinaša
Trst ima najmanj ^ no slovenskega prebil ^ vSe zume se, da Italijan'11 ^ čine skušajo prikr'' y dejstvo in varajo k ovij ah je dobila ogofk;

i
V v
K t
slovenska lista lf24 nljey glasov kot je bilo trl . x naštetih vseh Slove«® ^ $
ških, ženskih, šolski*1^', otrok vse doli do doJ .., (Dalje prihodi«
!!>i b!
ce, ki veže Trst s kraj' ^ ni istrski obali s Kop in Porečom
čestekrat burja tako ^ morajo po cestah n&Pe si ljudje ob njih P°"TV n
mov. Burja je kriva, ^ . ^
sredni okolici Trstaiuj6jo
nek
"»n vi
V..
Ha
a
Nir
1)6 Pri
Na;
časa,
i,
'z<
Ijifh
Kill'"
F t).
V bolnišnici sta 1^'L. >«u
Kolera
Suhač in Štefan ^ . sta imela isto bole^ ^ JUn
tisti hudi štihpan zem. Zdravnik
a" -j < »ris«'
dan k njima in jimf ju"*v
Dočim že Suhač P1 ^ , Ka.
f
Pr
pri
je	k
.dovolj"0 vnik
d" V
go. ---------
nju kričal in stoka'
se je, Koleraba za
ljal, ko ga je zdrav
nogi.	jfcfi
Po odhodu zdraL te:
Suhač: "Ti, Štefan,
zumem. Dočim JaZ K"
zvijam silnih 'boleč ^
zdravnik drgne tioS '
smeješ, kot bi ti del
veselje, ko ti mas^a
te noga nič ne boh - ^
"Seveda me b°U'
Jernej. Pa misli«. J ^
neumen, da si bom
bolno nogo?"	.
* fit1
*taj{
<01
a§
t,
u v a ta
" il^tar šti
Siki
rd
Tine Mihovič in iV. ^
se srečata.	J
sten?" vpraša
ša
Mihovi,
voi
"Brat mi je padel V
rioomn» / , > tu ,,
u«
vrne oni.
"Revež," priP' & se mi je res zdel pa sem ga zadnjič bu."
V
Sla Ugi
So

'<vi
V
Ive k; za
%
k K; C
Mi fj ^top
»a
tod
kt
aj
e Pr ^st
odov 0
govi ;al ' iroi®
11«
)je, |
in i
di^ str«:
m«
0
M v
udi
eter? ,tl» jI
t>s» Hi
od trt
"i
fto
Iv
sfef ,0

^mtredi se mi pridruži ^Ijak, ki je tudi potoval ls' Prebredel je skoro že Vr°PO, a zadnje tri mesece v Batumu. Le-ta mi za-da ne mem misliti na 1 bi dobil svoj potni list ' "Postrešček, ki ga vam se bo preoblekel ter ^ašim imenom vtihota-kako večjo gostilno. Tu j^terega okradel, ali celo 'Potem bo pa izginil." — 1°tem pa bodo iskali me-Sislim. "Lepa je ta, bo-'Pač bilo za mene, ko bi , ' v lepi kranjski domo-
,, M mi tudi pripoveduje a^ro zanimivo dogodbi-ezprimerni drznosti "ko-kakor imenujejo tu ro-el. 1882. je 20 roparjev 10 neko železnično posta-,Jvečkna,t so ušli roparji ... varno gorsko zavetje, # jih je zasledovalo i1"'!* Kozakov. Okrog Batuma 8trme gore izborna skri-razni sodrgi in le težko '»j kotijo ru ki in turški po-^andianes je nekoliko .povsem varno pa tu po-6 še vedno ni. 'u nadaljujemo svojo južne strani imamo še 2filene gore Malega Kav-Hied
tem ko se odpre na ' 'iubka nižina, ob katere Vzdigujejo z večnim Pokrite gore Velikega Vmes pa šumi Rijon, •roča reka, katero krasi-3 bregovi.
® ^koliko ur pridemo iz ,.. 111 vidimo v bližini in da-ll med katerimi so vr-ia in travniki. Največ IJeJo tu turščice, kater,? ^aja ter jo žanjejo sep-toeseca. Zrna hranijo prI)li v malih barakah. Ve-a> bolj slikovita in raz-trf|'°staja pokrajina, in ne l^tiravali, smemo to po-6 Prištevtai naj krasne j-
U
o
tvfr' vse res" V df"
Ha
'°staji Rijon ostane vlak CaSa, zakaj od tu vodi 'železnica v K utaj iz, vCvetlice'in krasne hčere daleč po svetu.
je oddaljen od glav-^ le 8 kilometrov. Ako v 2id.ajo železnico, ozirajo
, dr1 h}
KOJ
Poljak mi je celo zatrjeval, dj nekateri moški nosijo celo mO derce. Osobito se v tem odliku jejo Mingrelci, ki so pravi gizdalini. Pred vsem pa vsak gleda na krasno orožje, katero podedujejo otroci od svojih stari-šev. Vsi pa se obnašajo kaj uljudno.
Prav prijetno je potovati v taki družbi. Ruski vagoni (že-ležniški vozovi) daleko prekašajo naše v udobnosti. Za vsakega potnika je tudi v III. razredu določen mnogo večji prostor. Razen tega je največkrat v vakem vagonu ob strani po vsej dolžini mal prehod. V njem so tudi stranišča in umivalnice, na postajah pa so iz-borne gostilnice, kjer dobi vsak za zmerno ceno, česar si le poželi.
Semtertja prodajajo sadje ter druge stvari kar v vagonih; kako nam je teknil sladoled, katerega je nekdo prodajal v vagonih okoli poldne, saj je bila vročina precej huda. Prodajalci hodijo med vožnjo iz vagona v vagon, in ruske železnice se sploh na vse načine trudijo, da olajšajo potnikom daljno potovanje.
Ko se odpeljemo iz Rijona, imamo na desni strani reko Kvirilo in vlak drdra po Ad-žametski dolini, da lahko vedno občudujemo krasne obrežne pokrajine. Na desno kakor na levo se dvigajo velečastne gore, na katerih vidiš polno dreves,' grmovja in cvetlic. Celo ogromne skale, skozi katere se vije šumeča Kvirila, so pokrite s cvetlicami in cvetočimi plezav-kami, katerih dolge veje visijo v peneče valove.
Pred postajo Bjelgoro se vije železnica po ozki soteski. Hudourniki poškodujejo železnič-ni tir, da je tu večkrat ustavljen promet za več dni, da, za cele tedne. Pač posledica lahkomiselnega opustošenja goz-dpv, zakaj gore so tu prav gole kak(* • naš Kras.
Za pc.. ta j o Maliti se prične vzpenjati dak vedno višje, da konečno p .de do Sumarskega sedla, kjer je sedaj 3 1/4 kilometre dolg predor. Poprej je peljala železnica na vrh gore.
Pred predorom je visok ob-lisk v spomin obiska cesarja Aleksandra III. Ko pa pridemo
PRVI DAN "BITKE V MR-TVAŠKKEM KOTU"
(Nadaljevanje z 2 strani)
boju, ter je z malo podpore in brez oskrbe, hraneč se s svojimi železnimi racijami, odbil napad, rešil letališče in bitko.
Kar sledi, je kratek opis dogodkov in doživljajev 164. pehotnega polka, armade Zedi-n j enih držaji prej Nacionalna Garda v North Dakota, zdaj pa ena najboljših edinic divizije "America," prvi polk ameriške vojske, ki je srečal Japonce na bojišču, katero si je izbral sovražnik sam, ter jih tam tudi potolkel. Foster Hailey, dopisnik New York Timesa, je pred kratkim najbral vse potrebne podatke pri moštvu te edinice v eni pacifiških baz.
Prvi oddelek 164. pehote, ki se je zares spopadel z Japonci na Guadalkanalu, je bila prva četa stotnije G drugega bataljona, ki je bila poslana zgodaj ponoči na dan 23. oktobra, da ojači sedmi oddelek marinov v trenotku, ko se je začela tako-zvana "bitka v mrtvaškem kotu."
"V kolikor se spominjam," je dejal Staff Sergeant Arthur Chapman, 1521 Como Avenue,' Minneapolis, smo dobili ob 7 zvečer povelje, da se dvignemo in odidemo na pomoč marinom.'
"Stotnik McConnel (Veon M., Hazen, N. D.) je dejal samo, da so nastale tam neke sitnosti," je nadaljeval in se" suho zasmejal. "Toda, ko smo dospeli na cilj, smo naleteli na zares peklensko zmešnjavo. Še predno smo dospeli do marinov, smo bili prav v sredi japonskih postojank. Tolpa od 15 ali 16 mož nas je napadla, a ko smo se vrgli na tla, v blato, da se zaščitimo pred krogi j ami iz pušk, so nas napadli z bajoneti.
"Naš poveljnik je bil poročnik Ralph Kamman; skupaj z enim naših vojakov se je skril za neko dre,y.o in tam so ga Ja-ponci dobili v roke. Kaj se je prav za prav zgodilo, na vemo, ker je vojak, ki je bil z njim skupaj, znorel. Samo njegovo trufplo smo našli naslednjega dne. Naš vodnik, mlad vojak od marinov, ki je dejal, da ima komaj 16 let, je tudi padel v tistem kotu.
"Mi pa smo seveda šli naprej, toda morali smo na tisti
stezi vsakih par korakov stopati preko trupel padlih Japon cev. Razporedili smo se z marini v naših postojankah, izpol nili vrzeli v njihovih vrstah in začeli streljati. Šele pod zoro je boj toliko ponehal, da smo se malo ozrli naokoli in pogledali, kje smo.
"Da ne pozabim, še predno smo se prav namestili, so nas malo da ne postreljali naši lastni ljudje," se je spomnil sergeant. "Na potu v hrib smo nekako zamešali geslo. Geslo je bila beseda "rumen," toda proti koncu našega pota smo dobili vest, da je bilo zamenjano, ter da velja zdaj geslo "San anta-vian" ali nekaj sličnega; ko nas je straža pozvala, da povemo geslo, sem torej zakričal "San antavian."
"Kako," je /vprašal stražar marinov. "Slišal sem ga, ko je napel petelina na svoji puški. Začel sem ga zmerjati prav po amerikansko, v upanju, da bo tako spoznal, da smo Ameri-kanci in se malo premislil, predno začne straljati. Vprašal sem tudi vojaka, ki" je stal za menoj, da pove geslo, in ta me je spomnil na staro geslo, tako da sem marinu povedal, da je bilo geslo prej beseda 'rumen' in da je bilo zamenjano.
"Vraga," je odgovoril marin, "Japonci so te prevarili." Ko smo se pozneje razgovarja-li o tej stvari, smo bili vsi prepričani, da se nam je na potu na skrivaj pridružil Japonec, zmožen angleškega jezika, ter nam natvezil napačno geslo.
"Tebi so v oni noči izstrelili t
puško iz rok, kajne," je nagovoril polkovnik Ben J. North-ridge, poveljnik polka, visoko raščenega vojaka, ki je sedel na kocu, razprostrtem na tleh.
"Yes,, sir," je odgovoril.
"No, povej nam, kakšen občutek je to," mu je odgovoril polkovnik.
"Ko se mi je to pripetilo, sem upal, da sem malo ranjen in da bom mogel proč," je odvrnil vojak, po imenu korporal Amie Kjelland, iz Valley City, N. D. Njegovi tovariši so se mu smejali in ga nazivali "Sova."
"Tega pač ne misliš resno," je dejal polkovnik.
"Pa še kako," pravi Kjelland, "silno me je bilo strah."
Razložil je nato, da je bil dodeljen utrjeni postojanki, izko-Ipani v zemljo tik za bodečo ži-
čno oviro, ter da je bil prvi človek, katerega je ubil, japonski častnik, ki jih je hotel napasti kar sam in tudi skoraj prišel do njih predno so ga ustrelili.
"Bil je tako blizu, da mu je roka po smrti visela v našo ja mo," je dejal. "To je bil takrat šele drugi mrtvec, kar sem jih dotlej sploh videl; dolgo časa me je bilo strah, dotakniti se njegove roke."
"Najbolj nas je bilo groza njihovega tuljenja pred napadom na žično oviro," je zatrdil sergeant Chapman in se oziral po svojih tovariših za potrdilo.
Zielo slabe volje so bili onega jutra radi izgube svojega poročnika, a obenem so bili tako zaposleni, da niso imeli mnogo časa, da razmišljujejo 'o tem; ves čas so morali posvetiti japonskim strelcem in čiščenju terena od te zalege.
Najboljši strelec v vsej četi je bil po splošnem mnenju Louis Lockner iz Ely, Minn., ki je bil star lovec.
"Imel je tako ostre oči, da je videl Japonca, kjer ga nikdo drugi ne bi mogel odkriti," so pravili. "Nekomu izmed nas jih je pokazal trojico v nekem kraju, kjer ni bilo videti niti enega samega. Lockner je imel navado čakati toliko časa, da so se premaknili, in je šele takrat streljal. Dobil jih je šest predno je bil ubit."
"Kako pa se je to zgodilo?" sem vprašal.
"Še iste noči. Puška se mu je zataknila in on jo je ravno popravljal, ko ga je napadel japonski vojak in ga ustrelil. Akoravno zadet na smrt, je vendfar uspel razbiti Japoncu glavo s cevjo svoje puške. Japonec je še dihal, ko smo odvedli Louisa, toda njegova glava je bila popolnoma odprta, kjer ga je bil Lockner udaril."
"Po mojem mnenju je bil najbolj uspešen od nas vseh Rolland Dahl iz Valley City," je dejal sergeant Chapman, ki je bil gQyorni^.za gručo, ki se je bila zbrala v slamnati kolibi stotnika Forrest Simpsona." Prisodili so mu stotino Japoncev. Ko sem ga vprašal, kako to dela, mi je odgovoril, da gre prav kakor v filmu. Kakor hitro je zagledal postavo, ki se je približevala, je pomeril in ustrelil, oni pa se je prevrnil.
Ray Maika, korporal iz Cha-dron, Nebraska, je zabredel v
veliko nevarnost.
"Povej kako je bilo to, Ray," ga je pozval Chapman.
"To ni dolga povest," je odgovoril korporal Maika. "Našo četo so poslali, da zamaši luknjo v naši liniji. Dobili smo povelje, da vzamemo dotično postojanko in jo držimo. Prišli smo tja v redu, toda ravno, ko so Japonci začeli napadati, je marinom zmanjkalo municije. Slišali smo japonsko govorico in takoj nato so bili že na nas, od vseh strani. Bilo je ravno v trenotku, ko je napočil dan. Pripovedovali so nam, da Japonci odnehajo, kakor hitro pride luč, toda meni se je zdelo, da so takrat šele prav začeli."
Od devetih mož, ki so šli ven, sta le dva prišla zdrava nazaj. Dva sta bila ubita, štirje ranjeni, eden pa je znorel. Korporal Maika je bil ranjen v bok. Pravi, da je čutil, kako ga je krogla zadela, ko mu je šla skozi telo tik pod rebri; toda precej dolgo sploh ni čutil nobene bolečine. Komaj par tednov pozneje je bil že zopet nazaj v svojem polku.
Poročnik Grimsrad iz Detroit Lakes, Minn., pravi, da je imel v začetku velike težave z moštvom, ker se ni hotelo skrivati. Zelo neradi so se skrili v luknje.
Spominjam se mladiča, ki je vso prvo noč stal pokonci in enkrat ga je celo zračni pritisk od možnarjeve granate vrgel ob tla. Toda kmalu nato je zopet vstal in streljal naprej. Nikakor ni hotel v zaklonišče."
Po drugi noči jih je zamenjala stotnija "K" tretega batalo-na, ki je prevzela levo bočno pozicijo na bojišču; takrat šele so se vrnili k svojemu lastnemu bataljonu.
"Cesto je čuti, da marini neradi sodelujejo z redno vojsko," je dejal sergeant Chapman, ko se je naša gruča raz-stala. "Tisto noč pa, ko sem prvič zlezel v našo luknjo, sem se znašel tam z marinom, ki mi je dejal: "Danes vas imam pa zares rad ..."
-o-
ZADNJI ROKOVNJAČ
Humoreska. Spisal Janko Mlakar
^ fc^č najbolj na smoter
..... Ji cilj ali točko, brez! črez četrt ure iz predora ter
KI
i
ji"
La krajevni promet; za-■ > mnogokrat tudi zna-mesta ob strani in "j Veznico kar naravnost
j.lonu kakor tudi na dru-l°8tajah je bilo na kolo-i veliko raznega na-
^Taš vlak je bil namreč
nf
4
sjrf>! n'ker odideta v Tiflis in V &aku vsak dan le dva Kaj zanimivo je bilo s! *** ta narod v raznih no-vidimo krasne Min-
no
ir^ffc
j
Hi
tu
*
»1 k« iit11 'in
K" #
# [eH1
»i"1'1

' a tam se počasi spreha-^enit Imeritinec. Ima ^tan (vrhnjo suknjo), a Vi štirioglato, malo, z bo-
^ Ve2ilom pretkano čepico imenovano). Bar-^anov je zelo različna. e(ien obleče v zelenkast, rdečkast, tretji v rjav Slavo pa si pokriva ta z ^gi zopet z drugačebar-
V
(if
hv,
CJ0 kapo. Mogi si pokri-Vav° z modrim dolgim II ' katerega si zavežejo zadej, kakor n. pr. pri
nam zopet zasveti južno solnce zagledamo tako krasno gorsko pokrajino, da se njena krasota niti opisati ne da. Saj tu cvetijo cvetlice tako obilno in raznovrstno, kakor se le redko kje vidi. Oko se kar ne more nagle-dati teh krasot.
Od predora hitimo zopet navzdol in črez eno uro smo v dolini, kjer nas spremlja Kura, kraljica kavkaških rek.
Proti večeru dospemo v Gori, ki ima na hribu velikansko trdnjavo. Vlak drdra dalje skozi Doglaursko dolino, ki je še vedno lepa, toda že se približuje večer, a ne tako počasi kakor pri nas, ampak zelo hitro, kakor sploh v jugu. Komaj je za-tonilo solnce, že nastane noč.
Dalje in dalje hiti vlak in mi se približujemo vedno bolj staremu nekdanjemu glavnemu mestu Gruzije ali Georgije, j namreč Tiflisu.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke.
'ftavke fil
C
a> katerega sem že ome-
K
Tudi v našem vo-a lepa mešanica. Razen
Nekega kozaškega čast-^^ nekoliko drugih oseb v francoski noši, so bili /"^opniki raznih kavka-ifi^odov. Vmes so bili ne-*aj krasno oblečeni in
MAKE EVERY PAY DAY
BOND DAY
JOIN THE PAY-ROLL * SAVINAS PLAN *
liki rekli, da sme še enkrat priti, da ga bodo zopet slišali, ker zna tako lepo pripovedovati.
Vsaj tako je trdil Goba doma očetu. Zlobni jeziki so pa vkljub temu p »a vili, da je padel pri izkušnji. Naj bo že, kakor hoče, resnica je pa, da je potem še šest let študiral. Nameraval je ravno zopet k izkušnji, ko mu nenadoma umrje oče.
(Dalje prihodnjič)
-o-
Kupujmo obrambne obveznice
in znamke!
DELO DOBIJO
Horizontal in Vertical Boring Mill operatorji
Layout Man Machine Shop
Machine Assemblers
Inšpektor za Machine Shop, na velikem delu
Crane Operator
Radial Drill Operatorji
Barvarji
Structural Fitters
PLAČA OD URE
Ako ste zdaj v vojnem delu, morate dobiti dovoljenje, da ste na razpolago.
THE WELLMAN ENGINEERING CO.
7000 CENTRAL AVE.
(142)
Delo dobi
Šolsko dekle dobi delo čez poletje za ves dan, zvečer je prosta, razen par večerov. Stanovanje 4 sob in en otrok. Pokličite YE1-lowstone 8853.	(142)
Neopevani heroji v bojih so gotovo vojaške,mule. Malo ali nič je slišati o, njih, M opravljajo težka dela pri prenašanju tovorov in potrebnega vojnega, materiala za moštvo na fronti. Slika je bila posneta v Tuniziji. Ta žival je uporabna, tam, kjer odpove moder-no prevozno sredstvo. V mnogih slučajih uporablja jo mule tudi za prenašanje ranjencev z bojišča v zaledje, ker so zelo zanesljive posebno po nevarnih gorskih potih.
"Ako ne verjamete meni," drl se je mož, "vprašajte Brlo-garico ali pa doktorja Gobo; ta dva vam lahko potrdita, da govorim resnico."
Od tistega dne nas ni prišel profesor nikdar več podit, ako smo poslušali »"koncert" na dvorišču. Zato smo bili popolnoma prepričani, da mora biti nekaj resnice na Huzarjevi obdolžit-vi. Toda kako priti tej stvari do dna?
Iz Brlogarice nismo mogli ničesar spraviti, celo na dan njenega godu ne.
Tisto leto smo se obnesli še prav posebno. Poleg raznih stvari razbiti, jesti in popiti smo ji podarili v znak dijaške hvaležnosti lepe rožaste copate. Upali smo, da ji na ta način omehčamo srce, da nam razodene skrivnost Griže-rokovnjača.
Toda naše upanje nas je varalo. Brlogarica je pojedla medene štrukelj čke, popila vino, obula rožaste copate in dosledno molčala o rokovnjaških činih profesorja Griže. Treba se je bilo torej lotiti doktorja Gobe, ki je stanoval v mali podstrešni sobici.
Miha Goba je trgal hlače osem let z Grižo skupaj. Oba sta stanovala pri Brlogarici. Tudi na Dunaj sta šla skupaj. Jaka Griža se je pridno učil in je kmalu naredil potrebne izkušnje. Goba se je pa veliko bolj zanimal, kakšno kapljico točijo dunajski krčmarji, ka-
ŽENSKE
se sprejme ZA ČIŠČENJE Nočno delo. Vprašajte za Mr. Stocker od 8 zjutraj do 5 popoldne,
CARNEGIE MEDICAL BLDG.
10515 Carnegie Ave.
(143)
Delo v pisarni
Dekle, ki je graduirala iz višje šole, dobi delo v pisarni, uradniško delo in nekaj tipkanja. Predznanje ni potrebno. Zglasite se pri Consolidated Mortgage Co., 417 Cuyahoga Bldg., MAin 8682.	(142)
Iali oglasi
Soba se odda
Odda se opremljena šoba za moškega. Zglasite se na 1454 E. 221. St., Euclid, O. (141)
Podjetje naprodaj
Naprodaj je čistilno, likalno in krojaško podjetje, ki popravlja tudi kožuhaste izdelke. Obratuje že 14 let. Krasna prilika. Proda se radi slabep zdravja lastnika. Kogar zanima, naj piše na: Box 246, c/o American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. (142)
Koso kupim !
Kupim starokrajsko, dobro ohranjeno koso. Kdor jo ima, naj jo prinese ali naj pokliče Oblak Furniture, 6612 St. Clair Ave. HE 2978._(141)
Plačamo v gotovini
Plačamo najvišjo ceno za rabljene avte. Vse v gotovini, nič čekov. Pokličite EN 9712 od poldne naprej.
(June 14, 16, 18)
Stanovanje v najem
V najem se odda stanovanje 4 kor pa kaj predavajo profesor- j sob v Collinwoodu. Najemnina ji. Zato je pa šel delat prvo iz- $26 na mesec. Pokličite IVan-kušnjo šele črez štiri leta. I hoe 7540, ali zvečer KE-0288. Profesorji so mu pri tej pri-	(Jun. 16, 18)

Iz Carigrada v Tiflis
(Nadaljevanje potovanja "V Carigrad") Spisal Ljudevit Stiasny


vidijo nobene sence skritega veselja na njenem čistem čelu.
''In ti?" trpko prihaja z njegovih usten.
"Rekla sem, da se to ne spodobi."
Sedaj je vedel, da je bil ta poljub samo kapljica vode na razbeljeno železo. Blagor devici, ki je prestala skušnjo. — Vprašal je dalje:
"In tretjič Kako je prišel tretjič?"
"Takrat je zelo dolgo sedel v gostilni, prav nič mi ni bilo všeč," je deklica zamajala z ramami, "Toda mati so hoteli, da ostanem, dokler ne gre, in on ni hotel iti ter je govoril in govoril, naj je bilo zaljubljeno ali ne, toda mati so rekli, da mislijo, da me je vtepel v glavo. Rekla sem jim, da si vendar ni vtepel v glavo tako preprostega dekleta, na katerem nič ni, pa mi niso hoteli verjeti."
Albert se je roke v rokavcih skrite držeč ozrl na angelsko glavo in reče sam pri sebi, če? tudi ni nikdar pri deklicah iskal in opajzoval lepote: "PH Bogu, ni na njej nič! Roža je na vrtu, ki cvete, pa ne ve za to, blesti se v prekrasnih barvah, pa se ne zaveda." Spomnil se je na ono slavno devico, ki si je porezala lase in si je lica drgnila s pekočim poprom, pa se ni nič popačila, temveč je ožarjala večna lepota božje ljubezni in prelepe krstne nedolžnosti, ki je ni nikdar izgubila. Štefka, moja ljuba dekli-
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JERŠE
Za Očetovski dan
razveselite očeta s pripravnim in trajnin1 darilom
Pri nas si lahko izberete vseh vrst udobno pohiš^ udobne naslanjače, mehke modroce, odeje, letne i'1 Zl1 ske, radije, svetilke, stojala za kajenje, preproge, stenske slike itd.
Ne pozabite na očeta prihodnjo nedeljo 20. jllI11J ki je edini dan v letu posvečen očetom.
NAS A PRODAJALNA JE OB SREDAH VES ZAPRTA!
6612 St. Clair Avenue Telefon HE 2978
Požar v U. S. WALLPAPER TRGOVINI
7812 BROADWAY
Mi nadaljujemo s trgovino v naših glavnih prostorih
6000 EUCLID AVE
OBLAK MOVER
Za vašo spomladansko dekoracijo
' obiščite naš
Tapetniški razprodajni oddelek v gornjih prostorih
Čudovita izbira 45 vzorcev za manj polovično ceno
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
Poleg tega imamo več kot 650 najnovejših atraoSeben vzorcev v tapetu. Cene zelo zmerne. Mi nudimo P u> ^ popust na vseh vzorcih leta 1943. Povprašajte o te ^ ^
Imamo tudi popolno zalogo barv in varnišev. Y^aS^' polnoma jamčeno. Vprašajte za naš strokovnjas*1 o kakršnemkoli vašem probelmu barv .
Polna izbera linoleja in preprog iz linoleja v lepi*1 9x12 PREPROGE	QJ- Jg««^^
za samo...................ratni, jd. samo.....
VSE TO	^
je razstavljeno v naši izložbi, katero se smatra za .
in najpopolnejšo v državi Ohio. ^e n" Ponosni smo, da zadovoljujemo naše odjemalce 37 let z našimi cenami in kvaliteto našega blaga.
Prosto parkanje avtov zadaj za trgovino-Trgovina je odprta od 7:30 zjutraj do 7. zvec
U. S. WALLPAPER & PAINT CO*
6000 EUCLID AVE.
/.Q44
Za dogovor pokličite po telefonu HE 0
OBOI
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
POZOR GOSPODARJI Hiš!
Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do ' že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim • Plačate lahko prav na lahke obroke.
The Elaborated Roofing Co.
MElrose 0033	6115 LORAIN AVE. OA
Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOl-
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
UČITE SE ANGLEŠČINE
Iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE EI A DEE"
kateremu je znižana cena	G ft[)
in stane samo:	9
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland-^,
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Andrew Hočevar
ki ffa Je Bok poklical k sebi dne 16. junija. 1943.
Eno leto v hladnem grobu, soprog in oče že počiva. Večni Bop mu daj plačilo, storil vse najboljše si za nas. Naš spomin naj bo darilo, spavaj v grobu zdaj sladko.
Žalujoči ostali:
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
MARY HOČEVAR, soproga. SINOVI, HČERE, ZET JE VNUKI in BRAT.
Cleveland. O., 16. junija, 1943.
"Saj je dosti duhovnikov doli pri vas, ni treba, da bi moral biti ravno jaz. Kaj boš počela, kadar bom bival v Italiji? Pojdi domov, meni mrzi vse to!" je rekel strogi mož. Tedaj jo je obšel pogum, ki ga je imela ona bolna žena v evangeliju, ki se je dotaknila roba Jezusove obleke in je ozdravela; z nedolžno roko je segla v klavzuro ter je prijela za rožni venec svetega moža ter je vroče, iskreno prosila:
"Gospod Albert, za božjo voljo vas prosim, ne zavrzite me, uslišite me: Gospod Albert, sem li to od vas zaslužila? Gospod, spomnite se na takrat, ko sem k vam prišla, kljub temu, da me niste klicali, spomnite se na dar, ki sem ga vam takrat prinesla, in ne odrecite mi moje prošnje!"
"Tiho!" je rekel Albert in je položil prst na usta. Sveta, iskrena prisrčnost čudovitega deteta ga je genila. Res, najdragocenejši dar mu je prinesla v kužni brlog. Telo Gospodovo. Res ne zasluži, da jo kakor psa podi od sebe. Preskusil j a pa je dobra: tudi zlato se očiščuje v ognju; toda ni božje, pretrdo skušati, ni-li bil zopet pretrd z njo?
"Torej* pridi,' 'je kratko rekel, "ter mi kratko povej, kaj imaš na srcu."
Obrnil se je k gvardijanu:
"Prosim, častiti oče, nemudoma me pokličite, kadar bo čas oditi v Lambah."
"Se bo zgodilo," jet odvrnil gvardijan. "Brat Sergij, odpri malo govorilnico." Sedaj je Albert stopil iz klavzure, brat Sergij je stopil k malim vratom na desni ter jih je odprl, nato se je vrnil nazaj v klavzuro in vrata porte so se zaprla za njim in za gvardijanom.
"Torej pridi semkaj noter," je velel Albert, ki se je moral skloniti, ko je šel skozi nizka vrata. Z lahkim, tihim korar kom mu je sledila Štefana.
Stala sta v mali sobici, zamreženo okno je gledalo na samostansko dvorišče. Na eni steni je visel velik črn križ, na drugi pa podoba spečega moža, iz čigar strani je rastlo drevo z mnogimi glavami, mesto z listjem. Pri oknu je stala mizica s pisalnim orodjem in z dvema stoloma. Alber.t ni rekel Štefa-
-fni, naj sede, kajti noče, da bi [ pogovor predolgo trajal.
K oknu naslonjen, s prekri-
-	žanimi rokami in s skoraj pre-' zirljivim pogledom je vprašal: ) 'Torej kaj imaš?"
i Štefana je sklenila roke, ka-
1	kor bi morala pod pečatom za-
2	kramenta izpovedati sveto
-	skrivnost, in je svoje oči, ki so
-	bile vsled prelitih solz danes še
-	čistejše, večje in svetlejše, upr-
>	la v njegov suhi meniški obraz ter je rekla:
"Lepo prosim, to je namreč , tako . . . Prečastiti, vi me po-, znate in veste, da sem že izza
-	otroških let sklenila, živeti sa-
>	mo za Jezusa in za nikogar dru-, gega, tudi sem to Zveličarju : povedala, ko sem šla k prvemu t sv. obhajilu."
"Vse to vem," je kratko odvrnil menih in je nejevoljno s : kazalcem udarjal ob okno. Saj
-	vse to že davno ve, kaj neki ima i jo je pač mati zopet pregovar-. jala k možitvi, to je stara pe-. sem. Skoraj nejevoljen je, da . je prišel v govorilnico.
"Toda," nadaljuje dete, "se-. daj sem pa prišla v tako zaga-? to, da ne vem ne naprej, ne na-, za j. Zato sem vam prejšnji teden pisala, če smem priti."
To je bilo tiho, rahlo očita-. nje, s katerim je nehote zadela j patra Alberta. Hitro je rekel Albert:
"'Saj je pa tudi res, ne kaže . letati za človekom. Toda, kaj 5 je?" zasmehljivo je skremžil ustne. "Kje je tista zagata? Te je li mati zopet mučila z učite-i ljem Lindner jem in ti nisi ve-. dela, kako bi prišla iz zagate, ; ter si prihitela v Linp; to je res i prav uboga Štefka." , Lahno je zamajala Štefka z ! glavo, njegovo zasmehovanje jo je ranilo.
"Res, bila sem uboga Štefka, toda ni šlo in ne gre več za Lindnerja, gre za stotnika Hen-delna."
Na mah se Albert od okna ves obrne proti deklici:
"Kako?" je vprašal. "O tem se sanja tvoji materi, se ji li meša?"
"Ne," je rekla Štefka, "nič se ji ne sanja, prečastiti, žalibog je resnica, da je stotnik tako nor in da si je ravno mene vtepel v glavo."
"Res ' 'se je norčeval Albert. "Res, hoče li res veliki luteran poročiti katoliško tercijalko, in patricij, ki ima v lasti polovico mesta Štajer, jemlje za ženo kuhinjsko pomivalko, ki nima drugega, kakor zakrpano obleko in par raztrganih črevljev."
"Raztrgani niso," je odvrnila Štefana in je pogledala na popravljene črevlje. "Seveda, gospod pater, prav imate, tudi meni se je vse skupaj zdelo velika norost, tudi sem desetkrat povedala materi in patru Erte- < liju, da je vse skupaj prazen nič! Gospod Albert, ni mi bilo lahko, poslušati vedno isto: da je pokorščina boljša kakor daritev, dan ža dnem poslušati vse zglede vseh svetih zakonskih žena, pa da je zakon za- J krament, devištvo pa ne, da za- I niču jem zakrament, če se no- J čem možiti. O, gospod, vse to ( sem morala prenašati in nihče mi ni pomagal."
Visoko se je sklonila Albertova spokorna postava. Njen zvesti, tožeči glas je vzbudil v njegovem srcu ono uro, ko se je ^ s patrom Ertelijem prepiral za | deviško dušo Štefanino. Jeli I moral stari Ertelij na robu J groba mučiti nevesto Gospodo- J vo, ki je nosila božje Telo? O, I ti ubogo človeško meso, ki oma- j | huješ med Bogom in svetom, te i
\ li eelo v strogosti osiveli menih ;ne more zatajiti na robu gro-jba? Albertovo srce je kipelo same nejevolje nad redovnim bratom, ki je na robu groba dal hudičev svet ubogemu, zapuščenemu detetu, toda premagal se je ter je mirno in umerjeno rekel:	i $
"Praviš, da nisi nikogar imela? Li nisi imela Jezusa v Zakramentu? Kaj naj rečejo tisti, ki nimajo Zakramenta? — Saj sem tudi jaz večkrat govoril o svetih zakonskih ženah, pa te ni nič motilo. Vedno si imela dar spoznanja, ko sem te vodil jaz; zakaj te je zapustil ta dar, ko je na moje mesto stopil pater Ertelij ? Kar se pa tiče onega, da je zakon zakrament, devištvo pa ne"—še više je zra-stel apostol pred očmi Štefane, ki je tiho, skoraj brez sape poslušala,, svit nadnaravne luči mu je žarel okoli ostrižene glave.
"Tega ni rekel, ali pa si ga napačno umela; sveti očetje so na. tridentinskem cerkvenem zboru tako-le rekli: "Kdor trdi, da ima zakonski stan prednost pred deviškim in samskim stanom, in da ni bolje in svete-je, ostati deviški in samski, kakor stopiti v zakonski stan, naj bo izobčen."
Štefana je stala s sklenjenimi rokami pred njim kakor v
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih)
Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 4.23 Citizens Bldg/ 850 Euclid Ave.
Telefon: MAin 6016.
(Wed. — x)
cerkvi, kjer odmeva beseda božja. Kakor strela očisti megleno ozračje, tako so se vse bridkosti njene duše razblinile v nič pred plamenečo besedo tega božjega služabnika, in njeno srce je vse srečno pilo nove. moči za duhovni boj.
Z nad srcem prekrižanimi rokami, z žarečimi, vanj uprtimi očmi je poslušala nadaljnjih božjih besedi o devištvu; toda gospod Albert je obrnil drugam pogovor in je vprašal:
"Rekla si, da se materi ni sanjalo o stotniku Hendelnu. Kako pa veš, da res na tak način nate misli, zdi se mi, da si nekoliko preveč domišljuješ, misliš li, da zato, ker te je odnesel s sramotnega odra? To bi bil morda storil tudi kdo drugi, če bi se bil on obotavljal."
"Ne, ne zaradi tega, prečastiti," je rekla deklica. "Prišel je k nam na dom."
"Tako," je Albert naguban-čil temno čelo. "Kdaj in kolikokrat?"
"Okoli trikrat."	,
"Tako. Kdaj pa?"
Pomislila je: "Prvikrat mi je prinesel stvari od rablja," stresla se je, "takrat smo pa le malo govorili, drugič je prišel, preden ste prečastiti šli v Pa-savo ..." Mahoma je prekinila in je vprašala: "Kako je bilo v Pasavi, duhovni oče, kajne, so vas oprostili?"
"Da, oprostili so me, toda zame ne gre, tudi če bi me bili pustili v verigah, bi hvalil Boga. Kaj je na meni? Nič!—Toda, kaj vprašuješ po meni, bila sva pri drugem predmfetu. Kaj je imel fant drugič pri vas opraviti? Pod kakšno pretvezo se je prikradel v hišo?"
"Ni se prikradel, čisto pošteno je prišel. Prišel si je pomerit vezenino."
Oči svetega moža so bile v hipu polne globokega ognja, ki ji je svetil v obraz, in bi šel skozi meso in kri.
"Si mu jo pomerila?"
"In si je dovolil nedopustnih stvari? Štefana, govori resnico."
"Še nikdar se nisem lagala," je odgovorila z otroško odkritosrčnostjo, "poljubil me je." Še globlje so se mu svetile oči, tako bo Bog gledal dušo n]a sodnji dan. Toda v njenih očeh ne opazijo nikakega ognja, ne
Pridite k nam, ali pa telefonirajte vaša naroČil® K\
HEnderson 6944	Točna o^3' ;
U. S. WALLPAPER & PAINT CO- ■
6000 EUCLID AVE. 7812BROAD^A *