Št. 18.
Maribor, dne 30. aprila 1908.
Tečaj XLII
Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrijske dežele 6 I. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — last se dopoši']a do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — • Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. 2a inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne-
zaprte reklamacije so poštnine proste.
List ljudstvu v pouk in zabavo,
Kmetje govorijo.
Naših kmetov dosedanji liberalni in prvaški voditelji niso pustili do besede. Smeli so le poslušati in voliti. Kmečka stranka je korenito pomedla s to starinsko upravo v našem javnem življenju in na oder, kamor so prej smeli le gospodski izvoljenci, poklicala je vse naše kmečko ljudstvo. Odprl se nam je bogat dušievni zaklad, ki je sedaj tiho spaval v srcu našega ljudstva.
Sedaj po Veliki noči zborujejo pododbori, S. K. Ž. .po celem Spodnjem Štajerskem. Kmetje sami vodijo zborovanja, sami govorijo in sklepajo. Že zadnjič smo poročali o zborovanjih (v Celju, v Ljutomeru, St. Juriju ob Taboru, St. Ilju v Slov. gor., v Svetinjah in pri Sv. Barbari v Halozah. Danes priobčujemo poročilo o novih zborovanjih. I® vrsta shodov še vni gotova. Ko bodo vsi pododbori dozbo-rovall, bomo natanko priobčili vso( bogato tvarino teK veleimenitnih kmečkih posvetovanj. Toda že iz dosedanjih kratkih poročil se razvidi, kako sega zanimanje kmečkega ljudstva na vsa različna polja političnega življenja.
Sv. Peter pri Mariboru. Gospodarsko-politično zborovanje S. K. Z. pri Sv. Petru nižej Maribora je izvrstno izpadlo. Bil je pravi ljudski parlament, kar kaže, da so Sentpeterčani marsikateremu kraju daleč naprej. Shod je izvrstno vodil predsednik pododbora S. K. Z., kmet Franc Vračko. Razpravljalo se je, pred vsem o ustanovitvi podružnice ces. kr. kmetijske, družbe. Enoglasno se je sklenilo, naj se dela na ustanovitev podružnice in je! podpisalo pristopnico takoj 211 zborovalcev. Izvolil sa je tudi i pripravljalni odbor: O. g, Strakl Matej, kaplan vL Krajne, Franc ( Vračko in Železnik "Anton. Istotako so podpisali vsi zborovale! protest zoper uvažanje srbske živine, v Avstrijo in z velikim ogorčenjem so poslušali razpravo o velikih škodah, ki bi jo imelo kmečko in viničarsko ljudstvo od te avstrijsko-srb-ske pogodbe, posebno z ozirom na ceno in zdravje živine. Najzanimivejša točka pa je bila razprava o splošnem starostnem zavarovanju. G. dr. Verstovšek je podal temeljito in obširno zgodovino in koristi zavarovanja za delavce v tovarnah ter še posebej povdarjal, da se ravno poslanci Slovenskega kluba, v katerem so poslanci naše dične Slovenske km©5-ke zveze, najbolj poganjajo za sploSno starostno z» varovanje in da je ravnov élan Slovenskega kluba,
g. dr. Krek, predsednik odseka za starostno zavarovanje. Iz izvajanj so sprevideli tudi delavci in vi-ničarji, da je edina Slovenska kmečkat zveza tista stranka, ki se ozira na vse, stanove. Z navdušenjem sklenila se je rezolucija: „Zbrani člani S. K. Z. pri i Sv. Petru niže Maribora prosijo poslance S. K. Z., naj se pri razpravah pri starostnem zavarovanju v parlamentu potrudijo, da bi/ se v to zava-] rovanje sprejeli ne samo delavci v tovarnah, ampak tudi posestniki in delavci na deželi: hlajpci, dekle, mali obrtniki, vinioarji itd." Glasovali so za to gospodar ji-kmetje, kakor viničarji in delavci.. Govorilo se je tudi o prodaji mleka,v mesto Maribor. Razni govorniki so sef pritoževali,' da še okoličani sploh prodajajo mleko po stari meri, kar jim je v veliko škodo. Zato se je tudi glede tega sklenila enoglasno rezolucija, ki se glasi: „Cx kr. okrajno glavarstvo sa opozarja, da še mnogi vedno prodajajo in kupujejo mleko po hišah in 'na trgu po stari meri. Naj blagovoli torej slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru gledati na to, da se mlekc ne bo prodajalo in kupovalo več po stari meri, in kdor v tem oziru proti postavi ravna, naj se strogo kazmuj,e. Ob enem se naznanja, da se mestna mariborska policija na trgu na mero nič ne ozira." Poleg teh vprašanj i se je razpravljalo še o raznih drugih gospodarske in politične smeri se tičočih stvareh. Shod je trajal skoro tri ure!, pa pri vsem tem i še) nismo vsega obdelali, kar bi bilo za naš kraj potrebno. To pridte v kratkem na vrsto. Vršilo se, je vse mirno in stvarno, kar dela čast pristašem S. K. Z. Govorili so predsednik pododborai Franc Vračko, župnik Strakl, profeson dr. tVferstov&ek, kaplian Krajne, Gornik Alojz, Falicijan Janez, Železnik in še nekateri. „Bilo je • lepo in koristno. Skoda, da je že tako pozno." S temi besedami so odhajali zborovale!. Pristopilo je tudi več noviy članov, ki so se pokazali posebno darežljive, kakor župan J>. Thaler, Anton Železnik, Mihael Muršec in več drugih. ,Bog jim plati!
Jarenina. Zaupniki S. K. Z. i'» Jarenine in St. Jakoba, izbrani na zaupnem shodu v Jarenini dne 26. aprila, poživljajo svoje poslance, naj z vsemi močmi delajo na to, da se bodo v starostno zavarovanje uvrstili tudi mali posestniki in kmečki delavci. Nadalje se izjavljajo enoglasno proti temu, da bi se deželni volilni red tako preosnoval, da bi volili kmetje zase in delavci ea se« Mi bomo pristopili h kmetijski podružnici v St. Ilju. Poslanci
naj skrbe, da dobimo posebno .Kmetijsko družbo za slovenski Stajer. Po trtni uši uničenim vinogradnikom naj pomagata država in dežele tudi s tem, da bi se podarilo vsako leto več vtisoč cepljenih trt našim kmetom zastonj. Zavarovalnice kmetov proti ognju nam je nujno' treba. Ljudskošolska postava se naj spremeni. Mladoletni naj bi ne smeli brez dovoljenja zapuščati doma.
Vurberg pri Ptuju. Danes je imel tukaj pododbor S. K. Z. > sejo. Raztolmaeil se je pomen trgovskih pogodb v obče in posebno, še glede Srbije,; Radi kmetijske | podružnice se bo posvetovanje še nadaljevalo. Pri nas je hlapcev, viničarjev in drugih kmečkih delavcev veliko, gotovo polovico prebivalcev. Dobro bi bilo, da vsi skupaj volimo, kmetje in naši delavci, kakor smo tudi pri mizi vsi skupaj in enaki.
Staritrg pri Slovenjgradcu. Kmetje so govo< rili., V nedeljo dne 26. aprila , je bilo pri Petriču posvetovanje udov K. Z. Zbralo se je do 70 znaiča*-nih kmetov. G. mestni župnik Cižek je v poljudnih' besedah razložil, kake nevarnosti pretijo kmečkemu stanu vsled nameravane pogiodbe s Srbijo in kaj naj kmletje storijo, da se prepreči, ta usodni udarec za kmečki stan. Pridno naj nabirajo podpise, na katere se bodo mogli sklicavati kmečki poslanci, ko bodo branili»- koristi in pravice spodnještajerskega kmeta. Ker se dandanašnji v Avstriji gre za to, da se uvede zavarovanje za starost in onemoglost, izrekla se je tudi želja in zahteva, naj bi to zavaro-^ vanje' ne bilo omejeno na tovarniške delavce, ampak naj bi se tudi • raztegnilo na poljedelske delavce in male posestnike. Bilo je tudi prisotnih nekaj takih mož, ki so volili Ježovnika, pa se pridružujejo Kmečki zvezi, ker dobro vedo, da je ona neustrašena in nesebična braniteljica kmečkih 1 zahtev. Izrekla se je splošna želja, naj bi K. Z. v tem okraju.'. kmalu priredila kak javen shod.
Šmartiii na Paki. Zbralo se je črez 30 zaupnikov. Zborovanje je otvoril g. Pirtošek, predsednik pododbora S. K. Z. Tajnik, Fr. Klančnik, je navzočim prečital točke, ki so bile na dnevnem redu. Nova vinska postava se naj proti trgovcem strogo izvršuje. Naš hmlelj se naj prišteje k» Savinjskemu okraju. K. Z. naj poskrbi za odjemalce sadja, naj prireja' sadne razstave. Glede svfnjereje je treba postave zaradi plemenskih merjascev. Tukaj ni veliko kmečkih ■ delavcev. Sklene se tudi, v prosvetnem In socialnem oziru skrbeti za nje. Obsoja se volilna
Podlistek.
v
Zenitev Boštjanovega Jurčka.
Povest. Spisal R. Murka
Kdo ne pozna Boštjanovega Jurčka? Saj je vendar to v celi župniji in še daleč na okrog znana oseba.
V	vasi Brdo ima svoje domovje — borno bajto, edino kar je podedoval po svojih rajnih stariših. Dasi je <koča na pol podrta, ¡vendar jo ima rad nad vse. Streha je raztrgana, stetie kažejo svoja rebra in na enem voglu že tako Jvisi, da bi se,človek bal stopiti pod njo. Na sprednji strani bajte je i tudi malo okencle, skozi katero porine Jurček} komaj svojo glavo.
S kakšnim pohištvom je bajta od znotraj opremljena, se ne ve. Kajti Jurčak ni pustil nikogar vstopiti, in i še tisto malo okence j« popolnoma zadelal.
Da ,pa bodo prijazni čitatelji vedeli, kdo je bil Jurček, in kdo so bili njegovi stariši, moramo njegovo zgodovino razjasniti.
Stariši niegovi — Bog jim daj večni mir »-so bili ubogi. Oče mu je bil vaški pastir ter je imel bajto, katero mu je baje podaril neki vaščan, ■ toda s takšnega vzroka, se ne ve. Po leti je pasel, po zimi pa je pletel koše, delal lesene žlice, kuhalnice in drugo tako suho robo. Radi njegove šegavosti so ga povsodi radi imeli.
V	mladih letih se je seznanil z neko žemsko osebo, ki je hodila v vas na dela Bila je najdenka in ui vedela za pravo svoje ime. Rekli so ji le Tu-
netova Agata, ker so jo našli na dan sv. Agate in je stanovala pri Tonetu. Bila je srednje rasti, rie prelepa, ne pregrda, nekoliko šepasta,, zato pa zelo prijazna in brbljava.
Kmalu je bila poroka. Živela sta vedno prav zadovoljno. Toda kmalu po porodu sina Jurčka je žena zbolela in umrla. Mož je nekoliko časa tugoval in jadikoval za svojo zakonsko polovico, ali za ta „staro", kakor ji je rekel, a isčasoma jo je vendar pozabil. Saj je imel sina, ki ji je bil zelo podoben. Jemal ga jb po leti seboj »a pašo, po zimi pa mu je pravil različne pravljice in pripovedke, ko ¡e pletel košare. Toda ni dolgo užival tega veselja. Ko je bil neki jesenski dan na paši in je zelo deževalo, se je hudo prehladil. Moral je leči v posteljo. Vedno mu je bilo huje in okoli božiča je izdahnil svojo dušo.
Milo je jokal Jurček, ki je bil tedaj star 8 let, ker,mu je umrl oče, katerega je zelo ljubil. Sirote /se je usmilil bogati vaščan Boštjan ter vzel malega Jurčka k sebi. Tukaj je potem odrastel. Pasel je živino očeta Boštjana, stikal za ptičjimi gnezdi in za vevericami. Tako mu je hitro potekel čas deške dobe.
Ko je bil star dvajset let, moral je iti k naboru. Vedno se je veselil, da bode vojak. Toda zelo se je prevaral. Tisti gospodje so rekli, da,je zanič in da ga nočejo. Bil je pa tudi nekoliko šepast, ena rama nekoliko nižja od druge, poleg tega še> mnogo drugih hib, katerih pa nočemo omenjati. Jurček pa, ki je bil sam narse zelo ponosen, ni tega uvidel ter je mislil, da je eden najmočnejših in najlepših fantov v celi vasi. To pa posebno zato, ker se Se ni z nobenim poskusil in ker ga je tu pa tam podražila katera vaška deklica, rekoč: Jurček, kako si ti
lepijant! On ji je pa zato nabral najlepših jagoH ali borovnic, ali ji kako drugače poplačal te lep© besede. Zato si je pa mislil po naboru: Dobro, de mje letos nočejo, me bodo pa drugo leto rabili. — Toda Jurčkia niso niti drugo, in niti tretje leto rabili.
No, doma pa tudi ni hotel ostati ter živeti kakor božji volek. Hotel je iti po svetu' ter videti, kako je v drugih deželah. Zato se je napotil v jeseni z drugimi vaškimi fanti v rudokope na Nemško. Denar pa, ki ga je potreboval za vožnjo, si je sam prislužil, nekoliko so mu pa posodili oče Boštjan* Omeniti pa moramo, da je bil Jurček zelo varfcen. Popivat! ni bil vajen, le pri naboru se ga je prav pošteno nasrkal.
No, na Nemškem je dobil kmalu delo. Ostal je tam okolu pet let ter si prihranil lep kupiček. Med tem ni nič pisal domov. Pa saj tudi ni znal, drugim pa ni hotel dati pisati.
Konečno je le prišel domov. Da bi ga pa vaške dekline rajši videle in da bi ljudje nei rekli, glej, pet let je trpel in delal, pa hodi raztrgan kakor berač, si je kupil novo, lepo, zelenkasto obleko in veliko srebrno verižico (?uro je pa baje pozabil) ter je primahal ravno na dan sv. [Jurija v domaČ kraj. Tukaj so se mu eelo čudili, ker je prišel tako bogato oblečen.
Naselil se je v rojstni koči, katero so za ta Čas podgane in miši v najem vzele ter prevzel službo vaškega pastirja. Mislil je pač, da je ta stan najboljši. Po zimi je pa hodil k sosedom pomagat koruzo ali fižole luščit. Tedaj jim je pripovedoval, kako je na Nemškem. Ce je pa vča$ malo lagal, se mu ne sme zameriti, saj še dostikrat učeni ljudje lažejc.
reforma, kakor jo nameravajo liberalci in social- , demokrati za' deželni zbor. Protestira se proti od- , prtju mej za tujo živino.
Ha](lin. Na belo nedeljo je, bil sbod zaupnikov S. K. Z. Govorilo se je / o kmetijski podružnici. Razpravljalo se je, kaj. se tukaj kupuje in kaj prodaje. Podpisali smo peticijo proti uvažanju srbske živine.
Kozje. Dne 26. aprila je bit zaupni sliod S. , K. Z., ki je bil prav obilno ini sijajno obiskan. Skoraj vse občine celega kozjanskega okraja so bile zastopane z večimi katoiiško-narodnfimi možmi. Se mnogo več bi jib bilo, pa slabo vreme in daljni pot jih je zadržaval. G. deželni poslanec -dr., Jankovič je v poljudnih besedah razjasnil pomen 'S. K. Z. Na dnevnem redu je bilo več važnih točk; ki so se ▼se odobrile. Sklenilo se je, v kratkem sklicati shode na Planini, Imenem in St. Petru pod Sv. gor. Glavni shod bo vsako četrtleto sv Kozjem. Vsi zaupni . možje so protestirali, da bi se odprla srbska meja in se vsi podpisali na predlog za državni zbor. Vsa čast in slava vsem zavednim možem!
Globoko. Na zaupnem shddu pododbora S. K. Z. za Globoko, Bojsno in Pišece razmotrivale so se dne 26. aprila strogo narodno-gospodarstvene reči. Na različna vprašanja v tej ■ zadevi odgovarjal je državni poslanec g. dr. Benkovič jasna in , točno. Ob enem se je vposlala na visoko poslansko zbornico peticija, naj odreče svoj pritrdilni glas pogodbi s Srbijo, dokler se iz nje ne, odstrani točka glede uvoza živine in svinj. Enoglasno se je sprejela rezolucija, s katero izražajo zborovalci svojo nevoljo napram vladi pri1 strankarskem nastavljanju političnih uradnikov,: kakor se je to zgodilo v Konjicah, v Šoštanju in drugpd. Slovenci zahtevamo slovenske uradnike. Zborovalci izrekaj« dr. Benkoviču, Kakor tudi vsem poslancem. Slovenskega kluba svoje popolno zaupanje in najtoplejo»zahvalo za njih delovanje v korist kmečkega stanu, obsdjajo pa nepošteno politiko liberalnih poslancev, zlasti dr. Ploja.
Sv. Miklavž nad Laškim. Pri nas se je vršil dne 26. aprila shod K. Z. za laški okraj ' in se je podpisala peticija proti odprtju srbske meje.
Ormož. Tukaj se je vršil na belo nedeljo shod zaupnikov S. K. Z., na katerem se je», razgovarjalo o vseh za kmeta • perečih vprašanjih.
Cirkovce pri Pragarskem. Naši zaupniki kmečke stranke so vložili proti odprtju srbskih mej ugovor na državno zbornico.
St. Jurij ob juž. žel. Mnogoštevilni pristaši kmečkd stranke so na visoko poslansko zbornico poslali' protest proti odprtju mej za srbsko živino.
St. Anton v Slov. gor. .Vi nedeljo dne 26. aprila se je vršil shod zaupnikov Kmečke' zveze in so navzoči odločno protestirali zoper namero vlade, katera hoče skleniti s Srbijo'kmetu škodljivo trgovinsko pogodbo. Zaupniki so se pogovarjali tudi o raznih drugih, kmeta zadevajočih vprašanjih. Vsi so bHi ^ene misli tudi v tem, da s starostnim zavarovanjem, kakor ga misli vlada predložiti zbornioi, Kmetu ne bo mnogo pomagano. Naj bi torej gg. poslanci stvar vsestransko in temeljito presodili. Kmet i je zlasti ogorčen nad tem, da bi moral k zavaroval- i aini poslov in delavcev priplacevati.
j
i
------ ,
Politični ogled.
—	Cesarski jubilej. Našemu cesarju pride za 601etnico čestitat mnogo tujih, vladarjev. Doioči-li so že natančen spored , za obisk nemškega cesarja in nemških vladarjev na Dunaju. Nemški cesar, in cesarica se pripeljeta na Dunaj v četrtek, 7,. majnika, ob 10. uri dopoldne z dvornim vlakom na postajo Penzing, kjer »ju sprejme , naš cesar, nadvojvode in oblasti. Opoldne se vrši čestitanje v Schonbrunnu, ob pol 1. uri obed, popoldne slede obiski, ,po 7. uri pa ..se poklonijo vladarjem pevci; nato odpotujeta, nemški cesar in cesarica., Nemški vladarji pridejo na Dunaj 6. majnika. Z nemškim cesarjem in cesarico prideta na , Dunaj tudi princ Avgust Viljem in princjesinja Viktorija Lujiza,, ki še nista bila na Dunaju. Naš ciesar odpotuje letos prej kakor lani v Išl. Dne 21. t. m. so poslavili vladarjev jubilej učitelji gluhonemnic na Dunaju s shodom. Zborovalci so poslali vladarju udanostno brzojavko.
—	Načrt za štajersko deželnozborsko volilno preosnovo izdeluje, kakor se poroča, deželni odbornik dr. Link. Industrielni ¿tovarniški) kraji se bodo najbrž iz;volilne skupine občin izločili. V peti volilni skupini bodo volili le tisti, ki nimajo volilne pravice v ostalih. Okraji za peto volilno skupino se bodo razdelili , po vzorcu državnozborskega molilnega reda, tako da bodo volili mesta in trgi, industrielni kraji in kmečko občine v posebnih ivolilnils okrajih skupaj. Deželni zbor se snide v svrho posvetovanja o volilni preosnovi najbrž še le septembra. Nove volitve bodo pozno v jeseni. Socialdemokrati se že zdaj marljivo pripravljajo..
—	Povišanje častniških plač. Zunanji in vojni minister !sta izjavila, da odstopita, ako se vprašanje glede povišanja častniških plač ne reši tako, kakor želita. V kronskem svetu, ki se danes ¡vrši, se še ne odloči vprašanje, pač pa sredi majnika, in sicer po obisku nemških vladarjev,
—	Jezikovni škandal! Pri okrajnem sodišču v Celovcu se je vršila 21. t. m. obravnava, pri kateri sta zastopala dve slovenski stranki dva slovenska odvetnika. Zastopnika izjavita takoj v začetku obravnave, da se bodeta posluževala v svojem govoru le slovenščine, ker je tožba slovenska in ker je materni jezik obedveh strank slovenski. |Sodnik sklene nato, da se ima obravnavati nemfeko in- da morata tudi zastopnika govoriti nemško. Ker izjavita obadva zastopnika, da bodeta vkljub temu govorila samo sloviensko in tudi predloge stavila samo slovensko, razglasi sodni sklep, s katerim naznanja, da odtegne obedvema zastopnikoma besedo. Obenem razglasi sklep, da se i prestavi razprava na nedoločen poznejši dan, da povabi osebno obedvte stranki k razpravi, ,ter bo ž njima sam; 'brew zastopnikov razpravljal. Kaj takega še ni doživola .Avstrija. Ko bi, se zgodilo to na Češkem, bi nastala rabuka, 'da bi se država tresla.
Mata p-cJSfičfia oznanil«.
Dne 24. aprila): Cesar se odpelje koncem junija v Prago, kjer ostane dva dni in si ogleda jubilejno razstavo. — Češki ¡poslanee Herold je nevarno zbolel. — Iz Zadra se poroča, da dalmatinski deželni zbor ne bo sklican, marveč razpuščen, in da se razpišejo nove; volitve. — Z merodajnega mesta se izjavlja, da upravitelj Bosne baron Bu-rian ne odstopi, ker se zdaj še ne želi izpremembe v skupnem finančnem ministrstvu. — • Naselniška
komisija v Berolinu je izdelala načrt, kak»;' bi sedalo že letos t razlastiti poljsko veleposlestvo. — V, Rimu se je otvoril včeraj prvi italijanski aenski shod. — Bivši angleški ministrski predsednik jCarnp-bell Bannermann je umrl predvčerajšnjim. — V Indiji, se je uprl rod Mohmand. ! Na mejo je odšlo 1200 angleških vojakov. — V Koreji so hoteli zarotniki vreči iz tira vlak, katerem se je vozil' japonski cesarski namestnik Ito.. Napad pa se ni posrečil.
D n e 25. aprila: Dne 30. t. m. se vrši važen ministrski svet, v katerem se bo odločilo, ako bosta meseca maja sklicani delegaciji. — Casar je potrdil postavo za ustavni odsek, v katerem se izdela novi deželni volilni red za Kranjsko. — Bivši portugalski diktator Franko je obdolžen poueverjenja državnega denarja in se je izdalo povelje, da ga zapro.
Dne 26. aprila: Dunajski župan dr. Lu-eger izda povodom poklonitve' nemških zveznih knezov oklic na dunajsko prebivalstvo, jiaj dostojno sprejme goste, okrasi hiše in razvesi zastave. — Bolezen češkega državnega poslanca dr. Hterolda se je tako poslabšala, da se je bati najhujšega. — Kakor poroča berolinski „Lokal-Anzeiger" iz Varšave, je zaprla policija v Lublinu 200 revolucijonarjev, večinoma delavcev. — Poljski členi dume (ruske poslanske zbornice) in državnega sveta so sklenili položiti mandate in časti, ker so se prepričali, da se zastonj borijo za izvedbo preosnove t ruski PoljskL
Dne -27. aprila: Praški mestni svet je sklenili, da predlaga občinskemu sveto, naj sa ob cesarjevemu jubileju ustanovi otroška bolnišniea. hiralnica in oskrbovalnica invalidov in moderna obrtna šola. — Danes sklepa ministrski svet o imenovanju gališkega namestnika. Imenovan bo najbrž dr, Bobrainski. — Socialnodemokratska stranka je priredila včeraj po vseh večjih šlezijskih krajih demonstracijsko shode' za preosnovo šlezijskega deželnega zbora. — Na cesarjevo željo bodo, kakor se poroča, sklicane delegacije meseca junija v Buda-pešto.
Dne 28. aprila. Gališko namestniško vprašanje je rešeno. Namestnik poslane Bobrzinski. ki je kandidat krone. — V prihodnjem zasedanju avstrijske delegacije se bo temeljito razpravljalo o bosanskih dogodkih. Skupni finančni minister Burian in vojni minister Schönaich bota morala odgovoriti na interpelacijo, če je vojni upravi znano, da se dela v Bosni na revolucijo.
Dne 28. aprila: Oesar je potrdil načrt koroškega deželnega zbora $lede delitve skupnih zemljišč, istotako načrt glede varstva poljedelstvu koristnih ptic?. — Na turško-parzijski meji so vzbruk-nili nemiri,
novice.
*	Mesto šolskega vodje j® razpisano na' jed-norazredni ljudski šoli pri Sv. Primožu na Pohorju* Sposoben mpra biti, v da poučuje tudi vero nauk. Prošnje do 15. maja t. 1.
*	Ih deželne službe. Upravitelj celjske splošne bolnice g. Smartsohan je v isti lastnosti prestav-
i Ijen v Rottenmann. Na njegovo mesto, prid« bivši | upravitelj deželne hiralnice v Vojniku, g. Temmerl.
*	Iz šole. Nastavljeni so: Kot učitelj in šol-! ski vodja v Žusmu Maks, Sribar, niadučitelj iz Kranj-! skega, v Polzeli stalni učitelj od Sv. Janeza na
Toda kmalu je spoznal, da ni nič s samskim življenjem. Zatorej si sklene na vsak način poiskati družico, naj velja kar hoče. Saj so bili še njegov oče oženjeni, ki vendar niso nič imeli, pa bi ori, ki ima vendar nekaj pod palcem, ostal na večno Ženin. Mislil je, katera 'bi bila najboljša. Bil Je pa pri tem poslu zelo izbirčen in ni hotel vsake. Vse, katere je poznal, je po vrsti pretehtal. Ta se mu je zdela preošabna, ta pregrda, ona preuboga, a zopet ona je imela druge napake.
KoneČno je sklenil, da bode Babnikova Jera najboljša. Bila je hči manjšega kmeta, in tako nekako srednje lepote. Ž njim;je bila najbolj prijazna izmed vseh vaških deklet.
Dolgo je čakal prilike, da bi govoril z njo odločilno besedo. Oče, si je mislil, mi jo tako rad da. Po' cele noči ni mogel spati, ker je vedno, mislil na Jero. Že zdaj je koval naklepe, kako bodeta živela, koliko svinj bodeta redila itcL 9e po dnevi, k ko je pasel, se je popolnoma zamislil, tako da je njemu v varstvu izročena živina vhajala vedno v škodo. Ce «o ga oče Boštjan, katerega je JurOek najbolj fspoštoval, kaj vprašali, jim je le na kratko odgovarjal. Nestrpno je čakal prilike, da bi mogel govoriti m Jero odločilno besedo.
KoneČno je vendar prišla.
Bilo je kmalu po prazniku sv. Petra in Pavla. Jorček ta dan ni pasel, ampak bil je pri Boštjano-vih ter jim pomagal pri delu. Ravno je šel s košem po deteljo. ¡Zraven Boštjanove detelje je plela J«ra korenje. Ko je prišel mimo nje, jo je prijazno pozdravil. Na to sta govorila to in ono In kmalu sta bila pri stvari J ur čok ji pove tako po ovinkih, da bi se rad oženil in da mu ona izmed vseh najbolj ugaja in da bi njo najraje vzeL
Ona ji» bila tiho in ni vedela, kaj bi Odgovo-
rila. Nazadnje mu reče, naj nekoliko potrpi, da si mora vse premisliti, in naj vpraša očeta.
Jnrček je pa mislil, da , je sedaj 2e njegova. Stopi vesel bližje ter ji na dolgo in široko pravi, da (je najbolje, če njega vzame. Pravi ji, koliko ima denarja, kako bo priden ter dobro gospodaril in 2 njo vedno lepo ravnal.
No, Jera, ki bi bila vsakega rada vzela, je bila kmalu pri volji. Razgovarjala sta se tako do pozne noči!
JurSek je popolnoma pozabil, po kaj je prav za prav prišel. Sel o sedaj se ja spomnil. Hitro j» nakosil detelje ter Šel domov. Jeri pa je Se obljubil, da pride drevi k njej, da se bodeta do gotovega zmenila.
K]o je prinesel deteljo domov, je bil popolnoma zmešan. Namesto volom jo je pa dal svinjam. Mati Boštjanka so mu rekli, naj sedal trave nakosi. I» Jurček gre, da bi koso nabrusil, toda — jojl Ure-zal se je bil tako v roko, da mu ja kri kar curkoma tekla. Sploh ni bil tisti večen sa nobeno rabo več.
Po večerji j* hitro šel k Jeri. PrS3edŠi pod njeno okno, jo za6ne klicati, I kar je mogel najljubezni-▼eje. Toda nihče se ce oglasi- Mislil si je, da tako trdo spi. Zato jo kliče še vedno ter trka na njeno okno, a še vedno nič glasu. Začel se mu je vzbu-i jati sum, da ga je le varala. Toda hitro si je izbil j to misel. Zopet se vzpne na okno, da pokliče svojo j Jero.
Toda v tem trenutku prileti poln škaf vode j nanj, da je kakor osa vesten padel na tla. Bil je j do kože moker in „ zdelo se mo je, da sliši nekje škodoželjno smejanje. Pobere se ter gre proti svoji bajti. Me!d potjo je prisegel, da rte pogled» več te oiSabnioe. j» prišel v bajto, s« j« vloge! kar ob-
lečen na posteljo ter zadremal. Da se ta *lor.iOČlek razjasni, mora se poseči nekoliko nazaj.
Po Jurčeitovem odhodu pride po polju Topol-tov Valentin, ki je že od nekdaj mislil na Jero. Sedaj se msu nudi najlepša prilika, da se pogovori z Jero. V pogovoru mu je razodela Jera, da jo je ravnokar zasnubil Boštjanov Jurče. Valentin ji Ea-one prigovarjati ter ji našteva Jurčetove slabosti.,
Ker je bil Valentin nekoliko boljše postave in v celi vasi spoštovan mladenič, ni bilo treba dosti 8a si pridobi Jero.1 Dogovorila sta so tudi, da bo8® polil Jurčeta, ko bo prišel klicat. To je tudi zvest« spoIniL
Ko se je drugo jutro Jurček prebudil, teo je Čutil zelo slabega. Nekoliko je vstal, tčda kmaiu je moral nazaj v posteljo. Dobil je hudo vročinsko bolezen in le čnez dolgo časa je okreval.
Zdaj jd bil čisto drugačen. Vaških deklet ni pogledal več, posebno pa Jere ne. Za vaškega pastirja ni . hotel več biti, ampak stopil je ,v „pottaT in prepustil to službo drugemu. Med boleznijo so je zelo postaral. Dasi je imel komaj 40 let, bi Človek mislil, da jih ima nad 50. Sedaj nabira razna rastline in cvetlice, iz katerih dela zdravila proti vsem boleanim. Ce zboli kdo, bodisi človek, bodisi žirin-če, vselej pokličejo Jurčka. Sicer pa ne občuje z ljudmi veliko. Najboljša prijatelja sta si on in njegova „porcelan k a", katero je še iia Nem&koga prinesel-.
Meni se je lani posrečilo napeljati ž, nji« razgovor. Polagon®; mi je razodel celo zgodovino svojega življenja. Kolikor mi pa on ni mogel poveflafi, sem pa zvedel pri njegovih sosedih.
Ce ga kdo vpraša, aakaj b9 ni oienil, tedaj mu navadno odgovori: JTo vam Jaa hi pa Bogi* Navadno pa Še pristav!: „To fi pa porom, varuj so žensk!"
BO. aprila 1908.
SUOKHNSKI GOSPODAR.
Stran 3<
Drav. polju Peter Loparnik, v Braslovčah stalna učiteljica Marija Ježovnik pri Sv. Ruperiu v Slov. gor. in v Pišecah tamošnji začasni učitelj Jožef
Bohinc.
a Gdborova seja, S. K. S. Z. bo v četrtek dne 7. maja o1) 5. uri popoldne v uredništvu „Slov. Gospodarja".
*	Za S. K. S. Z. so dano v ali siledeči gg.: ¡Neimenovan iz Celja o K s pripombo: Neimenovan celjski „klerikalec" daruje povodom letošnjega trojnega jubileja 3 K S. K. S. Z. s prisrčno željo, da bi našel mnogo posnemovalcev! Mladinoljub Ev. 1 krono: dva neimenovana gg. vsak po 1 K; g. Jos. K rajne 1 K: g. O. Škamlec t K, Živeli nasledniki!
*	Slov. krščansko-socialna zveza za' Štajersko se obrača do slovenskih rodoljubov s prošnjo, da m ji blagovolili darovati knjige pripovedne in gospodarske vsebine, ki jih potrebuje za snovanje javnih knjižnic ob meji in za osrednjo knjižnico v Mariboru. Posebno prosi S. K. S, Z. za leposlovne knjige odličnejših slovenskih pisateljev, oziroma jih tudi nakupi.
*	Povodom cesarjevega jubileja se- bode, kakor poroča „Wiener Zeitung", kovalo zlate peneze*po 10 in 20 Iv avstrijskega .-kova. Denarji bodo imeli na eni strani podobo cesarja z napisom 10, oziroma 20 K, na drugi strani pa cesarskega orla z napisom „Duodecim lustris gloriose peractisa (60 let slavno preživel). Teža, čista vsebina > zlata in vielikost bode ista kakor pri sedanjih enakih »denarjih.
*	Poučno potovanje ogrskih poljedelcev na Angleško. Ogrsko državno gospodarsko društvo je prejelo dopis kraljevega angleškega poljedelskega društva, s katerim isto vabi ogrske kmetovalce, da obiščejo Anglijo ter tako vrnejo obisk angleških poljedelcev, \ki so bili pred štirimi leti na Ogrskem. Ogrski kmetovalci se odzovejo vabilu ter se je v to svrho sestavil že pripravljalni odbor.
* Zimski tečaj nameravajo ustanoviti na kmetijski šoli na Grmu na Kranjskem. Z zimsko šolo bi se namreč ustvarila za mladeniče iz poljedelskih in živinorejskih krajev aaclostna podlaga za kmetijski napredek in bi bila taka šola tudi najcenejša. Razen tega bi se vršila o času, ki je za kmeta najbolj priličen zlasti v sedanjih časih, ko je -povsod pomanjkanje na poslih in delavcih.
*	Nove porto-znamke. Mesto točasno rabečih se porto-znamk izda poštna uprava nove? slične znamkje po 1, 2, 4, 6, 10, 20, 30, 50 in 100 vin., s spremenjeno opremo. Vse te znamke so izdelane potom tiska svetlo-rudeče barve na kredastem papirju, Izvzemši vrednostne številke, imajo vse znamke jed-nako četverokotno podobo z 22 mpi dolgimi stranicami ter 2 'mm širokim preluknjanini papirnim robom. Na centimeter odpade 6'/i zobov., Srednje polje kaže vrednost v velikih belih številkah. To polje pbdaja venčast okrasek. V sredini spodnjega dela nosi to polje znamenje „h,. (Heller), päd katerim se razprostira dvoglavi v širino raztegnjeni orel. Na spodnjem robu je v beli pisavi na pobarvanem temelju vtisnjena beseda „Porto." Na obeh straneh te besede izpolnjujejo. prazni prostor po tri izvezdice. Priprost okrasek iz . valovitih ' črt spopolnjuje podobo. Nove porto-znamke se izroce prometu po porabi zalog po-samnih vrst točasno. v rabi se< nahajajočih porto-znamk. Sedanje porto-znamke ostanejo :,v veljavi do preklica. Istočasno se z ozirom na. naredbo trgovinskega ministrstva z dne 23. decembra 1907., 'drž. zak. št. 275, glede izdaje novih poštnih vrednotnic, določa, da se pisemske «namke prejšnje izdaje lahko rabijo še do 31. oktobra 1908. Po 31. oktobru 1908 se teh znamk proti poštnim vrednotnicam sedanje izdaje ne bode zamenjalo več.
*	Tržne vesti. Neprijazno velikonočno vreme je utrdilo inozemska tržišča in cene so si pridobile.
-¡Ne lp Amerika je javila višje cene, ampak tudi nemška tržišča. Tozemska kupčija se pač ni dala razburjati in so dogodki izven me*e ostali brez vpliva na domača, tržišča. Setve kažejo ugodno in so dobro prezimile ne-le v Avstro-Ofgrski, ampak tudi v drugih deželah. To nam povedo ne-le poročila, ampak kažejo tudi cene. Vladno ogrsko poročilo pravi, da je jako dobro prezimi'a ozknina in tudi jarina se dobro razvija, vkljub temu, da je vreme hladno. Toplo solnce ta zaostanek v par dneh iz-ravua in prihodnja letina bo, kakor se kaže, dobra. Zadnje višje cene žitnega trga. so služile mlinarjem kot povod zvišati cene moki. Rženja moka se mora zadovoljiti z nižjo ceno. Klajna moka in otrobi primanjkujejo. Kar se tičte sladkorja, vlada precejšnja napetost. Kuba še vedno igra važno vlogo in ni izključeno, da se bodo čistitelji, sladkorja skiicavalina neugodna, poročila od tam 171 sladkor zopet zvišali, kakor so že namignili.
*	Kakor pri -nas. Na Koroškem opravlja delo „Domovine" in „Narodnega Lista" časnik „Korošec", ki številko za številko blati in napada, krščansko misleče slovenske sobrate. Zadnji „Mir" mu dokazuje, da pač z gnojnico obliva lastne rojake, pred Nfcmcem pa zleze krotko pod klop. Tako je molčal „Korošec" pri navalu Nemcev na jezikovne pravice Slovencev pri sodiščih' ter ni našel graja'-ne besede. Izdajice narodnih svetinj!
*	Slovenski liberalci se pred ljudstvom kaj radi hlinijo kot verne ljudi. Tuintam pa vendar pozabijo na svojo potuhnjeno ulogo. Goriška „Soča" prinaša vabilo nemškonacionalnega pastorja dr. He-gemana k luteranski pridigi.
s Šolske kuhinje. Šolski otroci na kmetih, ki rabijo v šolo eno uro hoda in več, pogostoma stradajo. Kjer je uveden celodnevni pouk, "se morajo za kosilo zadovoljiti s koščekom trdega kruha. Ko pridejo domov, jih čaka — 'ali pa tudi ne — kaj mrzlih ali na pol pogretih ostankov od opoldneva. Srečni so, ako dobe vsaj pošteno večerjo. Drugo ¡jutro pa zopet na pot z malo kave v želodcu ali pa celo tešč. To traja vso šolsko dobo in ni ¡čuda, če otrok v tem času ni primerno napredoval ni telesno in ni duševno. Toda malo ali nič bolje je v mestih, kjer je mnogo delavskih otrok. Oče in mati sta v tovarni ali drugje in otrok je izven šole ves dan sam sebi prepuščen — lačen in od^anjan od sosedov. Živimo v dobi skrbi za otroka. (Tu se nam odpira široko polje dela za, otroke. Priporočamo v uvaževanje tole: Vsaka ■'slovanska občina — bodisi mestnja, bodisi kmečka — določi v spomin letošnjega jubileja primerno ustanovo, s katere obrestmi bi se vsaj v zimskem Času preskrbelo revnim šolskim otrokom toplo kosilo. Na kmetih 'naj bi dobivali kosilo tudi otroci premožnejših starišev, toda le proti primerni odškodnini bodisi v denarju ali pa v naravnih (pridelkih flmleko, jajca, krompir, moka itd.) Voditeljica, oziroma nadzornica šolske kuhinje pa bodi učiteljica. Ona najbolj pozna, svoje učence ter najbolje ve^z njimi ravnati. Res so sicer učiteljice s strokovnimi dolžnostmi jako obloženfe, toda: Ne samo, kar veleva mu stan, kar more je človek storiti dolžan, — da se poslužimo pesnikovih besed. Občinam bi bil s tem gotovo prihranjen marsikak stotak za bolniško oskrbo revežev.
4 Dr. Benkovič in groi Clary. „Narodni List" prinaša dosedaj še celo v krogih S. K. Z. neznano vest, da je aiemški^grof Clary pretrgal odsedaj vsako zvezo z dr. Benkovičem. Tudi dr. Benkovič je zvedel za te „pretrgane zveize" (š|ele iz, „Narodnega Lista." V naših krogih nihče ne dvomi nad resničnostjo teh novic. Dr. i Kukovec in Spindler ?e morata resnico vedeti, kajti nemški grof Clary in Narodna stranka si nikdar niso bili tuji. Neresnično pa je, da je • sklenjeno, da se v prihodnje za dr. Benkoviča ne bo nihče več ogreval, ampak sklenjeno je celo, da se skliče v Kmečki, zvezi p reki sod in se izreče smrtna sodba črez dr. Benkoviča. S tem bo storjena; Narodni stranki največja usluga in z istim hipom bi bile istinito pretrgane tudi vse zveze dr. Benkoviča z grofom Claryjem. Zal, da še Narodne stranke ni bilo na svetu, ko je Bog pamet delil. — Od druge strani smo dobili to-le poročilo: „Narodni List" je zopet priobčil debelo raco o poslancu dr. Benkoviču — seveda z edinim namenom, zdražbo napraviti. „Narodni' List" piše, da se , K. Z. ne ogreiva več za dr. Benkoviča, češ, da je'štajerski namestnik pretrgal ž njim osebno občevanje,. odkar je v državnem zboru razkril del svojega razgovora , s štajerskim namestnikom o uradništvu. Pooblaščeni smo izjaviti, da so ta kakor tudi druge razširjane vesti popolnoma iz. trta izvite in naravnost izmišljene: poslanec dr. Benkovič je bil namreč po svojem govoru v državnem zboru opetovano sprejet v avdijencah od štajerskega namestnika in se je. ž njim pogajal o raznih, volilni okraj zadeva-jočih okolščinah, zlasti tudi o uradniškem vprašanju. — Naši somišljeniki naj si sami napravijo sodbo o poštenosti take pisave.
*	O slovenskem ljudstvu general dr. Kukovec ne govori p na v lepo, če ga ljudstvo ne sliši. Na ljudskih shodih je seveda sladek. Na shodu liberalnih učiteljev, ki se je vršil na Velikonočni ponedeljek, pa ga ljudstvo ni slišalo in je zato izustil — navajamo po „Domovini" — nečuvene besede- ..Pokazalo s(e je celo, da je ljudstvo z b e s 11 e -1 o proti šoli, da mnogi godrnjajo in preklinjajo, a k o o šoli le kaj slišijo." Dr. Kukovec rii govoril resnice. Ljudstvo spoštuje dobre učitelje in dobro šolo, upira pa se vsemu, kar je pri šoli in 11a šoli liberalnega. Nemci bodo dr. Kukovčeve besede z velikim veseljem pobrali, da grdijo zopet, slovensko ljudstvo. Talko dela dr. Kukovec za ugled svojega naroda!
*	Kje so brezdoinovind? Stara, navada liberalnih strank je, da obrekujejo katoliške moža in stranke kot nenarodne, kot brezdomovinske. ¡Tudi Štajerska laži-Narodna stranka, ki sloni na liberalnem, narodno skrajno mlačnem učiteljstvu, se je naučila že-tega obrekovanja. Na Kranjskem so imeli liberalci do letos v'deželnem šolskem svetu odločilno besedo. Toda vladnim organom, ki so v tem svetu nemškutarili, se niso upali upreti. Se le letos, ko je vstopil dr. Snšteršič, so je doseglo, da vladni zastopnik govori slovenski in Jvabi k sejam v slovenskem jeziku. Vendar liberalci so narodni in dr. Su-steršič je brezdomovinec.
*	To je odgovor! Iz St. Jurija ob južni žel. se nam piše: Zvedel sem, da me zadnji „Narodni List" in „Stajerc" zopet napadata na ostuden in laž-njiv način. Zato se jima lepo zahvalim za ta kompliment. Ker je pa škoda za papir, da bi jima kaj odgovarjal, zato pa rajši darujem 2 K Krščansko-soclalni zvezi v Mariboru. — Ferdinand Zgank, kaplan.
*	Pogodba s Srbijo. Liberalni učite,ljsko-do-ktorski stranki dela pogodba s Srbi.'b sive lase. Menili So, da lahko delajo s kmetom kakor nefkdaj. in zato so ga brezvestno izdali in prodali. Zdaj ko jim izprašuje kmečka stranka kosmato vest, hočejo si pomagati z lažjo. Toda ne boš, Jaka! Naš kmet no. če laži, ampak resnico, in ta pravi: Takozvani po-
oblastilni zakon, vsled katerega sme maša država z drugimi sklepati trgovske pogpdbe začasno za eno samo ¡eto, se je sklenil meseca decembra 1907. Kmečke stranke cele zbornice so sprejele ta zakon, toda posebej storile še sklep, tla se uvoz živine iz Srbije ne sme dovoliti in ga stranke tudi ne bodo dovolile. Narodna stranka je pri tej sejfi že imela v zbornici svoje poslance Robleka, Ježovnika in dr. Ploja. Ce že niso bili pri pooblastilnem zakonu zraven, morali bi biti vsaj navzoči pri sklepu glede Srbije. A tudi niso bili! Ti poslanci hočejo odpreti srbsbe meje. ogrske pa so nam hoteli zapreti!
* Našim delavskim slojem v pouk. „Avstro-ogrsko pomožno društvo v Alienu objavlja, da je „Nemška osrednja zveza poljedelskih delavcev" pred kratkim potoni časopisja izdala nekak poziv, č.egar strupena, ost je očitno obrnjena proti koristim onih rojakov, ki hodijo delat na Nemško. Znano je, da dobivajo od 1. februarja t. 1. vsi vnanji delavci takoj na meji od nemških oblastev delavske izkaznice na pddlagi izkazi 1. ki so jih prinesli seboj iz domovine. Te izkaznice so poslej veljavne v Nemčiji, vsa druga izkiazila, pa postanejo v tistem trenutku neveljavna in brezpomembna. Opiraje se na to odredbo poživlja osrednja zveza v svoji okrožnici, naj delodajalci vsakega delavca, ki prelomi pogodbo, brez odloka — če mogoče še tisti dan — ovadijo delavski centrali v Berolinu S. W. II, Hafenplatz 4, ld bo vse potrebno ukrenila, da se dotični delavec izžeue in da se mu onemogoči še kdaj priti, četudi pod napačnim imenom, na Nemško. Pri takih ovadbah pa je treba natančno navesti ime in priimek, rojstne in domovinske podatke kakor tudi številko delavske izkaznice in, kraj, kjer se mu je izdala. Ce je rojstni kraj neznan, naj se navede, -kdo,je delavcu preskr-bel ali jJosrpdoval delo. ker se tudi na ta način lahko tiožene njegovo domovinstvo. Ce ima morda delodajalec kako tu- ali inozemsko delavčevo izkazi-lo, je tudi isto priložiti ovadbi. Potem bo naloga delavske centralie, da se delavcu, ki je pogodbo prelomil, res temeljito posveti ... Z ozirom na te odredbe in taka izvajanja je jasno, da skrbi ta organizacija samo za koristi delodajalcev in sicer na očitno škodo delavstva. Vsak delavec torej, ki hoče v Nemčijo, mora imeti vsa svoja izkazF.a. v najlepšem redu, kajti sicer mu prete velike sitnosti. in morebiti celo izgon.
Mariborski okraj.
m Umrl j'e včeraj v Mariboru g. Albert Av-senek, uradnik mariborske posojilnice, v starosti 52 let. N. v m. p.!
m Sv. Peter pri Mariboru. Tukaj se je naselil trgovec Mernik, ki menda na noben način noče, da bi k njemu hodili kupovat1 pošteni slovenski ljudje. Nadleguje in vsiljuje jim namreč ptujskega „Štajerca" -ter jih tako odganja od sebe. Toliko politične izobrazbe bi Mierniku. že primerili, da bi moral vedeti: Sv. Peter nikdar ni bil in nikdar ne bo nemčurski. Pošteni ljudje smo, in za to držimo tudi na narodno čast.
m Trniče pri Mariboru. V stanovanju tukajšnjega posestnika Mihaela Kostevšek je nastal, clne 23. t. m. zjutraj ob 8. uri ogenj, ki Je uničil celo posestvo z vsemi zalogami. Kostevšek je bil ta dan na živinskem sejmu v Ptuju in je zvedel še le ob svojem povratku za nesrečo, j ki g,a jej zadela. Nesreča je tem večja, ker je imel zavarovano samo poslopje.
m Podova. Pravo stran je v velikonočni številki ptujskega nemškutarja pokazal ter z lastnim podpisom potrdil naš verski, narodni in politični „voditelj", da nam novo ali zopet izvoljenim odbornikom še ne zaupa čisto, boji se, da bi mu obrnili iirbet in res, tačas ko se je njegov slavospev novemu županu podovskemu ravno tiskal, smo se na veliki četrtek prvokrat postavili po robu ter se izrekli za dvojezično šolo, kakor je do sedaj proti samonemški, za katero sta glasovala, le dva. Ž. in J. P. V svoji skrbi za našo nemškutarsko zvestobo nam jjubeznivi gospod kar zažuga, da nas ne bo več „božal" ampak „krtačil", ako ga ne bomo brezpogojno ubogali; po občinski seji 16. aprila 'Je gotovo pisal v Ptuj ali Celje po prvo krtačo za nas.....
Lahko bi mu vrnili milo za nedrago, pa smo že toliko značajni, da ne pritiskamo nanj z grožnjami kakor on rta nas. -- Le to nam ne gre k srcu, da on kot stanovski tovariš in do lani celo podrejeni učitelj že več ko leto clni deluje v vsaki reči zoper g. nadučitelja. Pač posebno veselje?
m (iorica pri Račah. Slov. izobraževalno dru> štvo bode imelo dne 10. maja ob pol štirih popoldne shod v prostorih gosp. Fr. Vodošek, župana v Goric:. Vsak Goričau. kmet im delavec, se mora udeležiti shoda, ker je shod velikega pomena. Pogosto tožimo, da se nam krivice godijo, ne vemo pa prav, kido je teh kriv, po kateri strani in kako se nam gode te krivice. Treba je Citati, se izobraževati. Be-rimo in prepričajmo se sami o resnici, ne pustimo se pa slepiti od sovražnikov kmeta in delavca, ki resnico postavijo na glavo — narobe obrnejo — kakor se jim ljubi, ker vejo, da le malo čitamo, se ne udeležujemo shodov in smo zalo malo poučeni!
m Sv. Lenart v Slov. gor. Trojičani! Z veseljem pozdravljamo ustanovitev vašega izobraževalnega društva. Lepo število vas je za začetek. Pa
kaj to? 34, ko vam stoji nasproti toliko nasprotni- , kov in tem na čelu eden, ki je „pravi junak!" In i ta hoče kar naenkrat vse zavedne trojiške Slovence ( pohrustati. Veste li, kdo je to? Ta veliki „prijatelj Slovencev" je vaš gospodič Feri Golob. Saj je goreč sin mačehe Slovencev, „matere Sudmarke"1, in pred kratkim je ».celo postal odbornik njene lenarčke podružnice. Oho! Toti vas bo?! Resničen je pač pregovor: „Kakšno drevo, takšen klin, — Kakšen oče, takšlen sin!"
m Sv. /Trojica v Slov. gor. Mali. deček okoli pet ali šest let star, je prišel od nekod v nedeljo dne 26. aprila. Oblečen je v snažno, novo obleko in govoriti ne zna. Kdor ga pogreša, ali, mu je kaj znano od njega, naj se oglasi pri Janezu Cuš, mlinar v Verjanah blizu Sv. Trojice, kjer se sedaj ta fantič nahaja.
m Verjane pri Sv. Trojici v Slov. gor. V nedeljo je novoizvoljeni odbor vdlil občinskega predstojnika in svetovalce. Odbor se je volil že meseca januarja. Naši nemškutarji so nam takrat prerokovali: volitev je neveljavna, enkrat se še mora voliti, Skrpucali so nekaj, kar so imenovali „rekurs". Gospodje pri okr. glavarstvu in namestniji so jim pa dali vedeti, da malo razumejo in da ima njihova moč ozke meje. No Franci, dolgi nos ste vendar dobili. — Odbor je tako sestavljen: Obč. predstojnik »ZemJič Fr., svet. Kukovec Ig., Mulec Fil.; odborniki: Erman Janez, Perko Fr.. Kranar Vin., Damiš Fr., Magdič Jak1,, Družovec Lov., Pihler Fr., Kuri !A1., Pučko Jože. Večina odbornikov je pristašev Kmečke zvetze. Komaj se je izvedel izid volitve, že so gromeli možnarji na treh krajih, ter naznanjali občanom in ljubim sosedom: nemškutarija je ¡ob tla. Govori se, da je neke vrste kužna bolezen, nastala med nemškntarskimi in liberalnimi župani v naši okolici in jih drugega za drugim začetia pobirati iz županskih stolcev. Pazite, da je vsi ne nalezete. Mi pa mislimo tako: daniti se je začelo Studi v n.aši župniji, ziato pa tak vrišč med ponočnimi ptiči. Mi vstajamo, a vas je strah.	Senarski.
m Sv. Martin pod Vurbergom. Zelja po izobrazbi je združila nas mladeniče v mladeniško tam-buraško društvo. Tamburanje se je začelo dne 16. februarja. Prišlo nas je 13 mladeničev. V kratkih besedah smo pokazali, kakšnih mladeničev potrebuje . slovensko tambunaško društvo. Voditelj, naš orga-nist g. Stanko Novak, je vspodbujal k složnemu delu in medsebojni ljubezni ter' nas navduševal za telovadbo. Tudi hočemo kmalu nastopiti. Tako si hočemo vežbati duha in telo z združenimi močmi. Naj bi se vsi strnili v eno celoto, vsak pravi slovenski mladenič naj postane tamburaški ud. Imamo tudi nekaj nasprotnikov, hudobni jeziki nas smešijo in ob-rekujejo. Bodi jimj! Mi se jih ne ustrašimo. Pokažimo tem sramotilcem, da'smo pogumni, neustrašeni fantje. Čimbolj nas napadajo, obrekujeSo in sramotijo, tembolj tesno se združujmo, zbirajmo, posvetuj-mo ter vsestransko pripravljajmo na naš prvi koncert, katerega hočemo kmalu prirediti. — Tamburaš.
m Skoke. Vsled občinske volitve 2. aprila je vefe novi odbor slovenski; (na cvfetno nedeljo smo si izvolili za občinskega predstojnika krčmarja g. Fr. Avguštin, za svetovalca gg. Ajdič in Cander. Naj srečno delajo za občinski, blagor.
m Slov. Bistrica. Dne 28. t. m. je zadela kap odvetnika g. dr. Redija, ko je imel ravno neko obravnavo na sodniji. Bil je hipno mrtev. — V velikonočnih počitnicah so nekateri liberalni dijaki pokazali, kako liberalizem človeka posurovi. Zmerjali so nelepo črez naše kmečke vžigalice. Kmetje, tega ne bomo mirno poslušali.
m Nesreča. Pretekli pondeljek se je peljal g. Jos. Muršec, gostilničar na slovenjbisitriški restavraciji, iz Makol po okrajni cesti, ki se kakih pet miinut pred kolodvorom križa z železnico. Ko se pelje črez železnico, prileti železniški voz In ga zdrobi. G. Muršec je dobil pri padcu ■ hudo rano na glavi ter so se mu zlomila tri rebra.
m Makole. Dne 26. t. m. sta bila državna poslanca P i š e k in R o š k a r v naši sredini. iZbra-lo se nas je toliko, da je bila zborovalna soba na-tlačeno polna. Par Stajerčijanoev je hotelo motiti zborovanje, a na poziv našega vrlega g. RoŠkarja je bil takoj mir, kajti opozori jih, da zborujemo mi na podlagi zakona, ki nas varuje. Kdor ne bo miren, se bo moral odstraniti. Izvajal je, da ga je privedla ljubezen med nas, njegove lastne sotrpine-kmete. Omenil je, da se poteguje zato, da se raz-bremenjenje dolgov sčasoma upelje. Stvar je sicer jako težka, ali ven/dar je to mogoče in se to tudi mora zgoditi. V samopomoči si iščimo zboljšanje, ne Čakajmo, da bi kdo drugi nam pomagal. Delajmo po zgledu nam sosednih narodov. Ti so se združili v močne kmečto zveze, ki štejejo na tisoče in tisoče udov in veliko dosežejo. Kar je drugim mogoče, jo mogoče tudi nam. Združimo se v močno Kmečko zvezo. Vsi stanovi se združujejo in skupno nastopajo za svoje interese. Združimo se tudi mi kmetje in bo gotovo boljše za nas., G. Pišek. je pozival župane, naj vlagajo peticije v vsaki priložnosti, na iste se mi lahko sklicujemo in pokažemo ministru, glejte, to ljudstvo želi. Pri nas. v Avstriji je žje pač to stara navada, da tisti najprej dobi, ki najbolj kriči, če jo tudi najbolj potreben, se ne vpraša. Nam kmetom se v Avstriji najbolj slabo godi, zakaj so pa nam ne pomaga, zato ker smo tiho, vlada • misli, da se nam kmetom dobro godi. Zatorej vla-
iste vladi pokažemo. Storite vi svoje, mi bomo že vedno storili svojo dolžnost in gotovo bo za kmeta boljše. Predsednik zborovanja, g. Franc Mlakar iz Hošnice pozivlje kmete k združevanju in zaključi zborovanje.
m Zgodovinsko društvo priredi v nedeljo dne 3. maja 1908 po večernicah v Jarenini v gostilni gosp. Ornika poljudno predavanje. Predmet predavanja : Zgodovina Jarenino. Predava gosp. Gabriel Majcen. VBtop je prost.	Odbor „Zgod. društva".
m BHadeniška zveza v laporju ima v nedeljo, dne 10. majnika po večernicali tretji poučni shod: kratko poučno predavanje, deklama-cije, petje. Mladeniči, pridite vsi!
Ptujski okraj.
je rekel Lovrenc Petovar. Zdaj pa veste,, kdo je najboljši kristjan! Tisti, ki vsako nedeljo gredo v cerkev, kakor g. dr. Kukovec iz Celja, gotovo ne! Vidite, g. dr. Kukovec, kako vas in vašjel besede razumejo vaši! Bo torej že res, da' je Narodna stranka „nerodna" v svojih udih! Kako zvesti kristjani, zveste ovčice svojih pastirjev so liberalci, priča tudi to, da so na zadnjih shodih povsod tir-jali, da_se pri preosnovi volilnega reda za deželni zbor štajerski odpravita iz deželnega zbora graški in mariborski knezoškof; prav dobro, mesto teh dveh naj bi se vzprfejela .baron in „hofrat" Hock in dič-ni Ploj, ta dvaibota prav dobro skrbela za to, da Narodna stranka ne bo,smela ne na shodih, ne v svojem deviško-nedolžnem glasilu napadati dobrih, ampak le slabe duhovnike! Saj sta ta dva hofrata boljša kristjana,, kakor vsi škofje skupaj! Samo to «Ji še rad vprašal gospoda Kukov(ca, katere dunov-nike prišteva med dobre? Napravite vendar imenik in ga pošljite precastitemu knezoškofijstvu! Tam so gotovo tudi radovedni! Na delo torej! Bomo videli, kje bote začeli! Saj menda ni enega duhovnika, ki bi ga ne bi bili napadli! Pa,1 samo .zato, ker ste predober kristjan in se bojite, da ne bi du-r hovniki škodovali vašemu misijonskemu delu!
p Polenšak. Za Velikonoč smo dobili umetno izdelani božji grob, katerega je izdelal tukajšni rojak g. Franc MeŠko. Delo hvali mojstra. — Od Stajerčeve stranke so odstopili večjidel vsi zavedni možje, in število pristašev kmečkeš\ stranke se množi. Tako je prav!
p Bralno društvo v Zavrču priredi 2. nedeljo majnika po večernicah v šoli veselico z deklamov&njem, govorom, petjem, m s predstavo „Pravica se je izkazala" Na obilno udelžbo vabi odbor.
p Št. Janž na Drav polju. G. dr. Klasinc, odvetnik v Gradcu, je daroval za Šentjursko šolo zO K, za Marječko šolo 20 K, za farne ubožce 20 K. Najiskrenejša zahvala! Bog plati!
p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Preč. gosp. Jožef Vodošek, župnik pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah je podaril našemu bralnemu društvu 10 K, za kar se mu odbor iskreno zahvaljuje.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Narodno mlaonost opazi vsaki takoj. ko vstopi v naš slavni trg. Ce pregledamo statistiko, vidimo, da K' v trgu samem nad 200 Slovencev več kot Nemcev. Pravih Nemcev pa pri nas niti ni. Okolica je popolnoma slovenska. In vendar, kam se ozreš, povsod nemški napisi,, da se ti zdi, da si v Gradcu, ne pa v Ljutomeru. To naj izgine. Nemški napisi naj ne delajo nelčasti slovenskemu Ljutomeru, Proč žnjmi. Cas je tudi že, da dobi naša c. kr. pošta dvojezični pečat.
1 Ljutomer. Solarska predstava dne 26. aprila je dobro uspela! Nežni glasovi iz mladih, nežnih grl so poveličevali narodno pesem in prijetno presenetili številno občinstvo. Vse tri igre so izborno uepele, kar je pričaf.o burno odobravanje občinstva. Ta prireditev je priča, kako lepo napredujejo otroci na slovenski šoli! Skoda, da nekateri zaslepljeni stariši niso bili navzoči! Gotovo bi svoje dece za-
veterancev. Prosimo še pa vse tiste, kateri še k • Par cuni in »ekai iižolove ŽUP° ne. pošiljali v društvu niso <pristopili, naj to brž store, da bi nas nemško šolo, kjer ne morejo napredovati! - Vsem bilo še dvakrat toliko in da bi rekli enkrat, tukaj blagim učiteljem in uč:teljicam, la so se trudili za stojimo pod zastavo, pod katero smo zapriseženi. Vse to prireditev, prisrčen Bog plati! za vero dom cesarja'	i	1 Ljutomer. Dne 26. aprila smo volili za okraj-
p -Ormož! Je pa davi slanca padla - na ze- 110 posojilnico novo načelstvo in nadzorstvo. Načel-lene travnike, - vse črnuhe pomorila - in. vso stvo: 1. Ljudevit Babmk, načel. 2. Joz. Smodiš, nam. nemško sodrgo! - To medtfžno pesmico prepevajo Schneider Vilko blagajnik. 4 Franc Dunaj, napo gostilnaih ormčški uradniki davkarije in tajnik dr. mestnik. 5. Jožef \elnar, preglednik, b. Ivan Gr-Omulčeve posojilnice! )G. dr. Omulec to mirno po- i sluša! Prav dobro! To naj bo prvi opomin! Ce bi se pa to ponovilo, bili bi primorani na tako izzivanje dat: odgovor, ki bi dotičnim gospodom zvenel nekaj časa po ušesih!	;
p Iz Ormoža. Narodna stranka na delu za i ljudstvo! Blizu Ormoža je mlad posestnik, krstili so ga na ime sv. Frančiška — drugo ime šp zamolčimo. Ta ima mlinarja, ki mu pa menda ni po volji, i
p Iz ptujske okolice. V zadnji številki ima „Štajerc" uvodni članek „Kruh in kamenje". V tem uvodnem članku se zaletava v vsa slovenska društva, posebno pa napada posojilnice rajfajznovke. Piše namreč, kako po oderuško visokih obrestih da-jajo posojila, da nimajo oblastnega nadzorstva in da so člani teh posojilnic same figurice. Piše, da se v „naprednih šparkasah" veliko bolj pod ugodnimi pogoji dobijo posojila. Zakaj pa potem ljudstvo jemlje v naših posojilnicah denar, cla potem vaše „špar- . kase" izplačajo? Ljudstvio že spozna, kje se dobi bolj po ceni posojilo. „Štajerc", sam v s(ebe mečeš kamenje.
p Popravek. V 17. številki „Slovenskega Gospodarja" se naj v članku: Vinogradnike ptujskega . okraja opozarjamo itd., čita, da bo vinarski inštruk- . tor Zupane kazal, kako je trse p l'e t i, in ne ple- • sti. Izpustili smo, da bo predaval dne maja.ob .t 1. uri popoldne na Rodnem vrhu v deželni gorici, \ dne 26. maja ob 9. uri v Jablovcu v gorici gosp. Wratzfblda in ob 2. uri v Mezincih v gorici, gosp. . Wratzfelda, dne 29. maja ob 10. uri v Vurbetrgu v gorici g. Hauptmana.
p Izjava., Podpisani župani najostreje ' obsoja- , mo neosnovane in grde napake raznih listov na 6. • g. Jožefa Poplatnik, bivšega, našega kaplana. Obč. ! urad Destinci, Janez Ceh, občinski predstojnik; ■ ob- j čina Vintarovei, Franc Bebec, obč. predst.; občinski urad Sv. Urban, Aloiz Veršič, župan občina Irsovci, Janez Bezjak, obe. predst,; občinski urad Janeževci, Anton Sever, • obč. predst.; občina Dolič, Jožef Hauptman, obč. predst.; občinski ui&d Le-vanjci, Martin Vertič, župan; občina Ločič, Franc Toplak, obe. predst.; občina Trnovski vrh, Johan Ceh, obč. predst.; vobčina Drstela, .Valentin Polahec, obč. predst.	;
p Sv. Lovrenc v Slov. ¿./r. Kako lej>o je na- ; štopSo naše nanovo ustanovljeno veteransko društvo i dne 18. aprila pri procesiji. Danes izrekamo vsem zahvalo, kateri so kaj storili, da ima že društvo toliko ludov. Posebno gospodu Janezu Pignaru, kateri je sprožil to misjel, da se naj tukaj to društvo ustanovi. Tudi naj bo hvala g. Antonu 1 Pečko, kateri se je tudi veliko trudil, da je tako daleč prišlo, kakor s smo videli na V oliko soboto, lepo vrsto krepkih
ček. namestnik. Nadzorstvo: 1. Frane Markovič, 2. Jožef Karba, 3. Anton Božič, 4. Ivan Kukovec, 5. Ognjeslav Skamlec. Namestniki1: 1. Alojzij Rajh, 2. Franc Sršen, 3. Peter Lah, 4. Marko Be^an, 5. Jožef Slavič.
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Navaduo se posluži vsak značajen in izobražen človek tudi primernega sredstva, s katerim pobija nasprotnika. Nesramnost in črna propaJost pa je, iskati nesramnih, izdajalskih ker mu je nemudoma odpovedal; moral se je na ve- i pripomočkov. V ptujskem „Štajercu" št. 14 z dne-fliki četrtek seliti vkljub temu, da je žena na smrt . vom itf>. aprila 1908 je dopis iz Berkovec, ki se je bolana in bila tudi spovedana! Ljudstvo slovensko, skoval pravzaprav nekje drugje še precej daleč iz spreglej vendar, kako se dela s teboj! Vsak človek i Berkovec. Ta dopis je tako nesramen, m podel, da si želi za praznike miren kotiček, da v njem uživa rii "iti vredno govoriti in odgovarjati nanj, ako bi svoje velikonočno veselje, le ta revež je moral ven. . ga ne pisal olovek, za katerega je dvakrat sramo-menda zato. tor ni dober agitator Narodne stranke! j ta, da je storil to. Olovek bi niti n.e mislil, da se Le naprej tako! Mi pa gledamfo in sodimo! - Isti I najdejo ljudje v našem lepem kraju, k: bi pisali v posestnik ima tudi kovača in kovač hčer; to dekle j nemčurski list take gorostasne lazi Pod šifro „Iz pa je šlo služit in je slučajno zašlo služit v žup- Berkovec" je hotel narediti dopisnik (dva sta bila nišče! Da pa toči njegovega delavca ne postane „po- j pravzaprav) nekako bojno zvijačo, da bi. zmešal sled lirična", mora tudi kovač izpod strehe! Liberalci tr- za seboj,'pri tem se ]e pa izdal z enim samim, nje---■	. — ...	mu toliko ljubim pregovorom: „Kdor zna, pa zna,
je rekel Kajne, ko |e s svedrom kravo drl....."
(Na dopis odgovorim le to, da je gospod Kocmut bil še vedno boljši učitelj, kakor marsikdo. Podlo pa je, vlačiti na tapeto pretekle dneve tega ali onega. Računi radi stavbe šole pri Sv. Duliu na Starigori, kateri so dopisniku tako na srcu (?) so narejeni, po
i •__' ■ .....j... ■____: xt:	„; Anlil kalifi vr*ra&fiti firv
dijo, da so pristaši Kmečke zveze strastni, ljudstvo sodi. kako naj se tako ravnanje imenuje! Strast jc preslab izraz za to! Ge bi se še enkrat kaj takega zgodilo, ali če bi hotel mladi n.arodovec pačiti res-nioo, bomo brez usmiljenja povedali tudi rodbinsko ime! — Nekdo drug, pa je preveč sramežljiv, da bi ga izdali, je pa prilepil vabilo n,a shod, na tujo hišo, pa je moral potem steno umivati, da ne-bi imel večjih neprilik! Čestitamo gospod Ludvik! Abwasch-madel gefallig?
p Pabcrki iz shodov Narodne stranke: Liberalci so najboljši kristjani! Kdo bi tega ne verjel, saj dr. Kukovec to na vsakem shodu zatrjuje, isto-tnko IJešničar. Vendar pa njih zunanji pristaši čisto druge nauke vcepljajo ljudstvu v srce! Dne 22. marca je pri ¡Kraljici v Ivanjkovcih nekdo iz Središča — hočete ime? — pravil: „Ni treba vsako ne-
deljo in vsak mesec v cerkev iti, k maši, k spovedi gajte peticije, mi poslanci smo zato na Dunaju, da i tudi ne! Samo da je dober kristjan!" „Tak je prav!"
trjeni in podpisani. Nikdo ni čutil želje vprašati dopisnika. ali mu je prav ali ne, in če blagovolil potrditi, kakor se grozi v omenjenem dopisu, ker on itak ni prispeval niti vinarja k stavbi. Pisec teh vrst si je ogledal te račune osebno in, isto bi sve> toval tudi dopisniku ..Štajerca" predno začne napadati. : Načelnik g. Vuk se je trudil in delal, to ima zahvalo. K njemu se hodijo sladkat in pa božat vsake vrste ljudi, za hrbtom pa ga trgajo po ptujskem listu, kar pa k sreči g. Vuka najmanjo boli. Znano namreč je, pravijo tudi tako, da ose in, sršeni radi nadlegujejo dobro sadje ...	— g —
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Gledališka igra „Za pravdo in srce", katera se je morala na velikonočni pondeljek zavolj slabega vremena preložiti, se bo uprizorila v nedeljo 3. maja t. I. popoldne ob 4. uri in sicer ob vsakem vremenu. Igra je vzeta iz zgodovine kmečkih puntov ob štajersko-hrvatski meji. Spored: 1. Pozdrav in govor v pojasnilo igre. 2. Pesem. 3. Igra „Za pravdo in srce'' v 6. dejanjih; potem prosta zabava. Cene prostorov: Prvi sedež 50 v, drugi sedež 40 v, stojišče 2') v. Za obilen obisk ee priporoča	odbor.
Slovenjgraski okraj.
s Slovenjgradec. Ježovnik, velenarodni poslanec Narodne stranke, je bil ob sredpostnem sejmu v velenemški Schullerjevi gostilni. Čudimo se,, da se g. Vrečko, gostilničar v Narodnem domu, ki sicer tako skrbno nadzoruje kmfete, do sedaj v javnosti še ni pritožil o tako značilnem pomanjkanju narodnega čuta pri narodnem poslancu.
s Sv. Martin pri Slovenjgradcu. Posestniku Jožefu Greinerju je upepelil ogenj dne 23. t. m. hišo in celo, gospodarsko poslopje. Skoda je jako velika. Tudi posli so prišli ob vse svoje imetje. Rešiti se ni dalo ničesar druzega nego živina.
s Razbor pri Slovenjgradcu. Kdo je sovražnik Narodne stranke? Gotovo klerikalci iii kmečki zve-zarji, se mi bode odgovorilo. In vendar sedaj tsga ne verjamem. Zato govorijo tehtni vzroki. Pri zadnjih državuozborskih volitvah je dobil pri nas kandidat Narodne stranke Vinko Ježovnik ogromno večino glasov. „Klerikalci" so bili tihi in so še sedaj. Agitatorji za gospoda Ježovnika so imeli lahko delo. To dejstvo dokazuje, da smo bili v taboru Narodne stranke. Tega nismo storili iz sovraštva do Kmečke zveze, pač pa zato, ker so agitatorji Narodne stranke, imena še sedaj zamolčimo, v enomer trdili, da bo Narodna stranka bolj delavna za po-vzdigo kmečkih koristi. In sedaj pada cena živini. JTa udarec bomo težko preboleli. Živinoreja je pri nas glavni pridelek. Tudi lesotržci tožijo, da bode pri lesu zguba. In v tem opasnem položaju poslanec Ježovnik molči. Saj mi ne vemo, kaj tuhta v ¡Velenju o kmetijstvu! Kaj misli storiti proti uvozu tuje živine iz Srbije! Tudi Narodni List o vsem drugem govori, samo o tem ne, kar bi volilci gosp. Ježovnika morali vedeti. Po letakih se je pred letom naznanjalo, da stavi gospod JežoVnik tisoč K tistemu, ki mu dokaže, da je govoril na nekem sho-idu svojim somišljenikom za odprtje mej tuji živini. Ne vemo do sedaj, kaj je na celi stvari resnice. A to pa vendar vemo, da je sedajj nevarnost, da se vsled trgovinske pogodbe s Srbijo meje za uvoz tuje živine res odpro. In sedaj gospod Ježovnik molči ! Ničesar ne izvemo niti iz ust gospoda Ježovnika niti iz „Narodnega Lista", kako hoče gospod Vinko postopati v zadevi trgovinske pogodbe s Srbijo. K oble k je obljubil na shodu v Grajski vasi, da bode pri obravnavi Schrammel-Retanerjevega predloga v državnem zboru povedal, katere točke tega predloga odobrava in katere zametuje. Iz njegovega tiskanega govora („Nar. List" št 13.) ni pa razvidno, kaj Rjoblek zametuje, kaj pa odobrava. In vendar morajo volilci to vedeti. Ježovnik nam pa s tem ničesar ne pove. Kako naj si to razlagamo? Kako se uaj tako postopanje opraviči? S takim postopanjem je sovražnica Narodne stranke Narodna stranka sama. Njej ne smrdi samo namišljeni klerilaalizem, katerega v resnici ni — njej smrdi tudi resno gospodarsko delo.
s Od Mislinje. Dobro se nam je zdelo, ko smo Čitali, da je tudi po drugod naše vrlo ženstvo proti „.Nar. Listu". — Tudi naše žene tega lista ne pustijo pod svoj krov. Vzroka zato je dovolj. Kajti narodnjaki so farbali gospodinje, da ne bodo smele kave piti in svilnatih robcev nositi, ako bodo možje vtolili Robiča. Ne ve se prav, če je ta neumnost vs-kiila na Peitlerjevem ali na Salamonovem smetišču. ¡Ni čuda, .da so naše poštene žene vedno proti „Nar. Listu".
s V Zavodnjem se bo od 10. do 17. maja obhajal sv. misijon pod vodstvom po. lazaristov iz Ljubljane.
s Tinje. Na belo neideljo je umrlsa tukaj Barbara Dušej roj. Dvoršek v 56. letu svoje starosti. Rajnica je bila skrbna mati, vzorna gospodinja in velika dobrotnica ubogih. Bolehala je že dalje časa. Srčn,o je še želela včakati nove maše svojega sina Karola, ki bo letos kot redovnik v mašnika posvečen, pa Bog jo je prej poklical na nebeško gostijo. Na zemlji pač ni popolnega veselja. (Naše sožalje Č. g. primicijantu in vsej globoko potrti rodbini!
s Legen. Veselica, katero je priredilo Šmar-sko bralno društvo pri g. Plesniku, se je vkljub prav slabemu vremenu častno obnesla. — Igralci so vsi prav spretno rešili svoje uloge. Prijetna dolžnost nam je, pohvalno omeniti Lakoto in Karloto, ki sta igrala kakor dva umetnika. Lepa hvala gg. slovenj-graškim pevcem, ki so nam priskočili v pomoč. Ne Gabimo vam ta čin ljubavi. — Da ni blagajna preveč trpela, ie g- Plesnik, ki zaradi svoje radjodar-uosti sluje širom slovenske domovine, zastonj pogostil vse igralce. G. nadžupnik Lenart, ki ima vedno odprto srce in odprte roke, pa je poslal lepo svoto. .Tema dvema gospodoma, izreka tisočero zahvalo Šmarsko bralno društvo.
s St. Janž pri Velenju. S svojim lastnim glasom je bil ¡¿voljen za župana našo občine pristen Stajercijanec. Mož hoče upeljati nemžki uradni jezik, čeravno se še mu O nemščini menda sanjalo ni. Sploh je pri uašem občinskem odboru marsikaj nerazumljivega. Nikjer na celem svetu ne sedi men-
da v občinskem odboru mož, ki niti v volilnem ime-j niku ni. Pri nas je tako. Okrajno glavarstvo v SI. Gradcu ga je postavilo med tiste, ki so dobili enako glasov in žreb je odločil zanj. Volilna komisija je po vseh postavah morala zavreči njegovo izvolitev, ker ni bil v volilnem imeniku, a okr. glavarstvo je odločilo drugače in Slovenec — molči. Da „Staje rc" hvali novega župana in naše razmere, se nič ne čudimo. Slišimo pa, da našemu g. župniku Mihaelu Strašek ni prav, da tudi njih hvali tako umazan list.
s Grad „Gulenbiickel" pri Šoštanju. Na veliko soboto je bilo v tukajšni občini od g. barona Kari Emil pl. Haebler bogaJto obdarovanili 12 revnih rodbin, v imenu katerih se blagodušnemu darovalcu podpisano županstvo najiskrenejše zahvaljuje. Občin., urad okol. Šoštanj, dne 26. aprila 1908. Josip Ivošan, župan.
s Ribnica. Žagarju Stepišniku na steklarni se je sedemletni\ otrok tako hudo ožgal pri ognjišču, da je umrl vsled opeklin. — V Janževem vrhu pa se je vdovi Tomažič deklica, na kateri se je) vnela obleka, tako hudo opekla, da je v smrtni nevarnosti. Stariši, pazite na1 otroke! — Dnle 24. aprila je občinski odbor postavil pred občinsko hišo jubilejno lipo, ■ ter vložil primerno in jubilejsko krono, katero je daroval vrli občinski predstojnik. Posnemanja vredno!
s Kat. slov. izobr. drnštvo v Kotljah priredi dne 3. majnika ob 3. uri popoldne v prostorih g. A. Lužnika v Kotljah veselico z igro „V Ljubljano jo dajmo". Vstopnina znaša za sedeže 40 v, za stojišča 20 v. — K igri vabimo iskreno rojake iz Štajerske, posebno še one iz Slovenjgraškega okraja	odbor.
Celjski okraj.
c Redni občni zbor slov. trg. društva v Celju se vrši dne 3. maja v mali dvorani Čitalnice v „Nar. domu" ob 2. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika, 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Volitev novega odbora. 6. Sprememba društvenih pravih 7, Sklep glede ustanovitve trg. bolniškega društva za Štajersko. 8. Slučajnosti.
c Slovenska kmečka zveza si s svojim krepkim nastopom dobiva vedno več pristašev. Mnogi-, ki so se do zadnjega časa obotavljali vstopiti v K. Z., so ob priliki zadnjih zaupnih shodov z veseljem vstopili kot 'udje K. Z. Vafcimo vs;e naše somišljenike, 'da vstopijo v Kmečko zvezo tudi kot: člani ter tako < pokažejo, da so prijatelji ljudskega napredka.
c St. Jurij ob juž. žel. Umrl je po dolgi mučni bolezni posestnik Jožef Zličar. Pogireb se je vršil v soboto ob 10. uri v spremstvu domačih duhovnikov. Da je bil rajnki priljubljen, pričal je njegov krasen pogreb. Udeležilo se ga je mnogo tovarišev in tovarišic od blizu in daleč. S svojo prijaznostjo in dobrotljivostjo si je prikupil s reja vseh in ostal nam bode vedno v neminljivem spominu. Naj v miru počiva vrli krščanski mož!
c Trbovlje. Slišimo, da hoče našla občina dati par • tisočakov za javno knjižnico. Kmetje'smo najodločneje proti temu. Saj imamo svojo čitalnico. Ce liberalci hočejo imeti svojo,' naj sii jo oskrbijo za svoj denar, mi ne bomo zanje plačevali. Dosti nas že stanejo šole, čemu bi zavoljo liberalnih študentov Še množili svoje davčne in dolžne knjižice. Zmi-rom bolj se kaže, kako je bila potrebna ustanovitev Kmečke zveze tudi za našo faro, daj skupno protestiramo proti takim športom, ki si jih vsak čas ha naše stroške izmisli kak liberalni mlečnjak.
c Trbovlje. Mislili smo dosedaj, da ima le či-iutsko nadahnjeni „Slov. Narod" patent, zmerjati črez misijone. A letos sta pricapljala za njim celjska „Domovina" in „Narodni List." . Za njuno zmerjanje se zmenimo toliko, kakor za pasje! lajanje. Omenimo samo, da njun dopisnik ni vreden odVe-zati jermenov s črevljov jezuvitov, ki so vodili sv. misijon. Gjotovo ni slišal niti ene pridige, sicerbi ne pisal tako pobalinsko. Čudno se nam zdi, zakaj se liberalni gospodi zbudi viest vsakokrat ravno ob mi-sijonu. Ce se drugače nikdar ne zmenijo za cerkev, naj nas kristjane tudi pri takih prilikah 'pustijo pri miru. Kaže se, ida bomo slednjič .primorani objaviti .'brez usmiljenja razna junaštva naših na-prednjakov, in potem bo smrdelo ne le po Trbovljah, ampak Šfe nekoliko višje.
c V Novicerkvi se je pri občinskih volitvah pokazal upliv Narodne stranke. Edin Nemec v Novicerkvi, nemško-napredni usnjar Sabukoscheg je tudi coljen v občinski odbor. Ce se je za to ustanovila javna ljudska knjižnica, je namen popolnoma dosežen- Skoda, da bi več govorili.
c Dobrna. K poročilu o delovanju dobrnske posojilnice dodamo še toliko, da si je pred 3'tedni omislila tudi domače hranilnice. Lično napravljeni šparovčki .dopadajo strankam tako, da se jih je v kratkem času raizpečalo okrog 30 komadov. Vsak, ki ima hranilno vlogo najmanj 4 K, dobi šparov-ček na posodo za svojo uporabo doma, ne da bi.mu trebalo kaj doplačati. Šparovčki imajo napis „Posojilnica na Dobrni" in so! označeni s številkami. Vsi, ki si hočejo z majhnim^ ,svotami prihraniti veliko, naj se oglasijo i za take. šparovčke v posojilnici.
c Ponikva. „Slovenski Gospodar" je res dobro poučen Jist. Pred kratkim časom je poročal, da se trdnjava Narodne stranke na Ponikvi maje. Sedaj mu pa lahko povemo, da«j£ ta trdnjava že padla, Zadnji Četrtek vzela jo j(e Kmečka zveza s pr-
vim naskokom. Borili smo se od 8)», zjutraj do %5. zvečer. Volitev bila je še javna. Narodna stranka že ve, ■ zakaj je volitve tako hitro razpisala, se je mudilo. A malo se je le zmotila.' Tudi .javno so naši vrli možje pokazali svoje prepričanje, javno se potegnili za svoje pravice. Ce se nasprotniki ne bojijo naše zamere, čemu bi se mi njihove. Pravice imamo iste. Seveda se nasprotniki ne morejo sprijazniti s svojim porazom. Tolaži jih znani dr. Za-bukošek.in jim sestavlja ugovore. Dobro! Tudi tega se ne bojimo. K. Z. si je v svesti, da ni ničiesar zakrivila; delala, je pridno, a dlelala postavno, pošteno. Ce se tedaj. pritožujete, tožite sami sebe, obsojate svoje lastno delovanje. In mi bomo prihodnjič rekli: „Proč s takimi, ki ne znajo ali pa nočejo volitev prav voditi. Novih volitev se pa ne bojimo, kajti te bodo tajne in naša zmaga še lepša.
c Velika Pirešlca. Neki (sicer znani) dopisnik spravil se je v svoji zmedeni liberalnosti nad občinski odbor Velike Pirešice ter mu očita, kako vzorno gospodari župan g. Stefančič, ter navaja v svoji zlobnosti novo napravlljen betoniran most črez potok Pirešco. Ni sicer vredno njemu odgovarjati, toda resnici na ljubo, da zvedo cen. čitatelji, kako ti laži-rodoljubi napadajo one, kateri ne trobijo v njihov rog, bodi povedano: Ker je bil most čreft; Pirešco že v slabem stanu, sklenil je občinski odbor leta 1906. (predno so bili nekateri liberalci poleg) zgraditi nov most in sicer iz betona. Župan, izvr-šivši odborove sklepe, razpisa/l je dražbo in ker ni bilo druzega podjetnika, oddal je zgradbo mosta zidarskim polirjem bratom Jordan. Zgradili so ti prvi most, kateri pa se je v resnici razrušiti, toda občinskemu odboru pač ni bilo treba sklepati vnovič, kot bi bil primoran še enkrat staviti most, ampak je stavbenski podjetnik sam ta most v drugič zgradil, ker ga vežejo stavbenski pogoji. Tudi se ni treba bati dopisniku, da bi on moral (morda, s svojim umazanim jezikom) prispeviati k tretji zgradbi tega mosta, ampiak se slobodno zanaša na podjetnika, da ga bode on sam gradil. Kadar pa bode odstranil podpore, takrat pa le dopisnik pridi pogledat, kako bode zagronuel ta most, ki se tako spotikaš nad njim. To bode polom, da se bode cela Narodna stranka v Sav. dolini z umazanim „Nar. Listom" vred tresla ter vpila: Kaj porečete k temu davkoplačevalci?
c Šmarje pri Jelšah. Posebno Idobre volje je bil g. Ferlinc dne 26. marca. Povabil je g. šolskega nadzornika na žlahtno vinsko kapljico, pri kateri sta se.radovala še črez polnoč. Kaj bi tudi ne? Saj se je g. Ferlincu posrečilo, svoj jako plemeniti načrt izvršiti, s katerim1 se naloži po nepotrebnem davkoplačevalcem'črez 50.000 K za novo šolsko stavbo. G. Ferlinc, že enkrat ste se veselili, pa vaše veselje vam je bil g. deželno-stavbni inženir iz Gradca, poslan od deželnega šolskega sveta, prekrižal. Gotovo vam je', še v spominu, pa tudi gosp. šolskemu nadzorniku, i kako vam je g. stavbni inženir razlagal šolsko stavbinske postave, ter vam1 vašo željo, da bi nakladali kmetu nepotrebne stroške, prečrtal. Ce je zahteva po novem šiolskem poslopju opravičena, čemu ste pa, gospod nadzornik, tako j gladko podpisali komisijski zapisnik, kateri govori : samo o popravi sedanjega šolskega poslopja. Neresnično poročilo dr. Ploja pri deželnem šolskem svetu je sedaj razkrinkano. Vajina skrb bi morala biti, da f se isti pravilno pouči in prekliče ukaz,. vsled, kate-i rega bi se naj stavila nova šola. «Veselila sta se pri zlati kapljici do 2. ure zjutraj in ga zopet pila najbrž na medvedovo kožo.
c Šmarje pri Jelšah. V naši fari sedaj hudo bolehajo otroci na ošpicah ali blekih. Umrlo je že skoraj letos toliko otrok, kolikor jih je bilo rojenih. Dne 27. aprila smo kar naenkrat 4 pokopali.
c Iz mozirske okolice. Umrla je dne 9. t. m. po dolgi, mučni bolezni Marija Deleja, kmečka hčerka, v cvetju mladosti, v 19. letu. K' pogrebu so jo spremljala dekleta Marijine družbe z društveno zastavo, in veliko drugega ljudstva. Ker je bila rajna družbenka Marijina, je imel nagrobni govor voditelj družbe Marijine P. Anzelm Murn, dekleta so ji pa zapela nagrobnico. N. v m. p.!
c Sv. Pavel pri Preboldu. Od odbora tukajš-nega izobraževalnega društva so se pretečeno nedeljo poslovili dosedanji večletni predsednik č. g. J. VodoŠek, ker so nameščeni na župnijo k Sv. Bol-fenku pri Bišu. Pod njihovim vodstvom se je društvo vsestransko! razvijalo in uspešno delovalo. Ufclov šteje sedaj nad 120. Ob tej priložnosti jih je imenovalo svojim častnim članom (jim izročilo krasno diplomo) in jim odhajajočim še enkrat izreka najudanejšo zahvalo, za njih trud in požrtvovalnost.
c Iz Gornje Savinske doline. Na shodu v Mozirju, katerega je sklicala Narodna stranka pred državnozborskimi volitvami, predstavljal se je kandidat. neodvisnih kmetov g. Ježovnik. Ježovnik je kot kandidat razvil svoj program v fcnamenju poslanske nezmožnosti. Rekel je, kakor nam je liberalni list stokrat zatrjeval (drugi so tudi drugače razumeli), akoravno sem mesar, delal bodem na to, če bom poslanec, da ostane srbska meja zaprta. Saj je to tudi dolžnost za vsakega od kmetov izvpljenega poslanca. Je li pa so potrudil Ježovnik, da to obi£|ubo spolni v korist našemu okraju? Nikiakbr ne! Ježov-niku je bila mar le lastna korist. Ker sam sebi ni hotel biti konkurent in pred volilci ne navaden laž-nik, se pa, rajši) ni udeležil seje, pri kateri je bila tako važna ločikia na dnevnem redu, namreč odprtje srbske meje. pred katerim trepeta vsak kmet. Misli
li Ježovnik, da so ga kmetje zato volili, da si bode kot poslanec za mastno plačo ogledoval Dunaj in pa doma barantal s telički in kravami 3 Obljubil je tudi, da bode skrbel, da bodejo imieli splavarji vse enako pravice pri spravljanju splavov. Tega vprašanja pa gospod Ježovnik, kakor se vidi, spldh ne razume. Hočemo mu torej pojasniti stvar. Pri spravljanju flosov imajo vsi splavarji enake pravice. Kdor idobi zadostno število ljudi, tMi pa prej pelje splave, to je |pa odvisno od plače in lirane. Upamo, da bo glasoval Ježovnik, kadar se bo spet Šlo za kako važno kmečko vprašanje, s Kmečko zvezo, da se ne bo vedno tako neznaAisko osmešil, nam volil-cem pa škodoval.
c Savinska dolina. Neumnosti Laži-Narodne stranke.je večja kakor stranka sama. Njeni listi in govorniki se navdušujejo za pogodbo s Srbijo, češ, potem bomo 1 lažje spravili sav.nske ilose v Srbijo. Ob enem pa kričijo, da so nam kmječki poslanci strašno Škodovali, ker so glasovali za nagodbo z Ogrsko. Prevdarimo! Ako bi šlo po wolji Robleka in tovarišev, odklonjena bi bila nagodba z Ogrsko, in potem bi naši Ilosi smeli voziti prosto le do Brežic. Narodna stranka nam torej dovoljuje uvoz v Srbijo, iia Ogrsko pa nam zapira pot. V Srbijo vendar ne moremo, če ne smemo skozi Ogrsko. Narodna stranka se lahko brez skrbi imenuje neumna ¿stranka, ali še boljše sleparska stranka.
c Gom jigrad. Veselica bralnega društva se je vkljub slabemu vremenu kaj dobro obnesla. Smeha je bilo velliko, tudi blagajnik je zadovoljen. Ker pa še veliko oddaljenih gostov ni videlo naše vrle mladine pri igrah, zato bomo celo veselico ponovili v nedeljo dne 3. majnika. Pridite torej gostje mili iz Ljubnega. iz Luč iz Mozirja, iz Bočne, iz Nove-štifte in od vseh krajev, napravite majniški izlet v Gornjigrad, veselica se vrši v župnišču, pokažite z mnogobrojnim obiskom, da se ravnamo po geslu: Svoji k svojim; ne strašite se nobenega vremena. Obširen popis veselice bo v prihodnjem „Gospodarju". Torej na svidenje veselo! Začetek ob pol 3. uri popoldne.
c Izobraževalno društvo v Št. Petra, v Sav. dol. priredi v nedeljo dne 3. maja veselico v prostorih g. Žganka : 1. V Ljubljano jo dajmo. Veseloigra v treh dejanjih. 2. Petje. 3. Šaljivi prizor „Kmet in fotograf". 4. Godba in prosta zabava. Začetek ob 4 popoldne. K obilni udeležbi vabi	odbor.
c Nova cerkev. Igro „Kukavica-modra ptica" bodo predstavljala novoeirkovška dekleta dne 3. maja v kat. bralnem društvu točno po večemicah.
Brežiški okraj.
b Uradno poslopje v Brežicah. .Vsled interpelacije dr. Benkovica se je vlada jela pečati s vprašanjem gradnje novega uradnega poslopja v Brežicah, v katerem bi vsi uradi bili združeni.
b Prvi grozd se je videl na Malemkamnu na belo nedeljo dnfe 26.. aprila. Popoldne tistega dne je pa prišla nevihta s točo. Škode ni sicer nobene, a vendar se je začel prezgodaj kazati ledeni) dež. Kaj še'bo?
b Št. Vid pri Planini. Gospodarsko bralno društvo je priredilo na velikonočni pondeljek igro. Predstavljali so domači fantje Marijine družbe „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiiček." Igra.se je dobro obnesla. Ljudstvo, ki ga je bilo prav mnogo, je kazalo zadovoljnost in zanimanje. Slava fantom, ki I so se tako ¡potrudili. Dal Bog, da bi dobro napredovali v pravi izobrazbi in v ljubezni do kmečkega stanu! Na belo nedeljo so pa! predstavljala dekleta, iz Marijine družbe „Sv. Neža." Po tej igri so fantje še svojo ponovili. Slava vsem igraicem, posebno pa predsedniku bralnega društva! Prvi korak je storjen. Neustrašljivo naprej in prišel bodle Čas, ko ne bodo Šentvidčani na slabšem od drugih. Vzbudite se tudi druge sosedne župnije, kapti pomlad je že tu! Vi pa, predragi fantje, čita/jte radi dobre knjige in časnike! Naročite si kolikor mogoče vsak nov list „Mladost", ki je posebno za mladeniče! Učite se tudi v tamburanjoi — kakor dobj a Tiski fantje!
b Podpora; za škodo po plazovih na Bli z oljskem. Po plazovih poškodovani vinogradniki v Starivasi ter Župelevcu so posredovanjem poslanca dr. Bfenkoviča dobili podpore 2700 K.
b Gospodarski razgovor, prirejen od Kmečke zveze, se je vršil v: Globokem pri Brežicah dne $6. t. m.
b Škandalozne razmere na brežiški pošti bodo prfedmet interrpelaeije poslanca Benkoviča, ki se vloži prve dni maja.
b Slov. Sat, i.7nbraževalneatn dra^tvu v Šmarji pri Sevnici daroval je č. g. Janez Čemažar, kapelan na Teharjih 2 kroni. Iskrena hvala I
Iz drugih slovanskih dežel.
t Katoliška tiskarna v Ljubljani je praznovala v petek, dne 24. t. m. petindvajsetletni«) svojega obstanka.
t Telovadni odsek S. K. S. Z. v Ljubljani pri red: s sodelovanjem nekaterih članov drugih odsekov v nedeljo, .dne 3. ma.V 1908, v veliki (dvorani footela „Union" v Ljubljani drugo 'javno telovadbo. Spored: 1. Rajalni nastop.. 2. Proste va.fe. 3. Nastop naraščaja. 4. Orodna telovadba.: a) naraščaja; b) članov; c) vaditeljskegazbora^ljubljanskega odseka. 5. Alegorična skupina. 6. Rajalni od-
hod. Začetek točno ob 5. uri popoldne. Pri javni telovadbi sodeluje slavna c. kr. vojaška godba 27. pešpoika kralja Belgijcev. Vstopnina: Sedeži; na galeriji nad vhodom in odrom po 2 K ; sedeži ob straneh galerije po 1 K ; stojišča na galerijah in v dvorani po 60 viu.
f Nova Slomšekova slika. Akademični slikar Pistor je naslikal pokojnega lavantinskega škofa Slomšeka in razstavil to sliko v Celovcu. Pravijo, ■ da je Slomšek zadet izvrstna in prekaša ta slika vse dosedanje.
t Sežiganje mrtvih. Na Češkem je tudi že zelo »močno gibanjle, ki zahteva, naj bi se mrtveci ne pokopavali, temveč sežigali. Ustanovila se je zavarovalna pogrebna bratovščina, h kateri je pristopilo takoj prvi teden že črez 2000 članov.
Drobtinice.
d General Linevič umrl. Nekdanji višji poveljnik mandžurske armade, general Linevič, je umrl dne 23. aprila na pljučnici. General Linevič je bil eden izmed najboljših ¡ruskih generalov. Že; leta 1859, ko je bil prvikrat v vojski in sicer na Kavkazu, se je odlikoval. V rusko-turški vojni leta 1877, je bil težko t ranjen. Ko je ozdravel, se je povrnil zopet k armadi. Oh tej priliki mu je car tudi podelil red sv. Jurija in častno sabljo. Od leta 1895 do 1000 je bil ¡nadpoveljnik juž/no-ruskih čet. Leta "1900, preclno so še( izbruhnili nemiri nai, Kitajskem, je bil imenovan za poveljnika prvega sibirskega vo-ja. Tukaj se je,{Linevič posebno odlikoval. Ko so bila tuja poslanstva oblegovana v Pekingu od tako-zvanih boksarjev, je marširal Linevtič z oddelkom vojakov nad Peking in kmalu osvobodil poslaništva. Car mu je podelil visok <-ed in ga imenoval za generala infanterije. Leta 1905 je postal Linevič namesto Kuropatkina vrhovni poveljniki mandžurske armade, katero imenovanje je vse vojake navdušilo. Sploh je bil pri vojaštvu jako priljubljen.
d Velikanski ■ škandal v sikstinski kapeli v Rimu. (V. sikstinski kapeli v Rimu seje pri papeževi velikonočni maši zgodil velik škandal. Posredovanjem avstrijskega poslanika so dobili vstop v kapelo dunajski žid, privatni docent iFeilbogen in 2 Židinji. Pri obhajilu sta se Židinji rinili v prve vrste in bile tudi obhajane. Židinji ste nato sv. ho-stijo — izpljuvali ! Med navzočimi katoličani je vsled tega nastalo silno razburjenje. Nad tako silnim židovskim Ibogoskrunstvom je vse ogorčeno.
d Podržavljenje avstrijskih lekarn. {Kakor poroča „¡Grazer Tagblatt", se dela na to, da se po-državijo, oziroma podeželijo vse avstrijske! lekarne. Tozadevni načrt izdela lekarnar Leopold Willelrth.
d Zarota proti portugalskemu kralju. V Lizboni so odkrili novo zaroto na življenje t mladega portugalskega kralja Manuela, ki so ga nameravali usmrtiti, ko se otvori portugalski državni zbor. Oblasti zapirajo pristaše ljudovlade. Ko se otvori v Lizboni državni zbor, bodo pripravljeni vojaki za vsak slučaj. Pot iz kraljeve pclače v zbornico zastražijo tri vrste vojakov. Kralj se pelje- k otvoritvi v zaprtem vozu, ki ga bo spremljal konjeniški polk. Ljudovladno časopisje svari vlado, naj rie gre predaleč, da ne doleti Portugalske usoda Francoske.
Sadje- in vinorejsko društvo za šoitanjski okraj v Št. Ilju pri Velenju ima svojo redno glavno skupščino v nedeljo dne 10. maja t. 1. ob 3. uri popoldne v prostorih g. Ivan-a Kranjc-a v Št. Ilja.
Listnica uredništva.
Vurberg. Dopis prihodnjič. Zavitke pošljemo. Pozdravljenil — Sv. Lovrenc v Slov. gor. Preveč osebno in tožljivo. Ne zamerite! Dopisujte dalje! — Koatrivnica. Zmanjkalo prostora, prihodnjič! -- M a kole. Pride prihodnjič. — Kozje. Drug dopis prihodnjič. — Podova Pozdravljen, prihodnjič. — Polenšak. Tudi zaradi pomanjkanja prostora še le prihodnjič. —- Dobrna. Istotako. — Zi-bika. Ravnotako. — Konjice. Prihodnjič. — K. J. v Ver že ju. Tvoja dopisa za to štev. prepozno. Jeden pride prihodnjič. Zdravstvuj in pridno poročaj!
Line Trst
Loterijske številke.
Dne 25. aprila 1908.
9 80 56 67 64 71
58 35
49 11
jsfggs

Velespoštovani gospod Veixl!
Z Vašim praškom za bolno perutnino „Palma" setn bila zelo zadovoljna. Piščeta, ki so bila bolana, so vsled tega preparata hitro in popolnoma ozdravela. — Tudi gospodinje^ ki sem jim prašek „Palma" priporočala, so se vse pohvalno izrazile o njem. — Toraj, lepo se Vam zahvaljujem za to perutninsko zdravilo, ter ga vsaki gospodinji prijazno priporočam. S spoštovanjem	Jožefa Muršec, 1. r
veleposestnica in krčmarica. Pri Sv. Petru, pošta Maribor, 13. 12. 1907. Kova priznanja v prih. itev. — Čltajte Inserat „Palma"! ■ Za 10 K denarja, 12 K Palma; za 20 K denarja, '/5 K Palma; trgov-
li. varstv. znamka.
\ cem še poseben zaslužek.
35 L
Književnost.
§ Slike iz štajerske zgodovine. > Ta knjižica se dobiva v naši tiskarni za 20.vin. Prirejena jeza slovenske štajerske šole- po profesorju Kaspretu in pod nadzorstvom deželnega nadzornika Končnika. Minifetrstvo/je dovolilo, da se ta knjižica rabi tudi pri pouku v višjih razredih ljudskih šol.
§ Trubarjev spomin se slavi letos in liberalci bodo ob tej priliki z veliko vnemo potvarjali resnico in pačili zgodovino na škodo katoliški stvari. Za to z veseljem pozdravljamo ravnokar /(v Ljubljani iz-i šlo znanstveno delo, ki nam opisuje žalostno dobo prted Trubarjem ter pravično razdeljuje solnce in ' senco na vse strani. Imenuje se: Cerkvene razmere mod Slovenci v XV. stoletju in' ustanovitev ljubljanske škofije. Spisal dr. Josip Gruden. Založila Leonova družba. Knjiga velja 5 K, s poštnino , vred 5'30 K in se dobi v Katoliški bukvami v Ljubljani. V svoji razpravi se pisatelj ne omejuje le na deželo Kranjsko. 'Obira se na vse slovensko dežele južno! od Drave, ki so v tedanji dobi tvorile t cerkvieno upravno enoto pod vlado akvilejskega. patriarha. Knjigo toplo priporočamo vsem, ki se /zanimajo za zgpdo-| vino. posebno pa društvenim predavateljem, kor jim bo letos ta znanstvena knjiga proti plitvim liberalnim klevetnikom dobro služila.
Najnovejše novice.
Dnhovske vest!. C. g. Rudolf Raktelj, župnik v Radgoni, je imenovan za Župnika na Bizeljskem. Prestavljeni so čč. gg. kaplani : Adolf Gril iz Bi-zeljskega v Koprivnico, Ivan lic iz Šmarja pri Jelšah v Št. Pavel pri Preboldu, Sinko Franc iz Mti-renberga v Šmarje pri Jelšah, Bratušek' Franc od Sv. Miklavža pri Oimožu »k Sv. Juriju ob Sčav-nici, Ivan Alt iz Št. Lenarta v Slov. gor. v Ma-renberg, Stuhec Franc od Sv. Jurija ob Sčavnici k Sv. Miklavžu pri Ormožu, Goričan Ivan od Sv. Petra pri Radgoni k Sv. Lenartu v Slov. gor.
Za polletni tečaj, ki se z icne dne I. julija <908 na deželni padko ski ¿sli v Gradcu, boie podelilo na revne in uboge kovače desai dež 8 n h ustanov po 100 K s prostim stanovanjem (kolikor bo dopuščal prostor v zavodu), nadalje ustanove nekaterih okrajnih za stopo v tudi po 100 K.
Pogoji so: starost najmanj 18 let, zdrav ia telesno močan, domovinska pravica na Štajerskem, dobra Ijudskošolska izobrazba in najmenj dveletno bavljenje s podkovanjem.
Razven tega se mora vsak prešnjik z rever-zom zavezati, da bo po dovršenem potiku najmanj tri leta izvrševal svojo obrt kol mojster ali pomočnik na Štajerskem, oziroma v okraju, v katerem je dobil ustanovo.
Prošnje naslovljene na okrajni odbor v Gradcu, se naj pošljejo z reverzom (zaveznim pismom), krstnim listom, domovnico, izučnim spričevalom, z zdravstvenim in šolskim spričevalom, potem delavsko knjižico, spričevalom o gmotnih razmerah in o nravnosti
do 3!. majnika 1008
na ravnateljstvo gori imenovanega zavoda.
Kovač;, ki ne prosijo za ustanovo in bi se radi udeležili tičaja, naj se oglasijo v teku prvih treh dnij, v začetku tečaja pri vodju. Seboj naj prinesejo dokazilo o dovršeni starosti 18 let, da so delali dve leti kot pomagači in dobro dovršili ljudsko šolo, potem izučno spričevalo in delavsko knjižico.
Gradec, dne 16. aprila 1908. 362	Deželni odbor štajerski.
Naznanilo.
Na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se bo oddalo v začetku šolskega leta 1908/9 t. j. 15. septembra t. L več prostih mest štajerske hranilnice.
Prosilci za ta prosta mesta morajo biti pristojni na Štajersko in najmanj 16 let stari. Prosilci morajo oddati nekoiekovane prošnje, ki morajo biti naslovljene na deželni odbor štajerski, osebno pri ravnateljstvu deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru najpozneje do 15. jtiiia t. I. Prošnji je dodati krstni m domovinski list, zdravniško spričevalo, izkaz o stavljenju koz, nravno^tao spričevalo, spričevalo o dovršeni ljudski šoli in ubožno spričevalo.
Dotični, katerim se prosto mesto podeli, se morajo zavezati s pravno veljavn m reverzom (zaveznim pismom), da bodo opravljali po dovršeni šoli, oziroma po dovršenju vojaških let tri leta gospodarske šole na Štajerskem, ali pa morajo plačati za vsako leto, katero prežive izven dežele, 200 K ravnateljstvu deželne sadjarske šole v Mariboru v deželni fond šUjersk?. Pri oddaji ustanov se bo posebno oziralo na take sinove nepremož-nih kmečkih posestnikov, ki se po dokončani kme tijski šoli vrnejo na svoj dom, da tam gospodarijo. V prošnji je ta okolnost posebej omeniti.
Gradec, dne 21. aprila 1908.	36»
Od deželnega odbora štajerskega.

Pojasnila o inseratili Saje
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev.
Lepo posestvo z enonadstropno hišo, novo gospodarsko poslopje, ? stanovanj, 1 oral zemlje, gozdi. Leži ob cesti in je blizu cerkve in šole. Od Maribora je oddaljeno '/« ure. Primerno za vsako trgovino. Cena 16000 kron in lahki pogoji. Naslov Maribor, koroško predmestje, Anzeugrubergasse št. 7.
381
Kovača, ki zna konje kovati, in učenca sprejme Karol Krančan, kovaški mojster v Faalu ob kor. žel. Oba morata znati slovenski.
356
Pridna dekla, ako mogoče pevka sopran, ali alt, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Vprašanja na Ivan Srebotnik, organist v Zavod-njem pošta Šoštanj.	360
Organista in cerkvenika služba se oddaje pri župni cerkvi sv. Mihaela pri Šoštanju. Letni dohodki znašajo najmanj 1200 Kron. Vrhu tega je toliko zemljišča, da se lahko redi ena krava in dvoje svinj. Prosto stanovanje, 3 sobe, kuhinja, klet. gospodarsko poslopje, vrt pri mežnariji. Prošnje naj se vložijo do 1. junija, služba ima se nastopiti 1. julija. Tenoristi, cecilijanci imajo prednost.	359
Služba organista ii* cerkovnika pri župnijski cerkvi Sent Janž na Peči, pošta Velenje, se takoj odda. Prednost imajo cecilijanci in rokodelci.	______3°8
V Nareta< m domu v Ptnjn se odda s 1. julijem t. 1. društvena gostilna, služba čitalniškega sluga in hišnika. Natančnejša poročila daje odbor Narodne čitalnice v Ptuju.
357
Kovaškega učenca od pridnih sta-rišev »prejme takoj Franc Viher, kovaški mojster v Framu (Frau-heim). Dobi se tudi nekaj plačila.
349
5 čevljarskih pomočnikov sprejmo takoj g. Alojzij Weber, črevljar. Urbanska ul. št. 30. Maribor. 352
Prav dcbro in lepo posestvo 1'/« ure hoda od Maribora na strani 81ov. ßoric, katero meri okoli 20 eralov najboljših njiv, travnikov, lep gozd, velik sadonosnik z okoli 200 sadnimi drevesi vse v enem razen gozda, kateri je '/4 ure oddaljen, hišno in gospodarsko poslopje, lepa preša in veliko farnosti se takoj proda prostovoljno zaradi domačih razmer. Njive so vse se-jane in sajene, vse v dobrem stanu. Na tem posestvu zraste toliko najboljše krme, da se lahko 16 glav živine redi in je za mlekarno najbolj pripravno. Cena je fl 6500, vknjiženih je fl 700, ostali kapital se mora gotovo pri kupnini vložiti; zaradi tega se proda po tako skrajno nizki ceni. Kdor želi posestvo kupiti, naj se potrudi osebno 3. ali JO. maja ali pismeno s priloženo poštno znamko na Franca Podlipuik, Thesen it. 37. Maribor.
353
Hale, lepo posestvo pri Sv. Bol-fenl. i< v Slov. goricah tik lame cerkve, prikladno posebno za pen-zioni: w. se proda pod ugodnimi pogoji. Posestvo ¡¡na novo hišo s tren.i lepimi in slikanimi sobami in drugo pritiklino, gospodarsko poslepje, kuhinjski vrt, tri male sadonosnike, njivo in travnik. Lastnik Anton Kocuvan, trgovec v Šoštanj«.	848
Krojaškega pomočnika in nčenca
iz dobre hiše, sprejme Jožef Verd-nik, krojaški mojster v Slovenski Bistrici. Pomočnik mora znati Sejm-sko in Mno delo.	340
Dva krojaška pemoč&ika in j«d-nega učenca sprejme Ednard Seknei-der Bentach-Feistritz.	341
Iman na prodaj en tisoč lepega, osnaženega, samčaatega ktlja za vinograde in fižol. Cena »e zve pri Jsri/u Pevec, posestnik. Proseniško p. Sv. Jurij ob juž. žel. 845
Dobro idoča gostilna z mesarij«
pri Sv. Križu pri Ljutomeru, tik farne cerkve, s štirimi velikimi sobami, kahiajo, shrambo, dvema vinskima kletima, mesnico, dvema konjskima hlevoma, drvarnicama, svinskim hlevom s petimi oddelki, ledani««, skednjem, nto in parmo se da a 15. majem ali 1. junikm v naje«. Odgovor in vprašanje daje žnpaastvo pri Sv. Križu pri Lju-
84C
Učenec ia pošten* hiše, ii sptvjm» v trgovini s steklom in porcelanom, Ivau Kovačič v Radgeoi. Tndi priden hlapec dobi službo. 347
Lep« p«S«8tTt>, v lepi l»fi, 10 minnt od St. Pavla, četrt nre od tovarne, hiša ta gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakvr tudi ¡-ar minut oddaljena novuzidana hiša s sadonoenikora, »e proda skupno ali na drobno 1 Vse j« v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali dr nji obrt. Popra ša se pri Ferdiaaodu Vedeaiku v Št Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1,	2&8
Dobroidočo pekarijo želi prevzeti v kakem trgu ali na doželi. Poste restante 354 do 1. junija v Mariboru.	354
Hlapec se sprejme v zavodu Marijinih bratov v Gradcu, Kirchen-gasse 1. Plače mesečno 16. Hrana, perilo in stanovanje prosto. Prosilec mora imeti od g. župnika spričevalo.	334
Mlad tigovsM pomočnik mešane stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi s 15. majem službo spremeniti. Blagohotne ponudbe pod „J. K. 50" na upravništvo „Slov. Gosp."_______300
Dva in tridesei Ist stara oženje na človeka, ki imata denar, želita prevzeti eno kmečko posestvo, kjer bi gospodar in gospodinja zaradi starosti ali zavoljo dolgov ne mogla izhajati, in bi rada do smrti na svoji domovini preživela. Naslov S. M. Nr. 20. poste restante v Mariboru.	301
Prida«, spretna kuharica, ki je tudi izurjena šivilja, razume vsako hišno in gospodarsko delo, išče službe v kako tiho župnišče na deželi. Naslov pove upravništvo „Slov. Gospodarja"	311
Zidana hiša, z gospodarskim poslopjem, lep vrt, a njivi se po ceni proda 1400 K lahko ostane vknjiženo. Naslov v npravništvu Slov. Gosp.	262
Malo posestvo v Spielfeldu na državni cesti, obstoječe iz travnika, njive, sadonosnika in hiše, se radi smrti po ceni pod roko proda. Latzko Ferdinand. Schoschtaritsch-gasse 5. Studenci Maribor.
303
Gasiilna, trgovina mešanega blaga, prodaja tobaka, brez konkurence na zelo lepem prostoru, zidano, z opeko pokrito, vse v najboljšem stanu in krasno urejeno. Vinogradnik 4 leta star, na ame-rik. podlagi, sadonosnik, se pod ugodnimi pogoji, zaradi druž-binskih razmer za. 4600 gold. proda. Kje pove uprav.	3u2
Klad trgovski pomočnik dober manufakturist, želi službo takoj ali nekoliko pozneje premočiti. Kje, pove upravništvo.	307
Jan. Scholger, na Bregu pri Ptuju naznanja slavnemu obžinstvu, <la je spet otvoril svojo prodajalno manufakturnega in špecerijskega, blaga, ter so priporoča naikljni naklonjenosti.	339
?rnd«m fciiio tik glavne ceste blizu farne cerkve, ki ima 4 sobe, 1 kuhinjo, 2 kleti, in studenec. Stoji na mirnem kraju, ta je posebno pri-nierna za kakega ponzijonista ali obrtnika. Več pove Anton Oraž, v Slov. Bistriei.	317
>al>ilo
na
Posestvo, ki sestoji iz 4 oralov njiv, travnikov, dva vrta. Hiša je zidana, ima tri sobe, kuhinjo, klet, hlev za svinje in govejo živino. Oddaljeno je '/, are od Podsrede, okraj Kozje. Zraven je voda, za 16 konjskih sil. Mnogo j« tudi apnenega kamenja, ki sa prav lahko proda. Cena j» 1600 gl. takoj za plačati. Ako je zanesljivo se na denar tudi počaka. Kdor ga knpca poizve, skaterim bi se sklenila pogodba dobi 50 K. Vpraša so naj: Jožef Zupan, posest, ta gostilničar v Podsredi. Štajersko.
309
POSESTVO
na lepem kraju, obstoječe is 2 velikih, plodovi tih njiv, ■kupno 21/» do 3'/< oralov, aed drema občinskima cestama in okrajoo cesto, v sosedni bližini Maribora, ob cerkvi in 3raaredni šoli (z BKfrafikim in slovenski m pod-oorum jezikom), nadalje ■ sadonosnikom »e f>o ceni iz proste roke proda. Primemo j» zlasti kot stavbišče za vsako prodajalno, ker r tem krajn še ni nobeno trgovine. ! Pisma in rpraš.vj» p©d „Jo-p« posestvo" na iipravaištvo „Slov. Gospod."	227
VII. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jurju ob j. ž.
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vtšU v nedeljo dne 10. maja ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih (v lastni hiši) v Št. Jurju
ob juž. žel. Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorništva.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1907.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Poročilo o izvrJencj reviziji „Zadružne zveze".
8.	Sprememba pravil.
9.	Slučajnosti.
Pri nezadostni udeležbi se bo pol ure pozneje vršil drogi občni zbor z istim dnevnim redom ne glede na število članov.
356	Načelstvo.
Jaz podpisani Matjaž Osterc. posestniški ein v Veržeju, obžalujem iskreno, da sem g. Franc-eta Seršen, t/žana v Veržeja št. 101, razžaiil brez vsa-cega povoda, prosim ga za odpuščan e, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil cd tožbe.
V Ver že ju. dne 18. aprila 1908.
Matjaž ©sierc.
Franc Ksa^er ELantner
pilarski mojster, Maribor, Tegetthoffova cesta štev. 26. izdeluje vsake vrste pile in stražnike iz najboljšega posebnega litega jekla za železniške delavnice, tovarne za stroje, za mehanike, kinčavničarje in kovače. Tudi najboljše vrste žage za deske. Prevzame vsake vrste zrabijene pile in stražnike v popravo. — Opomni, da so njegovi izdelki le ročno delo.	343
akademični slikar in nčitelj risarstva
sedaj Grradec Misohi«rga«8e 33
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih slikarij, v različni proti vremenu stanovitni tehniki, kakor: Al fresko, tempera, Kasein itd. Prevzamem tudi slikarijo na platno z oljnatimi barvami, kakor altarne slike, križeve pote in tudi slikanje
portretov, popravljanje vsakovrstnih slik. Zagotavljam natančno in umeto'ško izdelovanje.	344
Išče se iisajeitiitili
za gostilno v
Narodnem domu v Velikovcu.
Gostilna ima 5 gostilniških sob z lastno opravo razven posode in perila, vrt, tedenico, dve kleti, sobe za tnjce, hlev za izoreganje in mesarijo. Kavcija 200(1 K, najemnina 1200. — Več 83 izve pri načelništvu „Hranilnice in posojilnice"
v Veli ko ven (Koroško)._____ 350
merčana,
8 e
zajamčena pristno vino le iz ormoškega okraja, raznih laikov, ima veliko množino po nizkih cenah na predaj
Kletar» društvo v Ormožu,
ilan Hočevar-Celje
Glavni trg štev. 10.
Priporoča popolnoma sveža in kaijiva deteljna, travma, runkelnova, svinske salate, korenjevega in vrtna semena.	Rafija za ve sanje
trte, galico, žveplo, baTtelovo kl«jno apno, kakor tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo, oljčno olje in vse drago v mojo stroko spadajoče blago.
180
Jamčim za dobro in ceno postrežbo.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da ima na razpolago novozidane hleve, ter vabi vse tukaj mudeče se voznike za obilen obisk. Spoštovanjem
A loj k Arnuš, gostilničar pri Sv. Lenartu v Siov. gor. (prej Poličeva gostilna, sedaj Posojilnica).
Karoi Kocijančič
fj|	kamnoseški mojster
P MARIBOR, sassno SchiUei^feasse 25. 1
fdh
l - izdeluje altsrjs, prilaice, podob« in vsa draga atav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike iti.
I&Jega fe|ofov!j«nlh nagrobnih ^pes-
456	m©fslk&w.
!PW Vsi marmornati oltarji ▼ baziliki v Mariboru so moje delo. Ipgf
i
Demetrij Glumac
~ kotlap -"-———
JE*to.j,	ulioa
in MAHIBOR, KaaerngasMe fct* 18
?riporoč» spoštovanim Jaaetoralcssa ko Sls ša «ssjbo$5t; ferizptnle«, pri katerih jamči e« dobro in rrpeiito dese. ^•gSMBTlU	<srs?»t® «»a» Saa aStsna.
Ssj»aj«žB ftari btker, einfc in »eiiag po najfcttlpjl eeai.
R)BBlBnil«H8)nHal
žejezo za vezi, najboljše vrsto cement, cevi iz kamenščine, strešna lepenka in sploh vse stavbinsko potrebščine.
za vrtove in razne svrhe, trnje-va Sca.
vodovodne eevi in vss priprave za 'f vodovodne naprave, .o
brane, drevesne žage, škarje za trte, razno poljedeijsko orodje in najboljši stroji. 214
in proti ognju in vlom« varne blagajne.
-Si-
He je čas za »pomladno gnojenje z umetnim gnojem. Kdor rabi
Tomažev® žlmdr®9 a
Kajnitom ali Kalijevo soljo.
Umetna gnojila vseh vrst, zajamčene kakovosti prodaja po najnižjih cenah in daje pojasnila ter pošilja poučne spise
zastonj trgovina z železnic«
ajdič, Celje.
Šivalni stroji
Papir kancelijski in pismeni, v vseh oblika* in kakovosti, koverte rainil velikosti in druge pisarniške potrebščine, priporoča
p. Kosteč
v Celju. 175 (i)
Posestvo 59 oralov, a lepo zidano ktfo, 4 sobe, 2 kleti, zidani hlevi v»e z opako pokrito, pol poeeatva tvorijo njive ta »aaou^sriki, pol gozdi. Cena 7000 K. 3000 K je posojilnico. Jožef Slugici na Roi-pahn 70 blizu Sv. Urbana, p. Zgornja Kungota.	316
Hiša z joitilno ta trfovlno se da v najem, ali proda za 8000 fuM. v »kolici Maribora. Naslovi se naj na M. L. Poste restante Maribor.	3122
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
■■■	Glavni trg" štev- S, I- nadstropje. ==
Hrauiiiie vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4 V» % «bresti»! Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama.
Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma.
PoeojfUi se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti o% in 5 Va% ® na oa< bm kredit proti 6% obrestovanjn. Nadalje se izposojuje ¿enar na zsstavo vrtidaostnih papirjev, ziatnme, srebrmna itd. Dolgove pri drugih denarmh zavrih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov si pa nikdar ne presegajo zneska 8 kroa
V pisarni se sprejemajo vse tozadevne proSnje in se brezplačno in hitro reSnjejo Uradni dan je vsak torek m petek od 8. do 12. ure dopoldne in od 8 do 6. ure popoldne.	n (k. i)
Sedaj je priložnost,
če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 18, 18, 20, 24 in 28 kr. Druki in cajgi za ženske obleke mtr 20, 24, 28 in 80 kr. Sateni novomodni, po 30 in 40 krajcarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 40, 60 in 70 kr. Svilneni robci najnovejši po 80 kr. gld. 1, 120, 1'60, 2 itd. Perkalnati robci po v,2 in 30 kr. Cajgi za moške obleke po 50, 60, 70 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po gld. 120, 1*40, 180 itd. Srajce za delavnik in pravnike po 60, 70, 80, l"—, 1*20 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani z» blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem H. E. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2.
ZA SOLO !
kupujte tabljice, kamenčke, zvezke, svinčnike, peresa, peresnike itd. v narodni trgovini : : : VILKO WEIXL, Maribor, Gosposka ulica 33.
Velika zaloga raznega papirja, zavitkov ia zapisnik knjig po najnižji ceni.
Edina narodna trgovina t mannfaktur. in
špecerijskim blagom
L,
Ormož
priporoča cenj. občinstva svoje veliko, novo zalogo. Cene nizke, postrež. točna.
Kdor hoče dobro kupiti, mora v narodno trgovino priti.
v veliki zalogi, kakor tudi matraoa, divani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni.
Frono Pleteršek, Maribor
Koroška cesta št. 10.
kupujemo pri
svojim!
Nova trgovina
Fr. Bureš,
urar, očalar in zlatar
hf Kfarifeoru
Tegettboffova cesta 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Vsi popravki se tofno in :: hitro izvršijo. ::
„CROATIA"
edina hrvaška zavarovalnica, esnovana od občine svobodnega In kr. glav, mesta Zagreba
,CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih in nizkih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica .CKOATIA' t Trstu, Corno št. 1.
!! Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apna za poklajo M Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena
priporoča
Trgovina z manufakturnim, modnim in drobnim blagom
Feliks Rop s Maribor
Grajski trg št. 5
priporoča svoje veliko zalogo suknesega in volnenega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi prav dobro platno za vsakovrstno perilo. — Oprave za ženitve, garniture, preproge in odeje v največji izbiri po najnižji ceni.
JOŽEFI ULAGÀ ? MARIBORU,
Tegethofova cesta štev. 21.
ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in
sicer za spomlad velika izbir za mož&e in ženska obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in možko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: ::
je prezidavanje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z novodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito miz-kih cenah prodajala. Nikdo toraj ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali saj izložbe ogledati, da se vsaki sam prepriča o velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah.
Narodna gostilna
mi Pri pošti =
nUuibOr, Tegethofova cesta 49
priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi.
Mar. Meden.
Tovarna za glinske izdelke
.... —.— w Račju —»i—.........■
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni.
Zaloga tudi t Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Glaser-js.
Kapljice za želodčni krč s Stane ena
steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju s Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
F. Pruli s mestna lekarna pri e. kr. orlu
Maribor, Glavni trg štev. 15.
1 SVOji K SVOJIM!
R.SaImič,Ci
Sofijin
Narrai dem.
Največji In najcenejši ekspert. Hr — srebfnlne, zlatnine In optičnih predmetov. : Naročita najna-vejii cenik brezplačno.
S Za spomiad!
M a lin fa lt tu i*ii a trgovina
RUDOLF tlfVVELKA V PTUJU
priporoča slavnemu občinstva svojo veliko in novo zalego raznovrstnega volnenega ter perilnega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primerno
nizkih cenah. — postrežba točna in strogo solidna!
Gotova sreča vsem posestnikom živali je Palma, ki obvaruje bo-leznij in ozdravi vsakovrstno pernato in štirinogato žival — bolno na prebavilih, krvi ozir. živcih ia je bolezen : drislja, nahod, vnetje, prisad, davica (difterija), revma, protin, krč ozir. bož-jast. Ob Palma se živali naglo pitaj*. Zdravim 6—8 krat ceaeje nego bolnim! 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v več!) prinese pošt. prosto Palma z navodilom. Spod 4 K naroe. ni povzetja! I. E. VEIXL, žival, živila, Maribor, Zofijin (senenski) trg št«v. 3.
«rr""
229

Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev
Muriknr, J®t#ffgaae«
Ker
so najbolji deSstvo
a bencin vedso dražji, za industrijo ia po^je-
Cllmase Bohsel-moforJI
fri katerih stane ena konjska raoč z» ene uro 1 '/» do 2 «/» vinarja. Ti motorji se lahko ogledajo v teka pri meni.
K&rol Sinkovič,
76	SMtopnik C limine Bohsel-raotorJ*?.
Pozor!	Čit&jl	Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodca in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprla in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t d. Nedoseino sredstvo za vxdrfanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspeh siguren» Cena Je za Iti steklenic (1 dvanajsto-ilca) <5 K frank o na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 Btekleaia se ne pošilja. Prosimo, da se aa-roča naravnost od:
P. Jurišiča,
«66	lekarnaija v Pakracu K. 201. (Staran!)«.
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekaraiški praksi, katera izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je iznajti najboljše sredstvo za raat las, t. j.
Kapilor št. II.
Isti del nje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (las-kine) aa glavi. Ceaa (franko na vsako pošto) je: eden loniič 3 K 60 r, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da m aaroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrae Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Pomočnika in učenca sprejme takoj Korež Alojzij, kovač v Mariboru, Mlinska nlica št. 48. 321
Krožilnik (Ringelšpiel) v najboljšem stanu, s plinovo lučjo, dva bobna, lajn«, kratko cela oprava, se proda po najnižji ceni. Oglasi s« naj osebno ali pismeno pri g. Ferdinand Feuchmeister-ju aa Ščav-nici sv. Ana na Kremberg« bliža Cmareka.	318
Štfan»i»l|je»
iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje p* ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka nlica štev. 16. Vbod: Weberga88e 8.
Pozor!
Pozor I
pravega Kašelskega (ljubljanskega) zelja prodaja Ig. Mer-cina v Zg. Kašlju pri D. M. v Polju, Kranjsko. 20 gr. za
1 K 20 v. Denar je poslati naprej Najprimerneje so poštne znamke.	275
Slamnikarska zadruga
v Mengšu, Kranjsko
priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in otroških slamnikov. Naročite čim preje, da se more naročilo pravočasno izvršiti. Narodno podjetje! Solidna postrežba i Ilustrirani ceniki franko in zastonj. Vsakemu se na željo pošljejo vzorci slamnikov na ogled, ako se to želi. Išče se zastopnik za Štajersko. Slovenci! Poslužujte se edine slovenske zadruge za slamnike!
Svoji k svojim!
228
Svoji k svojim!
LudoYik Kuharic,
priporoča blaga. —
trgovec v Ormožu,
veliko zalogo manufakturnega in špecerijskega blaga. — Cene nizke, postrežba točna!	80 18-5
J^HftfeJtSft V S1°V' B,8trio1 •	(Šolska ulioa)
c. kr. zaloga šolskih kiyig, poštnih vrednot, trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, zaloga pratik, molitvenikov, šolskih potrebščin, tiskovin za vade, pisalnega in risalnega orodja, igralnih kart, svilenega papirja, velika izbira rožnih venoev, božje-potaih predmetov, založba razglednio itd. priporoča
odnih
blago po «godnih cenah.
293
Pozor!
Najbolj krepki in trpežni klobuki vsake vrste se dobijo pri Vitanjskem klobučarju	289
F. Jankovlč-n.
				
r ■ -				S
Pristopajte h Kmečki zvezi!
ia iiéti—'t : katetok» tiakrae «ra*tv*.
01%«« u i nI anduft : Fni Rafcevtč.
IMt tfekane «v. «M» v MmOmrn