ISSN 0040-7712 770040 771208 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 SEPTEMBER 2004 CENA 450 SIT LETNIK XLIII ^ JJJ 2) j Modelarska raketa spider JiU VSE JJUCJjJUV Drevesca za diorame in makete EXTRA 300 L jiiiiiiii /I KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih SEPTEMBER 2004, LETNIK XLIII, CENA 450 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Glavna urednica: Maja Jug - Hartman Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 1 7 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 450 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2250 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641 745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 9000 SIT (40 EUR). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN:5156029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 6.000 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Odjava naročnine revije je samo pisna. Fotografija na naslovnici: Ploščati zmaj nagajivo vijuga v jesenskem vetru. Stabilnost v letu mu zagotavlja rep v obliki verige iz papirnatih trakov. Foto: Jože- C KAZALO iti im n 24-URNA DIRKA RV-AVTOMOBILOV KATEGORIJE RALLY 1 : 8 4 EXTRA 300L 6 MODEL GLISERJA MINCIO (1. DEL) 8 ZMAJI NA VEC NAČINOV 11 MODELARSKA RAKETA SPIDER 14 BLANIK L-13 mr september 2004 26 DREVESCA ZA DIORAME IN MAKETE 28 SMETIŠNICA IN LOPATKA 30 NEVSAKDANJE KUHINJSKE DESKE 32 DUHEC V DIMNIKU 34 OKRAŠEVANJE Z ŽAMETNIM PRAHOM 36 PREOBLEČENA STIROPORNA ŠATULJA. 38 OBESEK ZA KLJUČE NENAVADNO LETALCE j REPORTAŽA 22. in 23. maja se je na miniavtodromu v Tolminu zgodil modelarski spektakel, ka¬ kršnemu v slovenskem avtomodelarstva še nismo bili priče. Prvič je bilo organizirano 24-urno vztrajnostno tekmovanje za RV-mo- dele avtomobilov kategorije rally 1 : 8, ki je v Sloveniji najbolj razširjena. Pri nas tekmujemo z modeli avtomobi¬ lov kategorije rally 1 : 8 že skoraj 10 let, zato imamo dovolj izkušenih voznikov, ki so se pripravljeni pomeriti na tako zahtevnem tekmovanju. Na tolminskem maratonu so v vsaki ekipi sodelovali štirje vozniki, ki so se lahko pri vožnji poljubno menjevali, po¬ magati pa jim smelo do šest mehanikov, ki so skrbeli za brezhibno delovanje modelov, dotakanje goriva in popravljanje poškodb, ki so nastale med dirko. Večini avtomo¬ bilskih modelov, ki na dirkah državnega prvenstva tekmujejo v 5-minutnih kvalifi¬ kacijskih, 15-minutnih polfinalnih in 30-mi- nutnih finalnih vožnjah, predstavlja tako dolga vožnja skoraj nepremostljivo oviro, saj jim ponavadi po vsaki dirki privoščimo te¬ meljit pregled in servis poškodovanih delov. Na tekmovanje se je prijavilo 7 ekip iz vse Slovenije, ki so se več mesecev priprav¬ ljale na zahtevno tekmovanje. Sestavljali so jih izkušeni vozniki in mehaniki, ki so upo¬ rabili vse svoje znanje za brezhibno pripra¬ vo avtomobilov in motorjev za zahtevno preizkušnjo. Ker večina modelov in motor¬ jev v vsej tekmovalni sezoni skupno ne od¬ pelje toliko ur, kot smo jih nameravali odpe¬ ljati na tem tekmovanju, je večina ekip imela pripravljene rezervne motorje in mnogo re¬ zervnih delov, ki bi jih v primeru obrabe lah¬ ko zamenjali v kar najhitrejšem času. Na mo¬ delih je bilo dovoljeno med dirko menjati kateri koli del, razen podvozja, ki so ga sodniki pred začetkom tekmovanja označili, tako da ni bilo mogoče zamenjati celega mo¬ dela. Označbe so sodniki med tekmovanjem tudi večkrat preverjali. Ker je že skoraj te¬ den dni pred začetkom tekmovanja napoved obetala deževno vreme, je bilo treba po¬ sebno pozornost posvetiti tudi vsem kom¬ ponentam naprave za radijsko vodenje, saj so te še posebej občutljive za mokroto. Tekmovalni dan se je začel z oblačnim vremenom in vsi smo upali, da bo dežja le malo. Zato smo še nekaj minut pred štartom dirke ob 14. uri imeli na modelih namešče¬ ne gume za suho stezo in se z ogretimi mo¬ torji pripravljali na štart. Le nekaj minut pred začetkom dirke pa je začelo deževati in na prizorišču smo doživeli močan naliv. Na hitro smo namestili gume za vožnjo v dežju, kjer se še vedno kot najboljše izkažejo gume za terensko vožnjo, ter začeli s tekmova¬ njem. V mokrem in vetrovnem vremenu, se je v prvih urah odvijal napet boj med ekipa¬ mi, ki so se spoprijemale z različnimi težava¬ mi. Vožnja po mokri stezi zahteva še poseb¬ no pazljivost voznika, saj imajo gume slab oprijem. Poleg tega smo vsi imeli težave tudi s slabšim delovanjem motorjev, in sicer zara¬ di zračnih filtrov, ki so bili polni vode. Ta se je izkazala kot največji sovražnik večine ekip. Že po nekaj urah se je tako gneča na stezi razredčila, saj so marsikatere ekipe za¬ radi težav z mokrimi servomehanizmi in sprejemniki morale v boksih popravljati RV-komponente, med tem pa so izgubljale dragoceni čas. Naliv do polnoči še ni ponehal in po desetih urah vožnje sta se na prvih dveh mestih z veliko prednostjo pred ostalimi utrdili ekipi Mantua model Slovenija in MSM Maribor, ki sta ves čas vozili skoraj brez večjih zastojev. Med njima je bilo po polovici dirke manj kot 50 krogov razlike, kar bi lahko že ob eni večji napaki vodilne ekipe spremenilo vrstni red tekmovanja. Ker sta bili obe ekipi sestavljeni iz izkuše¬ nih tekmovalcev (oboji so vozili s skoraj enakimi avtomobili - Mantua model gold Med tekmovanjem je bilo včasih treba čakati tudi v boksu. Ekipa Eco ++je s preprostim modelom dosegla odličen rezultat. september 2004 mr REPORTAŽA evo II in evo III ), se je obetal zanimiv boj do konca. Ko je dež po polnoči oslabel, ni več spiral olja s steze, zato je ta postajala vse bolj mastna in drseča. Nobene gume niso več zagotavljale dobrega oprijema, kar je upočasnilo vse modele. Šele ko je dež ne¬ kaj po tretji uri zjutraj ponehal in se je ste¬ za začela postopoma sušiti, se je začel opri¬ jem na cestišču izboljševati. Čeprav je bilo dirkanje v dežju neprijetno za voznike in za mehanike, gre verjetno ravno dežju zah¬ vala za zelo majhno obrabo modelov in motorjev, ki so tudi po dveh tretjinah dir¬ ke še vedno delovali brezhibno, saj jih ni¬ smo imeli priložnosti obremenjevati do njihovih skrajnih zmogljivosti. Ko se je začelo daniti, je bila steza še vedno mokra. Ekipi, ki sta bili na prvih dveh mestih že ponoči, sta do jutra še utrdi¬ li svoje vodstvo, čeprav je bila razlika med njima še vedno zelo majhna. Nekaj ur pred Kljub štirim vozni¬ kom v vsaki ekipi je bilo 24 urno dirkanje zelo naporna preiz¬ kušnja. Ekipi Mantua Model Slovenija in MSM Ma¬ ribor sta skrbeli za napet boj povsem do konca dirke. Budni mehaniki so tudi ponoči v rekordnem času popravljali okvare. Zmagovalna ekipa Mantua model Slovenija po naporni dirki Vozniki: Matej Miklavec, Matej Glavina, Boštjan Gašperšič, PRIMA Boštjan Rener Mehaniki: Srečko Mezgec koncem dirke je bilo tako že jasno, da se bo boj za zmago odvijal med ekipama Mantua model Slovenija in MSM Maribor. V ozadju je medtem potekal zelo zanimiv boj za tret¬ je mesto. Večina ostalih ekip je medtem od¬ pravila tehnične težave in so se zavzeto pognali v boj za čim boljšo uvrstitev. V zad¬ njih urah tekmovanja smo tako lahko na suhi stezi opazovali pravo dirkanje, kakr¬ šnega smo vajeni v finalnih vožnjah držav¬ nega prvenstva. Za tretje mesto so se borile ekipe Minerva drim tim 1, Main team Tol¬ min in ECO ++, ki so svoje modele priganja¬ le do meja zmogljivosti. Po naporni vztrajnostni dirki je skozi cilj kot prva pripeljala ekipa Mantua mo¬ del Slovenija z minimalno prednostjo pred drugouvrščeno ekipo MSM Maribor, zma¬ govalci dirke pa so bile vse ekipe, ki jim je uspelo zdržati maratonsko preizkušnjo. Ob tem velja poudariti, da je bila tovrstna dirka z modeli kategorije rally 1 : 8 organi¬ zirana prvič na svetu. Na tekmovanju je zmagovalna ekipa prevozila dobrih 660 km in več kot 180-krat dotakala gorivo. Tekmovalci in mehaniki smo pridobili ogromno izkušenj. Za brezhibno organiza¬ cijo in vodenje tekmovanja pa gre posebna zahvala glavnemu organizatorju, Danilu Mlekužu. Podrobnosti o poteku tekmovanja in več o modelih si lahko preberete tudi na spletni strani www.mantua-model.si. september 2004 mr 1 3 ROBERT RESMAN Extra 300 L je model akrobatskega letala, s katerim modelar začetnik, ki že dobro ob¬ vlada visokokrilne začetniške modele, nada¬ ljuje učenje pilotiranja ter se z njim uvaja v akrobatsko letenje - model namreč dovolju¬ je tudi manjše napake. Čej^rav lahko izvaja vse akrobatske figure, pa te ne bodo povsem enake, kot jih zmore prav v ta namen kon¬ struiran model. Ker je dokaj nevtralno stabi¬ len je zelo primeren tudi za nadaljevanje šo¬ lanja na nizkokrilnih modelih. Model, ki ga predstavljamo, je predviden za motor s prostornino 6,5 do 8 cm 3 , izgo¬ tovljen pa tehta okoli 2300 g. Za krmiljenje potrebujete pet servomehanizmov, in sicer po enega za višino, smer in plin ter dva za nagib. Posebnost modela je zanimiva tehnič¬ na rešitev vpetja pogonskega sklopa. Motor in rezervoar s pripadajočimi deli ter pokrov motorja so pritrjeni na prvo rebro, ki je nato s štirimi vijaki pritrjeno na trup. Takšna reši¬ tev omogoča enostavno vzdrževanje in na¬ stavljanje nagiba motorja. Trup Gradnja trupa je dokaj enostavna. Na rav¬ ni šablonski deski začnemo sestavljati najprej stranici trupa. Iz balze debeline 3 mm izreži¬ te dva popolnoma enaka dela T 28, ki pote¬ kata od vrha smrekovih letvic T 18 in T 19 do spodnje opiate. Balzo z bucikami pritrdite na desko in nanjo prilepite smrekove letvice 5x5 mm (T 18, T 19 in T 25). Iz topolove ve¬ zane plošče debeline 3 mm izrežite dva po¬ polnoma enaka dela T 14 in ju prav tako pri¬ lepite na balzo. Zaradi manjše teže v vezani plošči izrežite okrogle odprtine. Z balzovimi letvicami 5x5 mm okrepite zadnji del, kot je prikazano na načrtu. Na eni polovici prile¬ pite na predvideno mesto dva kosa T 29 iz 5-mm balze, ki bosta kasneje služila kot mi¬ zica in ojačitev višinskega stabilizatorja. Iz debelejše balze na to polovico prilepite še zadnjo letvico trapezne oblike. Vsa rebra izrežite iz vezane plošče in jih vlepite v konstrukcijo tako, da bo zgornji ravni del škatle ležal na šablonski deski. Na ta način se boste izognili morebitnemu zvit- ju trupa. Spodnjo stran trupa lahko že zapre¬ te z balzo 3 mm, sprednji del za motorjem pa z balzo 5 mm, ter vezano ploščo na delu, kjer bo pritrjeno podvozje. Spoj, na katerem bodo priviti vijaki podvozja, okrepite s trdo balzo, ali še bolje z nekaj trakovi steklene tkanine in epoksidne smole. Ker je zgornji del trupa še odprt, lahko prilepite distančni- ke in mizico za pritrditev krila. Iz balze 4 in 5 mm izrežite vsa zgornja polkrožna rebra in jih prilepite na svoja mesta. Pri rebrih za ka¬ bino pazite na razdaljo, da bodo letvice in opiata lepo nalegale na površino reber. Bal- zove letvice 5x5 mm prilepite v utore in spoje obrusite. Med rebra za kabino prilepi¬ te krajše kose letvic, tako da bo ostal utor globine 1,5 mm, kamor boste kasneje prile¬ pili oplato iz 1,5 mm debele balze. Za oplato uporabite mehkejšo balzo, ki jo ukrojite po merah na načrtu. Zunanjo stran oblepite s širokim lepilnim trakom, notranjo pa celo premažite z belim mizar¬ skim lepilom. Balza se bo napila lepila in po¬ stala mehkejša, lepilni trak pa bo preprečil, da bi počila. Ko se bo lepilo posušilo, bo še dodatno utrdilo oplato, prirastek na teži pa bo zaradi izhlapele vode zanemarljiv. Nato celotno površino temeljito obrusite in zaob¬ lite spodnje robove. Sprednje rebro, na katero je pritrjen mo¬ tor in rezervoar, je sestavljeno iz dveh de¬ lov (T 1 in T 2), ki ju med seboj zlepite. Na odebeljene dele rebra bo pritrjen pokrov motorja in okrogle letvice za montažo rezer¬ voarja. Skozi oba dela izvrtajte luknje in vle¬ pite dve smrekovi ali bukovi okrogli paličici za rezervoar. Sestavljeno rebro nato s štirimi vijaki M 4 x 30 pritrdite na trup. V odprtino v rebru potisnite rezervoar in ga z dvema elastikama pritrdite na okrogli letvici. Montaža motorja na sprednje rebro je enostavna in pregledna. Po- Z odvitjem štirih matic celoten pogonski sklop preprosto izvlečemo krov motorja je poveznjen čez motor in privit na isto rebro. Pred tem moramo le s servomehanizma sneti pogon plina september 2004 mr 4 PRILOGA Kabino vakuumirate iz prozorne plasti¬ ke ali jo oblikujete iz stirodura in prekrijete s tanko stekleno tkanino. Zaradi majhne veli¬ kosti jo lahko izdelate tudi iz plastične ste¬ klenice po nedavno opisanem postopku s kuhanjem (Tim 8/2004). Podvozje naredite iz duraluminija debe¬ line 2 mm ali iz laminata. Izdelava takšnega podvozja je bila prav tako že opisana v Timu. Zadnje kolo je vodljivo prek smernega sta¬ bilizatorja. Lahko uporabite kupljenega ali ga izdelate sami iz jeklene žice premera 1,5 mm, trikotnika vezane plošče in cevke, ki jo prilepite nanj ter spoj okrepite s stekle¬ nimi vlakni. Stabilizatorji Smerni in višinski stabilizator sestavite iz balze debeline 8 mm na šablonski deski. Višinski stabilizator ima na premičnem delu v sredini vlepljeno smrekovo letvico 10x8 mm, ki povezuje obe polovici. Premični del na koncu obrusite nekoliko konično, tako da bo zadnji rob debel okoli 4 mm. Smerni stabilizator pravokotno prilepite na trup in spoj z obeh strani obložite z balzo, ki jo pol¬ krožno obrusite, da nastane lep prehod v menjati. Opiate na spoju natančno obrusite, da se tesno prilegajo, in že lahko začnete z lepljenjem. Notranjo stran opiate namažite z epoksidno smolo, del na sredini, kjer se op¬ iati stikata, pa prekrijte s kosom preprepo- jene steklene tkanine s površinsko maso 140 g/m 2 , širokim 20 cm in dolgim za celo globino krila. Vlakna v tkanini naj poteka diagonalno. Tako pripravljene opiate položi¬ te na stirojrorno sredico in vse skupaj po¬ krijte z negativi, ki so ostali pri rezanju. Blok utrdite z lepilnim trakom, da se opiate ne bodo premikale, vse skupaj položite na rav¬ no desko in dobro obtežite ali vakuumirajte. Pri obteževanju morate na zgornjo stran po¬ ložiti še eno ravno desko, ki bo enakomerne¬ je razporedila pritisk po celi površini. Po 24- urnem sušenju najprej obrusite sprednji rob krila in konce ušes. Zadnji rob z obličem skrajšajte toliko, da bo tloris krila enak, kot je na načrtu. Sprednji rob in ušesi oblepite z balzovimi letvicami prereza 10 x 25 mm in jih utrdite z lepilnimi trakovi. Sledi brušenje površine. Brusite z bru¬ silnim papirjem zrnatosti 150, in sicer dia¬ gonalno na dolžino krila ter od sprednjega proti zadnjemu robu. Brusite počasi in z roko sledite obliki krila. Sprednji del krila najprej na grobo oblikujete z mo¬ delarskim obličem, nato pa še z brusil¬ nim papirjem. Pri tem si lahko poma¬ gate z negativno ša¬ blono iz tršega kar¬ tona, da rob ne bo preveč koničast ali oglat. Od sprednje¬ ga roba je najbolj odvisno obnašanje modela v zraku, še posebej pri mini¬ malni hitrosti lete¬ nja. Na koncu po¬ vršino obrusite s finim brusilnim pa¬ pirjem in izrežite krilca. Stranske ro¬ bove krilc in utora v krilu oblepite s Montaža in triman{e V trupu izdelajte mizico za servomehaniz- me in povežite vse krmilne površine. Najbo¬ lje je uporabiti toge smrekove letvice 6x6 mm, ki se na obeh straneh nadaljujejo z jekle¬ no žico debeline 1,5 mm. Edino za plin lahko uporabite bovden, ki ga zataknete za gumo, na katero je jrritrjen rezervoar, prilepite pa ga na mestu, kjer poteka skozi prvo rebro. Servomehanizma za nagib se nahajata v krilu, zato posebno pozornost posvetite spajkanju kablov. Na servomehanizmu odščipnete ka¬ bel na razdalji 3 cm od njega in ga prispajkate na kabel v krilu, odrezani del kabla pa pris¬ pajkate na drugi konec. Sprejemnik, zavit v peno, namestite med rezervoarjem in servo- mehanizmi, akumulator pa vstavite pod re¬ zervoar in ga prav tako obložite s peno. Višinski stabilizator ima hod +/- 15 mm, smerni pa +/- 25 mm. Nagib ne potrebuje diferencialnega krmiljenja, krilca pa imajo hod +/- 5 do 8 mm. Težišče modela s praz¬ nim rezervoarjem je na razdalji 75 do 85 mm od sprednjega roba krila v korenu. Letenje Model je sposoben vseh akrobacij, ven¬ dar pa nekaterih ni mogoče izvajati brez spremenjenega težišča. Prve polete naredite s težiščem čim bolj naprej in ga glede na svo¬ je zmožnosti počasi pomikajte nazaj. To je najlaže napraviti s premikanjem akumulator¬ ja. Lahko se celo zgodi, da boste morali za¬ menjati lego sprejemnika in akumulatorja. Za izvajanje leta na nož mora biti težišče po¬ maknjeno zelo nazaj. Pri prvih poletih, ko je zaradi varnosti težišče pomaknjeno zelo na¬ prej, se lahko zgodi, da je smerni stabilizator premalo učinkovit. Namesto zavoja v levo se model nagne v desno. To je posledica spred¬ nje lege težišča, ki zagotavlja modelu veliko smerno stabilnost, zato pa je moment smer¬ nega stabilizatorja premalo zmogljiv. Pri tako postavljenem težišču je pristajanje ne¬ koliko težje, saj model leti z večjo minimal¬ no hitrostjo. S premikanjem težišča nazaj ti učinki počasi izginejo in model postane zelo pohleven in ubogljiv. Mogoče bo največ težav povzročal po¬ krov motorja, čeprav je bila izdelava že opi¬ Za namestitev elektronike je v modelu dovolj prostora, zato tudi z vgradnjo togih povezav ni težav. trup. Višinski stabilizator prilepite v zato pripravljen utor na trupu in preverite pra- vokotnost na smernega ter vzporednost s krilom. Krilo Krilo je izdelano v izvedbi sendvič s sti- roporno sredico, lahko pa naredite tudi kla¬ sično krilo iz reber, vendar je zato treba po¬ sebej narisati vsa rebra. Uporabite 10 cm debel stiropor gostote 15 kg/m 3 . Iz tanke ve¬ zane plošče ali pertinaksa izrežite obe šablo¬ ni. Z žago na uporovno žico izrežite tloris obeh polovic krila, nato režite najprej spod¬ nji obris profila, dodajte šablonsko rebro in nadaljujte še z zgornjim obrisom. Obe polo¬ vici zlepite z lepilom za stiropor. Pripravite oplato iz balze 1,5 mm, ki jo sestavite^ iz več trakov in na zunanji strani zlepite s širokim lepilnim trakom. Pri tem pazite, da med tra¬ kovi ne bo rež. Izdelajte štiri opiate, ki se sti¬ kajo v sredini krila. S skalpelom ali še bolje z vročo žico naredite utor za kabel, ki ga takoj vstavite vanj. Utor naj bo toliko globok, da je med kablom in robom stiropora vsaj še 2 mm prostora. To pa zato, da do kabla ne pride lepilo in ga je kasneje mogoče tudi za¬ tanko vezano ploš¬ čo, da bo rob trd¬ nejši. Pregibni spoj lahko prekrijete z balzo. Pogoni krmil so izvedeni togo. Zadnje kolo je neposredno povezano s smernim krmilom. Ko odvijemo vijak, podvozje preprosto sname¬ mo s cevke na krmilu. Prekrivanje Krila prekrivate s folijo najprej na spodnji strani in še¬ le nato na zgornji. Če boste pregib krilc naredili kar s folijo, morate naj¬ prej prekriti spod¬ nji spoj, zgornjega pa začasno pritrdite z lepilnim trakom. Ko prekrivate zgor¬ njo stran, lepilne trakove odstranite in prekrijete še pre¬ gib. Ker je stabiliza¬ torje najlažje prekriti, ko so še razstavljeni, jih zato najprej prekrijete in šele nato prile¬ pite na trup. Pazite le, da delov, kjer bodo lepljeni, ne prekrijete s folijo. sana v reviji. Sam sem si za pokrov izdelal ka¬ lup. Za morebitna vprašanja ali informacije glede pokrova motorja lahko pokličete na telefon 041/80 60 80. TEKI 1 september 2004 5 Model gliserja Mincio (1. dei) MATEJ PAVLIČ Mincio se imenuje slikovit italijanski narodni park, ki leži južno od Gardskega jezera. Enako lep je tudi model klasične¬ ga lesenega gliserja v merilu 1 : 20 (sli¬ ka 1), kakršne lahko vidimo na velikih je¬ zerih, pa tudi v Benetkah. V naši reviji smo ga v lanskem letniku na kratko že omenili med posebne pozornosti vred¬ nimi novostmi z modelarskega sejma v Niirnbergu. Z njim je podjetje Mantua Group iz Mantove še dodatno popestrilo svojo ponudbo kompletov za izdelavo različnih modelov čolnov, ladij in zgodo¬ vinskih plovil. Obenem je začelo s poso¬ dabljanjem kompletom priloženih večje¬ zičnih navodil za sestavljanje, ki so odslej v obliki barvnega fotostripa (slika 4), kar je tako za začetnike kot za izkušene mo¬ delarje zelo dobrodošla novica. V ljub¬ ljanskem podjetju Mantua model, ki je uradni zastopnik italijanskega proizvajal¬ ca, so nam dali na test omenjeni komplet; obenem so nam tudi dovolili v Timu po- (slika 3), bloki balze za izdelavo premčnega in kr¬ mnega dela, šop balzovih letvic (slika 5) in trakov mahagonijevega furnirja za oplato tru¬ pa in krova, pola japonskega papirja, vr¬ vica, košček tkanine, kovinske pripone, plastika za vetrobransko steklo, dva re¬ ševalna obroča ter seveda pregledna navodila za sestavljanje (slika 2). Poseb¬ ne omembe vredno je to, da so v kom¬ pletu tudi že elektromotor, krmilo z ro¬ čico, os s propelerjem in kardanom ter vse potrebno za vgradnjo RV-naprave, kar omogoča zelo preprosto predelavo v radijsko vodeni model dolžine 450 mm. Sami morate torej dodati le servo- mehanizme, sprejemnik in baterije. Čeprav v prospektu lahko prebere¬ mo, da je komplet namenjen začetni¬ kom, je vseeno bolje, da se gradnje loti- larskega noža, kompleta iglastih pilic, modelarskega vrtalnika z nekaj kosi pri¬ bora (majhni svedri, brusilni valjčki, re¬ zalne ploščice), modelarskih bucik in majhnih spon, nekaj listov brusilnega papirja (od grobega do najfinejšega), majhnega primeža, čopiča in malega modelarskega obliča. K temu je treba obvezno dodati še drobnarije, ki jih imate tako ali tako že doma: daljše ela¬ stike, kljukice za perilo, škarje, ravnilo, kotnik, svinčnik itd. Izdelava trupa Najprej natančno preglejte vsebino kompleta (slika 2) in navodila, da bo- natisniti kosovnico in obrise glavnih se¬ stavnih delov (načrt v merilu 1: 2 najdete na prilogi na sredini revije), s pomočjo česar lahko spretnejši ladijski modelarji izdelajo model čolna Mincio. Seveda si bodo morali gradivo zanj priskrbeti sami, pa tudi nekatere kovinske okrasne dele bodo morali izdelati sami. Precej lažje bo tistim, ki bodo v trgovini Mantua model v Ljubljani (tel. 01/512-03-20) kupili kom¬ plet, ki glede na bogato vsebino stane po¬ vsem sprejemljivih 16.900 tolarjev. Opis kompleta V lični kartonski škatli je prav vse potrebno za izdelavo modela (slika 2): šest kosov vezane plošče z lasersko izrezanimi deli za sestavitev ogrodja 6 jo tisti, ki so že sestavili kak model čol¬ na. Zaradi lasersko izrezanih lesenih de¬ lov je s pomočjo podrobnih slikovnih navodil zelo lahko sestaviti ogrodje, zato pa toliko več izkušenj zahteva izde¬ lava opiate. Ta je dvojna: notranja (no¬ silna) plast je iz balzovih letvic, ki so razmeroma krhke, zato se ne krivijo tako zlahka, šele zunanja plast iz prož¬ nih trakov mahagonijevega furnirja pa ob natančni izdelavi poskrbi za zares lep videz modela. Orodje Zaradi lasersko izrezanih sestavnih delov modelarske rezljače med izdela¬ vo skoraj ne boste potrebovali, zato pa nikakor ne bo šlo brez dobrega mode- ste dobili občutek, kako je model sploh zasnovan in kakšno je zaporedje izdelave. Ogrodje trupa je na prvi po¬ gled resda nekoliko zapleteno, zato pa je izredno trdno in z njim ni več kot eno uro dela, saj se posamezni lasersko izrezani deli zelo natančno ujemajo. Kobilica je sestavljena iz delov 1 A in 1 B, nanju sta z obeh strani prilepljena dela 2, za natančnost stika pa skrbi pet čepov, ki jih je treba prilepiti skozi tako nastali sendvič. (V nastalo pošev¬ no odprtino v kobilici boste kasneje z epoksidnim lepilom zalili gred motor¬ ja.) Dno je iz delov 5, 7 in 9, številke re¬ ber - gledano od kljuna proti krmi - pa si sledijo takole: 11, 6, 4, 12, 13, 8, 14, 15 in 10. Ko na štrclje reber na september 2004 TTEL' 1 PRILOGA zgornji strani pritisnete še del 16, je ogrodje sestavljeno. Ker imata premeni in krmni del nekoliko bolj zapleteno obliko, tja z obeh strani ob kobilico prilepite po en blok balze (slika 3). Ko se lepilo posuši, balzo grobo obdelajte najprej z modelarskim nožem in nato še z ra- špo. Šele proti koncu pride na vrsto brušenje z vedno finejšim brusilnim papirjem. Z okoli deščice ovitim bru¬ silnim papirjem, ki ga morate vleči vedno prek dveh reber hkrati, obrusi¬ te rebra tako, da se bo letvica, ki jo z V kompletu je priložena pola prosoj¬ nega japonskega papirja, s katerim je treba prelepiti trup, da ta kasneje ne bi pokal. Ker je nemogoče prelepiti ves trup naenkrat, papir narežite na štiri kose, ki morajo biti na vseh straneh ne¬ koliko večji od stranic in obeh polovic dna čolna. Z razredčenim belim polivi- nilacetatnim lepilom za les namažite iz¬ brani del opiate in nanj pritisnite kos japonskega papirja, nato pa s čopičem še enkrat premažite vso površino (sli¬ ka 6), da iztisnete odvečno lepilo in mehurčke zraka. Ko se lepilo posuši, z belejši letvici s prerezom 8x8 mm in obrusiti s finim brusilnim papirjem, ki ga ovijete okoli deščice. Prvi trak prile¬ pite tik ob simetrali dna. Iztisnjeni pre¬ sežek lepila takoj obrišite z vlažno krpi¬ co, sicer bodo na furnirju ostale lise, ki po lakiranju ponavadi postanejo še opaznejše. Vsak naslednji trak se mora po vsej dolžini dotikati prejšnjega. Veči¬ na trakov poteka v nespremenjeni širi¬ ni vzdolž vsega trupa, zato odpade za¬ mudno prirezovanje in pomerjanje, ki se mu je denimo pri gradnji maket zgo¬ dovinskih ladij nemogoče izogniti. Pri nekaj ščipalkami začasno pritrdite na bok, dotikala reber po vsej površini, nikakor pa ne samo na enem robu. Po tem brušenju je ogrodje pripravljeno na prekrivanje z balzovimi letvicami (slika 4). Prva letvica poteka po tistem delu trupa, kjer je stik bočne stranice in dna čolna. Vsako letvico večkrat pomerite in po potrebi še nekoliko popravite, preden jo prilepite. Lepilo nanašajte na stike z rebri in po možnosti tudi na rob prejšnje letvice, da bo opiata čim bolj trdna. Ko ste oblepili oba boka, enako storite še z dnom (slika 5), nato pa površino obrusite, da bo popolnoma gladka. ostrim modelarskim nožem odrežite presežek papirja ob zgornjem robu. Sedaj je na vrsti druga opiata iz ma¬ hagonijevega furnirja. Sam postopek se pravzaprav ne razlikuje veliko od leplje¬ nja prve opiate, le da je treba biti sedaj precej bolj natančen in pazljiv. Pri prvi opiati je bilo namreč čisto vseeno, če so bile med posameznimi letvicami manj¬ še reže, pa tudi zaradi sledov pritrjeva¬ nja bucik si ni bilo vredno beliti glave. Ker so balzove letvice razmeroma debe¬ le, dovoljujejo tudi manjše napake, saj jih je kasneje mogoče skriti z bruše¬ njem. Ker so trakovi mahagonijevega furnirja na robovih nekoliko kosmati, je najbolje vse skupaj stisniti med dve de- prekrivanju se splača potruditi, kajti vi¬ dez trupa z enakomerno potekajočimi letvicami je povsem nekaj drugega kot površno prekrito korito z množico iz¬ boklin, špranj in pack lepila (slika 7). Ko ste z oblepljanjem gotovi, z ostrim modelarskim nožem previd¬ no odrežite čez robove štrleče trakove in trup brusite toliko časa, da bo popol¬ noma gladek. Seveda morate ves čas paziti, da ne prebrusite furnirja, ki je debel samo pol milimetra. Izdelava krova in druge opreme ter vgradnja motorja in komponent siste¬ ma za radijsko vodenje bosta opisani v prihodnjem nadaljevanju. mr 1 september 2004 7 MODELARSTVO na več načinov JANEZ SMOLEJ Pestra izbira oblik, velikosti in barv v kombinaciji z ugodnim vetrom in pi¬ sano jesensko naravo so lahko dobri razlogi, da se lotimo gradnje zmaja. Škatlasti zmaj Hitro, brez posebnega truda in izku¬ šenj ter ob majhnih stroških za material lahko izdelamo model škatlastega zmaja z dvojnimi krili (avtor Peter Lynn). Za ogrodje uporabimo običajno gradivo - lahke in prožne smrekove ali lipove le¬ tvice, in sicer po dve letvici z merami 1000 x 5 x 5 mm, 700 x 5 x 5 mm in 500 x 5 x 5 mm ter eno letvico velikosti 365 x 4 x 4 mm). Najprej sestavimo letvice v prečni in vzdolžni legi, končno obliko konstrukcije pa dobimo z namestitvijo navpičnih letvic (risba 1 a, 1 b in 1 c). Na mestih križanja jih tesno povežemo, pri čemer pa ne smemo prej pozabiti letvic in vrvice premazati s tankim slo¬ jem lepila za les. Namesto nekoliko za¬ mudnega spajanja z lepili se uveljavlja hiter in natančen postopek z uporabo lahkih, cevasto oblikovanih plastičnih (najlon, propilen) objemk. Ko ugotovi¬ mo, da je lepilo suho in zmajeva kon¬ strukcija trdna, oblikujemo s pilo za ob¬ delavo lesa in rezljačo na začetku in koncu vseh letvic pol centimetra globo¬ ke zareze v obliki črke V, prek katerih napnemo močnejši sukanec. Pri tem pazimo, da ne presežemo obremeni¬ tev, pri kateri se začnejo letvice krivi¬ ti! Da vrvica ne bo popustila oziroma izpadla iz utora, jo na stičnem mestu utrdimo z lepilom. Prevleka zmaja naj bo iz lahkega materiala, ki nudi dober upor vetru in se pri tem ne trga. V primerjavi s PVC folijo, ki je barvno dokaj neizrazita, je mogoče uporabiti tudi japonski pa¬ pir za prekrivanje letalskih modelov, ki je lepših barv. Ta je zelo občutljiv za udarce in se zato redkeje uporablja. V hobijskih trgovinah z materiali za umetno obrt in slikarstvo dobimo po ugodni ceni transparentni barvni pa¬ pir, ki se zelo dobro obnese kot pre¬ vleka za zmaje. Izbrano folijo ali papir najprej razrežemo na štiri deltoidne in štiri trikotne kose. S kontaktnim lepi¬ lom rahlo premažemo robove, ki jih tvorijo letvice z napetimi vrvicami, in dele prevleke postopno prilepimo na ogrodje. Za spuščanje zmaja uporabimo vleč¬ no vrvico in dva para vodilnih vrvic, ki jih pritrdimo na mestih A, B, C in D na razdalji 45 mm od stičišča letvic (risba 1 b). Pri zagotavljanju stabilnosti zmaja med spuščanjem in ustrezni nastavitvi naklonskega kota glede na smer vetra ne smemo pretiravati z dolžino vodil¬ nih vrvic, ker se lahko zapletejo. Pred¬ stavljeni model ima dva para vodilnih vrvic dolžine 705 mm in 550 mm, ki tvorijo t. i. tehtnico. september 2004 mr MODELARSTVO Ploščati zmaji Med raznovrstnimi modeli, ki se za¬ radi majhne teže odlikujejo po hitrem vzpenjanju, so tudi stari japonski zmaji, ki jih lahko še vedno občudujemo na vsakoletnih tradicionalnih festivalih na zahodni japonski obali. Nekateri tipi teh zmajev (npr. Sanyo Rokkaku ali Na¬ gasaki Hata) navdušujejo tudi s prese¬ netljivimi zračnimi bravurami (risba 2). Za nekatere preprostejše zmaje (risba 3 a, 3 b, lahko namesto smreko¬ vih letvic uporabimo tudi tanke lesko¬ ve palice, pa zato zmaj ne bo nič slabše letel. Na že opisan način naredimo t. i. dvojni križ, ki tvori okvir, okoli katere¬ ga napnemo vrvico. Vse skupaj položi¬ mo na material za prekrivanje in zari¬ šemo obliko zmaja. Pri izrezovanju prevleke upoštevamo širino zavihka (2-3 cm), ki ga bomo prilepili prek napete vrvice. Nekoliko več težav utegnemo imeti z določanjem števila vodilnih vrvic, njihovo dolžino in lego točk, kjer jih pritrdimo na konstrukci¬ jo. S pravilno namestitvijo zagotovimo MODELARSTVO stabilen let in optimalno sposobnost dviganja modela. Večino zmajev, ki jih delimo na štiri velike skupine (ploščati, škatlasti, brez ogrodja in rotirajoči), lahko vežemo s parom vodilnih vrvic ali samo z vlečno vrvico, kar zaradi obremenitve ogrodja na enem mestu ni najbolj priporočljivo. Za ploščate zmaje običajno uporablja¬ mo tri ali štiri vodilne vrvice, izjema so deltasti in deltoidni zmaji z ukrivljeno površino, katerim zadoščata samo dve vodilni vrvici. Preden začnemo z montažo vodil¬ nih vrvic, preverimo, ali je model v prečni smeri uravnotežen. Primemo ga na začetku vzdolžne letvice in dvig¬ nemo, da se z zadnjim delom dotika podlage. Če se model ne nagiba levo ali desno, je uravnotežen, sicer si poma¬ gamo z dodajanjem lepila na stranske dele ogrodja. Vodila našega zmaja izdelamo s štiri¬ mi približno 150 cm dolgimi vrvicami, ki jih pritrdimo na koncu vodoravno le¬ žečih letvic. Vrvice napeljemo skozi manjši plastični obroček in jih ustrezno skrajšamo. Pri tem pazimo, da ostanejo napete tudi, ko tvori zmaj s podlago kot med 20° in 30° in so ji prečno ležeči deli ogrodja vzporedni. Ploščati zmaji z ravno površino po¬ trebujejo tudi rep, ki je dvakrat do štiri¬ krat daljši od dolžine zmaja. Izdelamo ga iz raznobarvnih papirnatih trakov v obliki verige ali tako, da trakove v pre¬ sledkih po 20 do 25 cm navežemo na močnejšo vrvico. Veriga sicer predstav¬ lja določeno tveganje, da bo zmaj zaradi pretrganega repa strmoglavil. Zato je dobro, da pred spuščanjem preverimo trdnost posameznih členov. Če želimo, da bo zmaj stabilen tudi brez repa, spre¬ menimo konstrukcijo tako, da z zateza¬ njem napetih vrvic upognemo prečne letvice (največji upogib na sredini letvi¬ ce je 10 % dolžine). Zmaj jadro Osnovno izvedbo tega zmaja (slika 2) je v petdesetih letih prejšnjega sto¬ letja konstruiral Američan William M. Allison. Ta vrsta zmajev je primerna za spuščanje v vetru stalne smeri. Obliko zmaja (risba 5) prerišemo na plastificirani papir ali PVČ folijo. Pred trganjem ga zavarujemo z lepilnim tra¬ kom ali 3 do 4 cm širokim zavihkom. To je še posebej pomembno pri robo¬ vih ob trapeznih odprtinah na spodnji strani zmaja, kjer je učinek vetra naj¬ večji. Da bo med spuščanjem obdržal ustrezno obliko, nanj vzporedno z vzdolžno osjo simetrično (risba 4) pri¬ lepimo tri letvice (1000 x 5 x 5 mm). Ker nima ogrodja, na katero bi lah¬ ko privezali vodilne vrvice (dolžine 200 cm), v ta namen pripravimo dve kratki letvici (25 x 5 x 5 mm), ki ju sku¬ paj s kartonskima trakovoma velikosti 60 x 25 mm prilepimo ob levem in de¬ snem stranskem robu (risba 5). Spuščanje zmajev Med spuščanjem zmaja na večjih vi¬ šinah je dobro vedeti, kaj storiti, ko zač¬ ne pihati močnejši veter ah ko model brez posebnega razloga naglo izgublja višino. Če se hitro ne vrne v stabilno lego, začnemo počasi in enakomerno navijati vrvico. Skoraj zagotovo pa bo model izgubljen ali vsaj delno poškodo¬ van, če vrvico sunkovito in panično vle¬ čemo k sebi ah izpustimo navijalni ko¬ lut. Kljub temu da se včasih kaj zalomi ali nam jo zagode spremenljivo vreme, nas igra z zmaji ne bo dolgočasila, pa še nove prijatelje, ki imajo radi to mode¬ larsko zvrst, bomo spoznali. 10 september 2004 TEKI 1 MODELARSTVO Raketa sp ider Mi HA ČUDESI Raketo spider lahko uvrstimo med de¬ monstracijske oziroma eksperimentalne raketne modele, v katere vgrajujemo raz¬ lične elektronske naprave, fotokamere in podobno, ali jih spuščamo preprosto za zabavo. Raketa je predvidena za pogon z motorji totalnega impulza 10 do 40 Ns. Ker je motorje višjega impulza težje dobi¬ ti, lahko vežemo v snop tri ali štiri manjše motorje. V ta namen moramo v modelu ustrezno preoblikovati nosilec za želeno število motorjev. Za predlagani model uporabimo en motor tipa C6-3, s katerim bo spider dosegel primerno višino leta in ga bomo lahko spuščali tudi na manjših travnikih. Material: - 3 mm debela vezana plošča, - balza (3-4 mm), - rjav papirnat lepilni trak z vodotop¬ nim lepilom, - pekipapir, - pisarniški papir, - plastična ali papirnata cevka (0 5-8 mm), - belo lepilo za les, - lepilo za plastiko, - dvokomponentno epoksidno lepilo, - brezbarvni nitrolak za zaščito lesa in papirja. Orodje in pripomočki: - risalni pribor, - modelarski nož, - kovinsko ravnilo, - šestilo, ..- škarje, - rezljača, - čopič, - rezalnik krogov (Olfa), - brusilni papir, - selotejp, - kovinska ali plastična cev (0 50 x 1000 mm, 0 18 x 150 mm). Izdelava Izdelava modela ni zahtevna. Najprej izdelamo trup rakete. Uporabimo lepilni trak z vodotopnim lepilom in ga po zna¬ nem postopku spiralno navijemo v 4-5 slojih (da bo debelina trupa blizu 1 mm) na en meter dolgo kovinsko ali plastično cev s premerom 50 mm. Za zaščito na cev najprej navijemo sloj pekipapirja, nato pa prvi ovoj lepilnega traku, ki ga obrnemo z lepljivo stranjo navzven. Če tega nimamo, lahko uporabimo tudi kak drug papir, ki ga med navijanjem sproti lepimo. Navit in osušen trup gladko prebrusimo z brusil¬ nim papirjem zrnatosti 400 in ga zatem večkrat prelakiramo z brezbarvnim nitro- lakom, da pridobi na trdnosti in je zašči¬ ten pred vlago. Po vsakem lakiranju povr¬ šino še obrusimo s finim vodnobrusilnim papirjem. Trup navijemo nekoliko daljši, da ga ostane še nekaj za glavo in vsadilo glave. Nato ga ob traku navite plastične folije z ravnim robom odrežemo na mero, prav tako tudi oba dela za glavo (slika 1). Glava je iz dveh delov, stožčastega in valjastega ter vsadila za postavitev v trup rakete. Za valjasti del uporabimo kos odreza¬ nega trupa, enako tudi za vsadilo. Tega po dolžini zarišemo in prerežemo (slika 2) in odrežemo kake 4 mm širok del (slika 3), da se bo ožji valj vsadila lepo prilegal v glavo. Stožčasti del izdelamo iz dveh slo¬ jev pisarniškega papirja, in sicer raje ne¬ koliko debelejšega. Pri dolžini 150 mm razviti plašč stožca oklepa kot natanko 60°, torej malce več kot 120°, če upošte¬ vamo še debelino prvega ovoja. Plašč s še¬ stilom narišemo na papir, odmerimo kot in ga izrežemo s škarjami. Stožec oblikuje¬ mo tako, da si pomagamo s koščki selotej¬ pa, ki jih prilepimo po robovih, kjer lahko papir tudi rahlo navlažimo. Na robovih ga nato previdno zlepimo z belim lepilom, ki mu dodamo nekaj kapljic vode. Lepilo na¬ našamo z drobnim čopičem (slika 4). Za večjo trdnost lahko v glavo prilepi¬ mo nekaj obročkov iz balze ali kartona. Z nekoliko močnejšo okroglo ploščico okrepimo spoj stožčastega in valjastega dela (slika 5). Nazadnje glavo nekajkrat prelakiramo z redkim nitrolakom in vanjo vlepimo še prirezano vsadilo (slika 6). Iz 3 mm debele balze z modelarskim nožem izrežemo tri stabilizatorje, ki so potrebni za stabilnost leta rakete. Če se odločimo za pogon z močnejšim motor- 11 MODELARSTVO - jem, lahko uporabimo tudi lahko topolo¬ vo vezano ploščo. Nanjo zarišemo obliko stabilizatorjev in jih natančno izžagamo z ročno ali električno rezljačo (slika 7). Ža¬ gamo tik ob zarisani črti, da lahko prese¬ žek zbrusimo z brusilnim papirjem. Izre¬ zane stabilizatorje zaradi boljše aerodina¬ mike zbrusimo v profil, tako da jim zaob¬ limo sprednji in zadnji rob. Stabilizatorje nekajkrat prelakiramo z razredčenim ni- trolakom, da jih zaščitimo pred vlago in preprečimo, da bi se ukrivili (slika 8). V tem primeru bi model v letu lahko skrenil iz predvidene smeri. Obseg trupa razdelimo točno na tri dele, s svinčnikom označimo položaj sta¬ bilizatorjev in jih z belim lepilom za les ali modelarskim lepilom UHU hart prilepi¬ mo na trup (slika 9). Spoj zalijemo z dvo- komponentnim epoksidnim lepilom, kar je še posebej pomembno, če so površine lakirane. Sledi izdelava nosilca motorja in no¬ silne pregrade za padalo. Vzamemo 3-4 mm debelo balzo in s krožnim rezalni¬ kom izrežemo obroče s premerom 50 mm (slika 11) ter notranjo odprtino s premerom 19 mm. Dva od treh prilepi¬ mo na cev nosilca motorja (slika 12), ki jo na enak način kot trup navijemo na ka¬ lupu premera 18 mm. Nosilec motorja, ki ga lahko opremimo tudi z žičnim varo¬ valom iz jeklene žice debeline 1 mm za prepro-stejšo montažo motorja, vlepimo v trup (slika 13). Obroček nosilne pregrade za padalo vlepimo v trup kakih 15 cm pod vrhom (slika 14). Raketni model spider Konstruiral: Miha Čuden Legenda: 1 - stožčasti del glave 2 - valjasti del glave 3 - spajalna ploščica 4 - vsadilo 5 - trup 6 - cev nosilca 7 - nosilna pregrada za padalo in obročka nosilca motorja 8 - stabilizatorji 9 - vodila 12 september 2004 mr MODELARSTVO Glavo povežemo s trupom s 4-5 mm široko opleteno elastiko, ki jo s pomočjo papirnatega pritrdila vlepimo v notra¬ njost trupa oziroma glave (slika 14). Na to povezavo v bližini glave privežemo še pa¬ dalo, ki ga izdelamo iz tanke polietilenske folije. Na oglišča padala s premerom od 500 do 700 mm v obliki osemkotnika s se¬ lotejpom prilepimo približno en meter dolge kose sukanca, ki jih na koncu za¬ vežemo v vozel. Za namestitev na štartno rampo potre¬ buje model vodila, pri tej dolžini najbolje kar tri, za kar uporabimo plastično ali pa¬ pirnato cevčico premera 5-8 mm. Na trup jih prilepimo z lepilom za plastiko (slika 10), nakar spoj okrepimo še z epok- sidnim lepilom. Izgotovljen model lahko po želji tudi pobarvamo. V ta namen uporabimo hitro sušeče se akrilne lake v pršilki, ki se dobi¬ jo v različnih barvnih tonih. Kupimo jih lahko v vsakem bolje založenem blagov¬ nem centru na oddelku z barvami in laki. Za izstrelitev uporabimo ravno je¬ kleno palico premera od 5 do 8 mm in dolžine najmanj 1500 mm, ki jo nav¬ pično zabodemo v tla. Model na taki pa- ličasti rampi spodaj podpremo s kljuki¬ co za obešanje perila. Spuščamo ga na odprtem prostoru, kjer v bližini ni dreves, proč od naselij ali parkiranih vozil. Pred Startom v trup vstavimo kosmič vate in s smukcem natrto zloženo padalo. Motor (C6-3) vžgemo električno z razda¬ lje najmanj pet metrov. MANTUA MODEL LJUBLJANA *f?in ) C. Andreja Bitenca 36, Tel: 01 / 512-0320 www.mantua-model.si Sotfja ECO 1iB Ino podvozi* - trij* avtomobili Močan motor 3,5 cm požene modele do hitrosti 70 km/h! RADIJSKO VODENI MODEU AVTOMOBILOV IN LETAL MAKETE STARIH LADIJ SERVIS IN REZERVNI DEU MODELARSKI MATERIAU IN ORODJA ŠOLA LETENJA TEKMOVALNI MODEU AVTOMOBILOV IN PODPORA TEKMOVALCEM Modele serije ECO z dvo- ali štirikolesnim pogonom lahko v nekaj minutah iz cestnih dirkalnikov predelate v terenske buggyje ali tovornjake big-foot. Nanje lahko namestite raz¬ lične karoserije, gume in druge dodatke, ki model popolnoma prilagodijo vašim željam. Z modeli MANTUA ECO lahko sodelujete tudi na tekmovanjih državnega prvenstva, kjer imate zagotovljeno vso tehnično podporo in rezervne dele. RV-*mjW«v® z modeli letal V naši šoli letenja se lahko naučite varnega upravljanja z radijsko vodenimi modeli letal. Pred nakupom lahko model brezplačno preizkusite, na voljo pa imate tudi možnost učenja z našimi modeli. Podrobne informacije o šoli letenja lahko dobite na naših spletnih straneh. BmZPLAČm IPOSIKUSNI UJETI POPUSTI) ZA MAŠE IKUPCIE TI” september 2004 13 MODELARSTVO Let L-13 blanik je verjetno najbolj raz¬ širjeno jadralno letalo za učenje letenja na svetu. Dvosedo jadralno letalo popolno¬ ma kovinske konstrukcije je luč sveta ug¬ ledalo leta 1956, doslej pa je bilo izdela¬ nih več kot 3000 primerkov. Konec osem¬ desetih let prejšnjega stoletja so ga neko¬ liko predelali in nastal je model 1-23. Ta ima T-rep, prostornejšo kabino z boljšim razgledom, na krilu pa ni več zakrile. Bla¬ nik je čez leta postal sinonim za trpežno, predvidljivo šolsko jadralno letalo. Sicer pa zmore z izkušenim pilotom za krmi¬ lom tudi osnovne akrobacije. Veliko jih leti tudi pri nas. Letalo ima v zraku zaradi svojih rahlo naprej nagnjenih kril nez¬ grešljivo podobo. Model, ki ga bomo tokrat izdelali, je namenjen za spuščanje iz roke kot tudi za štart z gumo. V celoti je iz balze, načrt pa ponuja gradnjo v več težavnostnih stop¬ njah: lahko ga izdelamo kot silhuetni mo¬ del ali pa naredimo pravo letečo polma- keto, ki bo tudi v okras naše sobe. Material: - balza 5 mm, - dve poli japonskega papirja, - belo mizarsko lepilo, petminutna epoksidna smola ali sekundno le¬ pilo, - brezbarvni nitrolak. Orodje in pripomočki: - ravnilo, - tanek flomaster, - skalpel ali manjši modelarski nož (olfa), - modelarski oblič na britvice (po možnosti), - deščica z brusilnim papirjem zrnato- sti 180 in 340, - škarje, - čopič. Izdelava Pred začetkom gradnje si v fotoko- pirnici najprej po¬ večamo načrt, ki je dvakrat pomanj¬ šan, na merilo 1:1. Nato na 5 mm de¬ belo balzo prilepimo pripravljene šablo¬ ne, dele skrbno izrežemo in obdelamo po robovih. Posebne šablone za profil trupa uporabimo v primeru, da ne bomo izreza¬ li samo obrisa trupa, ampak želimo ma- ketni videz modela. Za dobro letenje modela je ključne¬ ga pomena natančno izdelan profil krila. Krilo najprej previdno oblikujemo z mo¬ delarskim obličem. Nato krilni polovi¬ ci pobrusimo z brusilno deščico, ki naj po dolžini sega čez krilno polovico. S po¬ močjo treh šablon na označenih razdaljah preverjamo profil krila. Po končanem brušenju se morajo šablone na krilo tesno prilegati, krilni polovici pa morata biti popolnoma simetrični! Če se odločimo za verodostojnejšo različico trupa, izrežemo iz 5-mm balze šest obrisov trupa in jih zlepimo skupaj. Pred lepljenjem na vsakem izrežemo pro¬ fil krila, da bomo pri sestavljanju modela krila enostavno vtaknili v trup in jih prile¬ pili. Na srednjem spoju s svinčnikom oz¬ načimo srednjico trupa in se ob pomoči šablon lotimo oblanja in brušenja na žele¬ no oblikoe trupa. Če bi radi izdelali preprostejšo silhu- etno različico modela, potem zadošča en obris trupa, iz katerega izrežemo utor za profil krila. Na spodnji strani na označe¬ no mesto v trup privijemo kljukico za štart z gumo, z zgornje strani pa pred ka¬ bino zavrtamo luknjo, v katero bomo ka¬ sneje dodali svinec za pravilni položaj težišča modela. Repne površi¬ ne so prav tako iz 5-mm balze. Robo¬ ve jim zaoblimo tako, kot je prika¬ zano na presekih na načrtu. Višinska stabilizatorja sta popolnoma nepre¬ mična, pri smer¬ nem pa krmilo odrežemo proč in ga nato na stabili¬ zator pritrdimo s VRSTA MODELA: VRSTA POGONA: RAZPETINA KRILA: MASA MODELA: KONSTRUKCIJA: tankima bakrenima žičkama ali trakcema aluminija. Tako bomo lahko nastavljali od¬ klon krmila in s tem smer kroženja mode¬ la. Zdaj vse sestavne dele skrbno površin¬ sko obdelamo. Pri sestavljanju modela pazimo pred¬ vsem na vpadne kote in V-lom krila ter položaj repnih stabilizatorjev. Najprej na trup prilepimo repne površine, nato še krilo. Pri repnih površinah je pomem¬ bno, da sta višinski in smerni stabilizator med seboj popolnoma pravokotna. V- lom krila preverimo s šablono na načrtu. Po končanem sestavljanju na konca kril dodamo še krilna zaključka, izdelana iz dveh koščkov balze. Končna obdelava Dokončanje modela je v veliki meri odvisno od izvedbe trupa. Če smo izdelali silhuetni model, potem nanj s tankim vodnoodpornim flomastrom zarišemo kr¬ mila, zračne zavore, kabino ter oznake modela. Pri polmaketi s prostorsko obli¬ kovanim trupom pa je postopek nekoliko bolj zapleten. Model v celoti prelakiramo z nitrola- kom. Ko se posuši, ga previdno prebrusi- mo s papirjem zrnatosti 240 in prekrije- Smerno krmilo je izdelano tako, da ga lah¬ ko premikamo. Z njim nastavimo smer in premer kroženja. Blanik L-13 ZAČETNIŠKA PROSTOLETEČA POLMAKETA MET IZ ROKE ALI ŠTART NA GUMO 650 mm 60 g V CELOTI IZ BALZE Za izdelavo modela potrebujemo le osnovno orodje. MODEL JE PRIMEREN: ZA ZAČETNIKE Blanik L-13 SAŠO BABIČ 14 september 2004 MODELARSTVO Izrezani deli iz balze čakajo na sestavljanje. Z obličem, brusilno deščico in uporabo šablon skrbno zbrusimo pro¬ fil krila. Zahtevnejšo obliko trupa najprej izrezljamo, nato pa trup s pomočjo šablon iz balze še skrbno obrusimo. Model prekrijemo z japonskim papirjem in brezbarvnim nitrola- kom. Papir ukrojimo na modelu pred prekrivanjem. Pri lepljenju sestavnih delov modela pose¬ bej pazimo na pravilne kote repnih stabili¬ zatorjev in krilnih polovic. mo z japonskim papirjem. Kose japonske¬ ga papirja ukrojimo že pred začetkom prekrivanja, nato jih postopoma -polaga¬ mo na model in z mehkim čopičem pre¬ vlečemo z lakom, tako da se oprimejo mo¬ dela. Ko se tako prekrit model posuši, ga s še finejšim papirjem zrnatosti vsaj 400 skrbno prebrusimo in nato pobarvamo v želeno barvno shemo. Ker je pravo letalo kovinske konstrukcije, so skoraj vsi blani- ki 1-13 z redkimi izjemami v naravni barvi aluminija. Za barvanje modela priporo¬ čam uporabo hitrosušeče se akrilne barve iz pršilke. Oznake modela izrežemo iz sa¬ molepilne barvne folije, krmila, zračne za¬ vore in kabino pa na model narišemo s tankim vodnoodpornim flomastrom. Za izgotovljen model izdelamo še sto¬ jalo iz poljubne vrste lesa. Iz smrekovine ali lipovine izdelamo trikotni podstavek, mu obrusimo robove in ga večkrat prela- kiramo. Vmes brusimo, da dobimo zares lepo gladko površino. Na koncu z zgornje strani zavrtamo luknjo premera 2 mm. Va¬ njo vlepimo 2 mm debelo žico, na katero nataknemo našo maketo blanika. Barvne sheme Slike in barve predloge prikazujejo vse tri blanike 1-13, ki jih za šolanje novih jadralnih pilotov uporablja letalska šola Ajdovščina. Blanika z registracijama 7105 in 7106 sta iz ajdovskega letalskega kluba, 7107 pa je goriški. Posebej letali 7105 in 7107 sta za barvanje in dokončanje zelo preprosti, saj poleg nekaj modre oziroma rdeče barve na trupu in oznak ne po¬ trebujeta izdelave velikega števila nalepk. Pri 7106 je malo drugače, a se na koncu zahtevnejši postopek okraševanja obre¬ stuje z lepšo maketo. Letenje Pred letenjem določimo pravilen po¬ ložaj težišča modela. V hrbet modela na označenem delu zapičimo buciko in na¬ njo obesimo model. V izvrtino na nosu počasi dodajamo svinec, dokler se ne po¬ ravna in ne visi več na rep. Prostor za svi¬ nec nato zapremo s koščkom lepilnega traku. Model preizkusimo tako, da porav¬ namo smerno krmilo in ga nežno vržemo naravnost naprej. Če ga bomo vrgli pre¬ močno in preveč navzgor, se bo model samo »zagnal« in padel na tla. Če je teži¬ šče pravilno nastavljeno, model lepo v ravni črti zajadra na tla. Če je težišče pre¬ več nazaj, se model po metu vzpne in ustavi ter nato, ko povesi nos, nadaljuje svoj let. Če pa smo težišče nastavili pre¬ več naprej, model dobesedno zdrvi pro¬ ti tlom. Ko je težišče nastavljeno, začne¬ mo premikati smerno krmilo, tako da model po metu lepo zakroži. Spuščanje modela si lahko olajšamo s štartom na gumo. Za to uporabimo 15 cm dolgo bu¬ kovo palico premera 8 mm ali močnej¬ šo letvico, na katero zataknemo gumo, kot je prikazano na sliki. Model s po¬ močjo štartne kljukice najprej nežno, nato pa vsakokrat močneje izstrelimo višje v zrak. TEET september 2004 MODELARSTVO Model je v celoti izdelan iz 5-mm balze. Posebno pozornost namenimo predvsem brušenju profila krila, ki ga sproti preverjamo s šablonami. Tudi pri kotih višinskega in lomu glavnega krila si pomagamo z zato pripravljenimi šablonami. Model bo dobro letel samo, če je natančno sestavljen in ima težišče na pravem mestu. Let L-13 BLANIK Prostoleteča polmaketa za met iz roke in štart na gumo Merilo: 1 : 2 Razpetina kril: 650 mm Masa modela: 60 g Konstruiral in risal: Sašo Babič f i Stojalo izdelamo iz 10-mm lipovine. Tloris ima obliko enakostraničnega trikotnika s stranico 80 mm. Robove posnamemo. Model nataknemo na stojalo tako, da ima težišče na žici. Najstarejši izmed vseh blanikov na ajdovskem letališču je 7105. Navdih za izdelavo te prostoleteče polmakete sem dobil pri leseni maketi blanika, ki mi jo je izdelal in podaril Boris Grzej. Drugi blanik v lasti aerokluba Josip Križaj iz Ajdovščine je 7106. Letalo je pobarvano v živahnejši barvni shemi, in je v zraku bolj opazno. Poleg tipa 1-13 je na ajdovskem letališču tudi blanik 1-23- Priljub¬ ljeni »nič-nič« ima nižji rob kabine in s tem boljši razgled, poleg tega je brez zakrile in ima T-rep. 16 september 2004 TIKI' MODELARSTVO TELI 1 september 2004 25 MAKETARSTVO Drevesca za diorame in makete IGOR KURALT Drevo začnemo izdelovati od debla proti krošnji. S sukanjem (zvijanjem) več žic skupaj izdelamo debla in moč¬ nejše veje (slika 3). Žice oblikujemo tako, da čim bolj posnemajo obliko dre¬ vesne krošnje. Morda katero žičko neko¬ liko pristrižemo, sicer pa pustimo pro¬ sto pot svoji domišljiji. Oglej¬ mo si drevesa nekoliko na¬ tančneje: nekatera imajo niz¬ ke in široke krošnje, druga so vitka in visoka (slika 4). Da ne bo opazno, da je deblo zvito iz žic, ga lahko enkrat ali dvakrat premažemo z gostim univer¬ zalnim lepilom, da se zalijejo praznine v pramenu žic, nato deblo ustrezno prebarvamo. Barvo nanašamo v več slojih. Ko se en nanos posuši, barva¬ nje ponovimo, in sicer toliko¬ krat, da ni več opaziti rež med žicami. Tako ne bo mogoče prepoznati, iz česa je drevo izdelano. Za barvanje debla in vej je najbolj priročna bar¬ va v pršilki (slika 5). Seveda izberemo barvni odtenek, ki najbolj ustreza barvi lubja. Pri izdelavi dreves moramo že na za¬ četku vedeti, katera gradiva bomo upo- Pri izdelavi makete ali diorame si želimo, da bi bila čim bolj podobna naravne¬ mu okolju, zato v večini pri¬ merov ne gre brez dreves. Lahko jih kupimo, vendar pa niso ravno poceni. Z nekaj vaje, potrpljenja in z ustrez¬ nimi gradivi jih lahko izdela¬ mo tudi sami. Zanja bomo porabili manj denarja, ne bodo pa nič slabša od onih, ki jih ponujajo proizvajalci gradiv za makete. Še posebej pri gradnji že¬ lezniške makete ne bo do¬ volj samo nekaj dreves, saj jih bomo potrebovali mno¬ go več. Če bi samo tu in tam postavili kako drevo, bi bila pokraji¬ na preveč pusta, zato je priporočljivo, da jih postavimo več, in to v skupinah. Osnovno gradivo za izdelavo drevesc je žica, ki je lahko bakrena, aluminija¬ sta ali železna in je različne debeline in dolžine, odvisno od merila ter raz¬ vejenosti drevesa. Za manjša drevesa je priporočljivo uporabiti tanjše žice, lahko tudi pletenice, kjer je več žičk skupaj in so bolj drobne, medtem ko za večja drevesa uporabimo debelejše žice (slika 1). Poleg tega potrebuje¬ mo tudi barve za barvanje debel in krošenj ter lepilo. Da bo drevo nazad¬ nje videti kot pravo, bo treba nabaviti še gradiva za ponazoritev listja. Izdelu¬ je jih podjetje Noch, ki je eden naj¬ večjih ponudnikov gradiv za izdela¬ vo maket in dioram. V tem prispev¬ ku jih bomo predstavili samo nekaj (slika 2). MAKETARSTVO rabili za listje. Za krošnje z nekoliko manj in debelejšimi žicami so predvideni kosmi¬ či iz zelene penaste snovi. Za krošnjo iz več tanjših žic pa drobnejši posip za ponare¬ dek listja (slika 6). Po končanem barvanju, ko je barva suha, nadaljuje¬ mo z ozelenitvijo drevesnih krošenj. Za drevesca, na kate¬ ra bomo potresli posip za po¬ naredek listja, je najbolje, da uporabimo kontaktno lepilo v pršilki, kakršno je napri- mer UHU-jev spriihkleber (slika 7). Lepilo nabrizgamo na krošnjo z več smeri in ga posujemo z Nochovim posi¬ pom (slika 8). Ko se lepilo posuši, z rah¬ limi udarci ob spodnji del debla otrese¬ mo posip, ki se ni dobro prijel. Če se nam zdi, da krošnja ni dovolj bogata z listjem, postopek ponovimo. Za drevesa iz debelejših žic natrgamo kosmiče iz penaste snovi, ki jo izdeluje le Noch (v velikosti 36x13 cm) in je na voljo v več zelenih barvnih tonih (slika 9). Nato se lotimo nanašanja lepila na veje (slika 10). Vedno namažemo le ne¬ kaj vej, da se lepilo ne bi osušilo, preden padejo. Delo gre na ta način sicer hitreje od rok, vendar iz¬ delek ni enako lep, zato je tu in tam treba dodati še kak ko¬ smič. Noch ima v svoji bogati paleti gradiv tudi drobno na¬ trgane kosmiče za izdelavo najrazličnejših drevesc v vseh letnih časih. Delo je res zamudno in prvih nekaj drevesc najbrž ne bo za razstavo; ta bomo na maketo postavili bolj v ozad¬ je. Ko pa se bomo privadili, bodo drevesca prav lepa in bomo gotovo uživali v njiho¬ vi izdelavi (slika 12). Pri tem opravilu nikoli ne delamo samo enega izdelka. Zastavimo serijo približno dvajsetih dreves ali več, kar zadevo poenostavi in poceni. Delamo po opisanih korakih. Še nekaj o višini dreves. Za maketo ali dioramo velikosti HO (1 :87) naj bodo visoka od 7 do 10 cm. Le topol bo visok 13 cm, pa morda kak osamljeni hrast do 16 cm. Na opisani način lahko delamo le listavce, saj je postopek pri iglavcih popolnoma drugačen. Za nji¬ hovo izdelavo si moramo izdelati celo posebno pripravo. O tem pa kdaj drugič. bi nanje prilepili vse kosmiče. Najlaže napravimo to tako, da z levo roko prime¬ mo deblo, z desno pa kosmiče nalaga¬ mo na veje, ki so namazane z lepilom (slika 11). Pri tem si lahko pomagamo tudi s pinceto. Kosmiče moramo nalepi¬ ti tako na gosto, da vej skoraj ni videti. Poskusimo lahko tudi tako, da na obilno namazane veje na gosto natresemo bolj drobno natrgane kosmiče in počakamo, da se lepilo strdi. Nato drevesce dobro otresemo, da neprilepljeni kosmiči od- / • vp' september 2004 IZDELEK ZA DOM Uporabni izdelki iz odpadnih gradiv - 1 Smetišnica in lopattsu MATEJ PAVLIČ Marsikje zabojniki za smeti zaradi pre¬ napolnjenosti ostajajo odprti, okoli njih se nabirajo kupi vrečk, komunalna odla¬ gališča pa komajda še sproti sprejemajo vedno večje količine odpadkov. Ker je med njimi tudi veliko takšnih iz umetnih mas, za katere vemo, da se v naravi ne raz¬ krojijo, je prav, da vsak po svojih močeh prispevamo k čistejšemu okolju. Nekaj lahko storimo že s tem, da na primer pla¬ stenke od pijač kolikor je mogoče stisne¬ mo in jih zapremo. (Če kdo meni, da to nima pravega smisla, ga bo morda prepri¬ čal naslednji podatek: če vsak Slovenec odvrže samo eno 1,5-litrsko plastenko in če bi te postavili drugo poleg druge, bi dobili 200 km dolgo vrsto!) Količino od¬ padkov lahko vsaj nekoliko zmanjšamo tudi tako, da jih ponovno uporabimo za kaj drugega. V naši reviji smo doslej obja¬ vili že nekaj napotkov, kako izkoristiti od¬ služeno embalažo oziroma odpadna gra¬ diva (Vetrnice iz plastenk - TIM 2003/9- 10, str. 61, Ptičja krmilnica - TIM 2003/4, str. 28, »Skuhajmo« si pokrov kabine za le¬ talski model - TIM 2004/8, str. 13). Mož¬ nosti je seveda še veliko, le domisliti se jih je treba. Da bi vam nekoliko pomagali pri iska¬ nju novih rešitev, smo izbrali dva pripo¬ močka, smetišnico in lopatko (slika 1), ki ju je mogoče zelo koristno uporabiti na primer pri presajanju rož, urejanju cvet¬ ličnih korit in vrtnih gredic, pri igri v pe¬ skovniku in še marsikje. Za izdelavo smetišnice uporabite prib¬ ližno 3-litrsko plastenko od kakega čistila, ki mora imeti ročaj in dno oglate oblike (slika 2, desno). Najprej z alkoholnim flo¬ mastrom in trikotnikom narišite črte (sli¬ ka 3), po katerih nato odrežete odvečni del (slika 4). Ker so stene plastenk razme¬ roma tanke, jih lahko brez težave režete kar z ostrim modelarskim nožem. Robove po potrebi popravite s škarjami in zgladi¬ te z brusilnim papirjem (slika 5). Če se komu zdi rob dna premehak, naj ga okre¬ pi tako, da nanj s spodnje strani z epok- sidnim lepilom prilepi ozek trak trše pla¬ stike ali celo tankega aluminija. Prednosti takšne smetišnice pred običajno se najbo¬ lje pokažejo takrat, ko je treba odstraniti ostanke cvetličnega lončka, ki je med ne¬ vihto strmoglavil z okna v drugem nad¬ stropju (slika 6), ali ko morate s praga »poloviti« smeti, ki jih veter podi sem ter tja. Ko smetišnico izpraznite, jo preprosto sperete z vodo. Za nekoliko drugačen pripomoček, ki ga lahko vidite na sliki 1, prav tako potre¬ bujete 2-3-litrsko plastenko z ročajem, ki pa naj ima okroglo dno (slika 2. levo). Da bi lažje določili črto rezanja, daljšo elasti¬ ko na dveh mestih z ličarskim lepilnim trakom prilepite na plastenko (slika 7), nato pa tik ob elastiki s flomastrom nariši¬ te črto. Ko elastiko odstranite (slika 8), na površini plastenke ostane dobro vidna in popolnoma ravna črta, po kateri ni težko odrezati odvečnega dela (slika 9). Tako dobljena lopatka je uporabna za presipa- nje mivke, žaganja in oblancev (slika 1), za presajanje rož in njihovo zalivanje (sli¬ ka 10) - v tem primeru mora biti pokrov¬ ček na vrhu seveda trdno privit -, poleg IZDELEK ZA DOM © tega pa tudi za igro, pri kateri si nasproti stoječa tekmovalca z dvema takšnima po¬ ševno prirezanima plastenkama podajata manjšo žogo (slika 11). In na koncu še opozorilo: niti smeti¬ šnica niti lopatka ne smeta priti v stik z vročimi predmeti ali celo žerjavico, saj se umetna masa, iz katere so ponavadi nare¬ jene plastenke za čistila, pri višji tempera¬ turi stali. VABILO K SODELOVANJU Vsi, ki boste na naslov našega uredništva (Revija TIM, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana) poslali fotografijo kakega uporabnega pred¬ meta, ki ste ga naredili iz odpadnih gradiv, boste po pošti prejeli knjižno nagrado Teh¬ niške založbe Slovenije, slike najboljših izdelkov pa bomo tudi objavili v reviji in honorirali. september 2004 Nevsakdanje kuhinjske deske MATEJ PAVLIČ V kuhinji se pogosto pojavi po¬ treba po manjši trdni podlagi, na kateri je moč reza¬ ti, nanjo nekaj od¬ ložiti, hkrati pa lahko služi tudi kot pladenj ali podstavek za vro¬ čo posodo. Najpri¬ mernejše naravno gradivo, ki odgo¬ varja vsem tem zahtevam, je les, saj na njem lah¬ ko režemo, dobro prenaša vročino, pa tudi vodo. Ku¬ hinjske deske raz¬ ličnih velikosti prodajajo na vseh oddelkih z gospodinj¬ skimi potrebščinami in tudi trgovci s suho robo na tržnicah so dobro založeni z izdelki, kot so lesene deske, pladnji in krožniki. Kljub temu boste med njimi za¬ man iskali desko, ki bi bila denimo oval¬ na in primerna za serviranje ribe na mizo (slika 1) ali pa bi imela na primer obliko hruške (slika 4). Tako je še najbolje, da se takega izdelka lotite kar sami. Da bi bila kuhinjska deska kos vsem mogočim obremenitvam, mora biti iz bu¬ kovega ali hrastovega lesa, nekoliko manj vzdržljive pa so seveda tudi druge vrste. Les naj bo poskobljan in obrušen, suh, brez razpok in grč ter s čim gostejšimi let¬ nicami. Laka ali barve ni priporočljivo uporabiti, saj ne prenese visoke vročine, zarez z nožem in udarcev s tolkačem za meso. Od orodja boste potrebovali risalni pribor, električno vbodno žago (slika 13), električni rezkalnik (slika 14), s katerim boste obdelali robove oziroma »narisali« poljuben motiv, če bo deska služila kot okras, in električni vrtalnik z navpičnim stojalom. Za vrtanje lukenj lahko upora¬ bite katere koli svedre s premerom vsaj 20 mm. Na kos lesa, ki naj bo velik približno 40 x 30 cm in debel 25-30 mm, s pomoč¬ jo risalnega orodja in mehkega svinčnika narišite glede na potrebe in želje izbrano obliko kuhinjske deske. Obrise z risbe 2 - izbirate lahko med dvema geometrijski¬ ma oblikama in tremi živalskimi motivi - na les narišite prostoročno ali pa risbo povečajte s pomočjo mreže oziroma foto¬ kopirnega stroja. Motiv tik ob črti izžagaj- te z električno vbodno žago (slika 5). Ro¬ bove obrusite z vibracijskim ali tračnim brusilnikom oziroma jih obdelajte z elek¬ tričnim rezkalnikom, v katerega vpnite profilni rezkar (slika 6). Pri debelejših, iz ostankov ploha narejenih deskah za tolče¬ nje mesa je tudi obdelani rob lahko boga¬ tejši (slika 7). Manjše luknje za privezova¬ nje vrvice naredite z navadnimi vijačnimi svedri za les, večje odprtine, kot so oči ži¬ valskih figur, pa izvrtajte s tesarskimi ali z lamelnimi svedri oziroma s svedri za po- vrtavanje grč. Na koncu vse skupaj še en¬ krat obrusite s finim brusilnim papirjem. Z navadno kuhinjsko desko torej ni veliko dela, zato pa vam bo nekoliko več časa vzela izdelava deske, ki bo na eni mr 29 IZDELEK ZA DOM rx -lom Električna vbodna žaga Black & Decker KS 888 E Električna vbodna žaga je pri delu z lesom skoraj nepogrešljiv pripomoček, saj je vsestransko uporabna. Pri obča¬ snem delu v domači delavnici uspešno nadomešča tudi električno krožno ža¬ go, ki je za daljše ravne reze oziroma razrez nasploh sicer primernejša, ven¬ dar z njo ni mogoče žagati krivih oblik. Proizvajalci električnega ročnega orod¬ ja imajo v svojem proizvodnem progra¬ mu navadno več modelov vbodnih žag, ki se med seboj razlikujejo po moči po¬ gonskega motorja, možnosti nastavitve hitrosti delovanja in še nekaterih (bolj ali manj uporabnih) dodatkih oziroma izboljšavah, s katerimi skušajo proiz¬ vajalci prehiteti tekmece. Električna vbodna žaga z oznako KS 888 E (slika 13) je novost v Black & Deckerjevi ponudbi električnih orodij za obdelavo lesa v domači delavnici. Poganja jo 500-vatni elektromotor, ki ga vključujemo in izključujemo z veli¬ kim gumbom pod glavnim ročajem. Z različno močnim pritiskom na ta gumb izbiramo tudi število nihajev žaginega lista (od 800 do 3200/min). Skozi vrh ročaja je nameščen še en gumb, s kate¬ rim pri daljšem obratovanju žage »za¬ klenemo« stikalo (kotpri električnih vr¬ talnikih). Dolžina giba lista znaša 18 mm. Glede na uporabljeni list lahko ža¬ gamo les do debeline 65 mm (pri žaga¬ nju pod pravim kotom), barvne kovine do debeline 10 mm in jeklo do debeline 4 mm. Ce nekoliko sprostimo gumb na spodnji strani orodja, lahko poljubno nastavljamo kot žaganja od 0 do 45° (v levo ali desno). Na levi strani ohišja je še priročen predalček za spravilo treh žagi- nih listov, ki so ob nakupu že priloženi. Da je njihova menjava hitra in prepro¬ sta - brez uporabe izvijača, ključa ali kakega drugega pripomočka gre zaslu¬ ga sistemu SUPERLOK 2. Zelo dobrodošla izpopolnitev glede na prejšnje modele je tudi sistem SightLine, ki omogoča dober pogled na črto reza. Obenem skozi šobo na levi strani, tik ob žaginem listu, izha¬ ja šibek tok zraka in odpihava lesni prah. Opisano orodje stane 15.720 SIT (z DDV). Pod blagovno znamko Piranha so naprodaj žagini listi različnih dolžin (70, 76, 91,5 in 100 mm), ki so namenje¬ ni za žaganje trdih in mehkih vrst lesa, ivernih in vezanih plošč, umetnih mas (guma, pena, PVC) in kovin. Garniture, ki vsebujejo 3-10 listov, stanejo od 480 do 4560 SIT. Listi Piranha so spravljeni v kartonski embalaži, na kateri so natis¬ njeni pregledni in razumljivi številčni ter slikovni podatki o merah, materialu in namenu uporabe ter vrsti jekla, iz kate¬ rega so narejeni zobci. Električni rezkalnik Black & Decker KW 850 E Rezkalnik je nadvse uporabno elek¬ trično orodje za obdelavo lesa - rezkanje šablon, kontur, krogov, utorov in žlebov, za izdelavo zaključnih letvic in letvic za okvire slik ter za graviranje okraskov in napisov. Delo z rezkalnikom ni težko, vendar pa zahteva natančno upošteva¬ nje navodil za uporabo, veliko mero na¬ tančnosti in potrpežljivosti ter seveda nekaj vaje. Preden se (prvič) lotite rezka¬ nja, najprej natančno preberite navodila proizvajalca, delovanje orodja pa preiz¬ kusite na dovolj velikih ter na trdno pod¬ lago dobro pritrjenih odpadnih kosih lesa. In še nekaj: če je le mogoče, naj bo poleg kdo izmed starejših oziroma nek¬ do, ki zna delati z rezkalnikom. Black & Decker jev rezkalnik KW 850 E (slika 14) omogoča elektronsko nasta¬ vitev hitrosti od 8000 do 28.000 vrt./ min. V dvojno izoliranem ohišju je na¬ meščen 1100-vatni motor. Da ne bi prišlo mr 1 30 september 2004 (gladki) strani služila za gospodinjske potrebe, na drugi (obdelani z rezkalni- kom) pa kot okras. Ker je za nami polet¬ je, smo za primer izbrali kar motiv ribe (slika 8), ki ga v površino deske vrežete s pomočjo koničasto oblikovanega rez- karja (slika 9). Globino, do katere naj ta prodre v les, določite s poizkušanjem na odpadnih kosih lesa. Večja globina rez¬ kanja namreč pomeni tudi debelejši žleb. Ker je motiv preprost, ga s svinčni¬ kom narišite kar neposredno na desko ter nato, črto za črto, »prevlecite« z elek¬ tričnim rezkalnikom. Obdelovanec mo¬ rate obvezno dobro vpeti, orodje pa trd¬ no držati z obema rokama. Najbolje je narediti nekaj poskusov, da dobite pravi občutek. Pri prehitrem rezkanju se na¬ mreč les rad trga, pri počasnem pa se žge, kar prav tako ni dobro. Površino na do njegove nenamerne vključitve, skrbi varnostno stikalo na ročaju. Orodju, ki stane 26.760 SIT (z DDV), je priložen na¬ slednji pribor: robno vodilo, osnovna plošča iz aluminija, priključek za odsesa- vanje žaganja in lesnega prahu med rez¬ kanjem, kopirno vodilo, stročnica, cen- trirna konica za natančno rezkanje krožnih oblik in viličasti ključ za zame¬ njavo rezkarjev. Blokada vretena omo¬ goča hitro in učinkovito menjavo rezkar¬ jev. Globino rezkanja, ki znaša od 0 do največ 55 mm, nastavljamo s pomočjo vijakov za prednastavitev na vrtljivem G-M&M proizvodnja in marketing, d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: MERKUR, C. Staneta Žagarja 67, Primskovo, 4000 Kranj, tel.: 04/201-79-00 MERKUR Vič, Gerbičeva 101, 1000 Ljubljana, tel.: 01/200-06-20 MERKUR, Zasavska c. 5, 1270 Litija, tel.: 01/896-33-00 MERCATOR Železnina, Lapajnetova 21, 5280 Idrija, tel.: 05/373-48-26 MERCATOR Kovina, Tržaška 59, 6230 Postojna, tel.: 05/721-48-12 MERCATOR Gradbeni center, Cesta XV. brigade 29, 8330 Metlika, tel.: 07/369-19-04 METALKA Trgovina, Rogozniška 7, 2250 Ptuj, tel.: 02/749-18-00 Na vašo željo vam bomo poslali: □ katalog in cenik orodja Black & Decker □ cenik orodja DeIIVALT □ cenik univerzalnega pribora Piranha □ katalog Vrtni program Black&Decker m BIACK&DECKER Električno orodje za industrijo in obrt l-nv/JM Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga prefotokopira oziroma naročilo za kataloge pošlje pa e-pošti: gmm@g-mm.si. Ime in priimek:_ Naslov:_ Poštna št. in kraj: _ september 2004 IZDELEK ZA DOM j/\ _ koncu obrusite (slika 10) in po želji pre- lakirajte oziroma premažite z mineral¬ nim oljem ali antičnim voskom (slika 11); oboje izdeluje podjetje Samson Kamnik, d. o. o. Če nameravate izdelek podariti kakemu navdušenemu ribiču, na hrbtno stran zgoraj pribijte še kljuki¬ co iz večjega ukrivljenega žeblja ali de¬ belejše žice, da ga bo lahko obesil na steno (slika 12). revolverskem nastavku, skupaj z ome- jilnim zatičem in kazalcem. Za delo z rezkalnikom je treba' ime¬ ti tudi rezkala. Pod blagovno znamko Piranha so na voljo stebelna in obli¬ kovna rezkala s premerom stebla od 6 do 8 mm, med katerimi so tudi utorna (za šablonska dela) ter takšna s karbid¬ no trdino, ležajem ali vodilom. Za me¬ hek les so dobri navadni rezkarji, za tr¬ še vrste lesa, profiliranje ali žlebljenje ivernih plošč in obrezovanje laminatov pa so najbolj primerni rezkarji iz kar¬ bidne trdine, ki omogočajo čist odrez in imajo dolgo življenjsko dobo. Običajno imajo na vrhu jekleno vodilo oziroma majcen ležaj, ki vodi orodje po robu ob- delovanca. Rezkala Piranha dobite v plastičnih škatlicah, na katerih so pre¬ gledni in razumljivi številčni ter tudi slikovni podatki o merah, materialu in namenu uporabe. 31 TEKI 1 IZDELEK ZA DOM Duhec v dimniku (slika 1) je prikupna igrača, s pomočjo katere se najmlajši lahko podajo v zanimivi svet naravoslov¬ ja oziroma se spoznajo s temeljnimi za¬ koni fizike. Ker je preprosta za izdelavo, je narejena v vsega nekaj urah. Gradivo Za osnovno ploščo velikosti 10 x 60 cm lahko uporabite kakršen koli les (smrekova ali bukova deščica, vezana ali iverna plošča), ki naj bo debel od 10 do 15 mm. Vrh dimnika je iz letvice s prere¬ zom 15x15 mm, čepki so iz bukove pali¬ čice s premerom 5 mm, za duhca pa po¬ trebujete približno 10x10 cm velik kos 5 mm debele vezane plošče. Za lepljenje je primerno katero koli lepilo za les, za bar¬ vanje pa se najbolje obnesejo akrilne bar¬ ve (na vodni osnovi), kot so npr. Belinki- ne barve ambient, ki so na voljo tudi v čr¬ ni in beli barvi. Ker se mešajo z vodo, rav¬ no prav prekrivajo podlago, nimajo vonja in se hitro sušijo, je delo z njimi izredno preprosto. Da bi izdelek lahko pritrdili na steno, potrebujete še manjšo kljukico za obešanje slik in dva žebljička. Orodje Za začetek potrebujete risalni pribor, tj. svinčnik, daljše ravnilo in kotnik. Pri žaganju osnovne deščice na ustrezno veli¬ kost uporabite električno krožno žago, pri brušenju robov pa brusilni papir ali električni vibracijski brusilnik, s katerim boste to delo opravili lažje in hitreje. Pri vrtanju lukenj si pomagajte z električnim vrtalnikom, ki ga vpnite v navpično stoja¬ lo, saj bodo le tako luknje popolnoma pra¬ vokotne. Ker ta stojala omogočajo tudi nastavitev globine vrtanja, ni bojazni, da bi sveder s premerom 5 mm na hrbtni strani pogledal skozi deščico. To je nujno le pri spodnjih dveh luknjah, v kateri bo¬ ste kasneje prilepili dva daljša čepka, ki spredaj služita za zaustavitev duhca, da ne bi padel na tla, zadaj pa skrbita za ustre¬ zen odmik od stene ter s tem za nekoliko poševen položaj os¬ novne plošče, ki je pogoj za pravilno delovanje igrače. Za rezanje čepkov na zahtevano dolžino in izdelavo duhca uporabite mo¬ delarsko rezljačo s podložno mizico. Po¬ leg naštetega orodja potrebujete le še manjši čopič in kladivo. Izdelava Razporeditev lukenj na osnovni plošči je prikazana na risbi 2 a, kjer so podane Risba 2 b tudi vse mere. Da bodo razdalje med luk¬ njami res popolnoma enake (70 mm v navpični in 60 mm v vodoravni smeri), si pri risanju pomagajte s kotnikom (sli¬ ka 3). Ko izvrtate vse luknje (slika 4), deščico obrusite in prebarvajte (slika 5). Med sušenjem barve pripravite 16 čep¬ kov dolžine 20 mm (slika 6) in dva daljša z dolžino 50-55 mm, ki ju boste prilepili v spodnji dve luknji (slika 7). Na vrh de¬ ščice prilepite še 120 mm dolg kos letvice s prerezom 15x15 mm, ki ponazarja vrh dimnika. Na njeno hrbtno stran na sredi¬ ni z dvema žebljičkoma pribijte kljukico za obešanje (slika 8). Ko prebarvate še vse prilepljene dodatke - letvico na vrhu zaradi večje slikovitosti lahko pobarvate z granitno barvo (slika 9) -, pride na vr¬ sto izdelava duhca. Njegov obris v merilu 1 : 1 prekopirajte z risbe 2 b na kos veza¬ ne plošče in ga čim bolj natančno izrez¬ ljajte, sicer se ne bo enakomerno spuščal med čepki. Obrusite ga po robovih (sli¬ ka 10) in prebarvajte z belo barvo, oči in usta pa mu narišite kar s tankim alkohol¬ nim flomastrom (slika 11). Izdelek obesi¬ te na takšno mesto, da ga bodo lahko do¬ segli najmlajši. Duhca samo postavite na najvišji čepek in ga nato izpustite, da se bo šklopotajoč spustil po čepkih navzdol. In še nekaj: pri tej igri lahko tudi nekoliko eksperimentirate. Če namreč duhcu skrajšate in stanjšate roki, se bo hitreje spuščal med čepki. MATEJ PAVLIČ 32 september 2004 mr 1 IZDELEK ZA DOM G-M &M proizvodnja in marketing d.o.o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, Slovenija tel.: n.c. (01) 7866-500 faks: (01) 7863-023, 7861-205 E-mail: gmm@g-mm.si www.g-mm.si #BIACK& DECKER KR 70 vrtalnik elektronski, udarni, hitrovpenjalna glava Twistlok premer 13 mm, 730 W, levo/desno, 0-3000 /min, zmogljivost vrtanja 0 (mm) opeka 16, les 32; jeklo 13 NOVO Električno orodje za industrijo in obrt DW 711 stabilna žaga z mizo premer lista 260/30 mm, izhodna moč 1300 W, globina reza pri žaganju z mizo 0-50 mm, možnost prereza 125 x 55 mm, hitrost vrtenja 2.750 /min september 2004 mr 33 j ZA SPRETNE ROKE 0\3stp[aM^ dL Gb G**; ffimfceslsjra flžJSfl KMnnflk feOo®D ^@80 ®©(3£b■» Ni O O rfN H ► s rt •o a* m irt Ni O O 4*. Ni september 2004 TEE.1 1 • september 2004 • 23 4 ►4 n D X Model gliserja Mincio (1. del) Merilo 1 : 2 © by MANTUA MODEL, Italija Priredil: Matej Pavlič Podatki o modelu: Dolžina: 450 mm Širina: 150 mm Višina: 85 mm Merilo: l : 20