Ameriška Domovi iv a ■ :! da bi pri takem položaju po-njegovo število. g Zelnik predsednikovega go-i6°jatSkega sveta Herbert Stein ^ ejal, da bo vlada podvzela ^°Ve ukrepe, če bodo cene krmil ^vine rastle v taki meri, da far-■feJ?! hodo mogli z uspehom w !ti divine. Govorijo o omejit- stitvV°Za ^rme’ Pa ° sPr0‘ izk | Novi grobovi Sam Yakovich V ponedeljek je umrl v Woman’s bolnišnici 77 let stari Sam Yakovich z 978 Wheelock Rd., rojen v Ustici v Srbiji, od koder je prišel v ZDA 1. 1913, zaposlen pri White Motor Company skozi 38 let do svoje upokojitve, vdovec po lani umrli ženi Mary, roj. Uzelac, očim Martina Posavac, brat George (Euclid). Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue jutri, v četrtek opoldne na pokopališče sv. Teodozija. Stiska za tiran® egroža I nijeiw Afriiassow AZAL, Niger. — Prebivalstvo držav južno od Sahare od Mavretanije, Malija in Čada, od Se-negalije do Zgornje Volte in Nigerije živi iz dneva v dan od podpor, ki prihajajo od drugod, ko je večletna suša uničila pridelke in pokončala nad polovico čred, ki so dajale ljudem sredstva za preživljanje. flerefc ta Boeder a "KRON MANJ KOT TOČEN!" Vodnika Poljske in Vzhodne Nemčije se počutita v nevarnosti, ko nape tost med komuni stičnim in svobodnim svetom popu- v v sca. John Dean, odstavljeni Nixonov pravni svetovalec, ja včeraj odgovarjal na številna vprašanja k svojemu 245 strani obsežnemu poročilu o Watergate, ki ga je bral v ponedeljek pred senatnim odborom. Med drugim je dejal, da je predsednik Nixon v svojem poročilu ameriški javnosti 22. maja “bil manj kot točen”. WASHINGTON, D.C. — Za- j --7 ~ — BERLIN, Nem. —- Pretekli sliševan j e o Watergate se nada- izgleda, predsednjka skušali pri- nekaterih cen, če bi se to ra-al° nujno. Tako je možno na odmrznitev ali pa lsanje sedaj zamrznjenih cen Piscance fedsni ž@ drugi je , Jap. — Močan potres Vel rU^0 nec,-eli° zapored doži-Jar naj'ssvernejši od glavnih krat0nSkih 0t°k0V Hokkaido- To-Pjen ^ bil° man^ škode in ra‘ ročii-u^6 P° dos6danjih po-v le ena oseba. in °Cari Potres pretekli teden Opazovalci Združenih narodov, razni poročevalci in potniki trdijo, da je položaj postal tako težak, da je možno računati, da bo do oktobra 1973 pomrlo do 6 milijonov ljudi v omenjenih 6 državah, ki imajo skupno okoli 25 milijonov prebivalstva. Del ljudi bo pomrl neposredno od lakote, del pa bodo pobrale bolezni, ker bo tako oslabljen, da jih ne bo mogel preživeti. Ta del Afrike, ki je bil do nedavnega pod Francijo, je nerazvit, zaostal in reven, zveze s svetom so redke in težavne, zato je tudi oskrba zelo težka. S pomočjo ZN upajo spraviti v po suši prizadeta področja preko 700,000 ton žita in mleka v prahu do prihodnjega oktobra, ko upajo, da bo novi pridelek vsaj do neke mere položaj olajšal. Pred nekaj tedni so kraji, ki niso dolgo videli dežja, namreč dobili precej moče in obstoja upanje, da bo vsaj del izsušene zemlje oživel. Največ so prispevali v pomoči ZN, ZDA, Francija, Zah. Nemčija, ZSSR, Kanada in Kitajska. Večina hrane je bila pripeljana ali pa je na poti v pristanišča, od koder jo je treba spraviti v notranjost po redkih železnicah VNET DOMOLJUB — Bernard Barker, eden od udeležencev vloma v Watergate lansko pomlad, je zatrjeval pred senatnim odborom, da je vse delal iz domoljubja in odpora proti komunizmu. Dejal je, da je njegova skupina iskala potrdilo za kubansko podpiranje demokratskega p r e ds edniškega kandidata McGoverna. Papež Pavel VI, zahteva v Cerkvi več discipline RIM, It. — Sv. oče Pavel VI. je v govoru kardinalskemu kolegiju, ki mu je prišel čestitat k 10-letnici izvolitve za papeža zadnji teden, obsodil “zmedo in nered v nauku”. Katoliške cerkve. Tako je Cerkev slabo pripravljena nuditi vodstvo v sedanjem času, ko napredujeta he-! donizem in ateizem. “To ni način, kako naj nudimo današnjemu: svetu — ogroženemu kot je od zunaj po ideologijah in praksi, nasprotnih ne le evangeliju, ampak samemu človeškemu spoštovanju — zgled, ki ga potrebuje, predstavljajoč evangelijske kreposti, ponižnost, čistost, potrpežljivoost. .j'ljubezen in junaštvo,” je dejal oče. teden je poljski komunistični vodnik Edward Gierek s predsednikom vlade Jaroszewiezem prišel sem na razgovore z vodnikom Vzhodne Nemčije Ericom Honeckerjem v novem položaju, ki je nastal s povečavanjem zvez med komunističnim in svobodnim svetom. Oba se zavedata, da bo- mogoče njune države držati v redu le ob trdni notranji oblasti in ob čim manjših stikih s svobodnim svetom. Neki Vzoodni Nemec je dejal tujemu obiskovalcu, da bi v Vzhodni Nemčiji živeli veliko zadovoljnejše, če bi jim zahodna televizija in paketi, .ki jih prejemajo iz Zahodne Nemčije, ne kazali, kakšno je življenje na oni strani. To kazanje in gledanje razmer v kapitalističnem svetu je huda vaba, zaradi nje je zgradila Vzhodna Nemčija zloglasni Ber-^ da je celo to podpiral. John Dean je dejal, da ga je k njegovim izjavam in razkritjem pripeljala samo težnja “povedati resnico”. Člani senatnega odbora so skušali v to nekaj bolj posvetiti, pa dvomov v točnost in resničnost Deanovih navedb niso mogli odstraniti. Bela hiša k izjavam Johna i Deana ni dala nobenih odgovorov ali pripomb, predsednikov tiskovni tajnik je dejal časni-u - farjem le, da predsednik vstra- linski zid in ga nato podaljšala ja pri svojih izjavah od 22. maja. vzdolž vse meje. j John Dean je o njih dejal, da Vodnika obeh držav, Gierek 80 manj kot točne”, in Honecker, sta poudarjala te-| Dean je včeraj vstrajal pri kom svojih razgovorov “bratsko sv°jih izjavah in stališčih od zavezništvo”, socialistično' soli-' prejšnjega dne, le v pogledu 6d-darnost in medsebojno pomoč,' govornosti in pravilnega postop-posebej pa sta zahtevala trdnost ka pomožnega pravosodnega taj-obstoječih meja in pri tem mi-jnika Henryja E. Petersona je slila verjetno tudi na njihovo umaknil svoje mnenje. V pone-čim večjo zaprtost, kar zadeva1 deilek je dejal! da je Petersen Vzhodno Nemčijo in Poljsko. -------o------ ljuje in se dejansko bliža svoje- kazati kot popolnoma nepriza-mu višku, ko bodo prišli pred se-' detega. Tako je včeraj izjavil natni odbor drugi bivši člani na primer R. Haldeman. Bele hiše in odbora za ponovno ! ------ft----- izvolitev predsednika, da poj as-j Prebivalstvo na farmah mjo svoj del v celotni zadevi m! je n8kaj maIe^a porasfclo tudi dajo dopolnila k trditvam | Johna Deapa, Ta je v svojem' WASHINGTON, D.C. — Skup-pripovedovanju trdil, da je ' no število prebivalstva na naših predsednik Nixon vedel za pri-1 fsrmah je kri van j e vloma v Watergate in v preteklem letu za nekaj malega porastlo, četudi se je dejansko že skozi leta stalno zmanjševalo. Ne izključujejo zato možnosti pomote v statistikah. Iz Clevelanda in okolice ROMARJEM V LEMONT— V soboto, 30. junija zjutraj bodo busi nakladali: ob 5.15 na East 156 Str. in Waterloo; ob 5.30 na, East 200 Str., Miller in Pawnee; ob 5.45 pred cerkvijo Marije Vnebovzete; za okolico sv. Vida ob 5.45 na St. Clair in Baragov dom. W. J. Kenik na radio— Znani rojak W. J. Kenik bo v petek od 1. do 3. na radio WERE razpravljal o političnih zadevah v okviru sporeda J. Scotta. Pogreb— Pogreb Johna J. Leskovca, o katerega smrti smo poročali včeraj, bo jutri, v četrtek ob 9.30 v cerkev Marije Magdalene na Vine St. v Willowicku, Ohio. Po podatkih Urada za ljudsko Pokojnik je živel na 31016 Ron- štetje je živelo lani na farmah v ZDA 9.61 milijonov ljudi, 185.000 več kot v letu 1971. Leta 197.0 je bilo po podatkih ljudskega štetja na farmah skupno 9.7 milijonov ljudi, 10 let preje pa 15.6 milijonov. sta ■ °rsk* val> ki ga je sprožil la pr ° kOTo^hih oblasti napravi-Naivevei 8kode in ranila 23 oseb. hjih^ skode 80 utrpeli ribiči in i in slabih cestah. V veliko slu-1 neobčutljiv za človeško . čajih je prevoz možen le z letali, je”. Nadzor nad političnimi aktivisti ovira Kellyju? WASHINGTON, D.C. — Črnski vodnik Bruce R. Watkins je pozval Senat, naj ne potrdi Clarence M. Kellyja za direktorja FBI, ker da je on kot načelnik policije v Kansas Cityju uvedel nadziranje in vohunjenje o delu političnih aktivistov. Watkins je dejal, da je Clarence Kelly “birokratski stroj sočut- Varnostni svet ZN priporočil sprejem obeh Nemčij v ZN ZDRUŽENI NARODI, N.Y.- pri preiskavi Watergate zadeve j postopal nepravilno in proti predpisom, včeraj je to obdolži-tev umaknil. Zanimivo je, da je Dean odvezal vsake krivde za napačne vesti o Watergate predsednikovega tiskovnega tajnika R. Ziegler j a. Varnostni svet ZN je pretekli, Izjavil je namreč, da ta o vseh petek soglasno odobril prošnji stvareh ni nič vedel in je govo-obeh Nemčij, Zahodne in‘ril časnikarjem, kar so mu po-Vzhodne, v Združene narode. E-, vedali. dino zastopnica Gvineje se je' Tekom včerajšnjega zasliše-nekaj pritoževala nad dejavnost- vanja in spraševanja je Dean jo Zahodne Nemčije v Afriki, pa obdolžil Belo hišo, da je imela se ni izjavila proti njenemu listo “sovrašnikov”. s raznimi sprejemu v Združene narode. podatki, ki jih je uporabila proti Varnostni svet sprejem o dob- nasprotnikom, kadar je hotela ri in priporoči, končno ga izgla- na nje pritisniti. suje glavna skupščina. Ta bo to John Dean bo danes svoje pri-storila, ko se bo zbrala na svo- čevanje nadaljeval, nato pridejo je redno zasedanje v septembru, na vrsto drugi, ki pa bodo, kot bilo0,V^cdnh poplavljenih pa je brej.--^ * ve'č hiš na morskih o- eil TurT Severne Japonske, i 1 tokrat ie notres n je potres povzro- Sebn^0rSki V£d> ki Pa ni hil poseje vI^S°k in 1:ako in napravil PU Ne ^ ko udaril ob breg delu e^nur° na jugovzhodnem MILOVAN DJILAS - "IZDAJALEC IN SOVRAŽNIK SVOJE DOMOVINE’ Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada pripravlja obvezno oskrbo z gasolinom in z drugimi petrolejskimi proizvodi, če se prostovoljna ne bo obnesla. Zadnja je bila uvedena pretekli mesec, pa je proti njej obilo pritožb. OTTAWA, Kan. — Kraljica Elizabeta II., ki je prišla v začetku tedna v Kanado na uradni obisk, je skrbno varo-1 vana in zastražena, veliko bolj kot pri svojem zadnjem obisku pred leti. LONDON, Vel. Brit. — Indira Gandhi se je po obisku v Kanadi ustavila v Londonu na razgovor s predsednikom vlade E. Heathom. Ko je bila ona pri njej, so njen avtomobil pakistanski demonstrantje oh-metali z jajci kljub policijski straži. aid Drive in je poleg v včerajšnjem poročilu omenjenih zapustil tudi več drugih sorodnikov. Premalo varnosti— Ko se vodniki Cuyahoga Metropolitan Housing Authority prizadevajo, da bi gradnjo javnih stanovanj raztegnili na vsa predmestja, so vedno glasnejše pritožbe, da se vodstvo te ustanove veliko premalo briga^ za varnost v svojih stavbah, da se premalo meni za pritožbe stanovalcev in splošno ne skrbi za vzlrževanje javnih stanovanjskih zgradb, kot bi bilo treba in kot je to običaj pri privatnih zgradbah enake ali slično vrste. Brandt odklonil višjo podporo Jodom Izrasla Zahodna Nemčija je po drugi svetovni vojni plačala judovskim žrtvam nacizma v Izraelu in izven njega o-koli 17 bilijonov dolarjev. BONN, Nem. — Predsednica vlade Izraela Golda Meir bi bila rada od Nemčije, ko je bil njen kancler zadnjič na obisku v Izraelu, dobila podporo Judom, Osredka H°kkaido. službae n-|a Potresna opazovalna Potres iJe- 0'bJavila, da je imel tresni ?acino 5 na japonski po- ^govrvici’ki sesa d°7- shiro. (NSredlsče bilo pri Ku-^kia n 80 P^res vse do bhel iaa ''u^u’ kier Je še vedno ■®eblostj00b^no’ soParno z ver- Peratura ?eyiht Naj višja tem- ura okoli 86. V Jugoslaviji je bilo v zadnjih 19 letih le malo in redko kaj govora o črnogorskem komunistu in partizanu Milovanu Djilasu, ki je bil v času revolucije in državljanske vojne, pa tudi vse do leta 1954, poleg Tita, Kardelja in Rankoviča eden njenih glavnih vodnikov in še prav posebno propagator j e v. Ko je leta 1953 začel z vrsto člankov kazati na napake “novega razreda” v Jugoslaviji, si je hitro nabral toliko nasprotnikov v vladajoči plasti, da ga niso odstavili le z njegovih vodilnih položajev v Komunistični partiji in v državi, ampak so ga poslali tudi za več let v ječo. Milovan Djilas je sedel v ječi, jugoslovanska javnost je nanj pozabila in uradno časopisje, radio in televizija ga niso več omenjali. Za nje je bil mrtev, oziroma sploh ni ob- stojal. Več je pisal o njem svet. Ko je bil izpuščen iz ječe, je Djilas poleg svojega o-pisa “Novega razreda”, kjer je pokazal svoj odmik od komunizma, izdal še par drugih del, ki so vzbudila pozornost v svobodnem svetu. Tega je tudi nekajkrati obiskal. Ko je prišlo leta 1968 do študentovskih nemirov in izgredov v Beogradu, so študente spraševali, če nimajo morda kakih stikov z Djila-som. Ti so začudeno gledali in spraševali, kdo je to. To naj bi pomenilo, da je režimu uspelo ime Milovana Djilasa skoraj čisto potisniti iz javnosti in v pozabo. Milovan Djilas se za vse to ni dosti menil. Živi mirno v Beogradu v svojem stanovanju, gre tu in tam v mesto ali na sprehod, ne da bi se kdo za to menil. Pri 62 letih s skoraj čisto sivimi lasmi je le malo podoben Titovemu glavnemu propagandistu izpred 20 let. Tu in tam se je Djilas v letih svobode oglasil s članki v časopisju svobodnega sveta, posebno v New York Timesu ki niso; bili jugoslovanskemu režimu vedno naklonjeni. V njih Djilas ne skriva svojega odklanjanja komunizma in enopartijskega sistema in seveda ne svoje kritike nad razmerami v Jugoslaviji, kadar se tega vprašanja loti. Vodnikom v Beogradu to Djilasovo pisanje ni po volji, ne morejo pa ga preprečiti, ker se trmasti Črnogorec enostavno ne da strahovati. Tako ga je nedavno napadlo glasilo jugoslovanske ljudske armade “Fronta” in ga ozmerjalo z “izdalajcem in sovražnikom njegove dežele”. Djilas seveda ni dobil priložnosti, da bi na to odgovoril. Sredi junija si ga je privoščil še znani časopis “NIN”. V štiri strani obsegajočem članku “Od Djilasa do liberalizma” je Djilasa označil za očeta anarho-liberalizma in za početnika krive poti, na katero je zašla Jugoslovanska Komunistična partija po znanem 6. kongresu leta 1952, ko se je na Djilasovo prizadevanje odrekla ukazovanju in izjavila, da bo vodila z zgledom, poukom in vzgojo. Djilas je na 6. kongresu zavzel tudi stališče, da jugoslovanska samoupravna družba ne potrebuje posebej organiziranega delavskega razreda, kar smatrajo sedaj v Jugoslaviji tudi za napačen nauk. Djilas in “djilaščina” ob lastnike v Beogradu še vedno motita, motiti jih morata naravnost hudo, da so Djilasa spravili iz pozabe, ko mladi ter mlajši rod zanj sploh nista več vedela. MILAN, It. —- Diana Scapolan, j ki se selijo v Izrael iz držav ko-lb let stara študentka iz tega ‘ munistične Evrope. Njihova mesta, je bila včeraj izbrana | vključitev v nove razmere je za Miss Europa 1973. PHILADELPHIA, Pa. — David Eisenhower, 25 let stari vnuk pokojnega predsednika ZDA, je na vprašanje novinarjev, če res misli kandidirati za kongresnika v Pennsylvaniji, odgovoril, da trenutno nima nobenih političnih načrtov, da pa ni izključeno, da bo kandidiral za kak politični urad, ko bosta čas in kraj za to primerna. Za enkrat se posveča samo pisanju za Philadelphia Sunday Bulletin. NEW YORK, N.Y. — Sen. Ja- zvezana s precejšnjimi stroški za državo. V preteklosti je dober del teh stroškov krila Zahodna Nemčija. Nemški zakon o odškodnini žrtvam nacizma je potekel leta 1965 in dotlej večina Judov v državah Vzhodne Evrope ni imela možnosti prijaviti svoje zahteve. Ko so prišli v Izrael v zadnjih letih, so svoje zahteve prijavili izraelski vladi in ta je športnih poročil uPa-^a! da ko morda dosegla vsaj del odškodnine za nje od Zahodne Nemčije. Ko je Golda Meir zadnjič cob Javits, republikanec iz J spravila to vprašanje pri razgo- New Yorka, je izjavil, da bo prihodnje leto ponovno kandidiral. V Senatu je zdaj tretjo poslovno dobo. BELFAST, S. Ir. — Protestan-tovska teroristična skupina je včeraj umorila katoliškega političnega vodnika, mestnega odbornika Belfasta 39 let starega Patricka Wilsona in njegovo spremljevalko. Zabodena so ju našli v nekem samotnem kamnolomu. Umor je razburil duhove dva dni pred volitvami v pokrajinski parlament, ki naj bi bile korak k vrnitvi v normalnejše razmere v Severni Irski. vorih s kanclerjem W. Brandtom na dnevni red, je ta podpore odklonil. Navedel je, da je Zahodna Nemčija doslej plačala judovskim žrtvam nacizma okoli 17 bilijonov dolarjev, drugih 14 bilijonov pa jih ima na strani za plačevanje pokojnin kakim 300,000 osebam tja do leta 2,000. Po nemških računih je nad eno tretjino omenjene vsote bilo prenesene v Izrael, vključno 1.1 bilijon dolarjev, ki je bil izplačan neposredno Izraelu kot odškodnina za preživele Jude nacističnih taborišč, ki so se naselili v Izraelu. Ameriška Domovihia Si fljTi a 3 » j r dr; i ? >» ^ m g •eMM M MMMMM awr Clair Ave. 431-0628 Cleveland, Olno 44108 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st ./cere of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Es Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 3 mesec* Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «<{g||5!o83 No. 126 Weds., June 27, 1973 Avstrijski tisk komentira spremembe v odboru Narodnega sveta s še večjo naslonitvijo Narodnega sveta na Jugoslavijo ter radikalizacijo v slovenskih vrstah na Koroškem. V zvezi s spremembami v Narodnem svetu je dr. Inzko na občnem zboru dejal, da so bile njegove izjave glede svobodnjaške stranke le zunanji povod za spremembo v vodstvu Narodnega sveta. “V jedru pa gre za bistvene razlike v idejnih in političnih gledanjih.” I BESEDA. IZ NARODA 1 1 CHICAGO NEKDAJ: mi. ////' VČERAJ Križišče Amerike *. ŠOLSKE POČITNICE so tu- ga gospodarskega, političnega in kaj. Mladina jih je vesela, po-' socialnega življenja? Odgovor: seibno mali šolarji, ki radi ska- So! Marsikaj so nas naučile. Do-čejo okrog. Matere pa imajo več bre, zdrave previdnosti pa nam skrbi, to tiste, ki so res skrbne niso dale in vcepile v naše gla-za svoje otroke. Nevarnosti za ve, da bi znali voziti prav doma otroke je zlasti po mestih vse, in po potih in cestah tujih poli-polno, posebno v takih delih tik. In prav to pove, zakaj smo mest, kjer je dosti trgovin, cest, polnih drvečih avtomobilov in drugih vozil. Otroci pa hočejo Spremembe v Narodnem svetu koroških Slovencev V četrtek, 31. maja 1973, je bil v Celovcu izredni občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev. Kljub temu, da bi morala poteči staremu odboru mandatna doba šele po enem letu in pol, so bile na sporedu tudi volitve novega odbora. Krog mlajših funkcionarjev v Narodnem svetu je namreč presenetil odbornike z zahtevo po spremembi pravil. Ker je mogel odbor Narodnega sveta zavzeti stališče do no- voizdelanih pravil le na eni odborovi seji, in sicer 2. maja 'zabav> skačejo sem in tja, mnogi 1973, je predlagal dr. Reginald Vospernik, naj bi odbor frčijo okrog na biciklib in mno-sklical občni zbor šele jeseni. Tako bi bilo možno spre-,gi radi svoje neprevidnosti in membe pravil vsestransko preudariti in temeljito predelati, iradl neprevidnosti avtomobili-Občni zbor, ki so ga zahtevali nekateri mlajši funkcionar-■stov so povoženi in poškodovani; ji, naj bi po Vospernikovem mnenju izvedli jeseni brez vo-iza 3e življenje. Takih nezgod^ki bi take naprej in naprej na- litev novega odbora. jb* b^° manj, ko bi starši bolj | raščajoče sitnosti in težave za- Odbornik Karel Smole je predlagal na odbrovi seji pazili' na svoje otroke’ kje so, j ustavili z odločnim napisom: Do NSKS, naj odbor skliče občni zbor že za 31. maj ter naj kje se igrajo in kaj P°čnejo. tu m ne dalje! Dovolj je vsega spremembo pravil poveže tudi z izvedbo volitev. Pri glaso-!Mnogi 30 skrbni in takim šrejtega! Tistl’ kl dezeh m javnosti vanju je dobil v odboru Vospernikov predlog štiri glasove ; priznanje. Pošiljajo svoje otroke j vse to povzročate, dajte nam ja- na potih, na katerih smo. Kaj pa je krivo temu, da se vse vrti, kakor se? Mnogo, mnogo odgovorov bi se lahko navedlo k temu. Eden najvažnejših je: Premalo odločnosti je tam, kjer bi jo moralo biti več in za mnoge slučaje prav trde odločnosti, prav tako štirje glasovi pa so bili oddani za Smoletov predlog. Pri razmerju enakega števila glasov je šla odločilna beseda dr. Tischlerju kot predsedniku Narodnega sveta. otroške vrtce, kjer so pod o- sen odgovor, zakaj vse to poče- skrbo. Mnoge matere pa delajo, razmere tako zahtevajo, otroci njate? Komu v korist?. Deželi, javnosti? Komu? Če nimate za- Dr. Tischler se je odločil za Smoletov predlog ter je bil|Pa-- - šele zvečer iih vidii°> ko j to zadovoljnih pojasnil, ki bi vas občni zbor sklican za 31. maj. Vključena je bila tudi točka |Pridej° z dela- To mn0lg° pove., opravičevale, vse postavljamo na dnevnega reda, ki predvideva nove volitve. | Večji učenci iz višjih šol:obračun pred javnost in njenih Občnega zbora se je udeležilo kakih 80 oseb Pri vo- išče;io te dni tudi zaposlitve, postavnih določil za take pre- kani pomagajo z zaposlitvijo, kakršno že, tekom počitniških tednov in dni. Tako zaposlovanje žrtev, veliko pa pomaga mladi- nost dela, ki prinaša zaslužek. litvah novega odbora pa je bilo navzočih še kakih 58 oseb, kajti diskusija o pravilih in predlaganemu poslovniku, ki sta bila po predavanju dr. Tischlerja o internacionalizaciji koroškega slovenskega vprašanja in predavanju Filipa Wa-rascha o občinskih volitvah sprejeta, je zahtevala precej časa. Marsikatere odločitve, ki so povezane s spremembo !učencev in učenk je sicer za ti-pravil, segajo močno v strukturo Narodnega sveta. Med-'ste’ ki ^b zaposlujejo, mala tem ko je poslal do sedaj vsak krajevni odbor na občni zbor^ Narodnega sveta dva delegata z volivno pravico, bo Število glasov, ki so jih koroški Slovenci dobili v kaki občini pri občinskh volitvah s slovensko listo merodajno za število delegatov na občnem zboru. Na občnem zboru je bilo povedano, da so se zavzemali pri volitvah za uspeh slovenskih list v občinah tudi levičarji. če so soudeleženi na uspehu, potem lahko zahtevajo tudi zastopstvo v krajevnih odborih oziroma celo zastopstvo na občnih zborih Narodnega sveta. Formalnih ovir za to ne bi bilo. Ostalo je pri predlaganem ključu, ki se nanaša na število glasov, doseženih pri občinskih volitvah. Tudi na občnem zboru je bilo videti, da nekim funkcionarjem v Narodnem'svetu ni šlo toliko za spremembo pravil kot za izvedbo novih volitev. Volitve naj bi omogočile, da bi prvi podpredsednik Narodnega sveta prof. dr. Valentin Inzko ne bil več zastopan v osrednjem odboru. Kljub temu da je vrsta delegatov na občnem zboru svarila pred takimi spremembami, je bila predlagan lista brez dr. Inzka, ki pa je že pred volitvami izjavil, da se ne bo potegoval za nobeno mesto v odboru. Tako se je glasovalo samo o eni listi. Za listo katere nosilec je bil dvorni svetnik dr. Joško Tischler, je glasovalo 44 oseb, proti listi pa 14 oseb. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen dr. Reginald Vospernik, za drugega podpredsednika dr. Matevž Grilc, za tajnika dipl. Jur. Filip 'Varaš:h. za njegovega namestnika Karel Smole, za blagajnika prof. Jože V/akounig, za njegovega namestnika pa zastopnik mladine Seher iz Bilčovsa. Ne glede na to, da je dr. Inzko tudi v tej kratki poslovni dobi s svojim dlom politično okrepil Narodni svet, kar je bilo razvidno tudi iz njegovega podpredsedniškega poročila na občnem zboru, dr. Inzko v bodočem odboru Narodnega sveta ne bo več zastopan. Vzroke je treba iskati v izjavah, ki jih je dr. Inzko v zadnjem času podal v zvezi s svobodnjaško stranko. Da bi kot član študijske komisije za reševanje problemov slovenske manjšine na Koroškem pomirjevalno vpliva! na delo te komisije ter povečal možnost vsaj rahle od-pitosti do oroolemov koroških Slovencev tudi po zastopnikih skrajno nacionalistično usmerjene svobodnjaške stranke v dunajski komisiji, se je v intervjuju za avstrijski radio izrazil, da svobodnjaško stranko ni mogoče pavšalno jprav-označiti kot nacistično stranko. J : če bi nam kdo pred Kljub temu. da je dr. Inzko v ‘‘Našem tedniku nil, ' Šolske in mestne oblasti marši- greške. To bi nekaj zaleglo in kje apelirajo na razna podjetja,: pomagalo. Ker pa take odločno-naj takim mladcem in mladen- sti ni, se politične lužice obeh strank “plahjajo” sem in tja od dneva do dneva bolj in bolj. Zadeve “Watergate” so neprijeten dokaz, da je res tako. Molk na vrhu dvomljivosti pri tem le povečuje, ne pa zmanjšu-ni, da je zaposlena in se počasi je. Ali se tega ne zavedajo tam, vadi delati in spoznavati važ- kjer bi se mogli? Ifafa psreka James in Elsie Kotnik CLEVELAND, O. — Danes, 27. junija, obhajata g. James in ga. Elsie Kotnik s 1119 Addison Road 50-letnico svoje poroke. Poročila sta se v Uniontownu v Pennsylvaniji, kjer je bila ga. Elsie rojena. James Kotnik je doma v Gornjem Jezeru pri Cerknici, od koder je prišel v ZDA leta 1909. Zlatoporočenca imata sinova Jamesa M. in Roberta R., 8 vnukov in vnukinj. G. Jamesu in ge. Elsie Kotnik k 50-letnici njune poroke čestitamo in jima želimo, da bi v zdravju in zadovoljstvu dočakala še tudi biserno poroko. Bog Vaju živi! AD v. ni za to misel — da je tudi ziv jva druzma odpotovala v Slove- ljen;je narodov v rokah božjih- nijo v juniju. Collins je organi- Bral sem pred leti 0 Avstrijk ziral svojevrsten program, kjer ga. veste da dolgo let p0 voj-bo posredoval pozdrave mesta ni Rusi n?kakor niho hoteli oditi Euclida in mnogih državljanov ^ Avstrije Pa so verni Avstnj-slovenskega rodu, ki imajo tam ci organizirali na ,tihem molitve sorodnike. Program se bo vršil za rešitev Kar nobena konfe-8. julija ob treh popoldne v ho- renca ni zmogla; je zmogla motelu Turist v Ljubljani pod ime- litev premnogih. Rusi so se kar nom “Euclid Ljubljana Night”. nenadoma odložilij da bodo sh Collins bo pokazal nad sto slik domov .n ,prepus,tiii Avstrijo iz življenja in aktivnosti mesta Avstrijcem_ Dolenc bi rekel: Nic Euclida, posebej pa še slike v n. slučaj_ Teh vrgtic najbrž nih- Euclidu živečih sorodnikov in ^ bo tu v Ameriki par njihove hiše, kar bo nedvomno^ ali 2Q let ^ kaj več __ ne bo zanimalo sorodnike naših nase- verj-ek Ne verjamemo stvari, do- Ijencev. Pokazal bo tudi, kako kler ^ ne dotbimo p0 glavi, se zabavamo, šole, cerkve m no-. Kuiq. mojo rast in j0 beri. tranjost trgovin, restavracij itd. Bog da bož postal duhov- Ako bo potrebno, bo sorodnike nQ b0)gatejši žaiostno, pa res- tudi osebno obiskal. nično -e da dobiš slovenske Zato apelira na vse, ki bi radi družine; ki g0 potrošile na stoti-izročili pozdrave ali slike sorod- ne dolarjev za angieške knjige-nikom v Sloveniji, da ga poku- ki jih niso prav nič razumeli, čete po telefonu na domu 731- Ne govorim tu 0 miadini, ki zna 1815, ali v bolnišnici 531-9000 Obenem opozarja, da euclidski rojaki osebno pišejo tamošnjim sorodnikom, da naj pridejo v KAKO V EVROPI , gledajo Kar človek zasluži, to ceni, vsaj; na nas? Nekam dvomljivo, ko tisti, ki imajo za to kaj razuma, j čujejo dan za dnem, kako se Vsak to ne razume, veliko jih ■ prekucavamo v naši domači popa. Taka sodelovanja za mladi- litiki. Precej pove o vsem sesta-dino so potrebna od vseh sta- nek med Nixonom in Pompidou-nov. Da bi ga le več bilo. ! jem v Rejkjaviku v Islandiji. DRUGE JAVNE ZADEVE Poleg obrambnih vojaških zadev se pa pri nas dogajajo, sučejo je bil pogovor tudi o gospodar-in rešujejo, da je vse kar težko ’ ski politiki v zapadni Evropi, doumeti, zakaj tako in zakaj se | Pompidou je naglašal, da Fran-ne dajo izboljšati, da bi bile cija bo nasprotovala vsakemu o-ooljse. So vedno na nekih starih j brambnemu popustu evropskim potih, ki ne vodijo k rešitvam, niti ne k izboljšanju. Že stari preroki so prerokovali, da slabe navade in nagnjenja k njim so zaveznikom radi gospodarskih koncesij. Naša administracija poudarja, da nima takih namenov. nekaka dediščina, ki jo rodovi j Med Francozi so baje povzro-dedujejo, odkar brcajo po tem čili to dvomljivo gledanje na to okroglem svetu. Zgleda, da je res nekako tako. Če bi ne bilo. pravi poročilo, Kissengerjevi predlogi, ki naglašajo potrebe, bi moralo pri vsem napredku, da pri pogajanjih se je treba o-o katerem se toliko naglasa, biti zirati in upoštevati transatlant-nekaj napredka na poljih med- ske politične, obrambne in go-sebojnega obnašanja med Ijud-' spodarske zadeve. Francozi ni-mi lastnih narodov in med ljud- majo zaupanja v dogovore za mi vseh narodnosti. Balinarski popoldne In ¥®ier CLEVELAND, O. — Balincar-ski krožek Slovenske pristave prireja svoj piknik za soboto, 30. junija 1973, na prostorih Pristave. Piknik se bo pričel v popoldanskih urah in se bo vršil, dokler bo na prostorih Pristave kaj balincarjev in ba-lincark. Vabimo vso slovensko javnost ta dan na Slovensko pristavo k uživanju narave, k veselju, katerega bodo nudili športniki ba-lincarskega krožka. Balincanje je šport,-pri katerem se lahko u-dejstvuje vse občinstvo, stari in mladi. Balincarski krožek je s pomočjo celotnega odbora Slovenske pristave olepšal in izboljšal vsa štiri igrišča za vse, ki so pripravljeni pokazati, kako znajo balinati. Nikogar ne bomo izločili zaradi neznanja, kajti to je šport, kjer je vsak svoj mojster. Krožek ima tudi vse pripravljeno za popoldanska okrepčila in še več. Ne vem točnega časa, toda vem, da bodo imeli tudi večerjo in sicer govedino (steak) in argentinsko asado. Tako ni potrebno nikomur skrbeti glede hrane, kje in kaj bo jedel, vsega bo dovolj, tudi pijače! Za vse, ki nimajo veselja do balinanja, bodo igrali vesele poskočni-1 f ce mladi muzikanti. angleško. Bili so časi, ko nihce ni znal angleško, pa jim ni °1 ° žal za stotine dolarjev za nem zumljive angleške knjige> Ljubljano in osebno prisostvu- slovengko knjig0 pa je bilo W jejo dotičnemu programu v ho-'centov preveč _ _ brbrbr. telu Turist. | Tretji ocvirk; Tudi letos bo Pri ureditvi tega programa šlo preko lu)že več naših ljudi-pomagata tudi jugoslovanski ^ letos ,bodo nekateri klicani konzul v Clevelandu Ivan Seni- na skldvaj na policijo. Tudi e čar, ki je po poklicu profesor ^os bodo spraševali o tem in 0 književnosti, doma iz Celja, in nem_ To je stara pesem; Čeprav euclidski župan Harry Knuth, ki ni bRo 0 tem VP,nkf) pisanega-je zelo naklonjen Slovencem. Dejstva pa vseeno ostanejo. T0 Na dotičnem programu bo pre-, Ie bi progil tist6; ki odhajate do-brana tudi proklamacija, ki po-‘mov giedat lepoto slovenske udarja prijateljstvo med matic-1 henrije: Povprašajte ljudi c nimi Slovenci in ameriškimi na-|Vas kličej0 na policijo, vprašajte seljenci. Poklonjena bo tudi|Varube komunistične svobo plaketa in pečat mesta Euclida. | _ k&- mislij0 0 knjigi DivJ Frank Česen GOLOB, zlasti o str. 153- Knjiga je izšla pri Mohorjevi v Par egfirkof la flits, ki Jju. Komunistični cenzor goto^ itašef® starih spominov j w BRIDGEVILLE, Pa. — Dragi nihče drznil tiskati stvari, ki ^ g. urednik! Nič ne vem, ali bo-' co prijazne komunističnim . np ste hoteli priobčiti par sporni-, ukom in dejanjem. Cenzor ni nov, ki jih bom vrgel na papir, del močne, v srce segajoče re^ Bral sem novo knjigo: MOJA niCe; kj j0 je povedal emigran ' RAST. Spisal jo je bivši novo- kj se noče vrniti v borrloVda,’ meški gimnazijski ravnatelj g- kjer vlada komunistična dr Dolenc. Ta knjiga bi morala biti tura. Takole je pribil: v vsaki slovenski družini. Mar- j “Komunisti naj najprej s sikdo si lahko ob branju knjige vesno obžalujejo, kar so na?e. izprašuje vest, ali bi imel tako'2 domobranci. Se Roesener, tlS^ močno veselo zaupanje v božjo diplomirana zver, ki je iz ^1 ^ Previdnost, kot jo je imel rajni murskega gradu vladala , prof. Dolenc. Ob branju knjige 'Adria tische Kuestenland se vzbude premnogi spomini. imel priložnost obrambe P Prvi ocvirk: Skoraj mi je kri sodiščem. Deset tisoč prepros zavrela, ko sem bral v knjigi — slovenskih fantov pa ne. ^ oprostite mi ta izraz — o hudi-; še malo prošnjo: V Amer ^ ki se je kazala v (Domovini sem bral, da bo in cevi hudobiji, ki se je komunističnih dejanjih. Dolenc' ski zbor iz Clevelanda pel je bil v ječi in piše o razmerah in ljudeh v njej. Med drugimi omenja župnika Cerkovnika iz St. Jerneja pri Novem mestu. (Komunisti pišejo: Šentjernej. I ker se menda sv. Jerneja bo-| je ...) Mnogi izmed nas smo po- Sončno ali deževno, piknik bo ob vsakem vremenu. Če ne bomo balinali, bomo pa plesali in se drugače fletno imeli. F. O. ^§slaii£f? Mre m\i® EUCLID, O. — Izleti v Slovenijo se vršijo v vedno večjem obsegu med našo tu rojeno mladino, kakor tudi med tujci, ki so videli filme, brali ali slišali o j znali dobrega, mehkega župnika Cerkovnika. Temu duhovniku so komunistični satani naprtili grozodejstva, ki si jih normalen človek nikdar ne bi mogel izmisliti, Po izjavah komunistov je g. Cerkovnik učil nekega Rormana, kako naj kolje, mesari, ubija dojenčke, otroke, žene. Rorman je Dolencu rekel: Žup- ski Bistrici na Krasu. bep°gj0. hvalevredno je pokazati, venska pesem še živi v A _ ki. če se bo kdo izmed v° Ijev komunistične “Pra'dcecfra-resnice” v Ilirski Bistrici žal nad umazano ameriško tergate, naj mu veseli PeJ^vor; vedo tole in čakajo na oCG ^ Po vojni je komunist ustre pokopališču v Ilirski 13 je župnika Viktorja Perkana, _ župnik pokopaval komWG^ Viktor je bil moj sošolec v naziji. Da je bil Viktor ^ .g Ijen, vem točno od moža, živel v Viktorjevi župnij1- a nik Cerkovnik mene najbrž ni- vem pa tega: koliko dni ti ne pozna. Komunisti so žup- je dobil komunist-morilec, -nika radi teh “zločinov” ustreli-. brez sodbe ustrelil župnika-zgodovinskih spo- R. Zanimivo bi bilo zvedeti, kaj tole: če poliješ 1 j ubija113 ^ njeni lepoti, ■ v v . Moralo bi znižanje obrambnih sil med Imenikih in gostoljubnosti on- bivši komunistični “prerok” v-škofa z bencinom v Novem nti ve c poštenosti, ne pa samo, Vzhodom in Zapadom, ki so se | dotnih prebivalcev. In tako po- čt. Jerneju Ivo Pirkovič misli' stu in ga zažgeš, dobiš des«k ^ staja Jugoslavija turistična de- sedaj o Cerkovnikovi smrti in' zapora pogojno. Če župni .^j prizadevanj, kako bo kdo na tak vršili na Dunaju. Mnenja so, da ali iak način izkoristil drugega, bi to postavilo v preveliko ne-Zgleda pa, da le slednje prevla-; varnost zapadne sile pred ko-duje in osvaja več ali manj vse munizmom. sloje in stanove, pa imamo svet, I Tudi noša naklonjenost Izra-kakršen je, in to po zaslugah eleem jim ne ugaja. Pravijo, da nas ljudi vseh narodov. Kar se-1 arabske dežele vsled tega gespo-jemo, to žanjemo, da ne delam darsko trpijo. Zgleda, da vsa ta nobenih razlik pri tem gledanju.'pogajanja so v njihovih očeh Nekaj krivde pade na vse. Izo-, preveč “bizneška”. To seveda gibati se tega očitka bi ne bilo ^ zato, ker Francozi so še vedno | v precejšnji meri gospodarsko 25 leti zainteresirani v arabskih deže-pojas- j prerokoval, da bomo privozili v lah. o— - O ~ -- -------- w v v x ux AXi iLCXJDUlCt pU^UJXXW. ^ " . žela, ki bo nekoč uspešno tek-/lažeh, ki so prihajale na sodnijo 1 streliš, dobiš morda deve movala z bolj razvitimi turistič- iz št. Jerneja. Prej ali slej bo I pogojno in morda še nimi kraji, kot so Italija, Fran-i vse javno, tudi če Ivo in drugi komunistično nagrado. kako tik0 cija in Švica. Njen turizem bo; skrivajo pri razumnem vodstvu lahko star d postal najvažnejša gospodarska panoga. Eden izmed tujcev, ki se močno, zanima za Slovenijo, je ugleden Amerikanec Jay W. Collins, euclidski mestni odbornik in ek-sekutivni direktor Euclid General Hospital, kjer se vedno dejstva in ponavljajo | G. urednik: Jaz sem ^ laži. j zato rad spomine obujam- Drugi ocvirk: Doma se boje^ naročniki Ameriške D01 ^ ^ bodočnosti, ko bo stari komu-1 imate precej starih ljucb’^dj nist Tito odšel pred božjo sodbo,; di spomine prebirajo. A tudi če Boga taji in ne prizna.1 mladino ni napačno, če Samo Bog ve, kaj bo s slovensko preteklost. Včasih so nam ^ zemljo. Dolenc piše v knjigi o naziji rekli, da je zgodovin^ ^ novomeškem kanoniku Keku, ki teljica. A ne vem, kolik0 ^ j0- je vedno vsakdanjim molitvam učimo iz zgodovine. Vemo^. ajj dodal še “Oče naš” za naš narod.' godke, a smo morda pre , ^0' i * _ i . . v, . . - , . _1,- T-ireVCC — Dolenc večkrat omenja, da preveč prevzetni ali preV ... Qri rP. je nanašala njegova izjava samo na delo v komi-;take gospodarske, politične in Francoske ugovore bo seveda I zdravi mnogo Slovencev. Nje- siji. se ne nteri iUnkcionarji Narodnega sveta s pojasnilom sociaIne zmešnjave in godlje, v treba upoštevati, ker je enalgovd žena Ileene je hči Mrs. posledice: medtem kakr^ih smo’ ^ rek«: Kaj sa- glavnih članic gospodarske sku- Louis Levstik, ki je bila rojena naše življenje ni nič slučajnega, dri, da bi se iz zgodovine nos« d,>4 dr. Inzka ponovno prklagali"^ podpredTedm-" žatoitne S"'in feletekom " T^o sf^ef^Vsak narod ^ Žfse^ov^Tupok^en-! S “m "fog z Vami g. ure— r kaj 3dnik> n3' d L ZA DENAR Opešane oči za volanom (Povest. Spisal Josip Kostanjevec.) Kamor seže oko, povsod vse belo! V jutranjem solncu se svetlikajo bližnji holmci s svojimi borovci, ki so po noči dobili Praznično, belo obleko. Kar po-iegne skoz nje od zahoda močna ®aPa; borovci se stresejo, kakor v 1 jih zazeblo. Po nasadih zasumi, in kakor bi mu bila ta n°Va obleka pretesna in nepri-lcna, začne se je otresati borove za borovcem. Ta si razgali Najprej glavo, oni prsi, tretji r°ke, a četrti začne pri nogah. Se vrši in šumi v neki hlastni ®aglici, in po. belih vrhovih se 'Poma prikažejo svetlozelene ilsej na katerih zadovoljno ob-vise vzradoščene človeške oči. Ka prag male kmetiške hiše samoti blizu vasi Razpotje K ravno stopila brhka, kakor vi-eh komaj dvajsetletna mladen-.a- Njeno lice je sveže kakor jutranja rosa, njen stas srednje- Mik a gibčen in prožen. čelo rjavo desnico si popravi na ji šileče črne lase, in pogled ^ VzPlava po bližnji okolici, kjer SeicVSe *skri in svetlika. Kako lep dan!” vzklikne sa-a pri sebi in stopi nekoliko °rakov dalje do prostora, odko-evr se je videla cela, nekoliko 1Ze> v ozki dolinici ležeča vas. z nizkih, večinoma s slamo 1 m hiš se vzdiguje gost, ča-^t dim, a že nekoliko nad nji-‘ se razprši v tanke, prozorne a e§iičice, ki silijo vedno više, lef6 ve^no bolj trgajo, dok-Se popolnoma ne poizgube v s^ezbarvnem vzduhu. Izmed hiš ^^^tlikajo širokovejni orehi, z katere se usuje vsak hipec ^Ufa snega. V zlatih solnčnih r ih se žarijo te padajoče ke-^e> kakor utrinki zvezd v meh-j^0 °PK poletni noči. Od daleč slišati veselo ukanje in vpi-otrok, ki delajo sneženega 2 Za na travniku za vasjo. Po zafrči sem ter tja trda 0CJ’ nasPr°tne strani dru-šteV Iria^u se ne morejo več segla ^ g°sle so- Nalik kro-Po ^ 7 bitki frčii0’ živžgajoe se v u' Kadar katera zadene, Vik2acuje gromek smeh; bučni Vse ^ bo;ini ^um vedno rasteta, ob Vesel°> vse je našlo danes Za brJ'ern snegu zabavo, ki je miJ16 ai urjc prekinila običajni ^ tihoto v vasi. cj0j-e^bca zre nekoliko časa tja tim ^ vrvenie> 2 rokama upr-dovo'V bok- Oko se ji iskri za-be<.° ''n°sli> in na obrazu se ji y neka tiha sreča. 1^ern hipu se naglo obrne. 2Vonep„0i ie zaslišala škrebljanje dese^'u' °^nl<:;u kakih pet- Se D . korakov oddaljene ceste bi}a azfj° sani> v katere sta če ^va konja, in zdr- b^ ° nlzdolu po visečem po-ter deklica se hipoma strese hizd0^ebl,edl- Roke K uPadei° vedno blizu plamena vele in koščene svoje roke ter sem ter tja pomencal jedno ob drugo. Njegove drobne, ugasle oči so nepremično strmele v plamen, in suh kašelj je pretresal včasi njegovo že trhlo telo. Na nasprotni strani je popravljala ogenj stara ženica in v jednomer šepetala, kakor bi molila. Njen šilasti nos in suha koščena brada sta se skoro dotikala. Ko je stopila deklica v kuhinjo, je najprej privzdignila pokrov nad kotlom, segla s prsti v kotel ter potipala oblico na vrhu. “Zdaj pa bodo,” je dejala skoro nato ter odstavila kotel. Odcedila je vodo v pripravljeni pomivalnih ter stresla oblice na širok, lesen krožnik, katerega je postavila sredi ognjišča na okrogel, štirinogat stol. Od oblic se je kadilo, a spodaj se je na krožniku še vedno nabirala voda, ki je curljala iz njih. Starec je stegnil roko ter vzel med prste prvo oblico. Zmečkal jo je takoj med obema dlanima, a videti je bilo, da ga prav nič ne peče, tako mrzla in pičla kri se mu je že pretakala po žilah. S tresočo desnico jo je nesel nato k ustom. Tudi starka je segla na krožnik, privzdignila glavo ter dejala deklici: “Vzemi no tudi ti, Lenčika!” “Ne bom, le jejte!” je odgovorila deklica ter odšla, skoz nizke duri v stanico. Tam je sedla na koncu bele javorove mize. na klop, stoječo prav ob malem okencu. Naslonila je glavo v roko ter zrla zamišljeno ven na piano. Nikakor ji niso hotele iz misli one sani, katere so bile šinile pred nekolikim časom mimo nje. Še vedno jih je videla, kako so se prikazale na ovinku, še vedno in zdaj celo razločneje ji je stal pred očmi obraz Vrtovčeve Metike, ki je sedela na sprednjem sedežu zraven — njega — zraven Franceta Pirjevca. V ozadju pa sta sedela mati in oče Vrtovec. Vsi so bili praznično oblečeni, kakor bi se vozili v cerkev. “Kam so neki šli, in čemu je France v njih družbi?” Vedno ji je sililo to vprašanje na jezik. In vselej si je odgovorila, kakor prvič: “Gotovo so ga povabili, da naj prisede!” Drugega odgovora si ni vedela, si ni mogla dati. In kako tudi? Še pred dobrim tednom je bil France pri njih, in vpričo njenega očeta, ki je bil uprav tačas doma, ji je govoril, kako bi to bilo lepo in prav, ako bi bila ona — njegova žena! In njenemu očetu, priletnemu, ubožnemu, a poštenemu drvarju, ki je bil sicer vajen, da se je držal vedno le resno, kako so \ Zelo ste lahkomiselni, če se vozite s kratkovidnim voznikom in se pri tem tolažite, da že mora videti, saj je dobil vozniško dovoljenje. Pri tem pomislite, da je vozniški izpit naredil pred desetimi ali več leti. Veste najbrž-tudi, da se vid pri človeku z leti spreminja, predvsem, na slabše. Vozniki pa si največkrat nočejo priznati, da slabo vidijo. Anketa, ki so jo naredili Nem- ci, to potrjuje. Od 1000 presku-šenih, je bilo kar 23 odstotkov voznikov, ki zaradi slabega vida ne bi smeli imeti več vozniškega dovoljenja. Pomagali bi redni pregledi voznikov in s tem.bi precej pripomogli k varnosti v prometu, saj so Amerikanci statistično ugotovili, da je skoraj polovico nesreč s smrtnim izidom zakrivil ali bil soudeležen slab vid. Še posebno se ta hiba pokaže Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počiink osebja ne bo izšla Naročnikom in vsem ostalim bralcem Ameriške Domovine vljudno naznanjamo, da ne bomo izdali lista v tednu 4. julija. Urad in tiskarna bosta zaprta od sobote 30. junija do ponedeljka 9. julija. To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci toliko potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče, ker je število osobja premajhno, da bi moglo postopno na počitnice. Dopisnike, tajnike društev in vse ostale prosimo, naj svoja poročila pošljejo preje, da jih bo mogoče pravočasno objaviti. Prosimo vse, da vzamejo to vest blagohotno na znanje. V 1 I ! $ ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 431-0628 ponoči pri srečavanju, ko vozniki s slabim vidom nekaj časa po srečanju, to je pri prehodu iz svetlega v mrak, ničesar ne vidij o. Le malo je dežel, kjer pregledujejo oči voznikov. Pa bi morali to storiti z vsemi, ki sedijo za volanom in ugotoviti ali je voznik kratkoviden, daleko-viden, ali ga muči astigmatizem, ali pa ne loči barv. Vsaj enkrat na leto bi taki, ki slutijo ali vedo, da z njihovim vidom ni vse v redu, morali na pregled k okulistu. če morajo nositi očala, bi moralo v vozniškem dovoljenju pisati s kakšnimi očali morajo voziti. Ko prekoračijo vozniki petdeseto leto, največkrat poleg očal za branje potrebujejo tudi očala za daljino. Za take so najboljša očala, ki hkrati omogočajo kontroliranje instrumentov, to je gledanje na blizu, razločevanje dogodkov, oddaljenih do pet metrov in vidljivost na večjih razdaljah, tudi do 50 metrov in več. Za taka očala pa morate odšteti pravo bogastvo. Za vožnjo z avtomobilom morajo imeti očala premer najmanj 46 mm, okviri pa morajo biti tanki, prozorni. Debeli črni okvirji pokrivajo del vidnega polja, lahko prav tistega v katerem preži nevarnost, v obliki pešča, biciklista ali avtomobila. Po trgovinah ponujajo tudi različna očala, ki naj bi preprečevala zaslepitev od nasproti vozečega avtomobila. Vsa ta čuda so Blažev žegen. Najbolje in najvarneje je, da vsi, ki opazijo, da jim vid peša, sami od sebe odidejo k okulistu in si priskrbijo ustrezna očala, ki pa jih morajo med vožnjo tudi uporabljati. Nečimrnost se lahko hudo maščuje. Tisti, ki jim zdravnik svetuje, da zaradi slabega vida opustijo vožnjo z avtomobilom, naj ta nasvet poslušajo, ker se kaj lahko zgodi, da bodo svoje življenje zaključili v jarku ob cesti. MALI OGLASI TRI-COLORS — Red, white, and blue checks add fashion impact to a trend-setting shirt-collared jacket of pure cotton. Tops in comfort, it’s designed by John Pomer, division of Leslie Faye. Avtomobile iz mesi! NAPRODAJ IMAM HARMONIKO, DOBRO OHRANJENO, IN PO CENI NAPRODAJ. Kličite tel. 361-4139 -(128) Lastnik prodaja Na E. 185 St., zidana enodružinska, dvojna garaža, blizu šole, busa itd. Kličite of 3 do 7:30 zv. 486-6540. (132) ODPRTO OD 7 DO 9. URE ZVEČER 19050 Pasnow Ave. v Euclidu, enostanovanjska hiša, šest sob, tri spalnice, v dobrem stanju, porč spredaj, dvojna garaža, dolg lot. GEORGE KNAUS REALTY ; 481-9300 B 819 E. 185 St. (128) ZA SMEH Mož toži prijatelju v gostilni: “Jaz imam presneto smolo. Kjerkoli doma pozabim denar, mi ga žena vzame, če pozabim cigarete, mi jih sin pokadi, če pa pozabim v kopalnici zobe, mi jih pes pogrize!” SAMO MISLITE SI.., da bi v skupini Watergate bil tudi nek čistilec. Filip Wilson, znani •kemik na programih TV, kaže, kaj in kako bi se mu lahko pripetilo. raeriejU °b ziV0L in kakor oka- I)I'eihičn ne^°Kko časa ne- se mu razširile tačas ustnice sq0''8!1'™'6^ Za sanmk na smehljaj, kako se mu je bil Zginile ^ ^ 26 d£de