m SLOVEniif mim GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Getnib. IX. Celovec, petek, 3. september 1954 v> v i5 rt v Usoda Evropske obrambne skupnosti zapečatena Buren potek razprave v francoskem parlamentu — Debata o EOS odložena s 319 glasovi proti 264 glasovom stvu omejila na pritožbe, da so imeli med ka in se žalovali zlasti nad tem, da je za-razpravo premalo možnosti razložiti svo- vrnjena pogodba, ki je bila svojcas v ja gledanja na EOS. osnutku sklenjena prav Med zasedanjem parlamenta v nedeljo Od minule sobote do poznih nočnih ur v ponedeljek je trajala razprava o Evropski obrambni skupnosti v francoskem parlamentu. Začela se je s poročilom parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, ki ga je podal ognjeviti nasprotnik evropske obrambne skupnosti, socialist Jules Moch. V imenu tega odbora je predlagal odklonitev osnutka pogodbe o EOS. Prav tako kot odbor za zunanje zadeve, so zavzemali odklonilno stališče tudi drugi parlamentarni odbori. Glavna teza, ki je prišla do izraza v malone vseh govorih nasprotnikov EOS, ki so se vrstili drug za drugim, ne da bi sprva prišel do besede tudi kak zagovornik EOS, je bila v tem, da so vsi videli v uresničitvi Evropske obrambne skupnosti v obliki, kakršno predvideva osnutek pogodbe, le pot k vzpostavitvi in oživitvi nove nemške vojske, ki bi se slej ali prej osamosvojila izven EOS, čim bi bila dovolj izgrajena in močna. Ministrski predsednik Mendes-France je v strastnem govoru obrazložil ves trud svoje vlade, da bi vzpostavila sporazum med nasprotniki in zagovorniki EOS v Franciji sami ter da bi pojasnila svojim zaveznikom in partnerjem položaj in stališče Francije. Ugotovil je, da bi bila Francija na konferenci šestih zunanjih ministrov v Bruslju osamljena in ni našla razumevanja za svoje predloge, ki bi omogočili sprejem pogodbe o EOS v francoskem parlamentu, ki bi pa pogodbi dali tudi obliko, v bistvu sprejemljivo za vse udeležene države. V svojem obširnem govoru je Mendes-France na koncu izrecno poudaril, da želi ločiti pogodbo EOS od tako imenovane Generalne pogodbe med Zapadno Nemčijo in zapadnimi velesilami, da bi Nemčija lahko neovirano dobila svojo suverenost. Predlagal je parlamentu naj Generalno pogodbo obravnava pozitivno v posebni razpravi, zakar bi naj bila sklicana izredna seja med parlamentarnimi počitnicami. Poudaril je tudi, da bo Francija ostala zvesta Atlantskem paktu, v katerem vidi temelje svoje varnosti. Od zagovornikov Evropske obrambne skupnosti so prišli končno do besede le nekateri, katerih izvajanja pa so se v bi- v nec je neodvisni desničarski poslanec general Aumeran izjavil, da ima Francija pravico in dolžnost zoperstaviti sc ponovni oborožitvi Nemčije. Vložil je predlog k poslovniku parlamenta za prekinitev debate o EOS, ki ga je spet povlekel, ko je Mendes-France izrazil mnenje, naj francoski parlament ne zavzame svojega stališča na tako nečasten način. Drugi dan pa je Aumeran svoj predlog ponovil. Pri glasovanju o ponovljenem predlogu generala Aumeran a je 319 poslancev glasovalo za in 264 poslancev proti odložitvi debate o Evropski obrambni skupnosti. S tem je francoski parlament dejansko zavrnil pogodbo o EOS s sprejemom navadnega poslovnega predloga, ne da bi O' njej sami sploh glasoval. Takoj po zaključku usodnega glasovanja je prišlo v francoskem parlamentu do razburljivih dogodkov. Zagovorniki EOS so ostro1 napadali ministrskega predsedni- osnutku sklenjena prav na podbudo Francije. Končno je parlament še z veliko večino 418 proti 162 glasovom sprejel vladni predlog o preložitvi zunanjepolitične debate na začetek prihodnjega svojega zasedanja v novembru. Nova pota za evropsko politiko V vseh zapadnih državah vodilni politični krogi obžalujejo izid razprave v francoskem parlamentu. Velika Britanija in ZDA že pripravljata razgovore o podelitvi suverenosti Zapadni Nemčiji. Zato zunanji minister Eden tudi ni odpotoval na konferenco o obrambi skupnosti jugovzhodne Azije, marveč ostane zaradi rešitve teh problemov v Evropi. Zapadnonemški socialisti izjavljajo, da se je s polomom EOS odprla nova pot za evropsko politiko, da se je prav zdaj treba potruditi za ukinitev hladne vojne potom konference velikih štirih, na kateri naj bi istočasno razpravljali o varnosti Evrope in o združitvi Nemčije. LR Kitajska še vedno čaka na priznanje Ko je šlo za sklicanje zadnje Ženevske konference, je prvotno povzročalo mnogo preglavic vprašanje, če in v kakšni obliki bi povabili na razgovor tudi de'egacijo LR Kitajske, ker se je predvsem Amerika zoperstavljala, da bi za isto mizo s kitajsko delegacijo razpravljala o vprašanjih svetovne politike. Veliko vlogo je namreč igralo dejstvo, da LR Kitajska še vedno ni sprejeta v Organizacijo združenih narodov in da je vrsta držav še ni uradno priznala. Končno so se le zedinili o kitajski udeležbi v Ženevi in je nadaljnji rs,,voj pokazal, da večina držav drugače misli o mednarodnem pravnem položaju nove Kitajske kot ameriški politiki. Posebno Indija se že vsedoslej odločno zavzema za to, da bi bila LR Kitajska sprejeta v OZN, pred kratkim pa se ji je pridružila tudi egiptska vlada. Predsednik egiptske vlade polkovnik Nasser je namreč v nekem inter- vjuju, v katerem je zavzel stališče uo sklenitve obrambne skupnosti za jugovzhodno Azijo, med drugim tudi pouraril, da se čudi, da Združene države Amerike še niso priznale Kitajske, čeprav da ta država predstavlja dejstvo in da jo je treba zaradi tega tudi priznati. Glede obrambne skupnosti za Azijo pa je polkovnik Nasser izjavil, da je proti sklenitvi obrambnih sporazumov dežel Srednjega vzhoda ali Azije, v katerih bi sodelovale „večje sile“. Dejal je, da bi se vsaka vrsta obrambnega sistema v tem delu sveta, v kateri bi sode-vale velike sile, na koncu spremenila v slabo stvar za vse prizadete države in tudi ostali de! svobodnega sveta, ter da bi to dalo komunističnim silam možnost, da izzovejo rnržnjo proti taki zvezi. V prid Kitajske govori tudi tamkajšnji obisk britanskih laburistov, ki so zadnje čase podali že Številne izjave, v katerih poudarjajo možnosti za prijateljstvo in sodelovanje med Kitajsko in državami Zapada. Zadnjo tako izjavo je podal generalni sekretar laburistične stranke Morgan Phillips, ki je imenoval položaj na Kitajskem mednarodni faktor prve vrste ter poudaril: Ne more se ignorirati zakonita vlada 600 milijonov ljudi. Ženevska konferenca ni samo vpostavila premirja v Indokini, marveč je postavila Kitajsko v sredino svetovnih dogodkov. Prej ali kasneje ji bo treba dati odgovarjajoč položaj v organizaciji OZN. Kitajska zahteva obračun s Čangkajškom Uradni list v Pekingu „People’s Daily“ je nedavno objavil oster napad na Čangkajška ter njegovo korumpirano kliko in poudaril, da ie skrajni čas, da poravnamo račune z izdajalcem Čangkajškom. List piše, da je kitajski narod soglasen v svoji odločnosti, da osvobodi Formozo in uniči enkrat za vselej Čangkaj-škovo gangstrsko bando, da bi bila osvobojena vsa Kitajska. Zaključuje pa list, da je Canz-kajšek prodal Formozo „ameriškim napadalnim krogom" ter da je Formoza danes izključno ameriška baza, namenjena za napad na Kitajsko iin ostale miroljubne azijske narode." Konferenca medparlamentarne unije na Dunaju Pretekli teden se je pričela na Dunaju konferenca medparlamentarne unije, ko so se v sejni dvorani parlamenta zbrali zastopniki parlamentov iz 37 držav Evrope, Amerike in Azije. Delo take konference sicer nima odločujočega pomena, igra pa važno' vlogo1 pri zbliževanju in sporazumevanju med narodi, zaradi česar Eisenhovver za „pot miru in sodelovanja” Predsednik Združenih držav Amerike Eisenhower je na kongresu Ameriške legije med drugim poudaril, da je za ZDA mogoča edinole pot miru in sodelovanja z drugimi državami. Če bi izbrali pot vojne, je dejal, bi bila velika nevarnost za civilizacijo, ki smo jo sklenili braniti. Za sodelovanje pa se je Eisenhosver izrekel, ker bi po njegovih besedah pot izolacije pomenila, da bi bil pretežni del zapadne^ ga sveta prepuščen razširjanju vpliva so- Starši, še je čas, da pošljete otroke v srednje šolel V kratkem se bc spet pričelo novo šolsko leto in odprla se v bodo vrata v najrazličnejše učilnice, kjer bo mladina iskala orožje znanja za življenjsko borbo. Poskrbimo, da bo tudi naš mladi naraščaj imel možnost sedanjemu času odgovarjajoče šolske vzgoje, ker s tem mu bomo omogočili, da se bo uveljavil v življenju. Še ie čas, da prijavite otroke v srednje šole, kjer so ob pričetku šolskega leta sprejemni izpiti. Hkrati sporoča Slovenska prosvetna zveza, da ima v svojem novem Dijaškem domu še nekaj prostih niest. Prijavite svojega otroka-dijaka za sprejem v dom, kjer bo imel vsestransko oskrbo pod nadzorstvom pedagoga. vjetskega bloka, kar da bi dejansko tudi pomenilo, da se ZDA odrekajo svoji svobodi. Kot nadaljnje cilje ameriške politike je Eisenhower nakazal, da bo ameriška vlada še nadalje razpravljala s prijateljskimi državami, kake bi bilo mogoče atomsko energijo uporabiti v korist človečanstva, prav tako' pa bo tudi sovjetsko vlado skušala pripraviti do tega, da bi proučila predloge za ohranitev svetovnega miru, sploh pa je poudaril potrebo nadaljnjih naporov za okrepitev miru v svetu. Na istem kongresu je govoril tudi šef ameriškega generalnega štaba admiral Arthur Radford, ki je poudaril, da morajo biti ZDA pripravljene za primer nove svetovne vojne. S tem v zvezi je naglasil, da razpolaga Sovjetska zveza z ogromnimi silami na kopnem, na morju in v zraku, zaradi česar da morajo tudi ZDA imeti sredstva za obrambo na vsakem mestu in v vsakem položaju. Ko je govoril o ameriških oboroženih silah, je admiral Radford dejal, da imajo ZDA danes 19 divizij ter 18 dodatnih polkov, od katerih pa jih je več kot polovica v prekomorskih državah. Izjavil je, da sedanje ameriške rezerve še ne ustrezajo potrebam nacionalne varnosti, da pa bo že v enem letu dosežen znaten napredek. ji pripisujejo vsako leto precejšnjo važnost v političnem dogajanju. Letošnjo konferenco je najprej pozdravil zvezni prezident dr. Korner, ki je poudaril namen te mednarodne ustanove, ko je dejal, da so njeni cilji mir in sodelovanje narodov ter okrepitev in razvoj demokratičnih ustanov. Ti cilji so postali najvišji ideal in se pravi boriti se zanje služiti človeštvu. Po pozdravnih besedah prezidenta avstrijskega parlamenta dr. Ffurdesa je spregovoril zvezni kancler ing. Raab ter v glavnem poudaril, da bo prihodnje leto minilo že deset let, odkar se je končala vojna, da pa je Avstrija kljub temu še vedno zasedena po štirih zasedbenih silah. Dejal je, da ni bila izpolnjena obljuba moskovske deklaracije iz leta 1943, ki predvideva zopetno vzpostavitev neodvisne Avstrije, ter pozval delegate posameznih držav, da se zavzamejo za to, da bo tudi Avstrija končno dosegla svobodo. Na prvi seji so podali tudi zastopniki ostalih držav splošne izjave, v katerih so govorili o raznih vprašanjih mednarodne politike ter se dotaknili tudi avstrijskega vprašanja. Posebno goreče je govoril belgijski zastopnik Struve, ki je spomnil na številne obljube zaveznikov, ki so jih dajali glede Avstrije še med vojno. Mnogo je še neuresničenih obljub — je izjavil — kar je madež za moderni svet. Želel je, da bi postala ta konferenca strastna in neutrudljiva kampanja za zopetno vzpostavitev svobodne Avstrije. Prav tako so tudi mogi drugi zastopniki poudarjali potrebo, da mora Avstrija čim prej postati svobodna in neodvisna država. Delovni program konference medparlamentarne unije je najprej vseboval razpravo o delovanju Organizacije združenih narodov, med katero je prišlo do ostrih napadov posebno v zvezi s pravico veta štirih velesil. Številni delegati so zahtevali takojšnjo odpravo te pravice ter se sploh odločno zavzemali za spremembo dosedanjih pravil OZN, ki da je postala že samo še forum za propagando, ni ji pa uspelo rešiti številna mednarodna vprašanja. Izraženo je bilo tudi mnenje, da je še bolj kot sprememba pravil potrebna poživitev dobre volje za sodelovanje med narodi, ter da ne zadostujejo lepe besede, marveč je treba preiti k dejanjem. Nasprotno pa so žele mnogo pohvale specializirane organizacije OZN, kakor je na primer UNESCO in podobne, pri čemer je bil poudarjen delež, ki so ga te organizacije imele pri razvoju zaostalih dežel. K tej točki dnevnega reda je govo-ril tudi jugoslovanski delegat Vladimir Simič, ki je dejal, da je Organizacija združenih narodov doslej preprečila izbruh tretje svetovne vojne in da je sploh glavni vzrok vojne nevarnosti treba iskati le v zaostalosti mnogih držav. Poudaril je, da je treba povečati gospodarsko pomoč nerazvitim državam tako iz javnih skladov kakor tudi z investicijami zasebnega kapitala. Beograd. — Namestnik vrhovnega poveljnika zavezniških sil za Evropo, feld-maršal Montgomery bo v teku meseca septembra obiskal Jugoslavijo. Kot gost maršala Tita bo potoval po nekaterih ljudskih republikah, da bi spoznal njih kulturni in gospodarski razvoj. Tokio. — Ministrski predsednik japonske vlade Jošida se bo v kratkem podal na potovanje po svetu, med katerim bo obiskal tudi nekaj evropskih držav. Kot glavni namen svojega potovanja navaja željo po tesnejšem sodelovanju z Veliko Britanijo, ZDA in državami jugovzhodne Azije ter Evrope. Tehnična pomoč OZN Jugoslaviji ža leto 1955 Ena izmed držav, ki prejemajo tehnično pomoč Organizacije združenih narodov, je tudi Jugoslavija, kateri so v programu za leto 1955 določili znesek okoli 700.000 dolarjev. Pri izdelavi programa so v prvi vrsti upoštevali potrebe jugoslovanskega gospodarstva glede na današnje stanje in ugotovili, da je za uspešen gospodarski razvoj Jugoslavije največjega pomena povečanje domačega strokovnega kadra. Zaradi tega je težišče tehnične pomoči za prihodnje leto na pošiljanju štipendistov v inozemstvo, kjer naj jim bo omogočena strokovna izobrazba. Od celotne vsote, ki je predvidena za leto 1955, bo v okviru programa dala več kot 200.000 dolarjev uprava tehnične pomoči Organizacije združenih narodov, okoli 500.000 dolarjev pa specializirane agencije OZN. Kot je navedeno v predlogu programa, ki je bil sestavljen v upravi za ekonomsko in tehnično pomoč v Beogradu, bi se ta finančna sredstva porabila za odhod 376 štipendistov v inozemstvo, za prihod 46 strokovnjakov OZN v Jugoslavijo in za uvoz laboratorijske opreme. V Jugoslavijo bi prišli strokovnjaki za energetiko, črno in barvasto metalurgijo, električno, lesno, strojno in kovinsko industrijo, v inozemstvo pa bi odšlo 65 štipendistov za vse te gospodarske panoge ter za kemično, tekstilno in nekovinsko industrijo, ladjedelništvo, gradbeništvo ter usnjarsko in obutveno industrijo. Od iste vsote je predviden tudi znesek 32.000 dolarjev za področje so- cialnega skrbstva, in sicer za 26 štipendistov in enega strokovnjaka ter za nabavo potrebne opreme za inštitute za fizične defekte obraza. Izmed specializiranih agencij OZN bo najvišja finančna sredstva prispevala mednarodna organizacija za kmetijstvo in prehrano (FAO), in sicer okoli 250.000 dolarjev, kar bodo porabili za financiranje štipendistov in ekspertov za poljedelstvo, mehanizacijo kmetijstva, veterinarsko službo, živinorejo, vodno gospodar- 1 211 štipendistov in 11 strokovnjakov. Štipendisti te organizacije bi bili sami delavci, tehniki in mladi inženirji. Končno je vključena v celotno vsoto 700.000 dolarjev še pomoč mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), ki bo znašala okoli 25.000 dolarjev za 17 štipendi- stvo, gozdarstvo, lesno in živilsko indu- stov in 2 strokovnjaka ter za nabavo po-strijo, ribarstvo in zaščito rastlin. 30.000 trebne opreme. V Trstu - stanovanja priseljencem in ne domačinom Stanovanjska kriza je zelo občutna tudi v Trstu, kjer leži v pisarnah pristojnih organov kakih 13.000 nerešenih prošenj za dodelitev stanovanj. Toda oblasti ne mislijo na to, da bi v prvi vrsti zadovoljile potrebam domačega, prebivalstva, marveč tudi pri tem vprašanju na vse načine protežirajo načrtno naseljene Italijane, ki naj bi čim bolj verno demonstrirali italijanstvo Trsta. Na ta način so po vojni v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja naselili že okoli 46.000 tujcev, kar je skoraj 18 odstotkov celotnega prebivalstva. Tudi med sedanjimi prosilci za stanovanja je kakih 2500 Italijanov, ki so se dolarjev so predvideli za opremo raznih laboratorijev. ____ Mednarodna organizacija za delo (ILO) v. , je predvidela pomoč v znesku okoli i° e Janeiro. — Stranka bivšega 200.000 dolarjev, ki bi jih uporabili za Prednika republike Vargasa, ki si je r nedavno sam vzel življenje, je sklenila, da bo šla v opozicijo proti sedanji novi vladi. Prav tako ta stranka, ki se imenuje delavska stranka, ni dovolila svojim članom in funkcionarjem, da bi prevzeli kak ministrski položaj v novi vladi. Washington. — Ameriški predsednik Eisenhower je podpisal nov zakon o kmetijstvu, po1 katerem kmetijski minister lahko samovoljno spremeni cene kmetijskih pridelkov. Prav tako tudi lahko sam razpolaga s presežki kmetijskih pridelkov, ki jih je vlada v zadnjih letih odkupila in katerih vrednost cenijo na blizu 6 milijard dolarjev. London. — Britanska vlada je sklenila pomagati poplavljencem v Indiji, Pakistanu in Nepalu z medicinskimi in drugimi potrebščinami v vrednosti 100.000 funtov šterlingov. dobili stanovanja prej kot številni domačini, ki že leta in leta čakajo na rešitev svojih prošenj. To pa zaradi tega, ker dajejo oblasti prej ko slej pri dodelitvi kreditov za izgradnjo stanovanj prednost organizaciji, ki skrbi za begunce. Ta organizacija je namreč dobila za drugo polovico tega leta za 200 milijonov lir kreditov, ustanovi, ki se trudi, da bi zadovoljila potrebe nad 11.000 domačinov, pa so dodelili samo 300 milijonov. Taka diskriminacijska politika oblasti nasproti domačemu prebivalstvu razumljivo vzbuja veliko nezadovoljstvo med domačini in je še en dokaz več, kako »iskrene« so velikodušne italijanske obljube šele v zadnjem času priselili v Trst, imajo tržaškemu prebivalstvu za primer, da bi pa kljub temu najlepše izglede da bodo bil Trst priključen k Italiji. ALJASKA — strateško važna ameriška pokrajina Aljaska pomeni v indijanščini »velika zemlja«. To ime dežela tudi zasluži, saj je to velikanska, toda slabo naseljena a danes za ZDA strateško važna pokrajina na severozapadu Severne Amerike, kjer živi na 1,519.000 km2 134.000 prebivalcev. Razprostira se kot polotok na polarnem področju, kjer pač niso najugodnejši pogoji za življenje človeka. Šele pred pičlimi 200 leti, t. j. leta 1761, jo je odkril znameniti ruski raziskovalec Vitus Bering, ki je tedaj tam izgubil življenje. Bering je našel pot do Aljaske iz Sibirije in po njem se tudi imenuje znameniti preliv med Azijo in Ameriko. Rusija, ki si je Aljasko prilastila, ker jo je odkril Bering, sredi prejšnjega stoletja še ni vedela, kaj bi počela s to deželo. Zato jo je ponudila naprodaj Ameriki. Barantali SO' precej dolgo, dokler se niso leta 1867 sporazumeli. Združene države so kupile Aljasko za 7,200.000 dolarjev. Tako poceni — preračunano le približno 1.— šiling za hektar — še ni menda nihče kupil zemlje. Sedaj je Aljaska 49. država Združenih držav Amerike, ki ima svojo zakonodajno skupščino. Guvernerja imenuje za 4 leta predsednik ZDA. Aljaska ima v ameriškem kongresu enega predstavnika, ki pa nima glasovalne pravice. Belci tvorijo večino prebivalstva, in sicer jih je okoli 40.000, Eskimov je 15.000, Indijancev 12.000, Aleutov 5.500, Japoncev okrog 2.600, ostali pa so drugih narodnosti. Eskimi so se ohranili samo še ob obalah Arktičnega in Beringovega morja. Indijanci so raztreseni po vsej deželi. Gospodarski viri dežele so ribarstvo, lov na severne živali in pa ležišča zlata, bakra in drugih rud, ki jih pa le še malo izrabljajo. Največji naravni zakladi so v gozdovih. Gozdna površina pokriva 32% polotoka. Med tem drevjem je tudi dragocena cedrovina. Ko so' ZDA kupile Aljasko, se je nekaterim vodilnim državnikom to zdel proč vržen denar. Dobrih trideset let kasneje pa so to svoje mnenje spremenili, kajti koncem prejšnjega in v začetku sedanjega stoletja so tam našli zlato. Dve leti po odkritju so nakopali že toliko zlata, da je njegova vrednost daleč presegala kupno ceno, ki so jo plačale ZDA Rusiji. Danes so razen zlata na Aljaski še ribe, živalske kože in stavbeni les glavni izvozni predmeti. Velike preglavice so delale potnikom po Aljaski pomanjkljive prometne zveze. Zaradi številnih hribov, rek in debelih snežnih plasti je gradnja cest in železnic skoraj nerešljiv problem. Edina daljša železniška proga meri okoli 850 km. Vseh prog skupaj pa je le okoli 2.050 km. Toda prebivalci so si znali pomagati. Svoj čas so potovali po deželi peš, s parniki in s pasjo vprego. Danes pa je postala njihova dežela prava dežela letal. Poleti imajo letala kolesa in čolne, te pa pozimi nadomestijo s smučmi. Sedaj jim potovanje, za katero so nekoč potrebovali več dni ali tednov, vzame le nekaj ur. Pasje vprege pa so danes kot prometno sredstvo že prava redkost in se vozijo* s pasjo vprego v glavnem le na značilnih športnih tekmah. V dobi druge svetovne vojne so ZDA zgradile ob obali moderno avtomobilsko cesto, ki veže matično državo preko Kanade z Aljasko in njenimi strateškimi oporišči (najpomembnejše med njimi je Dutch Harbour). Prestolnica Aljaske je Juneau, mesto z okoli 6000 prebivalci, največje mesto pa je Ancharage (11.000). Mesto Fairbanks v notranjosti dežele ima univerzo, ki je najvišje ležeča ameriška visoka šola. Dandanes Aljaska ni več naprodaj in v ZDA so presrečni, da jo imajo, ker ima največji pomen kot strateško oporišče. Če bi bila sedaj še v ruskih rokah, bi bili lahko upravičeno v skrbeh, kajti tega se najbolj bojijo, da bi Vzhod imel ali kdaj dobil v roke »odskočno desko« na ameriškem kontinentu. Tajna skladišča orožja v Trstu Nedavno je objavila tržaška policija, da je našla v četrtek minulega tedna za nekim slepim zidom v starem pristanišču v Trstu skrito orožje. Doslej še niso dognali ali vsaj ne sporočili, komu naj bi to or°žje ypripadalo. Ve se pa, da pripada skladišče, v katerem je bilo najdeno, italijanskim železnicam in da ima tja dostop samo železniško osebje. Le-to pa so skoraj izključno priseljeni Italijani, ki jih je Italija svojčas priseljevala v Trst iz političnih, poitalijančevalnih namenov. Gre za okoli 200 brzostrelk, večje število strojnic, pištole in za preko 50.000 komadov ustreznih nabojev. Vse orožje je ameriškega in angleškega izvora, izvrstno negovano, namazano in deloma posebej zavito. Zaboji, v katerih je bilo hranjeno orožje, so popolnoma novi, kar dokazuje, da nikakor ne gre za kako pozabljeno skladišče izza časa vojne, ampak je moralo biti šele pred nedavnim zgrajeno. Domnevam, kdo naj bi bil naložil tajno skladišče orožja, daje hrano dejstvo, da v istem poslopju stanuje precej italijanskih beguncev iz krajev, ki so po mirovni pogodbi pripadli Jugoslaviji ter nerodnost kominformovskega časopisa »Unita«, ki je povsem brez slehernega povoda takoj zanikal, da bi skrito orožje pripadalo kominformovcem. Po kratkem presledku je to že drugi primer, da so v Trstu našli skrito orožje v stavbah državnih ustanov. Svojčas so namreč nekoliko manjše skladišče našli v stavbi italijanskega zavoda za socialno zaščito. Kaj prejemajo različne države od Amerike Ko se je pred dobrimi devetimi leti končala druga svetovna vojna, je bilo veliko število držav, katerih državno gospodarstvo je bilo potrebno izdatne pomoči, da si spet zagotovi zadovoljiv razvoj. Kot ena izmed redkih držav, ki je tudi po vojni ostala gospodarsko še krepka, je Amerika sklenila nuditi drugim državam pomoč pri njihovi obnovi, kar se je v teku let izvajalo in se še izvaja v različnih oblikah tako imenovane »ameriške pomoči«. Medtem ko je ta ameriška pomoč bila v glavnem namenjena gospodarski obnovi, se je pozneje vedno bolj preusmerjala v vojaško pomoč, ki je kaj hitro nadkrilila gospodarsko pomoč. Če na kratko pogledamo razvoj ameriške pomoči, tako gospodarske kakor tudi vojaške, potem dobimo naslednjo sliko: Po podatkih za povprečje 1946—1948 je znašala gospodarska pomoč povprečno ietno 2559 milijonov dolarjev, vojaška pomoč pa samo 165 milijonov dolarjev. Po podatkih za lansko leto pa se je gospodarska pomoč zmanjšala na 1713 mi- lijonov, medtem ko je vojaška pomoč narasla na 4284 milijonov dolarjev. Z ozirom na Evropo navaja ameriška uradna statistika, da se je gospodarska pomoč zmanjšala v omenjenem razdobju od 1252 na 1126 milijonov dolarjev, vojaška pomoč pa je hkrati narasla od 141 na 3464 milijonov. Glede drugih ozemelj pa je treba poudariti, da se je gospodarska pomoč še bolj zmanjšala v korist vojaški pomoči, in sicer od 1307 na 647 milijonov v primerjavi z vojaško pomočjo, ki se je od 24 milijonov zvišala na 820 milijonov dolarjev. Ameriška pomoč inozemstvu se je vsled vedno večjega porastka vojaške pomoči kljub temu, da se je hkrati manjšala gospodarska pomoč, znatno zvišala. Povprečju v letih 1946—1948 v višini 2724 milijonov stoji nasproti letni znesek 6057 milijonov dolarjev za leto 1953. Pri teh številkah pa še niso upoštevana posojila ameriške izvozno-uvozne banke, ki v posebni obliki še izpopolnjujejo pomoč, ki jo nudi inozemstvu neposredno ameriška vlada. čim prej se prijavite za izlet na Ostrožno pri Celju na manifestacijo »Štajerska v borbi”! Našim bralcem ni neznano, da bo v soboto in nedeljo, dne 18. in 19. septembra t. 1., na Ostrožnem pri Celju veliko srečanje, mogočna prireditev »Štajerska v borbi«, kjer bo veliki zbor štajerskih partizanov. Na to veličastno prireditev se že tedne marljivo pripravlja vsa Štajerska in postavljajo na Ostrožnem nešteto paviljonov in stojnic za okrepčilo udeležencev, asfaltirajo bližnje ceste in napeljujejo nov vodovod. Prijave za udeležbo iz vse Slovenije so zelo številne in računajo na slično manifestacijo, kot je bila pred enim letom na Okroglici. Te velike proslave se nameravajo udeležiti tudi Slovenci, povezani z narodnoosvobodilno partizansko borbo, iz zamejstva. Na izlet na Ostrožno pri Celju se množično pripravljajo Slovenci iz tržaškega ozemlja in iz Goriške. Tudi koroški Slovenci na tej partizanski proslavi »Štajerska v borbi« ne bomo manjkali. Da bo ustreženo vsem onim, ki se želijo te prireditve v sosednji zeleni Štajerski udeležiti, bo organizirala Zveza koroških partizanov dvo- oziroma enodneven izlet v večjem številu z avtobusi na Ostrožno pri Celju. Zaradi brezhibne in pravočasne ureditve potnih listov in prevoza je potrebno, da se vsi interesenti za izlet pravočasno prijavijo. Zveza koroških partizanov je za priglasitev določila termin do četrtka dne 9. septembra. Pohitite torej s prijavami, ki jih sprejemajo: v Celovcu: pisarna Zveze koroških partizanov; v Selah: Pepca Ogrisova, pri Maleju v Kotu; v Borovljah: Tonči Schlapper, v pisarni Dollichgasse 4; v Št. Jakobu v R.: Lubo Urbajs, KGZ Št. Jakob; v Ločah: Franc Uršič; na Brnci: Tone Sluga; v Škofičah: Kristi Zima; v Kotmari vesi: Kristi Lajčaher; v Bilčovsu: Hanzi Ogris; za udeležence iz Podjune: dr. Luka Sienčnik, Dobrla ves; Groblacher Janko, KGZ Sinča ves; Wutte Janez, Vesele pri Št. Vidu v Podjuni; Kuhar Peter, Železna Kapla; Lojze Krištof, KGZ Pliberk; Lovro Potočnik, Pliberk; Lojze Kraut, Bistrica. Cena za avtobusno vožnjo vključno stroškov za ureditev potnih listin znaša iz Celovca 55 šilingov in iz Dobrle vesi 50 šilingov. Točen Čas potovanja bo ZKP pravočasno sporočila. Zveza koroških partizanov Vzgojni pomen knjige in knjižnice L/ Nedavno smo lahko videli v knjigarni »Naša knjiga« člana občinskega odbora v Škocijanu gospoda Kačnika, ki je kupoval knjige za občinsko knjižnico v Škocijanu. Hvalevredna ustanova občinske knjižnice je v občini javna knjižnica in dostopna vsem občanom. Občinski odbor, ki je spoznal vrednost knjige in jo posreduje potom svoje knjižnice prebivalstvu, izvaja dragoceno vzgojno in prosvetno delo. V mnogih državah, posebno v severnih, se je že koncem preteklega stoletja pričelo pojavljati stremljenje približati knjigo širokim ljudskim množicam. V velikem obsegu so začeli na Nizozemskem ustanavljati javne ljudske knjižnice. Premagovali so seveda tudi velike ovire, ki so nastale zlasti po obeh svetovnih vojnah, ko je manjkalo denarnih sredstev in prostorov. Namen knjižnice je v tem, da se duhovne pridobitve človeštva posredujejo vsem ljudskim plastem. Posvečajo tudi posebno pažnjo izobraževanju knjižničarskega osebja. Izobraževanje se vrši v posebnih tečajih, ki trajajo po dve leti. Eno leto je pouk teoretičen in obravnava književnost, bibliografijo, upravo, splošne vede itd., eno leto pa praktično delo v javnih knjižnicah in Čitalnicah ter predavanja. To velja seveda za velike knjižnice, ki se razlikujejo v tri velike skupine in sicer v javne knjižnice in čitalnice, obratne ter znanstvene knjižnice. Najnovejša skupina nizozemskega knjižničarstva so obratne knjižnice v raznih industrijskih podjetjih. Te knjižnice ustanavljajo podjetja sama in sicer tudi z namenom, da jim z dvigom strokovne usposobljenosti nameščencev in delavcev do-našajo ekonomske koristi. Zelo lepa in koristna je ustanova občinske knjižnice. Pa tudi naša prosvetna društva imajo v svojih knjižnicah jedro svojega bistva in pripada sposobnemu in delavnemu knjižničarju neprecenljivo važna naloga. Kaj pravi med drugim v knjigi »Otroci, knjige in odrasli ljudje« Paul Hazard: Poiščimo vsako sredstvo, ki bi moglo pospeševati razpečavanje knjig, naredimo iz slehernega knjižničarja svetovalca, ki bo znal pokazati občinstvu pravo pot, navadimo se darovati knjige kakor darujemo cvetje ali čokolado. Angleži za novo leto zelo pogosto pošiljajo svojim prijateljem knjižne bone. Knjiga, ki nam je kot darilo vsiljena, nam morda ne bo tako všeč, knjige pa, ki je darovana tako, da si jo lahko sami izberemo, bomo dvojno veseli. Ničesar pa ne bomo opravili, če ne bo za knjigo zavzeta mladina. Navadite mlade ljudi na to, da bodo imeli knjigo za sestavni del svojega življenja. Ljubezen do knjige predstavlja razlikovanje med lahko dostopnimi in nežnimi radostmi ter odločitev v korist zadnjih. Predpostavlja, da je človek osebnost, da jo veseli duševni napor, ki najde zadoščenje v tem, če se notranje zbere, če zmore nuditi odpor nemiru, ki je postal ritem našega življenja, ki predvideva neko določeno moralno zadrža- nje. Zato je borba za knjigo predvsem vzgojni problem. Na podlagi tega spoznanja so nedvomno zelo važnega pomena knjižnice, iz katerih črpa bogate zaklade ravno šolska mladina, torej v prvi vrsti šolske knjižnice. Danes razpolaga domala vsaka šola s knjižno zalogo, v kateri najde šolar tako potrebne pripomočke za učenje kakor tudi primerno čtivo za razvedrilo in oddih. Se posebno važno vlogo pa igrajo šolske knjižnice v naših dvojezičnih šolah, kjer je zlasti za pouk v slovenskem jeziku vse premalo učnega gradiva na razpolago. Vsled tega bi bilo nujno potrebno, da bi sleherna šolska knjižnica na dvojezičnem ozemlju poleg nemških knjig razpolagala tudi s primerno izbiro slovenske literature, ker potom ustrezne knjige bo postal pouk živ in zanimiv ter s tem privlačen za šolarja. Da bi pomagala izpolniti občutno vrzel pomanjkanja slovenskih knjig v šolskih knjižnicah, je Slovenska prosvetna zveza ustregla tozadevnim prošnjam šolskih vodstev ter poklonila posameznim šolam bogat knjižni dar, ki bo gotovo lep okras šolske knjižnice, hkrati pa tako učitelju kot šolarju nudil mnogotero pomoč. Tudi ostalim šolam dvojezičnega ozemlja, v kolikor bi bila izražena tozadevna želja, bo Slovenska prosvetna zveza skušala posredovati primeren izbor slovenske literature. Pa tudi naše društvene knjižnice so igrale in morajo tudi v bodoče igrati pomembno vlogo pri izobraževanju zlasti našega podeželjskega ljudstva. Naloga knjižničarja je torej velika ter odgovorna in se ji mora posvetiti z vso resnostjo in ljubeznijo. Ko se bližamo jesenskim mesecem in bo kaj kmalu napočil tudi čas, ko bomo spet lažje sedeli pri knjigi, bo postalo živahno v naših društvenih knjižnicah, kjer bomo že zdaj začeli brisati prah, ki se je nabral čez poletje ter pripravili knjižne zaklade, da bodo dostopni vsakomur, ki se jih bo hotel poslužiti. Svetovni kongres za zaščito otrok v Zagrebu Te dni se odvija v Zagrebu svetovni kongres za zaščito otrok, ki se je začel 30. avgusta in kateremu prisostvuje 600 delegatov iz vsega sveta. Od evropskih držav so po delegatih zastopane Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Holandska, Italija, Jugoslavija, Norveška, Švedska, Švica, Svobodno tržaško ozemlje, Velika Britanija in Zapadna Nemčija, iz ostalega sveta pa so prispeli delegati Avstralije, Burme, Indije, Indonezije, Izraela, Japonske, Kanade, Koreje, Libanona, Maroka, Mehike, Sirije, Tajlandije, Venecuele in Združenih držav Amerike. Najmočnejše so delegacije Jugoslavije, Švice, Francije, Velike Britanije in Za-padne Nemčije. Iz Avstrije je na kongresu navzoč poleg nadaljnjih treh zastopnikov tudi namestnik deželnega glavarja Koroške Kraft-nig, ki je bil izvoljen v prezidij kongresa. Razen nacionalnih zastopnikov se udeležujejo zagrebškega kongresa tudi delegati najvišjih mednarodnih forumov, ki ko kakorkoli povezani z Mednarodno unijo za zaščito otrok. Tako so zastopane OZN, UNESCO, UNICEF, Svetovna zdravstvena organizacija, Svetovna organizacija Rdečega križa, Mednarodni otroški center v Parizu itd. Otvoritvi kongresa je prisostvoval tudi predsednik FLRJ maršal Tito in je imel pozdravni govor, v katerem je naglasil, da je skrb za otroke odločilnega pomena za življenjsko moč in obstoj narodov. Nekaj dni poprej je zasedal Generalni svet Mednarodne unije za zaščito otrok, ki je pripravil resolucijo, da jo predloži kongresu. Resolucija vsebuje smernice za nadaljnje delo Mednarodne unije na osnovi poročil, ki so jih podali posamezni predstavniki Generalnega sveta. Na čast svetovnemu kongresu za zaščito otrok je bila že minuli teden v Zagrebu odprta razstava otroških risb iz celega sveta pod naslovom »Moj rojstni kraj«. Otvoritve razstave so se udeležili številni javni in kulturni delavci iz Zagreba ter posameznih republik FLRJ in delegati kongresa. 651. pliberški sejem na travniku Pred več ko šest stoletji so se že naši predniki zbirali vsako leto v začetku septembra na pliberškem letnem sejmu. Trgovali so ter se po svojem zabavali. Iz generacije v generacijo so prenašali tradicijo letnega sejma, ki sovpada s časom, ko je glavno poletno delo že opravljeno, žito spravljeno in otava pokošena. Letni sejem je nekaka slavnost po opravljenem poletnem delu, na prelomnici med poletjem in jesenjo. Od nekdaj že pravijo ljudje, po letnem času nastane mahoma jesen, čas jesenskega dela, setve, ajdove žetve, spravljanja okopavin, napravljanja stelje in sploh priprave za zimo. Letni sejem je za Pliberk predvsem gospodarskega pomena. Od številnih gostov z bližnjih in daljnjih krajev je vedno odpadlo nekaj denarja za pliberške male obrtnike, trgovce in druge podjetnike. V veliki meri pa je letni sejem zabavišče s svojim vedno bolj pestrim zabavnim parkom in raznimi atrakcijami. Dan sprošče-nja, ki se ga že dolgo prej veseli staro in mlado ter ga posebno mladina težko pričakuje, ko si nadeja vsakovrstnih zanimivosti in spremembe v vsakdanjem življenju. Tako pričakujemo, da bo tudi letošnji sejem zadovoljil vse, ki bodo namerili svoje korake, še bolj pa svoja vozila dne 5. in 6. septembra v Pliberk, če bo v teh dnevih naklonjeno ugodno poznopoletno vreme. Na tem velikem srečanju na letnem sejmu ne bomo prezrli domačih podjetnikov in tvrdk, ki se pošteno in solidno trudijo zadovoljiti svoje odjemalce. Pivovarna Sorgendorf bo kakor vedno tudi te dneve v gostinskih podjetjih in številnih utah tešila žejo s svojim priznanim in kvalitetnim pivom. Nihče ne bo zamudil obiskati gostinsko podjetje Breznik ter si bo privoščil na travniku in v gostilni prvovrstno zlato vinsko kapljico, zvečer pa bo prisluhnil internacionalnemu plesnemu orkestru v kavarni. Kdor si bo hotel pustiti delati obleko in čevlje za jesen in zimo, se bo oglasil v delavnicah bratov Opetnikov ter se bo lahko prepričal, da bo postrežen v popolno zadovoljstvo, kar morejo izpričati vsi doslej številni naročniki v teh podjetjih. Kolar-ska dela in najbolj zahtevne športne izdelke izvede vsakemu tvrdka Ignacij Maček solidno, trpežno in po zmernih cenah. Poleg tega sklepa ta tvrdka kupčije za smrekov in borov les v vsaki množini po najboljših cenah. Podjetje Maks Traun ima pravcato razstavo vsakovrstnih poljedelskih strojev, koles, šivalnih strojev itd., ki jih interesenti lahko nabavijo pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. Opekarna Pliberk, lastnik Krausler, ustreže s svojo kvalitetno vsakovrstno opeko po ugodnih in solidnih pogojih vsakemu, ki ima opravka z gradnjo. Vsem odjemalcem v zadovoljstvo izdeluje strešno ope- ko iz cementa Figo Johan. Gozdne sadeže odkupuje v vsaki množini tvrdka Meders’ Nachfolger, katera je po svojem podjetnem poslovodji Erichom Fritzom izplačala za gozdne samorastne sadeže okoliškim kmetom že ogromne vsote. Blazinjenje vsakovrstnih v to stroko spadajočih predmetov izvaja točno in solidno Gebauer Robert. Kdor bo za tesarska dela pri gradnjah naročil mojstra Ignacija Korena, bo lahko zadovoljen in njegovega dela vesel. Kmetje so zadovoljni z lesnimi kupčijami s staro znano tvrdko Reiter. Kdor pa hoče izbiro neštetega blaga in proizvodov iz vseh področij tehnike, tekstilije, galanterije itd. se bo podal po sejmu v Dobrlo ves v trgovino France Rutar, zadovoljen bo in mu bo ostal zvest kupec. Domače podjetje Janez Lomšck v Št. Lipšu pri Dobrli vesi postreže po ugodnih pogojih z gospodarskimi stroji, motornimi in navadnimi kolesi in drugim tehničnim materialom. Kmetje pliberške okolice in iz Podjune! V samopomoči je uspeh. Vaše trgovine so Kmečke gospodarske zadruge, ki vam dobavljajo vse potrebščine po najugodnejših pogojih. V lepih jesenskih nedeljah po sejmu pa se bomo še lahko oddahnili ob Klopinj-skem jezeru v hotelu »Obir«, ki obratuje tudi po sezoni. Dr. Mirko Rupel: 38 SLOVENSKI JEZIK Glagolske vrste Zaradi preglednosti delimo priponske glagole po ne-določniški priponi v šest vrst; te so: 1. vrsta brez nedoločniške pripone.—: 2. „ z nedoločniško pripono ni: 3. „ z nedoločniško pripono e: 4. „ z nedoločniško pripono i: 5. „ z nedoločniško pripono a: 6. „ z nedoločniško pripono ova: tres-ti su-w’-ti vid-e-ti hval-i-ti del-rf-ti kup-ourt-ti I. vrsta: brez pripone Po tem, kako se končuje podstava, delimo to vrsto v razrede: 1. Sičniški razred; podstava se končuje na sičnike s ali z.: nes-ti, nes-e-m; les-ti, (iz lez-ti), lez-e-m. Tu naj opozorimo, da se trpnopretekli deležnik dela z obrazilom -en, torej prenes-en, pomolz-en (ne: prenešen, pomolžen). 2. Zobniški razred; podstava se končuje na Zobnika t ali d: gnes-ti (iz gnet-ti), gnet-e-m; ples-ti (iz plet-t\), plet-e-m; ses-ti (iz sed-ti), sed-e-m; kras-ti (iz krad-ti), krad-e-m; gos-ti (iz god-ti), god-e-m. Končna soglasnika podstave t in d nista vidna v nedoločniku, ker se po glasovnih zakonih pred t spreminjata v s. Sem gre tudi glagol i t i, idem, grem, gredoč, sel, prisedli. Njegove oblike so iz različnih korenov (id-, gred-, šed-). Zloženka je najti (iz na-iti), ki ima opisni deležnik našel (ne: najdel). Glagol rasti ima v sedanjiku rastem ali rasem, v opisnem deležniku rastcl ali rasel. Pasti ima padel, padla in pal, pala; tako še cvetel, cvetla in cvel, cvela; ukradel, ukradla in ukral, ukrala; pletel, pletla in p/e/, plela; metel, metla in mel, mela. Krajše oblike za 3. os. mn. tveto, pleto, gneto so starejše. 3. Ustničniški razred; podstava se končuje na ustnike p, b, v: hropsti (iz hrop-ti), hrop-e-m; tepsti (iz tep-ti), tep-e-m; dolbsti (iz dolb-ti), dolb-e-m; zebsti (iz zeb-ti), zeb-e-m; skubsti (iz skub-ti) skub-e-m; pleti (iz plev-ti), plev-e-m. Med podstavo, končujočo se na -p ali -b, in obrazilom -ti se je razvil glas s. Pravilno je samo skubsti, skubem, skubel, oskuben (ne: skubiti, skubim, skubil, oskubljen). Sem gre tudi glagol s u t i (iz sup-ti); v sedanjiku ima su-jem in sp-em. 4. Mehkonebniški razred; podstava se končuje na mehkonebnika k, g: peči (iz pek-ti), pečem (iz pek-em); reči, rečem; teči, tečem; leči (iz leg-ti), ležem (iz leg-em); streči, strežem; moči (iz mog-ti), morem (iz možem, mog-em) V nedoločniku sta kt in gt dala č, v sedanjiku pa je nastopilo mehčanje (k je dal č, g je dal ž). Velelnik se glasi: reci, peci, lezi, strizi; tu sta k in g pred i dala c \n z. 5. Nosniški razred; podstava se končuje na nosnika n, m: napeti (iz napen-ti), napn-e-m (iz napan-e-m); žeti (iz žen-ti), žanjem (iz žan-je-m); ožeti (iz ožem-ti), ožmem (iz ožam-e-m); podobno še prijeti, vzeti, verjeti, vneti, zajeti. Zapomniti si velja velelnike: napni, začni, vzemi, ujemi, verjemi. Trpni deležnik se končuje na -t: zaklet, požet, prijet, posnet itd. 6. Jezičniški razred; podstava se končuje na jezičnika r, l: umreti (iz umer-ti), umrem (iz umar-e-m); mleti (iz mel-ti), mel-je-m; podobno' še dreti, derem; žreti, zrem; odpreti, odprem; zreti, zrem. Trpni deležnik se končuje na -t (odrt, ocvrt, odprt, zmlet), le pri glagolu umreti ga nadomešča opisni deležnik umrl: umrle tovarišice ne bomo pozabili. 7. Samoglasniški razred; podstava se končuje na samoglasnike i, u, a, e: pi-ti, pi-je-m; skri-ti, skri-je-m; li-ti, li-je-m; gni-ti, gni-je-m; ču-ti, ču-je-m; obu-ti, obit-je-m; plu-ti, plu-je-m (ali plovem); rju-ti, rju-je-m (ali rjo-vem); zna-ti, znam (iz zna-je-m); de-ti, de-je-m (ali dem); sme-ti, smem (iz sme-je-m); vreti, vrem (iz vre-je-m); peti, pojem. Trpni deležniki so na -t: zvit, skrit, prečuta noč, obut, razodet itd. Glagoli na -a imajo -n: znan, prestan. Pri neprehodnih glagolih uporabljamo namesto tega deležnika deležnik -l: nastala škoda, uspela prireditev, vrela voda, ostali žalujoči. V velelniku pišemo čujte, znajte, vijte (nastalo iz ču-i-te, zna-i-te, vi-i-te). (Dalje) I To in ono iz Borovelj KOLEDAR Petek, 3. september: Doroteja Sobota, 4. september: Rozalija Nedelja, 5. september: Lavrencij Ponedeljek, 6. september: Caharija Torek, 7. september: Marko Sreda, 8. september: Roj. M. D. Četrtek, 9'. september: Peter KI. SPOMINSKI DNEVI 3. 91. 1792 Janičarji zavzeli Beograd — 1891 Izšla prva številka „Ameriškega Slovenca", prvega slovenskega lista v Ameriki — 1939 Anglija in Francija sta napovedali Nemčiji vojno. 4. 9. 1S34 Rojen v Ljubljani pisatelj Fran Erjavec — 1851 Rojen na Brdu pri Lukovici pisatelj Janko Kersnik — 1870 Proglašena tretja francoska republika. 5. 9. 1843 Izšle Bleiweisove ..Novice". 6. 9. 1638 Avstrija je prvič zasedla Beograd in ga obdržala do 1690 — 1810 V veliki bitki pri Varvarinskem polju so Srbi premagali Turke — 1944 Pohorski odred je osvobodil iz nemškega transporta 622 angleških vojnih ujetnikov. 7. 9. 1848 V Avstriji sprejeta zemljiška od- veza — tlaka in desetina odpravljena. 8. 9. 1841 Rojen češki skladatelj Anton Dvor- žak — 1807 Začetek svetovnega kongresa ..Svobodne misli" v Pragi. Od 2.500 udeležencev je bilo 12 Slovencev, v častnem predsedstvu pa pesnik Anton Aškerc — 1900 Rojen Miha Marinko — 1943 Kapitulacija Italije. 9. 9. 1782 Rojen slovenski slikar Matevž Lan- gus — 18128 Rojen v Jasni Poljani pisatelj Nikolajevič Tolstoj — 1943 Po kapitulaciji Italije nemška vojska zasedla Ljubljano. Št. Jakob v Rožu Preteklo nedeljo je bilo vreme končno toliko ugodno, da se je po dvakratni preložitvi mogla vršiti prireditev v počastitev 60-letnice domačega pevskega zbora »Rožica«. Zbor ima za seboj že kar pestro zgodovino in ga lahko prištevamo med najstarejše slovenske zbore na Koroškem. Že leta 1902 je gostoval na ozemlju sedanje Slovenije, kmalu po prvi svetovni vojni pa tudi v ljubljanskem radiu. Na nedeljski prireditvi, so nastopili poleg domačega zbora še pevci iz Ro-žeka in Loč ter solista Miro Kernjak iz Trebinje in Branko iz Ljubljane, so zapeli nekaj pesmi tudi pevci iz Gorice, ki so se na svojem izletu po Koroški ustavili tudi v Št. Jakobu. Šentjakobski pevci so pod vodstvom skladatelja in nekdanjega dirigenta tega zbora Francija Rauterja zapeli najprej svoj tradicionalni moto: Mili glas slovenske pesmi v Rožu vekomaj naj doni! Šimej Martinjak pa je v kratkih besedah nakazal razvoj zbora, v katerem aktivno sodelujeta izmed prvih članov še danes dva. Na vsakoletnem semnju, ki je meseca avgusta, je v Borovljah ljudska veselica. Tudi letos je že v soboto popoldne dala godba na pihala prazniku uvod in igrala po Borovljah že tradicionalne podoknice. Pranganje je bilo kot običajno ob pokanju možnarjev, godbe in petja na Doleh pri spominski kapelici »Silbernagelna«. Številne stojnice sladkarij, blaga in celo emajlirane posode so dale dnevu sejmski značaj. Na popoldne, zvečer in pozno v noč so se zavrteli v plesu, praznično oblečeni in so še z rajanjem drugi dan Borov-čiči pokazali, da še držijo na svoj »ta plavi ponedeljek«. Prav to žegnanje, ki je v najlepših po-letnih dnevih, je povod, da obišče domovino veliko število Borovčičev, ki so razškropljeni izven občine ali celo izven državnih meja. Tako se snidejo znanci iz prejšnjih dni in je dovolj pogovora o novostih, ker le ti, ki imajo se prejšnjo obliko v spominu, ostreje zapazijo spremembe, dočim se te domačinu le bolj polagoma razodevajo. Najbolj zrastle so Borovlje na Dobravi, z Medborovnico ni več ločitve in povezava je tudi že po pokopališki cesti z Dolami. Obisk novega pokopališča potrdi, da so Borovlje narastle, saj je najbližja prostornina starega pokopališča pokrita z grobovi in se vidi koliko v teh še ne polnih treh letih »znancev že zasula je lopata« in da z večanjem mesta tudi smrt pohiteva in ne prizanaša ne mladim in ne starim. Tako sta med drugimi sveži grobovi enoletnega otroka družine Wutte in nam znanega Vajvode To-neja, nekdanjega pevca moškega in mešanega zbora slov. pev. društva Borovlje in Šušnigovega kvinteta, imenovanega po baritonistu Šušnig Jozeju-Žavru, ki je umrl v Dachau-u. Četudi po drugi svetovni vojni ni več pel, ker je bil zaposlen v Celovcu pri deželni vladi in hiral na dolgotrajni neozdravljivi bolezni, so se slovenski pevci oddolžili spominu pevca, ki so mu bile ljubke slovenske pesmi — on jih je res občuteno prepeval — in mu zapeli po ceremonijah v hali novega pokopališča donečo »Nad zvezdami« in pri odprtem grobu »Oj zbogom dragi ti«. Sočustvujemo z družino Vajvoda, ki je s Tonejem izgubila že tretjega sina. Ko je bilo novo pokopališče zgrajeno, je občina Borovlje določila, da bo prvi pokopan z vsemi slavnostmi na občinske stroške. In glej, minevali so tedni in tedni ter primerilo se je, da je morala občina iz svoje srede napraviti začetek, ko je umrl občinski uradnik More. Ob koncu še eno razveseljivo novost. Ko so nekateri od semnja mogoče še malo prizadeti šli na sprehod v lepo okolico Borovelj, da si tam v krasni naravi ohladijo glavice, so mogli ugotoviti, da je od znane »zlate vode« proti soteski Čepi napeljana vozna pot in da delajo pri izdatnih vrelcih iz skal Nove gore tik pred sotesko Čepe priprave za vodovod mesta Borovlje. Ko bo vodovodna naprava gotova, bo vsak Borovčič brez strahu zagroženih kazni zaradi pomanjkanja vode zavrtel svojo pipo in mestna občina ne bo v zadregi ob naraščanju mesta. Kotmara ves Priljubljenega in zavednega mladega para poroko smo obhajali minulo nedeljo. Zvestobo za vse življenje sta si pri poročnih obredih obljubila ženin Štingler Ferdi, kmet v Vesavi in nevesta Oprisnik Zofi, hčerka predsednika našega SPD »Gorjanci«, p. d. Gvažarja. Ferdi je bil vedno zaveden značaj ter se je med vojno boril tudi kot partizan za prostost svojega ljudstva in za zmago nad nacističnim nasiljem v korist vseh svobodoljubnih narodov. Tudi nevesta Zofi je bila kot članica zavedne slovenske družine med vojno izseljena ter je morala že zelo mlada prenašati težko življenje pregnanstva v tujini. Po povratku v domovino je bila marljiva prosvetna delavka, vneta pevka in požrtvovalna igralka. Taka bosta oba, kakor smo prepričani, ostala tudi v svojem novem razdobju življenja. Zvesta sebi in svojemu ljudstvu bosta v teh vzorih vzgajala tudi svoj naraščaj. Prijetna, vesela in domača svatovščina je bila na nevestinem domu pri Gvažarju. Gostje z ženinom in nevesto v sredi, so se dobro imeli, mnogo je bilo petja in vsakovrstne druge zabave. SPD »Gorjanci« je podarilo nevesti za njeno sodelovanje lepo poročno darilo. Iskreno čestitamo! Komelj pri Pliberka Mala štiriletna Marjetica, hčerka Valentina Podgornika na Komlju, se je smrtno ponesrečila. V trenutku, ko ni nihče zapazil, je padla v jamo sveže gašenega apna. Pri tem je otrok utrpel tako težke opekline na rokah in nogah, da je nesrečna deklica drugi dan poškodbam podlegla. Soseščina iskreno sočustvuje s težko prizadeto družino. Naš izlet na Gorenjsko Vedno spet si iščejo bratje pot do svojih bratov in ni čudno, da tudi nas koroške Slovence prav tako vleče na jug, kakor naše južne brate na sever — k nam. Mnogo je vezi, ki nas vežejo med seboj, četudi nas loči — toda le na zunaj vidno — meja na Kavarankah. Slovenci smo tu in onstran meje. Skupna nam je kri, skupna kultura in zgodovina nas povezujeta v ne-razdružljivo celoto. To je vsekakor tudi izpričeval naš nedeljski izlet, ki ga je priredilo SPD Borovlje za svoje člane in za ljudi iz boroveljske okolice. Nismo si šli ogledovat samo gorenjsko okolico, niti nismo iskali samo drugega zraka za Karavankami. Tudi globlji cilj nas je navdajal, ko smo se podali na pot. Še komaj smo prekoračili mejo in se spustili po vrtoglavih vijugah ljubeljske ceste do Svete Ane ali južnega Podljubelja, že smo obstali pred nedavno odkritim spomenikom v spomin žrtvam fašističnega divjanja, ki stoji tik ob cesti v opomin vsem, ki tod potujejo mimo. V čast ubitim iz koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem, katerega jetniki so v neizmernih naporih s svojo krvjo gradili zdaj skoraj že izgotovljeni predor skozi Ljubelj, je postavljen. Dalje je šla naša pot mimo Brezij, kjer smo se prav tako ustavili za hip, da si ogledamo znamenito romarsko cerkev. Bila je napolnjena in brali so svete maše. Ni bilo tam muzeja. Odpotovali smo nato v kraj, ki je prepojen s krvjo najboljših sinov in hčera našega naroda in zaznamovan s trpljenjem tisočev in tisočev zvestih tovarišev — v Begunje. Romali smo tja gor proti gramozni jami, po poti, ki jo je — ni še tako dolgo tega — prehodil zadnjič marsikateri slovenski rodoljub. Obstali smo pred številom kamenitih spomenikov, ki tiho spominjajo na neuklonljive junake, ki so padli pod streli svojih rabljev in dali svoje življenje za svoj narod in svojo zavest. Zatopili smo se v neme misli in počastili njihov spomin z molkom spoštovanja. Spregovoril nam je naš tovariš Tone in recitiral Kajuhovo »Pesem talcev«; »Le nikar ne jočite za nami, žene, matere, dekleta, jutri pademo v gramozni jami, kakor zvesta, hrabra četa ...« Pevski zbor SPD Borovlje pa je zapel junakom pozdrav Koroške: »Nmaz čriez izaro. ..« Odšli smo težkih src in se napotili v Vrbo, v rojstno vas, na rojstni dom največjega slovenskega poeta in vidca — Franceta Prešerna —, ki je zapisal pesem, ki objame ves svobodoljubni svet; »Žive naj vsi narodi...«. — Da bi pognala kal njena misel povsocf, nikjer več ne bi umirali ljudje pod nasiljem. Tudi tukaj je za- pel naš pevski zbor — Prešernovo: »Luna sije...» in s tem počastil velikana, katerega duh danes še vedno vodi in usmerja misli njegovega naroda. Nato pa je držala pot na Blejsko jezero, odkoder smo po kratkem odmoru — ki ga je zahteval opoldanski čas — usmerili naše potovanje proti zadnji točki našega izleta — na Bohinjsko jezero in k slapu Savice. To prekrasno doživetje divje narave, ki smo ga uživali ob pogledu na padajoče vode mogočnega slapa — marsikdo se je gotovo spomnil velike Prešernove pesnitve »Krst pri Savici« —, ki je hkrati zibelka velike jugoslovanske reke, je zaključilo spored našega izleta in počasi smo se vračali spet domov. Mimo samotnega, od človeške roke še nedotaknjenega Bohinjskega jezera, okoli živahno razigrane obale Blejskega jezera, v katerem so se poigravali v srebrnem lesketanju od prejšnjega dežja umiti prameni večernega sonca in slikali gozd in trato na dnu globine, proti goram, ki leže tam za Tržičem. Počitek pred strmino Ljubelja — v Tržiču — je veljal gotovo tudi zlati kapljici; — kako bi jo mogli prezreti, ko je ta dan dovolj manj zlatih padalo z neba! Res lep je bil izlet. Večkrat bi radi doživeli takih. Že danes se veselimo prihodnjega in vemo, da bomo vsi zraven. 26. septembra gremo na Brnco Ob podpori Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih zadrug v Celovcu priredi Slovenska kmečka zveza v nedeljo, 26. septembra pri Prangerju v Zmotičah pri Bmci Ziljski kmečki dan Ziljski kmečki dan bo prikaz življenja in kmetovanja ziljskega kmečkega ljudstva in bo obsegal: razstavo najboljše ziljske živine in konj z ocenjevanjem živali in nagrajevanjem najboljših rejcev, ki bodo razstavljali; poljedelsko razstavo ki bo pokazala sliko rastlinske proizvodnje v Zilji, kakor tudi najnovejša dognanja pri izbiri sort, gnojenja in gostote setve, pri zatiranju bolezni in škodljivcev rastlin, pri obdelavi zemlje ter pri pocenitvi in olajšavi poljskega dela. Sodobno poljedelsko orodje za naše kmetije, predvsem pa Steyrjev agrarni sistem bo pokazala kmetijska šola Po-dravlje, ki bo dala tudi pregled svoje poskusne in opazovalne postaje. Na ziljskem kmečkem dnevu bo vsakdo lahko spoznal gospodarsko - socialno sliko ziljskega kmetijstva in potegnil zase in za soseščino koristne zaključke, dejavnost Zveze slovenskih zadrug in letošnji sadni izbor drevesnice dipL ing. Marka Polcerja, ki bo razstavljal in sprejemal naročila. Na ziljskem kmečkem dnevu pa nas bo zadivila tudi naša pesem, ki jo bo posredoval pevski in tamburaški koncert pri katerem bodo sodelovali slovenski zbori širom naše dežele. Manjkalo tudi ne bo znamenito ziljsko štehvanje in ljudsko rajanje s številnimi vložki in veselimi presenečenji. Nihče naj ne zamudi te izredno lepe priložnosti, ko bo koristno lahko povezal s prijetnim. Čisti dobiček prireditve gre v prid kmetijske šole v Podravljah. Koviče — Zgornja Vesca Nenadoma je posegla bela žena v krog Foltanove družine v Kovičah ter pretrgala nit življenja materi Barbari Einspieler. Tudi naš list naj posveti spominu te matere par vrstic. Od svoje mladosti do večernih dni njenega življenja se je požrtvovalno zanimala za naše organizacije ter v njih in za nje tudi delovala in žrtvovala. Kadarkoli jo je klicala narodna dolžnost, je vedno stala v naših vrstah in se ni ustrašila ne zaprek in ne nasprotovanja. Dokler ji je še bolj dopuščal vid, je rada čitala naše knjige in časopise. Tudi »Slovenski vestnik« ji je bil prijatelj in svetovalec. Lahko rečemo, da je bila rajna Foltanova mati res vredna potomka onih Einspielerjev iz Sveč, ki so bili svojčas našemu slovenskemu narodu na Koroškem vodniki in buditelji. Naj bo tukaj rajni Foltanovi materi izrečena prisrčna zahvala za njeno vztrajnost in značajnost v borbi, katero je bojevala s svojim narodom, za njega življenjsko pravo. Veliko je bilo število žalnih gostov, ki so rajno mater spremili na pokopališče bilčovske farne cerkve. Pevski zbor se je z žalno pesmijo poslovil od rajne, ganljiv poslovilni govor pa ji je posvetil g. župnik Stich. Naj bo rajni domača zemlja lahka, vsem preostalim - pa naše iskreno sožalje! Celovec Minulo soboto sta se poročila Milica Samonikova iz Št. Jakoba v R., knjigo-vodkinja pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu, in ing. Rudi Stornik, nameščenec pri vodno gradbenem uradu v Velikovcu. Vrlemu mlademu paru iskrene čestitke! JCakol (t wiamk iim/iez Immil Josip Stritar: UGANKE Maček je videl, da njegov gospodar redi svinje, pa si je mislil, da bi mogel tudi sam gojiti kako živino. No, si je dejal, tudi brez hleva bo šlo. Že so se mu cedile sline ob misil na masten zalogaj, ki bo ga sam pripravil. Gre v hram, kjer je stala skrinja z fcrnjem. Vzame iz skrinje zrnje, ga potrese po zemlji in kliče vrabce: »Od slej vas bom hranil jaz. Le počakajte, da odide druga živina z dvorišča, pa vam bom dal zrnja. Če lahko moj gospodar hrani svinje, bom tudi jaz vam lahko dal kako pest priboljška. Videli boste, da nisem hudoben, kakor pripovedujejo o meni.« Tako si je maček izmislil lepo vabo. Vrabci res niso stradali sladkega zrnja, Kako so se zajci smejali Nekoč so se zbrali vsi zajci pod eno smreko, da bi se pogovorili, kako naj zboljšajo svoje življenje. Vsak je tožil o svojih težavah. »Poglejte, ljubi moji zajci,« de največji med njimi, »vedno se koga bojimo, nas se pa nihče ne boji! Vsi so nam že sovražniki in ne vemo več kam naj se skrijemo, da ohranimo v življenju vsaj zarod. In nobenega upanja ni, da bi se kaj izboljšalo. Še slabše bo. Vsako ščene se že poganja za nami. Brž ko nas kdo zagleda, že vpije: »Glejte, zajec!« Bolje bi bilo, da gremo vsi skupaj v reko in se utopimo. Saj moramo tako umreti!« Zajci privolijo in v veliki gruči stečejo k reki. Ob reki se je ravno pasla čreda ovac Ko ovce zaslišijo topotanje zajčjih nog, se prestrašijo in zbezljajo. Pastir in pes pa stečeta za njimi. Ko zajci to vidijo, od začudenja kar Ostrmijo, potem bušijo v smeh. Vendar se je našel nekdo, ki se tudi njih boji in beži pred njimi! Tako so se smejali, da so jim ustnice počile. Od takrat imajo zajci počeno ustnico. Da bi se pa utopili jim še na misel ne pride več. toda niti eden ni zletel na zemljo, dokler ji bil maček kje v bližini. »Veš, dragi maček, mi se pri jedi vedno prerekamo, pa nas je sram, da bi nas slišal, zato vedno počakamo, da odideš,« so dejali vrabci mačku. Maček pa je dobro vedel zakaj delajo tako, pa jih je pustil pri miru, saj je vedel, da bodo nekega dne prav lepo rejeni in tedaj bo zanj pravi trenutek. Obnašal se je, kakor da se sploh ne meni za vrabce. Vrabci so pazili na vsak mačkov gib in ko so videli, da se ne meni za nje, so prileteli na dvorišče. Toda ob vsakem zrnu so se ogledovali na vse strani, da bi videli kaj dela njihov hranitelj. Čim so zagledali, da je maček kje v bližini, so že zleteli na najbližnjo vejo. Anton Polenec: v Tako je maček hranil in hranil vrabce in ko je videl, da so že dovolj debeli, jim je rekel: »Gostje moji, zakaj še vedno bežite pred menoj? Poglejte, kako ste prašni, pridite, da vam očistim perje. Tudi moj gospodar vedno čisti svinje in jaz nočem biti slabši od njega. Sami ste videli, da se svinje gospodarja prav nič ne bojijo, kadar jih gladi.« »Ej, dragi maček,« so dejali nekateri starejši vrabci, »če bi svinje vedele zakaj jih gospodar tako dobro hrani, gladi in čisti, bi ga marsikatera zgrabila za roko. Počakale bi, da bi se dobro zdebelile, potem pa bi zbežale od njega. Le škoda, da svinje nimajo peroti in vsaj toliko pameti kot mi.« ČUDNO SREČANJE Poletje se je že nagibalo h koncu. Travniki so že drugič izgubili cvetočo odejo. Tisti dan je bilo zelo soparno in ko je nastopila noč, se kar ni hotelo shladiti. — Čirikanje kobilic je bilo čuti z vseh strani. Nebo se je pooblačilo, tako da je mesec le tu in tam posvetil skozi oblake. Ko se je dobro stemnilo, je izpod grmovja pristopical jež. Ves dan je prespal v toplem mehkem ležišču. Izpod bodičaste obleke so gledale kratke nožiče in glavica, obrasla z rjavkastosivo dlako in s temnimi živimi očmi in vlažnim temnim smrčkom. Ko je sedaj šel preko poseke, je imel nos neprestanb pri tleh in vohal na vse strani. Ko je prišel mimo hrastovega parobka, je naletel na rogača. Kleščman se mu je postavil v bran in razprl na široko čeljusti, roge. Toda že so zgrabili ostri ježevi zobje. Glava s kleščami je mimogrede odletela, ostalo telo pa je, razen kril, jež hitro pohrustal in spet šel dalje. Nenadoma pa je zaslišal od daleč rahel šum. Obstal je. Bodice, ki so bile prej kot počesane, so se naježile. Glavo je obrnil v smer, odkoder je prihajal šum. Napravil je še nekaj korakov in med suho travo se je prikazal — gad. Prav tedaj je tudi mesec pogledal izza oblakov in sijal na ta dva nočna lovca. Tudi gad je zvečer lazil okrog in iskal hrane, čez dan pa se je grel na poseki. Jež je planil proti kačji glavi, toda |ad je v hipu zvil vrat in v naslednjem ze usekah v mehek ježev nosek. Tako se je jež prvič srečal s trupeno kačo. Takega »pozdrava« ni pričakoval in kot da se je zjezil, je nasršil bodice ter napadel znova, kot da se ni nič zgodilo. Gad je spet usekal, toda sedaj v bodice, tako, da si je ranil usta do krvi. Ko se je strupena kača spet pripravila za nov ugriz, so jo zgrabili za glavo ostri ježevi zobje. Močno gadovo telo se je zvijalo in opleta- lo, toda jež je dobro držal velik plen. Glavo z zobmi in strupom vred je mimogrede pospravil. Dolgo se je še mastil s kačo. Polovico jo je pojedel to noč. Nekaj časa je še lazil okrog, potem pa si je spet poiskal mehko ležišče pod grmom, se zvil v klobčič in mirno zaspal. Nosek mu je res malo zatekel, mogoče sta ga ranici tudi skeleli, toda, ko je neke noči spet naletel na strupeno kačo, je pojedel tudi to. žf ožel» penzion ,,Cbir” WuteJ Jožef, KlepinJ Obiščite restavracijo in kopališče, odprto tudi po sezoni V vremenu lepem brez prahu je, brez blata cesta, ko dežuje. (ev?aa easuii^) Z drevesa priletelo, peroti ni imelo. (j?n) Kakor vile spredi, debel sod na sredi, zad ima metl6, kaj je to? Zobe strahovite ima, a gristi, zobati ne zna. (eurjg) Nimam nog in vendar tekam sem in tja, da se praši; grizem, grizem, da pregrizem klado z ostrimi zobmi. Dan na dan grem čez morje, pa ne zmočim si noge. («uo§) Južnckoroška gospodarska zadruga v Sin(i vasi dobavlja po najnižjih cenah kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila, semensko žito, krmila vseh vrst. Kmetje, sklepajte vaše kupčije z Južnokoroško gospodarsko zadrugo v Sinči vesi Vse gospodarske stroje - kolesa šivalne stroje - motorna kolesa pralne stroje - radioaparate in električni material po ugodnih pogojih pri Johan £omseh ŠT. LIPŠ pošta Dobrla ves — Ebemdorf Anton Ingolil: X Kadar koli je Munda utegnil, je šel gledat, kako napreduje delo v njegovi novi Hiši. Čim je krenil v Aškerčevo ulico, ki je sam ni več imenoval drugače kakor »Mundovo«, se je ustavil in se od daleč Nagledal v prebeljeno pročelje. Potem se je ustavil vsakih deset korakov, dokler ni ponosno stopil v hišo, se razgledal po Prostorih in se razgovarjal z obrtniki o vsaki malenkosti. Zadovoljen se je spet vrnil v sosednjo ulico, kjer je imel v starinski hiši stanovanje, pisarno in kleti. Kljub skrbem in delu je opazil, da se je njegova žena zadnji čas spremenila. Zdaj le bila tiha in vase zaprta, pa spet nenavadno razigrana, hrupna, nestrpna. Da Hi jo razvedril, jo je neke sobote povabil s seboj. »Mara, Šla bova k mizarju,« ji je rekel, »da si naročiva novo pohištvo. Te-p starega ne bova spravljala v novo hišo. Tam morava imeti že kaj boljšega.« Mara ni kazala posebnega veselja, če-Prav je, česar se je Munda še jasno spom-nil» pozimi dejala, da je skrajni čas, da si naročita novo, moderno pohištvo. »Mara,« je vprašal kolikor mogoče mirno, »kaj ti ni prav? Za svoj god si bila zadnjič vesela, tedaj mogoče celo preveč,« je previdno in naglo vstavil, »odtlej pa je težko dobiti od tebe lepo besedo. Kaj ti je, Mara?« Mara je obstala ob oknu, kakor jo je Munda zalotil. Med moževimi besedami se je živo spomnila vsega, kar se je zgodilo zadnji čas. Rahlo se je nasmehnila in odgovorila: »Kaj bi mi naj bilo? Nič mi ni!« In kakor v obrambo za vse, kar je že in kar bo lepega še doživela, so ji prišle besede same na usta. »Dolgčas mi je po ljudeh. Prej sem bila vsa leta po ves dan v trgovini, samo med ljudmi, zdaj že skoraj leto dni nikamor ne grem. Ali nisi tudi ti preveč doma?« »Res,« se je Munda zadovoljen oprijel njenih besed, preveč tičiva doma, prej smo se vsako soboto sestajali pri Kosu, zdaj pridem komaj vsak mesec enkrat med svoje s^are znance in odjemalce. Tudi drugam bi moral, moje vino kupujejo.« Spomnil se je, kako je bilo pred leti, ko se njegova prva žena ni marala niti ganiti iz hiše, njega pa ni strpelo doma. Seveda, je spoznaval dalje, ko bi imela Mara otroka, bi bilo vse drugače, toda otroka najbrže ne bo, če ga dotlej ni bilo, zato bo moral svoji mladi ženi najti razvedrilo. Olajšan se je dvignil. »Pojdiva zdaj k mizarju, zvečer pa bova šla h Kosu. « Mara je šla; zavedala se je, da drugega tudi ne more, dokler se s Slaparjem ne dogovorita o vsem. Ko sta z Mundom izbirala spalnico, se ji je ukradel okoli ust prezirljiv nasmeh, češ ko-bodo te postelje gotove, ko bo stala ta velika omara v novi hiši, ne bo tam Mare. Ni vedela, kje bo tedaj, toda prepričana je bila, da na novih posteljah z Mundom ne bo spala. Zvečer se je pri Kosu zbrala velika družba. Večinoma trgovci in obrtniki. Munda in njegovo ženo so bučno pozdravili. Bilo je tako: kamor je sedel Munda, tam ni smel plačati nihče drugi, zato je Munda skrbno pazil, kam je sedel in si tudi ni nikoli izbral dolge mize ob stenah, kjer so sedeli majhni trgovci in obrtniki ter ljudje iz predmestja, marveč je sedel za eno okroglih miz sredi sobe. Tokrat je prisedel k Budji in dvema večjima trgovcema. Pogovor je tekel o trgovini, o sporih med trgovci in obrtniki, o davkih, le tu in tam je padla beseda o Wagnerjevih napovedih na Vinskem vrhu, ki so še vedno vznemirjale mesto. Možje so vneto praznili kozarce, lica so jim rdela, besede so postajale glasnejše in hrupnejše. Kmalu so opustili resne pogovore, bolj in bolj so dvorili Mari in blagrovali Mundo, ker ima tako lepo in mlado ženo. Mundi so prijetno dele njihove besede. Dajal je za vino in začel vabiti znance od drugih miz. Prisedli so večii obrtniki. Toda Mara se je čutila osamljena, vina se je komaj dotaknila, čeprav jo je za hipe obšlo, da bi v njem utopila svoje zmedeno srce. V pozni ponočni uri, ko so pri mizi že bolj govorili z rokami in kriki kakor z mirno in preudarno besedo, je prišla — kakor navadno ob takem času — večja družba gospode, med katero je Mara spoznala Slaparja šele tedaj, ko je družba sedla za dolgo mizo ob nasprotni steni. Slapar je sedel tako, da ji je kazal hrbet, toda iz njegovega glasu je spoznala, da je prav tako vinjen kakor vsa družba, v kateri so bili poleg advokata Zebe in agronoma Belca še mestni župan, dva profesorja, lekarnar in dve, tri gospe. Najglasnejši je bil Slapar. Vsak čas je vstal in govoril. Družba ga je vneto poslušala. Govoril je hrupno, vendar je Mara zaradi trušča pri svoji mizi ujela le posamezne besede, kakor: svoboda, demokracija, nacija, nova Evropa in podobno. Bila je nestrpna. Želela si je, da bi pogledal k njej; obenem se je bala srečanja z njim. 2e na njen god je postal tako čuden, ko se je opil; ves rdeč je bil v obraz, oči so mu izstopile in z njo je govoril kakor s Ko-resko in ostalimi gosti. Ko se je najmanj nadejala, se je Slapar obrnil proti njihovi mizi. Sprva je gledal nekam preko njih, šele čez nekaj trenutkov so se njegove izbuljene oči ustavile na njej. Mari se je stisnilo srce. Ali je to Milan, njen postavni fant z visokim čelom? Čigav je ta zabuhli obraz, ki se sveti kot Mundov, čigave so te izbuljene oči O naj pogostejših kokošjih boleznih Kokoljih bolezni je mnogo. Najpogostejše pa so pri kokoših bolezni, ki jih povzročajo črevesni zajedavci, dalje bolezni prebavil, ki so posledice pokvarjene hrane, protin, kuga, kolera, tuberkuloza in le druge. Kokoli zaradi zajedavcev zelo trpe. Od zajedavcev napadene živali hirajo in hujšajo kljub dobremu teku in izdatni krmi, mlade živali pa zaostajajo v rasti. Zajedavci povzročajo pogosto tako hude bolečine, da obolelo kokoš lomijo krči, včasih celo tako hudo, da se žival meče po tleh. Tudi, če kokoš lepa, je to največkrat znak, da so jo napadli črevesni zajedavci. Posebno hude bolečine trpi žival, če je glistava ali ima trakuljo. Zajedavce moramo preganjati neprestano. Če pri kokoših ne pazimo na snago in jih imamo razen tega le na tesnem, jih bodo zajedavci napadli slej ko prej. Tem bolj moramo skrbeti pri kokoših, če so po zajedavcih že napadene. Proti črevesnim zajedavcem lahko pridajamo hrani tobakovega prahu. Pol dekagrama tobakovega prahu pomešamo s koruzno moko in to zmes posipamo na kilogram kuhane pese. Istočasno, ko krmimo živali s tako krmo, očistimo kokošnjak in tekališče okoli njega. Predvsem odstranimo vse kokošje otrebke! Kokoši izpuščamo na čim obsežnejši prostor. Če je le mogoče, naj imajo neomejen izpust. — Zoper kožne zajedavce je uspešno sredstvo pantakan, to je 10% DDT. Posipamo ga živali pod perje, zlasti po vratu, pod peruti in pod rep, obenem pa tudi po kokošnjaku, najbolj na mesta, kamor se zajedavci najbolj vgnezdijo, to so Špranje, grede in gnezda. Zdravje živali varujemo s pravilno nego. Tudi za kugo obolevajo živali manj, če so odporne. Različni črevesni in kožni zajedavci pa živali izredno oslabe. In taka žival hitreje oboli ter tudi hitreje podleže različnim boleznim. Zato se pravi boriti proti zajedavcem, boriti se proti najrazličnejšim boleznim, 'tudi I KRALJICA ZDRAVILNIH VRELCEV I 9 pri obolenjih: žolča, jeter, želodca, dihalnih 1 ,1 organov, kakor tudi pri stvarjanju peska in I kamnov v ledvicah, žolčniku in mehurju, I 1 odlična pri gorečlcl 1 proti kugi! Kokoši krmimo torej s pravilno sestavljeno hrano. Z mehko kuhano hrano krmimo jim manj, čim več pa dajemo surove hrane. Zdravljenje na kugi obolelih živali zaenkrat še ni uspešno. Za kugo holne kokoši klavrno postajajo, dremljejo po kotih, imajo belo drisko in roža ali greben jim močno pomodrita. Tarnajoči glasovi pa so znak navidezne, tako imenovane lažne kuge. V rani mladosti so pri perutnini pogosto primeri bele griže. Piščanci se okužijo že v jajcih, ki so jih znesle bolne kokoši, ali pa se okužijo z otrebki na beli driski bolnih piščancev. V starosti od dveh do osmih tednov obolevajo piščanci za kokcidiozo. Tako bolni piščanci so zaspani in klavrni, imajo krvavo drisko in žalostno čivkajo ter povešajo peruti. Spraševali se boste, kaj storiti, če žival oboli. Torej, obolelo kokoš takoj ločite od ostalih. To je potrebno zaradi zdravih živali, da se ne nalezejo, če je kokoš obolela za kako nalezljivo boleznijo. Potrebno pa je to tudi zaradi bolne kokoši same, ki mora imeti mir. Razen tega pa sploh ni primerno, da se bolna kokoš sprehaja vsepovsod in tako morda na široko trosi bolezenske klice. Nato je potrebno zanesljivo ugotovi stanje in odredi vse potrebno. Če poklicati živinozdravnika, ki najbolj zadostno, toda brez zrnja pa prehrana tudi ni vredna. Kokoši, ki so slabo krmljene, so šibke, neodporne in rade obolevajo. Pravilno hranjene živali so odpornejše in če že obole, laže premagajo bolezen. Vsa nega in ustrezna prehrana pa ne zadostujeta, če nimamo že spočetka zdrav rod. Zato moramo živali odbirati, neprestano odbirati. Začnemo že pri valilnih jajcih, pravzaprav že pri kokoši nesnici valilnih jajc. Le od -...w ____ t_________ - - krepkih plemenskih kokoši nasajamo jajca. razpolago obširen prostor, hodi Nato odbiramo piščance že v prvi dobi in da-i, se utrjuje in naravno dodatno lje do dozorelosti. Ohranjamo samo najboljše živali, ki so krepko zrasle, ki so čvrste, odporne. In ko imamo odbrane živali, pazimo, da ne zanesemo tuje živali med nje. če smo pa prinesli drugo kokoš, tedaj jo imejmo štirinajst dni posebej, da vidimo, če je zdrava, šele nato jo pridružimo ostalim. Nikakor tudi ne smemo trpeti, da bi se miši ali celo podgane sukale po krmilnikih. Taka golazen prinaša bolezen in lahko okuži, zdravo rejo. je stanje skrajno kritično, žival zakoljemo, da tako rešimo meso, če je užitno (večinoma je užitno), kar lahko tudi naknadno ugotovi ži-vinozdravnik. Če poginejo živali zarari nalezljive bolezni, tedaj jih moramo v celoti sežgati, da preprečimo vsako razširjenje povzročiteljev bolezni. Kokoš potrebuje mnogo življenjskega prostora, zato ji moramo tega tudi preskrbeti. Če ima kokoš na po zdravih tleh, se utrjuje hrani. Povsod, kjer se živali gibljejo in počivajo ter prenočujejo, mora biti snažno. Red in snaga velja za ljudi in živali. Kokoši moramo prav tako negovati, kot se neguje vsako živo bitje. Čim bolj so kokoši utesnjene, čim bolj so omejevane vedno na isti prostor, tem večja mora biti skrb za snago in nego. Razen tega moramo kokoši pravilno krmiti. Hrana mora biti zadostna in raznovrstna. Samo zrnje ni Ročna dela so lep in dragocen okras doma Če rade šivate s križci, se boste morda odločile za tak vzorček za namizni prt. Na sredini prta je manjši kvadrat, sestavljen po objavljenem vzorčku. Isti vzorček sešijte tudi na robeh. Če pa imate velik prt in seveda tudi dovolj potrpljenja in dovolj časa, hkrati pa tudi ve- — -- - - - - <■ - - Iz - - - - - - h-- - - a z -4- H d - g a 3? g- H i X D — v — HJ r ~b r L . L K ■ m _ S? M X /.J X lK s X P : r J 1 n Tj L X K —: s .X V' C g R _J □ __ ' g r L rj J □ n Jjj : £ y n ii i S d H 1 D ! z K g r iin. k i*| 4 . _ ? K v \ "i 5? "i * _ n g X X g K X, p g j R g * R £ i X X _] g _ X X R X 3 x * z k .. _ x ~ X J L g Rt K _ K _ X X k J A X- * ~• X r g r * _ v! | ■ X r L K g K K k * S g k g k g K 2? XX