V katerem obsegu je v zdanjih Ijudskih šolah uvesti realni pouk? (Poročal o zemljepisji in zgodovini pri letošnji učiteljski skupščini za šolski okraj Ljubljanskega mesta J. Travnar.) Šolska novela z dne" 2. maja, kakor tudi ukaz ministra za bogočastje in uk z dne 8. junija 1883. 1., zahteva v realijah nekoliko omejitve, ker se je čulo mnogo pritožeb, da se v tem predmetu po nekod v ljudskih šolah preveč pretirava. Glede na to, se je dalo tudi naši letošnji učiteljski skupščini za šolski okraj Ljubljanskega mesta v razmotrivanje sledeče vprašanje: V katerem obsegu je v zdanjih Ijudskih šolah uvesti realni pouk? In meni se je dal nalog, poročati o tem, kolikor se tiče zemljepisja in zgodovine. Marsikedo izmej častitih udov skupščine morda pričakuje od mene podrobnega učnega črteža za ta predmet. Tudi jaz sera se dolgo časa bavil s to mislijo; toda, kolikor dalje sem reč premišljeval, toliko brezuspešneja se mi je dozdevala. Zato sem po resnem preudarku Djegovo sestavo opustil, in sicer iz sledečih treh razlogov: 1. Ker tak podiobni učni črtež za ta predmet že itak imamo, katerega do zdaj še ni razveljavil nili slavni deželni šolski svet, niti ga ni pregledala deželna učiteljska skupščina; torej je dozdanji učni črtež do te ure še v polnomočni veljavi. 2. Ker ne sme nihče niisliti, da bi bil g. Peter Končnik, bivši prof. na Graškem učiteljišči, zdanji ravnatelj Celjski višji gimnaziji, pri sestavljanji ,,Druzega-, Tretjega- in Četrtega Berila" delal brez vsakega učnega črteža. Ko bi bil to storil, bi slavno ministerstvo za uk in bogočastje teh treh beril gotovo ne bi odobrilo. 3. Ker sem trdno prepričan, da se bodo te tri šolske knjige, katere so v zadnjih treh letih izšle v c. k. zalogi šolskih knjig, rabile po naših šolah brez kake posebne izpremembe najmanj deset let. Ker nam je pa vender realije poučevati na podlogi beril, bi bilo brezuspešno reči: to in to naj se izpusti, to in to pa vstavi; kajti malo je upanja, da bi se omenjena zaloga takoj ozirala na naše želje. Oziraje se tedaj na vse te razloge, novega podrobnega učnega črteža nisem sestavljal. Mesto tega sem si dal, kakor mislim, bolj hvaležno nalogo. In ta je obstajala v teru, da sem natanko pregledal učno tvarino, nahajajočo se po navedenih treh berilih ter jo primerjal z dozdanjim učnim črtežem, z nemškimi berili in s tem, kolikor tirjajo odlični školniki iz tega predmeta od ljudske šole. Videl sem, da se učna tvarina naših knjig skoraj popolnoma strinja s primerjajočo. Iz tega primerjanja sera se pa tudi uveril, da nova berila, kar se realij tiče, niso tako slaba, kakor bi kedo na prvi pogled utegnil soditi. Torej jaz odgovarjam na vprašanje: v katerem obsegu je v zdanjih ljudskih šolah uvesti realni pouk? — kolikor mojo reč zadeva, na kratko, rekoč: V tolikem, kolikor se učne tvaiine za zemljepisje in zgodovino nahaja v zdanjih treh slovenskih berilih. Toda ta ali oni mi utegne ugovarjati, da je te tvarine preveč, da se ne da vsa prebaviti. Kdor tako sodi, tega najbrže moti dozdanja žalostna izkušnja. Resnica je, da naia do zdaj ni bilo niogoče prebaviti vse predpisane tvarine ter da v realijah nism' nič kaj povoljno napredovali. Toda vzrok temu ne tiči v preobilni tvarini, nego v načinu, po katerem nam je bilo do zdaj poučevati ta predmet. Kakor znano, je po naših mestnih šolah poučni jezik za realije največ nemški, le bolj na podlogi nemških beril, a naša šolska mladina je v ogromni večini slovenske narodnosti. Zaradi tega je učitelj primoran, ako neče prazne slame mlatiti, dotične berilne vaje prelagati v slovenščino. To pa jemlje umogo drazega časa. Ko učencem nalagamo, da se morajo take pripravljene tvarine do prihodnje ure naučiti, to nalogo zmorejo le tisti učenci, kateri nemščino že od doma znajo; iz slovenskih otrok se pa more z vsemi mogočimi vprašanji le kaj malega izvleči. Pa še ti slabi odgovori so polni slovničnih pogreškov, kateri se morajo zopet s potrato časa vedno popravljati. Da se kratko izrazim: realije se pri nas do zdaj ne uče zarad realij, nego so le sredstvo, s kojim se misli mladino bolje nemščini privaditi. A tudi tukaj velja prislovica: da se dvema gospodarjema ne more služiti! Ker bodemo pa v bodoče — imst tot discrimina rerum! — smeli tudi pri nas realije poučevati v mili materinščini (kar se sicer razven slovenskih pokrajin povsod drugod samo ob sebi urae), bode stvar naravno in kar igraje napredovala. Učitelj bode govoril večinoma prosto, koji način je posebno pri zgodovini potreben; ker bode mladina vsako besedo razumela, jo bode stvar veliko bolj zanimala. Ne bojim se od nikogar ugovora, ako rečem: Od zdaj naprej nam bode moč premljeti iz realij še jedenkrat toliko tvarine, in kar je glavna reč: tvarina bode prešla mladini v meso in kri. Sploh smelo trdim: Slovenska šolska mladina se bode po Ljubljanskih mestnih šolah pričela še le v bodoče v realijah resnobno poučevati, mej tem ko se do slej v tej reči vrše le nekaki slabi, neukretni poizkusi. Po takem razumnera pouku bode pa mladina dobila tudi veselje do stvari, da bode, kadar šoli odraste, rada segala po kaki drugi knjigi te stroke in se tako sama nadalje izobraževala. A še po drugi poti bode ta pouk koristil mladini. Še le v bodoče nam bode namreč lehko ubogati dober svet modrih pedagogov, ki nam velevajo: -Učitelji, delujte pri realnem pouku sploh, osobito pa v zgodovini ne le na razum mladine, teraveč blažite tudi njeno srcel" Do zdaj se po tem modrem svetu pri najboljši volji nismo mogli ravnati, kajti ni se še rodil pedagog, kateri bi nas bil poučil, kako naj delujemo na srce mladine blažilno v jeziku, katerega ona ne razumel V resnici, pri nas je bil pri poučevanji v realijah narobe svet! Kajti, mej tem, ko se učiteljem onih srečnih narodov, pri kojih se v ljudski šoli razlega izključljivo le materinština, toplo priporoča: Govorite k otrokom v kolikor le možno priprostem jeziku, da vas bodo ložjc razumeli, ker je njihova govorica še nerazvita — se je pri nas uredilo: V mestnih šolah bodi v III. razredu poučni jezik večinoma, v IV. in V. razredu pa ves nemški! Ta ukaz se vidi mislečemu človeku posebno zdaj silno neprimeren, ko znamo, da je po vsej Kranjskej na spodDJih gimnazijah za tc predmete poučai jezik tudi slovenski! (Dalje prihodnjič.)