NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair AVe. CLEVELAND, OHIO Telephone: HEnderson 3912 Največji slovenski tednik v Združenih državah . ameriških Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 3». leto The largest Slovenian Weekly in the United States of America GESLO K. 8. K. J. JE: 'Vse za vero, dom in narod!" ■»"»•^gto JOraCIAL ORflANf ■ M^^r™ OF TRS GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION •I SpMlol Rate of Port**« FmlM for f SeoUoa UM, Act of Oetoter 3rd, 1,17. Authoriird on Mar tU. 1»1» CLEVELAND, O., 6. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1932 LETO (VOLUME) XVIIL NEMŠKI PARLAMENT ŽUPAN WALKER ODSTOPIL FARMARJI ŠTRAJKAJO VESTI E JUGOSLAVIJE Urtoličenje novega Cleveland-skega škofa. — V četrtek, na Mali Šmaren, dne 8. septembra bo v katedrali sv. Janeza v Clevelandu slovesno ustoličen nedavno imenovani titularni škof Most Rev. James A. Mc-Fadden, DD., rodom Cleveland-čan in bivši kancler, te škofije. Pri pontifikalni sv. maši ob 10. uri bodo navzoči trije nadškofi, 20 škofov in več sto duhovnikov. Posvečenje bo izvršil cleve-landski škof Schrembs, slavnostno pridigo bo pa imel nadškof McNicholas iz Cincinnati. Novi' titularni škof McFadden bo nosil pri tej priliki novo krasno mašniško obleko, katero mu je pred kratkim kupil škof Schrembs v Nemčiji. Po cerkvenih opravilih se vrši v hotelu Cleveland novemu škofu v počast slavnosten obed. Ob 7:30 priredijo verniki iz Clevelanda ter okolice v mestnem avditoriju novemu škofu v počast javen pozdraven večer, na katerega se pričakuje 15,000 udeležencev. Med drugimi bo govoril tudi bivši vojni tajnik Newton D. Baker in cleveland-ski župan Miller. Ves program se bo lahko čulo po WHK in WGAR radio postajah. Pričetek državljenska šole.— Večerna državljanska šola v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. se prične zopet dne 29. septembra. To šolo bo vodil in sicer že 21. leto Mr. L. J. Pire, urednik "Ameriške Domovine." ' Poroka. — Dne 1. septembra se je v cerkvi sv. Vida poročil Mr. John "Lindy" Lokar Jr. z Miss Marjorie Mramor iz Davis, W. Va. Ženin je okrožni zastopnik SNPJ in jako znan v tukajšnjih društvenih krogih, nevesta je bila pa zadnja tri leta učiteljica v šoli sv. Vida. Naše čestitke. Žalostna vest. — Mr. Frank Strle, 3647 E. 108th St. je dobil te dni brzojav, da mu je umrl na Chisholmu, Minn., svak Pu-celj Frank, po domače Klarnik, doma iz Sodražice pri Ribnici. V Ameriki se je nahajal 24 let. Na Chisholmu zapušča soprogo Leopoldo in sedem otrok, v starem kraju pa mater. Slovenka učiteljica na višji goli. — Miss Vida Kumše, hči znane Kumšetove družine v Lo-rainu je bila te dni imenovana za učiteljico Lorain Junior višje šole. To je prvi slučaj v označenem mestu, da kaka izmed naših rojakinj zavzema tako odlično mesto. Sestri Kumše, ki je članica društva št. 85 KSKJ in njenim staršem izražamo naše iskrene čestitke. Obisk.—Dne 30. avgusta sta se mudila v Clevelandu na obisku in posetila tucli naš urad Mr. Ivan Molek, glavni urednik "Prosvete" in Mr. Peter Ber-nik, glavni uradnik SNPJ iz Chicaga, 111., v družbi Mr. Ivan Jonteza iz Clevelanda. Smrtna kosa.—V Glenville bolnici je umrl John Orehek, po domače Nivar, star 62 let. V Clevelandu je bival 29 let. Bil je doma iz Ihana pri Domžalah. Tukaj zapušča soprogo," dva sina in šest hčera. Naj v miru počiva. Berlin, Nemčija, 30. avgusta. —Povodom otvoritve novega nemškega parlamenta so se vršili pred poslopjem zbornice 'resni nemiri; policija je imela I dosti posla, da je prepodila nad j 2,000 komunistov in fašistov I (Hitlerjevcev), ki so hoteli na-I valiti v zbornico; pri tem je bi-1 lo številno oseb aretiranih; do resnih dogodkov ni prišlo. Zborovanje je otvorila naj-!starejša članica poslanske | zbornice, 75-letna komunisti-nja Klara Zetkin. V svojem go-ivoru je vladi predbacivala, da | je vlada morilka fašistov. Ta-ko je tudi svetovala, da naj se sedanjega predsednika Hin-denburga ter kanclerja Von Papena odstavi iz urada. Jako razburjen in hud je bil tudi Hitler, vodja nemških fašistov, ker ni dosegel zaželjene časti, da bi bil imenovan za kanclerja nemške republike. . Da bo mogoče Nemčijo obvarovati zopetnih resnih političnih nemirov, je predsednik Hindenburg na podlagi ustave dal kanclerju Papenu vso moč ter pravico nastopati kot diktator s tem, da lahko po svoji volji razpusti parlament; v tem slučaju bi se morale vršiti ponovne narodne volitve. Za predsednika novega nemškega parlamenta je bil izvoljen pristaš fašistov Hermann Goering. Bowling Green, O., 30. avgusta. — Voditelji organiziranih farmerjev v državi Iowa, kjer se vrši že več tednov stavka za izboljšanje razmer in dvig cene farmerskih pridelkov, so pričeli obračati svoje oči tudi na farmerje v severozapadnih okrajih naše države Ohio, da bi jim s slično stavko sledili. V ta namen se bo vršil dne 2. septembra v tukajšnjem mestnem parku velik javen shod, kjer bo nastopil kot glavni govornik Milo Reno, predsednik Zveze farmerjev v državi Iowa. Včeraj se je zbralo na farmi Morris Selfa v Union Hill, štiri milje od tukaj, nad 500 uglednih farmerjev iz desetih bližnjih okrajev, kjer se je določilo, da ti farmerji ne bodo prodajali svojih pridelkov v izgubo. O nadaljnjem poteku tega najnovejšega štrajka v Ohio se bo debatiralo na javnem shodu dne 2. septembra. Sioux City, Iowa.—Farmerji te države so že več dni na stavki s tem, da nočejo svojih pridelkov prodajati v izgubo in čakajo na ta način boljših cen na trgu. V ta namen so ustanovili posebno organizacijo pod imenom National Farm Holiday Association; predsednik te organizacije je Milo Reno. V svrho dosege svojega cilja imajo farmerji svoje posebne može, ki stražijo vse ceste a farm in na farme, da ne more nihče kaj blaga peljati na trg. Tako so te dni ti čuvaji vstavili nekega farmerja in mu z voza izpustili več prešičev. V Cherokee in Plymouth okraju je nad 500 stavkujočih farmerjev priredilo velik obhod v vse bližnje naselbine, da se je še tamkajšnje farmerje pridobilo za stavko. Farmerji v Lewis-tonu imajo še nad pet milijonov pšenice; vsi ti so se zavezali obdržati pridelek še toliko časa, da se istega proda z dobičkom. Pomožni zvezni pravdnik iz Omahae, Neb., zatrjuje, da bodo oblasti nekaterim farmer-jem stopile na prste, ker zadržujejo meddržavno trgovino. Zeppelinov vlak Leningrad, Rusija.—Sovjetski inženir Grohovski ima izdelan načrt za gradbo in sestavo nove železniške lokomotive, podobne Zeppelinu in opremljene z velikim giroskopom. Novi Zeppelinov vlak bo vozil med Leningradom in Moskvo z naglico 175 kilometrov na uro. Novi grobovi. V Ljubljani je umrl trgovec z usnjem Franc Vehovec. — V Ljubljani je za-tisnil svoje oči 82-letni upokojeni železničar Ivan Cernigoj.— V ljubljanski bolnici je preminul Svetoslav Jovanovič iz Beograda. — Na Babnem polju so pokopali gostilničarja, trgovca in posestnika Viktor Troha, 44 let star. — V Ljutomeru je zavedno zaspala Marija Stanj kov. — V Vnanjih goricah so pokopali 72-letnega Peter Oražem. — V Slovenski Bistrici je umrl tehnik Frank Pajtler. — V Ljubljani so pokopali 86-letno vdovo Lucijo Božičevo. — Na Bojnem polju pri Pišečah šel v večnost posestnik Janez Šmavc. — V Muri je utonil v Dolnji Lendavi učitelj Janke Tivadar. V Šoštanju je umrl mizarski mojster Josip Lampret. — V Ormožu je preminul 21-letni trgovski pomočnik Vinko Kolar. — V ljubljanski bolnici je umrl akademik Pero Pajk, eden mladih slovenskih književnikov, nadarjen literarni zgodovinar. — Na triglavskem pogorju se je smrtno ponesrečil Mirko Kunaj, uradnik Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. — Utonil je med kopanjem v mestnem kopališču v Kamniku 29-letni Peregrin Rode iz Rov pri Kamniku, avtobusni podjetnik. — V Podbrdu pri Moravčah je izdihnil vrl mož Martin Klopčič, ustanovitelj ondotne ljudske hranilnice. Starček si prerezal vrat. Nedavno je prišel v ptujsko bolnico 73-letni posestnik Franc Mere iz Nove cerkve pri Pod-lehniku ter prosil, da ga sprejmejo, češ, da so ga sinovi doma pretepli. Ker ni imel nikakih vidnih ran, so ga v bolnici odklonili. Starček je odšel. Naslednjega jutra pa so ga našli s prerezanim vratom in s prerezanimi zapestnicami za hiralnico v vrtu. Ves je bil v krvi in nezavesten. Zakaj je prav za prav storil to, ni še znano. Starček je bil živčno bolan, januarja mu je pogorela hiša in ostalo mu je samo posestvo. Josip vitez Pogačnik umri. Dne 18. avgusta je na svojem posestvu v Podnartu umrl velik narodni borec in domoljub Josip vitez (Pogačnik, upravni svetnik Trbovljske premogo-kopne družbe, tekstilne družbe "Jugočeška" in pivovarne "Union." Dosegel je starost 66 let. Pokafnik je bil pred prevratom deželni in državni poslanec ter podpredsednik avstrijske poslanske zbornice, vsled česar mu je pokojni cesar Frank Josip podelil vitežki red. Po raz-sulu Avstrije je bil prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo, pozneje pa prvi poslanik Jugoslavije na Dunaju. Zapušča ženo Gabrijelo, rojeno Jeglič in tri sinove: Jožeta, generalnega tajnika TPD, Branka, podpolkovnika in adjutanta jugoslovanske kraljice Marije in Bogdana, bančnega ravnatelja v Mariboru. • New York, N.Y.—Dne 1. septembra je bila zanimiva tožbe-na afera newyorškega župana James J. Walkerja zaključena s tem, da je prostovoljno resig-niral; njegova pismena resigna-cija, izročena mestnemu klerku se glasi sledeče: "Jaz s tem resigniram kot župan mesta New York; ta re-signacija naj stopi takoj v veljavo." Zaeno je Walker izdal v javnost svoje obširno poročilo (vsebujoče 1,700 besed), kjer poudarja, da ni kot župan ničesar zakrivil in da naj ga samo ljudstvo sodi, ki ga je v ta urad izvolilo. Kakor znano, se je vršila uradna preiskava napram Walker ju že celih 14 mesecev; končno se je moral Walker zagovarjati še pred governer jem Roo8eveltom. Obdolžili so ga, da je prejemal gotovo podkupnino v večjih znCskih. Začasni župan do 1. januarja, 1933 postane predsednik al-dermanske zbornice Joseph V. McKee. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo Walker ponovno kandidiral za županski urad. Poražen: kandidat izvrši! samomor Santa Monica, Cal.—Ker pri zadnjih primarnih volitvah F. S. Wilson ni bil nominiran za okrajnega nadzornika, je dne 1. septembra izvršil samomor s tem, da se je ustrelil. V svojem poslovilnem pismu pokojnik toži tudi o slabih finančnih razmerah. Smrtna kazen za tatove Mcskva, Rusija.—Na podlagi nove postave zoper tatvino je bilo te dni pet premožnih kmetov iz Ukrajine obsojenih na smrt, ker so kradli žito s kolektivnih farm; med obsojenci je tudi ena ženska; vsi bodo ustreljeni. Vstrajen pešec Na 892 Elois Ave. v East Clevelandu, O., živi 87-letni staj-čejc Lovrenc Kreher, po poklicu izdelovalec cigar. Navedeni starček se nikdar ne vozi s poulično karo ali avtomobilom, ampak vedno hodi. Vsak teden gre štirikrat peš do Public Square in nazaj, kar znaša razdaljo 20 milj, in to dela že leta in leta. Pred 25 leti jo je mahnil peš v Chicago in nazaj, ter prehodil na ta način nad 700 milj. Kreher je izračunal, da je v svojem življenju prehodil že 250,000 milj. 124 parnikov naprodaj Washington, D. C.—Ker ima vlada še 124 različnih parnikov, ki so služili tekom minule svetovne vojne, in ker stojijo ti parniki nerabni v različnih pristaniščih, je vojni department določil vse te parnike črtati iz svojega seznama in pro dati. Pes rešil dečku življenje Leavenworth, Wash., 28. avgusta.—"Pal," 5 let stari pes volčje pasme, katerega lastuje 10-letni sin farmerja Welcha, je bil danes junak tega mesteca, ker je dečka še pravočasno rešil smrti v bližnji Wenatchee reki. Ko se je pričel fant potapljati, je pes priplaval k njemu, ga zagrabil za naramnice hlač in srečno dovedel do obrežja. Vsa naselbina je dečka in njegovega štirinožnega* rešilca sprejela ter vodila v paradi po mestu. Zaeno se je junaškemu psu dovolilo prosto licenco dokler bo živel. OPOZORILO Cenjene čitatelje in Jednoti-ne člane v Minnesoti opozarjamo na današnje naznanilo brata Stcrleta, priobčenem na drugi strani, da se vrši prihodnjo nedeljo popoldne, lLi-septembra v Duluthu, ob zalivu Superior jezera, odkritje Baragovega spomenika. Udeležite se te slav-nosti v velikem številu. Skof Schrembs se je vrnil s potovanja Naš elevelandski škof Rt. Rev. Joseph Schrembs se je dne 1. t. m. vrnil s svojega potovanja po Evropi. Najprvo se je mudil v Dublinu na Irskem povodom zadnjega mednarodnega evharističnega kongresa, zatem je pa odpotoval na Bavarsko v Nemčiji, kjer je bil rojen. Pri tej priliki je v njegovi rojstni vasi Ratisbon blizu Mo-nakovega posvetil novo cerkvico. katero je dal on sezidati. Pred odhodom v Ameriko je bil tudi v Rimu, kjer ga je sv. oče sprejel v avdijenco. Glede sedanjega političnega položaja v Nemčiji se je škof Schrembs izjavil napram časnikarjem, da fašisti ali Hitlerjev-ci ne bodo dosegli svojega cilja, kajti le-ti vedno bolj izgubljajo zaupanje med nemškim ljudstvom. Srečni pisatelj New York, N. Y.—Nedavno tukaj umrla Mrs. Caroline Fre-vert je v svoji oporoki določila $730,000 svojemu prijatelju Izaku F. Marcossonu, ki je po poklicu pisatelj. Umestna odredba Salina, Kas., 31. avgusta.— Tukajšnja mestna zbornica je na svoji zadnji seji sklenila, da se ne bo več dajalo podpore iz občinske blagajne takim družinam, ki lastujejo avtomobile. Vsak lastnik avtomobila bo moral "licenco" izročiti Rdečemu križu in dokazati, da lahko sam kupuje grocerijo. To umestno odredbo se bo uveljavilo vsled tega. ker je mnogo, celo premožnih lastnikov avtomobilov dobivalo pomoč od mesta. Zgodnji sneg Bend, Ore.—Dne 29. avgusta je sneg pobelil vrhunce Cascade gorovja za več palcev debelo. Belo kapo so tudi že dobile Tri sestre (Three Sisters). Rekordni polet Dne 31. avgusta je povodom zrakoplovnih tekem v Clevelandu avijatik major James H. Doolittle dosegel svetovni rekord s svojim poletom, kajti njegova brzina je znašala 293.135 milj na uro. Major Doolittle je rodom iz St. Louisa, Mo. Hindenburg odlikoval Mussolinija Berlin, Nemčija.—V spomin stoletnice smrti velikega nemškega pesnika Goetheja, je nemška vlada izdala posebne častne zlate kolajne. Med številnimi odlikovanci je tudi italijanski ministrski predsednik Mussolini, ki je prejel to kolajno; enaka čast je zadela tudi francoskega ministrskega predsednika Heriota. VAŽNO NAZNANILO Slike iz Jugoslavije se bo kazalo na zapadu Pred nekaj dnevi sem v listih poročal glede kazanja filmskih slik iz Jugoslavije po raznih zapadnih državah, tako tudi, da sem to kazanje odložil za nedoločen čas. Ker pa imajo v raznih naselbinah že vse urejeno za kazanje slik, zaradi tega se bo stvar vseeno ugodno izvršila na sledeči način: Z bratom Lovrenc Lesko-vecem, predsednikom društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ v Collinwoodu in potovalnim zastopnikom "Amerikanskega Slovenca" sva se domenila, da bo šel on mesto mene na zapad s slikami, kjer jih bo kazal po že oznanjenem načrtu. Upam, da bo brat Leskovec to delo dobro izvršil. Torej se bo označene slike kazalo v vseh desetih naselbinah, kakor je bilo,to že v št. 34 Glasila naznanjeno. Brata Leskoveca topjo priporočam, da mu gredo cenjene naselbine na roko. Anton Grdina, lastnik slik. Stroški ljudskih šol v Ohio Pred 27. leti, oziroma leta 1905, so znašali skupni stroški za vzdrževanje vseh ljudskih šol v Ohio $19,000,000, leta 1929 pa $167,750.000. Pred toliko leti nazaj so znašali povprečni stroški za vsakega učenca $23 na leto, leta 1929 pa $135, dasiravno je od tedaj samo 416,160 učencev več. Leta 1929 je bilo v državi Ohio 42,700 ljudskih učiteljev učen-cevpa 1,249,612. Pred veliko stavko na Angleškem Manchester, Anglija.—Ker so lastniki predilnic v Lancashire okrajuu delavcem znižali plačo za 10%, je nastala vsled tega med delavstvom splošna nevo-Ija; tekstilni delavci so zagrozili z generalno stavko, če se jim kaj plače vtrga. Ako se te pereče zadeve pravočasno ne reši, bo šlo na stavko okrog pol milijona tekstilnih delavcev; splošno glasovanje o tej točki bo čez deset dni zaključeno. Važno imenovanje Washington, D. C., 30. avgusta.—Uradno se naznanja, da je bil bivši vojni tajnik Newton D. Baker iz Clevelanda, O., imenovan načelnikom generalne dobrodelne konference, ki bo v tem mestu otvorjena dne 15. septembra t. 1. Na tej konferenci, katero bo otvoril predsednik Hoover, se bo ukrepalo glede vladne odpomoči revnim družinam brezposelnih. Morje se usmililo brezposelnih Pa:m Beach, Fla.—Ko se je 30. avgusta sprehajalo številno brezposelnih ob morskem obrežju, je nastal močan veter, ki je razburkal valove. Vsled tega je valovje vrglo na suho veliko množino žlahtnih rib, katere so brezposelni z rokami pobirali in si potem pripravili okusno brezplačno večerjo. Učitelj ustrelil svojo ženo Marshall, IU., 28. avgusta.— 31-letni Hubert C. Moor, učitelj tukajšnje višje šole, je danes ustrelil svojo ženo Marjorie, tudi učiteljico. Vzel jo je venkaj iz mesta na svojem avtomobilu in izvršil grozen čin. Morilec je izpovedal na policijski postaji, da se je zato iznebil žene, ker ni hotela držati doma reda, ne pomivati posode in ne pospravljati v sobah. Srečen ribič Revere, Mass.—Sedemindvajsetletni Charles Smith, ribič iz Beachmonta, je imel dne 21. avgusta pri svojem lovu posebno srečo, ker je na harpon ujel 80 funtov težko "tuna" ribo, koje meso je najbolj užitno in najdražje. Pogumni ribič se je moral boriti tri ure, da je lep plen spravil v svoj motorni Čoln. Hud bratranec Salt Lake City, Utah.—Tu živeči Bert Fairclough se je mudil nedavno na družinski ali domači zabavi svoje sestrične Mrs. Mildred Maxwell. Pri tej priliki jo je silil, naj ga poljubi, kar pa ni dosegel; to ga je tako vjezilo, da je sestrični odgriznil nos. Sestrična se nahaja sedaj v bolnišnici, bratranec pa v ječi. Predrzen vlomilec Shawnee, Okla., 30. avgusta. —Ko je sinoči neki vlomilec v vrečo spravljal blago iz neke trgovine, se je na lice mesta pripeljala policija s svojim vozom. Predrzen vlomilec jo je pa pri nekih skrivnih vratih odkuril in pri tej priliki ukradel še policijski avto. Točno plačevanje asesmenta in reden obisk članov na sejah, je glavni predpogoj društvenega napredka. Pristopajte h K. S. K. Jednoti t GLASILO K. S. K.J." SEPTEMBER 6TH. X982 Društvo tff. Alt, «t 170, A Društvo Jaw Dobri Pastir, it. 92, Bnmclaw, Wash. Cenjeni mi bratje in sestre: Dne 21. avgusta smo imeli mesečno sejo, a žal, da je bilo tako malo članov navzočih. To je vendar v korist vsakega člana, da sliši in vidi, kaj se pri seji vrši in zakaj asesment plačuje. Res je, da živimo v zelo slabih I katere kaj društvu dolgujete, časih, toda vseeno se potrudite i da stvar uredite na seji; če in zanimajte za mesečno sejo ;| vam pa ni mogoče poravnati, pa s tem prihranite dosti sitnosti pridite na sejo ter tam društvu tajniku; prosim vas tprej, da to povejte in ga prosite, da vas vpoštevate. | počaka. Drugi mesec bomo po- Spoštovane sosestre: Prav vljudno vas vabim, da se udeležite prihodnje mesečne seje dne 11. septembra točno ob dveh popoldne. Ta seja bo zalo važna za vsako posamezno, kakor tudi za vse društvo; torej vas ponovno prosim, da se te seje polnoštevilno udeležite. Dalje opozarjam vse tiste, One člane, ki vsak mesec čakajo na tajnikov opomin pa prosim, da naj vrše svojo dol- slale na glavni urad samo asesment za one, katere ga bodo plačale, za druge pa ne. Jaz žnost napram društvu; saj ven- sem svojo društveno ali tajni-dar vsak ve, kje se lahko ases- ško dolžnost izvrševala, dokler ment plača in kdaj. Tajnik je je bilo mogoče glede finančne teh opomirov že naveličan in zadeve društva, zdaj jo pa iz-jih ne bo več pošiljal; to po-jpolnujte še ve, posebno one, vzroča tudi društvu poštne katere ste v tem prizadete; jaz stroške. Zapomnite si torej do-j ne morem več za druge zalaga-bro, da se pismenih opominov ti, ker sama nimam; tako tudi ne bo več pošiljalo. Vsak zna, blagajničarka ne. Jaz ji pravo-da se vrši naša seja tretjo ne- časno izročim mesečno poročilo, deljo v mesecu db 10. uri do- blagajničarka pa študira, kje bi poldne v Krain dvorani. Lahko vzela denar za glavni urad. pa tudi rečem, da imamo pri Naš društveni odbor je torej našem društvu tudi nekaj zelo vas pripoznal v potrebi, zdaj je dobrih članov, ki se udeležujejo pa še vaša dolžnost, da pripo-sej ter redno plačujejo; s taki- znate njih požrtvovalnost v po-mi Člani je veselje poslovati in trebi društva. Ce ni zadosti de-larko za tajnika; seveda živi- narja se ne more cele svote mo v depresiji, ki je vse nas Jednoti poslati, čudežev pa ne zadela. Zaeno iskreno želimo moremo delati, vsi boljših časov; res se neko- Ponovno prosim torej one, ki liko obrača že na boljše, toda ne morete plačati, da pridete le počasi. Dal Bog, da bi se že vsaj na sejo; če pri vas nihče v par mesecih sedanje delavske ne dela, lahko naredite prošnjo razmere predrugačile v zado- za posojilo iz Jednotine blagaj-voljnost vseh; saj tako dalje ne; saj naša KSKJ rada v ta-več ne more iti. kih slučajih priskoči bednim V tukajšnji bližini živi slo- članom na pomoč, da jim po-venska družina Terlep; vsi spa- sodi denar za asesment. Ven-dajo k naši Jednoti, pet po šte- dar pa do takega posojila niso vilu. Zadnje leto so si postavili po pravilih deležne take, ki dedom na dva akra zemlje. Mož, lajo stalno ali samo začasno, ali ki ni mogel plačevati prevelikih pa njih možje. Torej da vam stroškov, si je nekaj denarja bo to razumljivo; to je samo izposodil na to zemljišče, letos v posojilo Jednote po 3% na vaš teh slabih časih paf nič ne za- certifikat, katerega morate iz-služi. Usmiljenja vredna druži- ročiti Jednoti, dokler tega dol-na! Žena leži že devet tednov ga, oziroma posojila ne plačate, v postelji vsled pljučnice; Ter- Dalje vam naznanjam sklep lepova imata tri male otroke, v zadnje mesečne sejfe, da bo me-starosti osem do deset let; tako seca septembra posebna nakla-so se nahajali v velikem po- da 50 centov za vsako članico manjkanju. Z ozirom na te za društveno blagajno. O tem okoliščine smo dne 16. julija boste več čule na prihodnjo se-priredili dobrodelno veselico v ji dne 11. septembra, korist te družine in nabrali v S sosestrskim pozdravom, Malja-Stefan Matija Matija ta namen $40.40. S tem je bila Terlepova družina zelo potola-žena in zadovoljna. Zaeno se ta družina lepo zahvaljuje vsem darovalcem, ker ji je ta svota zelo dobro došla. Bog vam plačaj — S sobratskim pozdravom, John Polaynar, tajnik. Agnes Horvath, tajnica. Društvo Marije Pomagaj, št. 174, Willard, Wis. Cenjenim članicam se naznanja, da bomo zopet na prihodnji seji kolektale posebni asesment 25 centov; to je za cvetlice in. za sv. maše pokojne sosestre Društvo Marije Device, št. 50, Antonije Gerec, ki je umrla dne Pittsburgh, Pa. i dne 3. avgusta. Ene sta te pri- Na naši zadnji seji 14. avgu- :?pfek Že plačale M zadnji sta je bilo razmotrivano, kaj da P?1tega se nis*e storile' naredimo z sodom pitne teko- Ste Prosene' .da to P^ate na čine, katera se pri okusu in |>rihodnJ; W dne 11. septem-moči daleko razlikuje od vode;bra; VS?ka članica' brez izjeme' v tem pogledu je bilo zaključe- plačatL x J no, da priredimo jesenski izlet . V imenuu nasega drustva naJ na rojaka Joseph Krošlja far- £reČem zahvalo cenjenemu dru-mi, dan je določen na nedeljo,§tvu sv. Družine, št. 136, ki so 18. septembra. Ce bi pa ta dan 86 ude,ež|h P°*reba naše člani-dež nagajal čez poldan, se bo Ce ?erec; zahvaIa tudi V8€m izlet vršil prihodnjo nedeljo. sosedom vso P°moč in naklo-Vstopnine se ne bo nobene nj*nost- 1katerQ ste v teh žalost-kolektalo in cene se bo kar mo- " izkazali Gerecovi dru~ goče nizke naredilo. Zatorej in nak,onienost napram naprosim vse članstvo, da se vnaSernu društvu- Pokojna An-polnem številu udeležite prihod-'t0mja Gerec je bila članica na" nje seje 11. septembra, tam se Sega društva osem le*; bila je vam bo pojasnilo, kako priti na ledno dobra in zvesta članica-omenjeno farmo in vse drugo, zadnje leto je bila bolj v kar se tiče izleta. stiskah; ta nesrečna depresija Prosim tudi vse člane, kate- je®Pravila tudi v grob; res rim ribeojilo na certifikate pre- ^Iostno' toda kaj hočemo; bož' sega šest mesecev, da pridete Ja 1)0ta niso naša pota; že m°-na sejo in kateri je pričel z de- Fa tak° biti' Prizadeti lom, da začnete s plačevanjem tuJ ™ie globoko S0ŽalJe' asesmentov, za druge se bo Pozdrav vsem' ukrenilo kar bo sploh mogoče. Mary Gosar, tajnica. Vsi oni, ki imate svoje otroke v 0_ mladinskem oddelku, ste proše- Pri K. S. K. Jodnoti lahko sani, da plačate njih asesment varujete vaše otroke sa $1,000 redno, ker za otroke se ni dobi- poeouteineke podpor*. Mesečni lo posojila. Toliko na znanje, asesment znaša 30c. S sobratskim pozdravom, Vsi smo Jednotarji, zato de-Math Pavlakovich, tajnik. ktjmo eden za drugega, da bo --(salo delo dobor uspeh imelo. K 40-letnici druitva »v. jmnKnt.it 14, Butte, Moot. Ce kako izmed naših krajevnih društev obhaja in praznuje 40-letnico svojega obstanka, tako društvo povsem zasluži, da se to vest objavi na prvi strani Glasila. Z ozirom na to dejstvo smo že v zadnji izdaji na prvi strani priobčili naznanilo društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont., da bo prihodnjo nedeljo obhajalo to redko slav-nost. Pri tem je pomenljivo, da se vrši omenjena slavnost ravno na isti dan (11, septembra), kot je bilo društvo pred 40. leti ustanovljeno. Društvo sv. Janeza Krstnika je bilo torej celih 19 mesecev prej ustanovljeno kakor pa naša Jednota. Ker nismo prejeli od tega društva v ta namen nobenih posebnih zgodovinskih podatkov, posnemamo lepo sestavljeno zgodovino društva iz Spominske knjige naše Jednote, katero je sestavil tedanji in še današnji tajnik brat Charles Prelesnik. Glasi se takole: Ustanovljeno dne 11. septembra, 1892. Imena ustanovnih članov so: Mihael Kobetich, Mihael Kra-kar, Mihael Ostronich, Ivan Žalec, Peter Osterman, Mihael Su-tej, George Kobe, John Rezek. Mihael Kasun, Nikolaj vec, Nikolaj Cvetkovič, Petrič, Matija Sutej, Težak, Matija Kajin, Kramarich, Matija Milek, Jure Žagar, George Malesich, Janez Blut, Andrej Bezek, Anton Vidmar, Jakob Stariha, Matija Mi lek, Martin Turk, Matija Rauch Martin Bajec, Mihael Žalec, Matija Gregorich, Marko Medin. Janez Rom, Janez Perko, John Rudman, George Lasich, Janez Primec, Frank Sokolič, Ivan Gorše, George Radmelich, Geo Spehar, Marko Mdtfc, Janež Petelin, Matija Nemanich, Matija Simonich, Frank Ambrozich, Frank Muhič, Josip Simonič, Marko Krašovec, Janez Panian, Paul Spehar in Josip Radme , lich. Vseh skupaj 50. Po večini so bili ti člani doma iz Belokrajine. Zanimivo je pri tem, da je bila med označenimi ustanovniki pretežna večina Matijev, Janezov in Mihaelov, in sicer: 10 Matijev, 10 Janezov in šest Mihaelov; pri izberi društvenega patrona so zmagali Janezi. Prva seja je bila otvorjena dne 11. septembra, 1892, s 50 člani po ustanovnikih Mihael Kobetich in Mihael Krakar in po kratkem razgovoru je bil soglasno izvoljen prvim predsednikom Mihael Kobetich, za prvega tajnika pa Mihael Krakar. Tukaj navajam dobesedni prepis važne društvene seje z dne 13. februarja, 1893, vršeče se v svrho inkorporacije društva. Butte, Mont., IS. februarja, '93. Pri redni seji društva sv. Janeza Krstnika, držana na Par-rotti, Silver Bow County v državi Montana. Pri zastopni vo-litvi udov takrat pričujočih je bilo sklenjeno, da odborniki tega društva imenovani: Steve Petric, John M. Rezek, Andrew Bezek, so in polnomočni v združenju tega društva za napravit natančna pravila z natančno službo s takim spričevalom ka kor je zahtevano od postav, in omenjeni odborniki bodo ravnali reči (ali lastnino) od tega društva tako omenjeno od 1. dana prosinca leta 1894. Mike Kobetich, preds. Mihael Krakar, tajnik. Angleški prevod v izvirniku: Butte, Mont., Feb. 13, 1893. St. John the Baptist Society. At a regular meeting of the American Slovenian Society of St. John the Baptist, held in Butte, Mont., Silver Bow County, State of Montana. By an unanimous vote of members then present it was resolved:. That the trustees of this lodge to witness: Steve Petritz, John M. Rezek and Andrew Bezek by and hereby are authorized to incorporate this lodge and for the purpose to file with the proper offices such certificate as is required by law, and said trustees shall conduct the affairs of the corporation so formed until the 1st day of January A. D. 1894. M. J. Kraker, Secretary; Mike Kobetich, President. Še nekaj važnih točk iz označenega zapisnika. Butte, Mont., 13. febr., 1893. V društveno blagajno so posodili sledeči za društvene potrebe: Nikolaj Maljevec $170 za tri mesece po 5%; Nikolaj Bukvic $100 za tri mesece brez obresti; Martin Turk $50 za tri mesece brez obresti; Stephen Petric $20 za tri mesece brez obresti. Naj še omenim, da je imelo vse priznanje. Družina Anton Bogolin je v Chicagu dobro poznana. Povsod z največjo vnemo sodelujejo bodisi na farn-nem ali društvenem polju, tako oče in mati, kakor tudi njihovi marljivi sinovi Po dobri vzgoji in vzgledih doma vodi pot dalje in tako vodi fr. Leonarda bližje in bližje k oltarju Gospodovem. I£rona plačila za vse to pride, ko se vrne kot novomašnik iz starega kraja čez tri leta, kar Bog daj, da bi dočakali vsi, tako starši, kakor tudi vsi znanci in prijatelji vrle Bogoli-npve družine. Fr. Leonardu pa srečno pot čez morje v domovino njegovih dragih staršev. Morda se Ti bo zdela skromna in majhna, a lepa je in slovenska je, ki je dala življenje Tvojim roditeljem. Oglej si jo, spoznaj slovenske duše, ki so tu in tam na zunaj robate, a na znotraj plemenite; zato ker so slovenske! Z Bo- to društvo ob začetku, oziroma g0m jn na 8Videnje! 1. januarja, 1894 $51.15 v svoji blagajni. In ko nadalje za- / Poročevalec. sledujem delo naših pijonirjev,. iz URADA ZVEZE SLOVEN-vidim, so plačali ves gori ozna- SKIH DRUŠTEV, JOLIET, ILL čeni dolg $340 že do 1. septem- Ker ^ g^na piknikov bliža bra, 1893. K Jednoti je to dru- koncu, 4majo društva, spadajoča štvo pristopilo ob njenem za- v našo Zvezo na prireditveni listi četku dne 2. aprila, 1894 ter je več ve8elic in zabavnih večerov dobilo zaporedno številko 14 Kk S. K. Jednote." kakor sledi: 22. oktobra priredi društvo nost, boji proti italijanski šo-pirnosti in pohlepnosti, opisani bodo vsi važni politiški dogodki v Avstriji, od katerih je bila kakorkoli odvisna nadaljna usoda goriške dežele. Skratka: tu bo v lepem redu zbrano vse gradivo za bodoče narodno, po-litiško, kulturno in gospodarsko zgodovino goriških Slovencev. Ta knjiga izide v decembru, za Veliko noč pa izide druga, enako obsežna knjiga, ki prinese enako obsežno zgodovinsko gradivo od leta 1901 do najnovejšega časa. Tu bodo opisani vsi naši boji in vse naše vele-potezno delo do svetovne vojne. Goriška med vojno, dobo našega begunstva in končno dobo našega suženjstva do najnovejših dni. Z ozirom na svoje skušnje, ki sem jih pridobivl pri spiso-vanju teh dveh knjig in z ozirom na to, da mi je na razpolago dunajski najzanesljivejši vir, sem se odločil, da zberem in spišem tudi vse gradivo za Trst in Istro. Ta moj program je za zgodovino slovenskega naroda obče, in za nas Primorce še prav posebej velike važnosti, kajti ako zdaj vsega tega ne zberemo in rešimo pozabljivosti, bo našim potomcem veliko težje izvršiti podobno nalogo. Pokazati moramo svetil svojo lepo preteklost. In da bi mogel, ako mi Bog zdravje da, to nalogo srečno in častno izvršiti, se obračam tudi do svojih ožjih rojakov v Ameriki in jih vabim: 1. Da med syojimi znanci in BLAGOSLOV BARAGOVEGA SPOMENIKA Spomenik slavnemu misijonarja škofu Frideriku Baragu pri Cross River ob Lake Superior je postavljen. Blagoslovljen be ta spomenik v nedeljo dne 11. septembra ob 3:30 popoldne. Blagoslov bo izvršil duluthski škof Rt. Rev. Thomss Welch. Spomenik je postavljen na mestu, kjer je postavil križ Baraga, ko se je leta 1854 srečno rešil s svojim indijanskim spremljevalcem, ko se je peljal čez veliko Superior jezero v navadnem indijanskem čohtu; med vožnjo pa je nastal velikanski vihar. V tej stiski je vihar čudežno zanesel čolnič v ustje reke, katera se sedaj imenuje Cross River, kar je po slovensko Križeva reka. Prispevke za ta spomenik so zbirale članice organizacije The Catholic Women Council v Du-luthu. Pobiralo se je prispevke v duluthski škofiji. Slovenci so se jako dobro odzvali,, da so darovali za ta spomenik, sicer ne toliko posamezniki, ampak v drpštvih. Različna katoliška in narodna društva so darovala za epomenik. Najbolj so se odzvale nasdbine Ely, Chisholm in Tower. Ker je to važen dan, ko se bo škofa Barago spominjalo in slavilo, bi ne bilo več kot prav, da smo tudi Slovenci zastopani pri tej slavnosti. Natančni program bo skoro gotovo po vseh slovenskih f a r a h naznanjen pravočasno. . Zato so prošeni, da se vsi katoliški zavedni Slovenci iz Dulutha in iz naselbin prijatelji zberejo naročnike, na železnega okrožja udeležijo, da Prvo knjigo, ki bo stala dva do- Dodatno k temu naj še do- sv. Družine, št. 1 DSD, veselico stavimo, da je.dotično društvo v Slovenia dvorani; 29. oktobra štelo letos dne 30. junija 134 priredi društvo sv. Petra in Pav-članov odrastlegati oddelka, v If, št. 66 JSKJ, veselico v Slo-mladinskem pa 24. Sedanji od- venia dvorani; 5. novembra pribor je sledeči: Predsednik John redi društvo sv. Janeza Krstni-Dolenc, tajnik Charles Preles- ka, št. 143 KSKJ, veselico v Slo-nik, blagajnik John Balkovec. venia dvorani; 23. novembra pri- Starosti naših krajevnih dru- redi društvo sv. Jožefa, št. 2 K..---------------- štev na zapadu naj veljajo tem S. K. J. veselico v Slovenia dvo- bomo tako zastopani pri blago- IarJa in Poštne stroške. Med potom na^e iskrene čestitke z rani. Vabim vse članstvo zveze, elovitvi. vami & več m°Jih dobnh znan" iskreno željo, da bi pri obhaja- da se vseh teh veselic udeleži kar Drušo Friderik Baraga, št. cev, prijateljev m sodelavcev, nju zlatega jubileja štelo še en- največ mogoče. Tem potom va- 93 KSKJ bo, ako le mogoče, za- na katere še posebno apeliram, krat toliko svojega članstva. bim še ostala slovenska društva, stopano in tudi svoje bapdero z da naberejo kolikor mogoče -o--posebno pa ženska, da pristopi- Chieago, III.—V nedeljo zve- jo v zvezo, da tako skupno delu-čer 28. avgusta je priredila ob- jemo za dobrobit društev. Na čeznana Mr. in Mrs. Anton Bo zadnji seji zveze je bilo sklenje-golinova družina na 1848 W. no, da zveza priredi en zabavni 22d St. poslovilni sestanek o ž večer v pri$ enkrat proti jih prijavil jev družine o priliki, koncu novembra. Na tej seji* je ko se njih sin, po prejšnjem tudi brat John živetz ml. podal imenu Ernest in zdaj po redov- statistiko, koliko so vse sloven-nem imenu fr. Leonard, od- ske podporne organizacije in sa-pravlja v stari kraj, v Sloveni- mostojna društva, katera poslu-jo, kamor ga pošilja tukajšnji jejo v Jolietu in bližnjem Rock-slovenski frančiškanski komisa- dalu, izplačala raznih podpor Baragovo sliko bomo prinesli. John J. Sterle, tajnik. o- Primorskim rojakom v Ameriki v Slo-, mnogo naročnikov. S tem pripomorejo do izvršitve mojega velikega programa. 2. Mnogi od vas ste doživeli med vojno v begunstvu, po voj- ,M _, _ Q1 ni v suženjstvu mnogokrat, kar (Naročite "Zgodovino goriikih Slo-,,. ... , , "... vencev.") ' bi bilo vredno ohraniti v spo- Ljubljana. v avgustu, 1932. min našim potomcem. Jako za-—Ko so začeli po yojni izhajati nimivo bi bilo tudi vaše življe-različni "Spomini," so me po^ nje, vaše delovanje in vaša bor-novno nagovarjali naši odlični ba za obstanek v novi preko-sodobni narodni delavci in vodi- morski domovini. Napišite vse telji, naj napišem tudi jaz spo- to vsak po svoje in pošljite na rijat v Lemontu, v nadaljne in svojim članom in njih dedičem v jmine izza sv°Je ^etne dobe uredništvo tega lista, ki mi pokončne bogoslovne študije, ki letu 1931, po skladih: narodnega delovanja in napre- tem vse skupaj pošlje na Du-jih bo nadaljeval v maribor- Smrtnine $31',550.00; bolniške dovanja na Goriškem, ces, da naj ali v Ljubljano. Presrčna skem fraiiČfekanskem samosta- podpore $14,060.37; poškodnine, jem jaz še edini delavec minu- hvala vsem tistim, ki kakorko- le dobe, ki morem napisati koli- li pripomorejo, da pokažemo kor le mogoče točno zgodovino vsemu kulturnemu svetu svojo našega narodnega preporoda in sijajno preteklost, svoje delova- nu. . in operacije $6,250.00; razne Sešlo se je lepo število prija- P°dPore. kakor staroletne, one-teliev in znanrov vrlp Rnonlinn. mogle, brezposelne in porodni- ... ... ve družine med drLimi tudi šk* na*rade $2,699.07; skupaj P° vrednosti opisati in oceniti nje svoje uspehe m svojo veli-ve družine, med drugimi tudi ^ , ^ ,, Hplnvnnio n»Sih zaslužnih mož ko kulturo. Hvala vam' preč. g. dr. Hugo Bren, profesor iz Lemonta oba; domača gospoda, preč. g. župnik Aleksan $54,559.44. Jednote, Jolietu so: kp.tere poslujejo v KSKJ, z devetimi der Urankar in preč. gospod dru^vij Drižba^ sv.^Družine, s pomožni župnik Edward Gabre- naše preteklosti, ker so mi vsi ob podpisu naročnika poterjajo dalje Slovensko izobraževalno ^ viri na razpolago in ker imam tudi naročnino dva dolarja in podporno društvo Triglav v Jo- časa dovolj, sem se tudi lotil 25 centov za stroške, denar pa lietu, in društvo Planinski Raj te«& dela- Dokončana je že pr- pošljejo direktno, čimprej na: v Rockdalu. Te številke so ja- va knjiga te naše zgodovine, ki Hranilnica dravske banovine delovanje naših zaslužnih mož ko kulturo. Hvala vam! do najnovejšega časa. Andrej Gabršček, Ker bivam stalno na Dunaju, bivši vodja goriških Slovencev, kjer se nahajajo v bivši dvorni (Nabiralci naročnikov mi ja-tremi društvi; SNPJ, s tremi knjižnici vsi tiskani dokumenti ko olajšajo nalogo in delo, ako ni« PnlpVVoh"društvi; JSKJ*, z dvemi društvi; naš* preteklosti, ker so mi vsi ob podpisu naročnika poterjaj< ter Prah Mr in Mrs Frank dalje Slovensko izobraževalno ti viri na razpolago in ker imam tudi naročnino dva dolarja ii Grill, Mr. in Mrfc. Martin Jur-kas, Mr. John Terselič, Mr. v IiroankK R,°Žnik sen dokaz,"kako velikega pome-|obse^a dobo od prvih početkov [bivša Kranjska hranilnica] v fkih^ W«v "a «<> naša slovenska podporna našega narodnega gibanja do Ljubljani. Natančno je označiti skih fantov sosolcev odišlega fr. koliko pomagajo« svojim dokončanega leta 1900. Prvi del naslov, kamor pošljemo naroče- L«eonarda. članom v slučaju bolezni ali po- te knjige sega do prve ustavne ne knjige.) Vsi so zeleh mlademu fr. Le- škodbe in y shjčaju gmrti njih dobe 1848, drugi to ustavno do- -^o- onardu srečno pot v domovino decern. To je dokaz, koliko so do konca 1852, tretji dobo Španski uporni general obsojen ter vso srečo pri učenju in u siovenska društva pomagala Bachovega absolutizma do 1860, Madrid, Španija.—Predsednik zdravju,.da bi se čez tri leta, svojjm članom samo v naši na-,četrti dobo druge resnične usta- Niceto A. Zamora je dne 26. ko bo dokoričal svoje študije za gelbini, in ako vzamemo društva ve z oktobrsko diplomo 1860 do avgusta pomilostil generala duhovski stan, vrnil zdrav in ^ Ameriki, bi bilo število ustanovitve političnega društva Jose San Jurjo ter mu spreme-krepak iz domovine, ki je rodi- jako veliko. Zatoraj vzpodbujaj- "Soča," 1869, dalje Tonklijevo nil smrtno kazen v dosmrtno la njegove drage starše, kot slu- mo ^^ rojake, posebno pa našo dobo do nastopa zveze Gregor- ječo. Kakor znano, je bil ta ge-žabnik Gospodov ter da se bi miadino, in dokažimo jim, lcakor čič-Gabršček, 1889 in potem neral vodja zadnje monarhistič-zopet vsi zdravi in veseli sešli zg0raj številke kažejo, kako v daljno dobo te zveze do nastopa ne ustaje, ki je hotela strmo-na njegovi novi maši pri sv. veijko pomoč in korist so nam zveze Gabršček-dr. Turna, 1899, glaviti sedanjo špansko vlado. Štefanu v Chicagu, HI. naŠ2, slovenska podporna dru- j ter prvi odločni uspehi proti ne- Uporni general, ki se že nahaja Prijeten večer je bil to. Do- &va, in gotovo da bo naša mladi slej smo bili navajeni, da smo se poslavljali od takih, ki so bi- li rodom iz starega kraja. To pot smo se poslavljali od tukaj rojenega ameriškega Slovenca, ki gre tja, da v stari domovini je bilo sklenjeno, da se to poro-svojifi roditeljev spozna in se čilo da za priobčitev v glasila priuči domačih slovenskih šeg jednot, katere poslujejo v Join običajev, da bo potem teme- lietu. ljito poznal slovenske duše, ki mu bodo izročene v dušno pa-stirstvo. Vrli Bogolinovi družini, ki je dala redu že dva sina, to je fr. Leonarda, ki se pripravlja za duhovski stan, in fr. Paula, ki Sloga, bratstvo, pomoč! To j* je redovni brat v Lemontu, gre i geslo naše Jednote. naravni zvezi dr. Gregorčič-dr. v državni ječi tega pomilošče na stala z nami in pristopala le I P*yer, 1900. nja ni z veseljem sprejel in tr- slovenska podporna društva. Ta prva knjiga bo obsegala di, da bi bil raje ustreljen. okroglo 600 strani velike oblike ---o_ in v njej bo točno opisano in Varčna zaročenca ocenjeno delovanje nad 1,000 na- Rock Island, III._Te dni Bratu Johnu živetzu ml., pred sedniku zveze, se je dala zaupni ca za njegovo pomembno delo in Z bratskim pozdravom, John Nemanich, je rodnih delavcev in naših narod- prišel pred tukajšnjega okrajnih nasprotnikov. Nešteti naši nega klerka mladenič Louis Ca-goriški možje in žene bodo tu tla a svojo nevesto, da si izpo-po vrednosti popisani in ocenje- sluje poročno dovoljenje. Pri ni, tako da bo vsem v tej knji- tej priliki je postavil na kler-gi ohranjen hvaležen spomin. kovo mizo lonček samih centov Opisani bodo vsi dogodki od kot predpisano pristojbino- var-tajnik Zveze Slov. društev, j leta do leta, po 1860 dalje celo čna zaročenca sta namreč to -o-. od tedna do tedna. Tu bodo do- svoto s centi prihranila. Klerk Vse aa vero, dom in narod! kumentarično opisani vsi boji jjma je takoj naredil dovoljenje naših prvakov in narodnih de- ter je svoto centov šele kasneje lavcev za narodno enakoprav-1 preštel. GLASILO K. g. K. J., SEPTEMBtft Ml. i#2 Slovensko dekle na olimpijskih igrah v Los Angeles, Cal. Chisholm, Minn.—Kakor že znano, so se letos vršile olimpijske igre v Združenih državah in sicer v državi California, v meatu Los Angeles. Pri teh igrah je bilo zastopanih 58 narodov. Zaključek olimpijade je bil v nedeljo, 14. avgusta. Oči vseh narodov, zlasti teh, ki so bili pri igrah zastopanj so bile obrnjene na potek teh iger, saj so ti narodi poslali svoje najboljše moči v upanju na zmago ne samo Slovenci, cela Minnesota brez razlike narodnosti, ji častita k uspehu. Med tem, ko se je vračala domov, so pa njeni meščani na Chi-sholmu nenavadno oživeli. veliko naglico so ji pričeli pripravljati časten sprejem. — Domov je prišla v soboto, dne 20. avgusta. 2e zgodaj v jutro je odšlo kakih 200 ljudi v Duluth, kjer so jo pričakovali na kolodvoru, ko se je ob 8. zjutraj pripeljala z North Western železnico. Na kolodvoru so jo čakali s šolsko godbo na čelu. Pri tem spreje- — V olimpijskih igrah ne na- mu 30 bili župan mesta Duluth stopajo takozvani profesijonal-1m druge o*1*™ osebnosti. V ci, ki so navadno za svoje prido- Dulut^u bile-Annie gost Ju-bitve plačani, ampak amaterji, ki nastopajo zastonj in ne smejo vzeti nikake nagrade v denarju. Jugoslavija je bila zastopana, kolikor je meni znano, samo po dveh zastopnikih. Zastopani so bili tudi ameriški Slovenci in si- nior Chamber of Commerce. Ob 10. uri je bil program na radio postaji WEBC. Pozdravni govor je govoril superintendent chisholmskih šol Mr. J. P. Vaughn, potem je govorila njena spremljevalka, učiteljica cer po enem članu Sokola iz Cle- Mlss Manson, nato je govorila velanda, Ohio, in pa po mladi sama Miss Annie Goved nik. Slovenki Miss Annie Govednik, Vs**«*a je ganilo, ko se je v an-iz Chisholm v Minnesoti. Ker *leškem najprej oprostila je nas Slovence Miss Annie Go- ,n rekla: "Opustite, jaz bom vednik tako častno zastopala, ni naJpreJ govorila moji materi v nič več kot prav, da naši Sloven-1 ^venskem jeziku." Potem je ci po širni Ameriki in v starem kraju zvedo kaj več o nji. Rojena je bila v Chisholmu v Minnesoti dne 21. julija 1916, in je hči Mr. in Mrs. Martin Govednik. Kot mala deklica se je ob šolskih počitnicah hodila kopat v neko kotlino, v bližini nekega rudnika. Tam se je tudi naučila dobro plavati. Naj orne- Potem nadaljevala: "Halo ma! Jaz sem jako vesela, da bom kmalu doma s teboj!" — Lepo je to za dekle, da se ne sramuje svojega materinega jezika. — Naj tukaj tudi omenim, da je njena mati, Mrs. Govednik, že nad leto dni bolna in je v postelji. Iz Dulutha se je cela karavana odpeljala na Chisholm. Vse nim, da so vsi njeni bratje in se- mesto -»e bil° krasno ozaljšano. stra dobri plavači. Njena dve čez ullco 86 Je vzpenjal slavolok leti starejša sestra je bila v šoli z naPlsom: Welcome home, najhitrejša plavalka, a tudi An- A™e Govednik." Ob 2. uri po-nie je bila dobra plavalka, tako, P°ldne Je prišla na Chisholm, da ste bili obe sestri v šolskem kJer 80 čakala društva z za" plavalnem "teamu." Z vežbo si| stavami. Bili so ljudje ir cele-je Annie od dne do dne pridobila ga železnega okrožja. Vse ulice več vpogleda v plavalno stroko so b,le tlačeno polne ljudstva, in nekega lepega dne je v tekmi Vellka parada 86 Je Pomikala od plavanja prekosila svojo sestro, išole na obširni pro8tor "Com-TrJco je šla naprej in kjerkoli muniJt>r Skatin* Rhlk'" kJer * je plavala, je bila prva. Ni to- do sedem tlsoč sedežev- Ves rej čudno, da je bila velika oma- prostor Je bil Jnab,to po,n- Tu~ ra v tukajšnji šoli skoro premaj- kpj,s° se vršlh Pozdravi dobro-hna za "trofeje," toliko odliko- došIlc nOOmh odličnih oseb. vanj je dobila. Ko je nastopila Tudl slavljenka Miss Govednik v tekmi z? prvenstvo plavanja Je k°rajžno govorila in med 4ru-v državi Minnesota, je bila prva, gim Je tudi rdtU» da * Je Jako in ne samo to, preplavala je tudi *•>» da ni mo*la dobiti vsaJ pr' Resnica pa je, da igrajo brki precejšno vlogo. Nekoč sem slišal žensko trditi, da bi ne marala moža brez brk. Druga je trdila, da je poljub brez brk, kakor župa brez soli. Pred 20. leti je šla slovenskim fantom v Clevelandu trda za ne-veste, Fantov je bilo na tisoče, deklet pa malo. Razvidno je tedaj, da je moral fant, ki si je hotel pridobiti dekle za nevesto, za katere roko jih je tekmovalo vsaj dvajset drugih, biti prf ideal in da torej tudi brke, in sicer privihane brke, niso smele izostati. In, ker so bila kranjska dekleta vajene iz doma sem videti moške z goščavo pod nosom, je razumljivo, da so jim imponirali fantje z brkami, četudi je izgledal, kakor da nosi roge pod nosom. Marsikateri fant je imel nevesto izbrano v, domačem kraju, predno se je podal na pot. Go- "Pazi se, Tine." To je vse kar je mogel oče spregovoriti. "Ne pozabi moliti vsak dan, Tinfje ihtela mati. Tine pa je potegnil klobuk na oči, da bi ne videli drugi, kako tudi njemu silijo solze v oči. Skočil je hitro na voz poleg hlapca, prijel za vajeti in pognal konja, ki se je spustil v nagli tek. Koncu vasi se je ozrl še enkrat nazaj in zamahnil v slovo svojim, ki so še vedno stali in gledali za njim. Potem pa je za vriskal, da se je razlegalo na vse strani in tako dal duška svojim čutom. In to je bil zadnji živi glas, ki ga je čul domači kraj od Tineta. Danes je že morda 30 ali 40 let, odkar je Tine zapustil svoj dom, misleč, da se v dveh ali treh letih zopet vrne. Pretekla so tri, in zopet tri, in zopet tri leta, in še več. Pa Tine je še vedno v Ameriki in se ne misli več vrniti, ker se morda no more, ali pa tovo ste že brali kak popis slo- ima tukaj svoj dom in vse svoje vesa. Nekako tako se je glasila tista zgodba: "No, Uršika, sedaj grem > interese. Kakor sem rekel, to zgornje sem napisal iz tega, kar sem Ameriko. Ostani mi zvesta in bral, ali pa pripovedovati slišal, ne pozabi name. Z največjim Res je pa, in kdo tega ne ve, ko-veseljem bom delal najtežja de- likrat so fantje odhajali iz stala v nadi, da se čez par let zopet rega kraja obljubujoči, da se povrnem in te popeljem pred ol- kmalu povrnejo. v Prisegali so tar." "večno zvestobo" svojim izvo-Tako je govoril Mežnarjev Ti- Ijenkam, katero so včasih drža-ne, ko je stiskal roko svoje ljub- H. še večkrat pa morda tudi ne. ljenke ob slovesu. Marsikateri fant je kaj kmalu "Jaz te nikdar ne pozabim, pozabil svoje prisege in obljube četudi bi morala sama ostati vse ter se poročil s prvim dekletom, svoje življenje," je ihtela Urši- ki ga je hotela. ka. "Samo glej, da se ti ne iz- -o- gubiš in ne pozabiš name." In Tine je svečano obljubil in se celo zaklinjal naj ga vrag vza- v najkrajšem času. Seveda je vega mesta za Združene države. plavala na manjše razdalje, po 0b p" lkl ji bll° pokl°-50 in 100 jardov. Pričela je pa njemh vellko števll° ,epih cvet' plavati tudi na razdalje 200 jar- \]*mh šopk(? in cvetnih košaric, (lov, in tako je obrnila pozornost John Vaida ji je izro- nase, da so začeli misliti, da bi ** Scholarship ali šolnino za jo poslali na olimpijske igre v dve let, m tako ji je omogočeno Los Angeles. Počasi so pričeli ^i v kolegij. da se šola naprej z zbiranjem prispevkov za kritje stroškov in na pomoč je priskočil tudi šolski odbor. Tako ji je bilo omogočeno, da je odšla na prvo poskušnjo v Chicago, 111., kjer si je pridobila zmago in s tem postala kandidatinja za olimpijske igre. Morala je seveda še na poskušnjo v New York, N. Y. Tudi tam se je dobro obnesla, ko je nastopila v tekmi 200 metrov "breast stroke." V tej tekmi je bila druga in si tako pridobila mesto tekmovalk Združenih držav, ki so nastopile v že imenovanih olimpijskih igrah, število tekmovalk v plavanju iz Združenih držav je obstojalo iz treh deklet. Ko si je tako zasi-gurala mesto na olimpijskih igrah, je%tudi vse stroške za vožnjo in druge potrebščine kril olimpijski odbor. Iz New Yorka se je potem odpeljala s posebnim olimpijskim vlakom proti Los Angeles. Ta posebni vlak je sestojal iz 17 posebnih vozov. Na tem posebnem vlaku je tudi praznovala svoj 16. rojstni dan. Ko je že bila v Los Angeles, je zopet plavala za tekmo v družbi 27 deklet in si tako priborila pravico za zadnji ali odločilni nastop. V zadnjem ali odločilnem nastopu je plavalo 11 deklet raznih narodnosti. V tej svetovni tekmi je naša Ančka dosegla šesto mesto in drugo mesto za Združene države. Prva pri teh tekmah je bilo dekle iz Avstralije, druga iz Japonske, potem dekle iz Britanije itd. čeprav Annie ni dosegla prvega mesta, ji gre vseeno čast. da je vendar prišla tako daleč. Slovenci smo na njo ponosni, in Potrebno svoto za to šolnino so darovali različni klubi in društva, največ seveda slovenska društva in klubi. Upamo, da bo Miss Govednik nadaljevala z vajo in tudi upamo, da bo zopet zastopala Združene države pri prihodnjih olimpijskih igrah, ki se bodo vršile leta 1936 v Berlinu v Nemčiji. Naj na koncu še pripomnim, da Miss Govednik ni samo zavedna Slovenka, ampak je prav tako tudi verna, ki ni nobeno nedeljo zamudila sv. maše celih sedem tednov, ko je potovala po Združenih državah. — Annie, le tako naprej! John J. Sterle. ' o- Dvajset let med cleve- landskimi Slovenci John J. Oman 255,000 članov štejejo naše organizacije . ............^, Mr. Ivan Mladineo, poznan me m strela ubije in se ves svet društveni delavec in eks rt na podere nanj, ako jo kdaj pozabi. Uu naših brfitskih N nih Ko pridem nazaj," tako je go- organizacij> je sestavil natančen voril, kupim Rogačevo posest- pregled danstva naših organi_ vo popravim hišo in nabavim zadj y posameznih driavah živine m orodja pa par lepih Amerike in Kanade. To je pre-konj Potem pa .topim k vaše- gled posIovanja jugoslovanskih mu očetu, kateri sedaj v,ha nbs bratskih organizacij v Ameriki, pred menoj, ker sem le bajtar, kot ga doglej nismo imeli pri_ in poprosim za tole roko." Tako like videti> ki je Mr Mladj . je govoril Tine, stisnil roko Ur- neu na ysak način yzel Q ški, da bi bila najraje zakričala, pa se je bala očeta. V resnici pa je žalostno dejala: "Ej, kdaj bo še to! če hočeš vse to res napraviti predno se poročiva, čakati te bom morala še deset let." napornega dela tekom več mesecev, da se je sestavilo tako vzorno, točno in obširno poročilo. Tajniki naših društev, glavni tajniki Jednot in Zvez, ki bi hoteli imeti nadaljne kopije tega zanimivega poročila, se poziv-"Beži, beži no, Uršika," jo je ijej0, da se obrnejo na Mr. Ivan tolažil Tine. "V Ameriki se slu- Mladineo, 222 Fourth Ave., New ži denar. Prav včeraj sem dobil York. N, Y., ki vam bo drage pismo od bratranca, Smrketove-, volje proti mali odškodnini, lah-ga Jožeta, ki pravi, da služi $4 ko poslal izvod tega poročila. Po-na dan. Vsak dolar pa ima pet ročilo je preobširno, da bi ga kron. Pomisli 20 kron na dan. prinesli v časopisu v celoti. Vze-To je 7,300 kron na leto. Vidiš, iQ bi precej številk dnevnika, če tako je tam v Ameriki. Zato pa bi hoteli prinesti poročilo v ce-gre vse v Ameriko. V dveh letih ioti, prinašamo pa na tem mestu bom že lahko ..." nekaj statistike, ki mora biti za- "Počakaj malo, Tine," je ugo- nimiva za slehernega člana te varjala z nasmehom. "Nekaj 8h Gne naše bratske podporne boš potreboval za hrano. Tista organizacije, klobasa, ki so ti jo mati dali za Mr. Mladineo našteva sledeče na pot in pa potica, ki ti jo je jugoslovanske podporne organi-botra spekla, te menda ne bo pre- zacije v Zedinjenih državah: zivljala dve leti." Hrvatska Bratska Zajednica, ki "I no, nisem mislil na to. Se- šteje 576 društev in 91,724 čla-veda bom nekaj potrošil za hra- nov. V številu članstva so za-no in stanovanje. Tri krone na popadeni člani v odraslem in dan bo menda zadosti. Ostane mladinskem oddelku. Slovenska mi jih še vseeno 17 na dan. In Narodna Podporna Jednota, šte-17 kron je tudi nekaj. Tukaj j je 669 društev in 59,586 članov, jih zaslužim štiri, pa delam od To je število ob 1. jan. 1932 petih zjutraj do devetih zvečer." Kranjsko Slovenska Katoliška d i, 23 društev, dočim se število članstva ne da določiti. Vseh jugoslovanskih podpornih društev v Ameriki je 2,236. To so društva, ki pripadajo k Jednotam in Zvezam. V Kanadi jih je pa nekaj nad 100. Ta društva se nahajajo v 833 raz nih mestih Zed. držav in Kana de. Največ društev naših je v Pennsylvaniji, kjer so jih našteli 576, potem pride Ohio z 311 društvi, potem Illinois 309 društvi, potem Minnesota z 142 društvi, itd. V sledečih ameriških državah ni jugoslov. organiziranih bratskih društev: Delaware, Georgia, Maine, New Hampshire, North Carolina, North Dakota, Rhode Island, South Carolina, Vermont in Virginia. 398 ameriških naselbin ima po eno društvo, 188 naselbin po dvoje društev, 90 naselbin po tri društva, 50 naselbin po štiri društva, 31 naselbin jih ima 5, 24 po šest, v enajstih naselbinah je 7 društev, v dveh po osem, v devetih jih je devet, v eni naselbini je 10 društev, v štirih po enajst, v eni po 12, v dveh po 13, v dveh po 14, v štirih naselbinah po 15 društev, V šestih naselbinah po 16, v dveh po 18 društev, itd. Glede naselbine Cleveland omenja pisec, da se nahaja tu 99 društev, ki pripadajo raznim Jednotam in društvom, kar je pa očividno napaka, ker ima samo S.D.Z. v Clevelandu okoli 40 društev, in kje so ostale slovenske, hrvatske in srbske organizacije! Najbrž je pisec predmestja Collinwood, Nottingham, West Park štel posebej. Na vsak način pa je to ogromno in zaslužno delo, katerega se je lotil Mr. Mladineo v svoji statistiki. V predgovoru pravi Mr. Mladineo zelo umestno: "Ta indeks naj služi kot nekak poto-kaz pri izdelavi krepkega dela, katerega potrebujemo, da zabi-lježimo vse kulturne, družabne, ckcnomske in druge aktivnosti našega naroda, zgodovino ljudi naseljencev, skupne in poedine pridobitve, itd,du:^J^et 210«; stanovanja glav. tajnika: Joliet 11441% Od ustanovitve do 31. julija, 1833 mala skupna lvladana podpora 14.732 o l a v m i od bob h iii: Olavnl predsednik: frank opeka. 38—loth Bt. North THiti—n m Prvi podpredsednik: john o KRM, sit Cast a Ml. Pueblo oSa Draga podpredsednica: MARY hochevar, 31341 Am. Cleveland SSSLffiC^ jo«^zala^10(»4 n. oScmo PomoBnl tajnik: STEVE O. VERTQI. 10M N. Chicago IL Mht HL BlaaaJnlk: LOUIS ŽELEZNIKAR. 1004 N. OdCMoBt.JdffnL Duhovni vodja: REV. JOHN PLEVNIK. 810 N. Chicago St.. JoUet HL Vrhovni adravmk: DR. M p. OMAN. 0411 at SSrAve!;blmL. < _ NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 111 Ave. A, Eveleth. Mhm. !S9627 Rwto« South Chicago, m. FRANK LOKAR. 4517 Coleridge St, Pittsburgh. Pa. ISSSkJVSSSSS^JS^ W NaUonal Ave. Milwaukee. Wla. GEO ROE BRINCE. 718 Jones St. Eveleth. isinti FINANČNI ODBOR: FRANK OOSPODARICH, 312 8cott St, JoUet HL JOHN ZULICH. 18115 Neff Rd.. Cleveland/o. RUDOLPH O. RODMAN, 400 Burlington Rd, WHklnsburg. Pa. POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN,, BOX 529, Forest City, Pa. MRS. AGNES GORIŠEK, 5336 Butler St. Pittsburgh. Pa. JOSEPH RUS&. 1101 E 8th St.. Pueblo, Cola WILLIAM F. KOMPARE, 9206 Commercial Ati, South chlcaco. m. JOHN R STERBENZ, 174 Woodland Ave. Laurlum. MM) UREDNIK IN UPRAVNIK QLAIILl! IVAN ZUPAN. 6117 St Clair Ave.. Cleveland, a Vsa pisma In denarne sadeve, tikajoče se Jednote. naj se poUlJaJo glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, JoUet HL; dot druitvene vesti, rasna "»"""'lit oglase ln narotnlno pa na GLASILO & K. JEDNOTE, 8117 St Clair Ave. Cleveland. O. Zadnje besede Krištofa Kolumba pred njegovo smrtjo so bile: "Gospod, v Tvoje rok«? izročam svojo dušo!" glasilo k. s. k. j.t september 6TH, 1$sfc pojoče ribe in drugi MORSKI ČUDEŽI O ribah velja naziranje, da so popolnoma neme. Pa je le riba, ki poje, in sicer porihtis-notat, ki živi ob bregovih Tihega oceana. Ta riba, to je samica, ima čudno navado, da zapoje pravo zazibalko, ko izleže jajca, in prej ne preneha, dokler se ne izvalijo mladiči. Seveda je to pesem svoje vrste, točneje rečeno mešanica brenčanja, grgranja in kvakanja, ki jo je nad vodno površino dobro slišati in ki nastaja v ribjem mehurju. Narava je ustvarila tudi drugo ribo, pri kateri se je po vsem videzu med ustvarjanjem premislila, da bi jo napravila za popolno ribo in jo je spremenila deloma v žabo. Ima sicer obliko ribe, a skače najrajši po kopnem kakor žaba in pri tem daje prednost visokim in suhim mestom. Med oseko si lovi po grmovju žuželke v letu in močno razvite prsne plavute ji omogočajo prav tako lahko kretanje na kopnem kakor v vodi. Ob bregovih Tihega oceana živi tudi potnijoči ostriž, ki potuje, oziroma se plazi v suhi dobi ponoči baje po kopnem do novih vodovij in sicer s pomočjo škrgnih ploščic ob obeh straneh glave. Riba krkon, ki živi v Afriki, Avstraliji in Južni Ameriki, se ob nastopu suše zakoplje v blatno dno reke. Blato se strdi kakor kamen in žival spi v njem svoje zimsko, oziroma vi-sokopoletno spanje, dokler naslednja deževna doba ne omehča tal in jih preplavi z vodo. Tudi ribe se poslužujejo elektrike kakor človek, da si z njo svetijo v svojem temnem dnu •n privlačujejo plen. Električna jegulja južnoameriških vodovij pa izkorišča to skrivnostno silo za lov. V njenem do dva metra dolgem telesu se skriva električna energija, ki more celo človeka spraviti na tla. Že rahel udarec z repom napravi skoraj vsakega njenega nasprotnika za boj nesposobnega in ga omami. Riba ribarka lovi ribe prav kakor človek. Ne glavi ima dolgo udico in na koncu te majhno vabo, ki jo vihti pred očmi lačnih ribic sem in tja, dokler ne izginejo v njenem ogromnem žrelu. Manjša sestra te ribe, ki biva v temnih globinah oceana, ima na koncu udice lučko, s katero preiskuje najtemnejša skrivališča globin. To so le nekateri čudni ek-semplarji povodnega življenja, ki jih je odkrila znanost. Morje pa skriva v svojih globinah nedvomno še tisoče in tisoče živih čudes, ki bodo presenečali naše zanamce. Razkolnikov; Kako se je Tomaž Anion ženil Kmet Tomaž Anžon se je ženil. Prav za prav so ga še bolj pridno ženili drugi. Bil je čvrst, mlad vdovec, pa hčerko filico je imel. Deklica je bila vedno nekam bolehna. In zato je zaskrbljeno pogledal v bodočnost. Dela je bilo toliko, da ga s hlapcem in deklo ni zmogel. Zdaj pa še bolna hči, za katero je mati pri rojstvu žrtvovala življenje. Tomaž je premišljeval in tuhtal, katero naj povpraša. Pa ne da bi bil mož tako zbirčen! Na zunajnost ni toliko gledal. Šlo mu je le za dobro ženo in ljubečo mater. Najbolj se je bal v hišo gospodinje, ki bi ne ljubila njegovega otroka. Teta Franca je včasi pripeljala s $eboj neko daljno sorod-nico Mico. Bila je mlada in brhka. Teta jo je hvalila na žive in mrtve ter mešetarila med njima. Anžonu se pa ni nič kaj mudilo. Tudi stara botra Barba mu je ponujala neko znanko. Ta je bila Binčkova Rotijca, ki je bila drobna in prijazna. Jeziček ji je tekel gladko kakor po maslu, da je lahko ves dan govorila brez oddiha. Tomaž je pa ljubil mir in tišino. Še za nekaj nevest je vedel, pa se ni mogel kar za nobeno odločiti. Dom je pa res vedno bolj pogrešal gospodinjo. Mala Tinca je ponoči jokala. Klicala je mater in je ni mogel potolažiti. Tedaj se je spomnil na strica Gašperja. Bil je moder in resen starec. "Kar njega povprašam za svet!" sklene Anžon. Še tisti dan se napoti k njemu. Gašper je sedel pred svojim čebelnjakom in vlekel vivček. "Kaj pa tebe nosi k meni? Saj menda nisi brez dela?" ga nagovori stric, ko ga zagleda. "O! Še preveč dela imam! Ampak prišel sem k vam, da mi svetujete. Vi mi pač dobro hočete in prav mi boste svetovali!" odvrne nečak. Posedela sta nekoliko in možakar je odkril starcu, kaj ga teži. "I tako vzemi, ki bo ljubila otroke!" svetuje stric. "Seveda jo bom vzel! Ampak katera je tista?" se smeje Anžon. Stric puhne iz vivčka dim. Ozre se v panj svete Katarine, ki je naslikana na panjevi končnici. Potem reče: "Sveta Katarina je za um in pravo pamet. Zdi se mi, da mi je ona vdahnila pravo misel. Sam moraš babnice preskusiti. Poglej! Teta Špela je bolehna. Dovolj časa ima! Naj jih ona opazuje! Naj gre z otrokom k tej in oni, pa gleda naj, kako bodo s Tinco ravnale. Bo že pravo našla!" "Ali ni to malo čudno?" oporeka Tomaž. "Zakaj čudno? Špela ima povsod . dovolj znancev. Rada obiskuje ljudi. Tinca je zelo navezana nanjo. Nihče ne bo slutil, da ni prišla samo po-kramljat. Deklica bo kmalu spoznala in ti povedala, katera bi bila zate." "Bom pa poskusil," odvrne mož. Nekaj časa še posedi. Potem se poslovi. Mnogo dela ima in hiteti mora. Mimogrede se oglasi pri Špeli. Pove ji, kaj želi. Spela je vsa vesela. Kar poskoči kakor dvajsetletno dekle: "Ta misel je pa dobra! Bog te je razsvetil in sveta Katarina ti je pomagala, da si se na to spomnil." "Ne jaz, temveč stric Gašper se je spomnil, ki mi je tako svetoval!" odgovori Tomaž. "A Gašper? Vedno sem trdila, da je moder človek! Kar takoj grem na pot z otrokom!" obljubi starica. "Nekaj vas prosim, teta. Ce mi boste dobro izbrali, vas ne bom pozabil! Toda ne smete se Edina slovenska banka v Clevelandu, Ohio. I GLAVNI URAD: PODRUŽNICA: 6131 St. Clair Avenue 15601 Waterloo Rd. OLAVNIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE NAD 6 MILIJONOV I Na tej slovenski banki vložite denar brci skrbi in vam nod \ lep« obresti. ) Kadar hočete poslati denar v staro domovino, pošljite ga [ najceneje po naši banki. \ SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POSTI / .............................................................................................................................. nil lepo vsotico denarja, ki bi ga bil sicer moral izdati za stanovanje v podnajemu pri drugih ljudeh. 2 JESENSKA IZLETA Operacija na srcu Dunaj, Avstrija.—Dne 29. avgusta je sloveči zdravnik Dr. G. FelsenreiCh izvršil težavno operacijo na nekem 11-letnem dečku, ki je bil s tremi majhnimi kroglami v srce ustreljen. Operacijo je izvršil tekom nekaj minut s tem, da je odstranil krogle in zašil srčne rane; deček bo okreval. Za rojake, ki žele potovaU v večji družbi svojih rojakov, priredimo \ 7. septembra izlet na orjaškem brzoparniku beRENGARIA, Cunard Linije. Mnoge posebne ugodnosti. Potnike spremlja uradnik Unije. Do Ljubljane tretji razred $94.84; returkarta $169.50. Davek dodatno. Priglasite se takoj. 4. oktobra izlet na najnovejšem, najmodernejšem in najudobnejšem parniku Francoske Unije CHAMPLAIN. ki Je v Juniju prvič priplul v Ameriko. Tretji razred do Ljubljane samo $84.23, re-turkarta $159; davek dodatno. Potujte udobno in poceni; priglasite se^ čim prej. Za druge parnike in linije pišite po naš vozni red s cenami kart, kakor za vse potniške zadeve sploh, na: "ITALIA" -"COSULICH" 1000 Chester Avenue Cleveland, O. Cherry 6575 DIBEKTNA ZVEZA V Trst in Dubrovnik Razkošni in ogromni parniki. Od New Yorka do Trsta 11 dni PRIHODNJA PLOVBA: « 10. septembra....................Conte Grande 17. septembra............................Augustas 24. septembra..............................Satnrnia 1. oktobra.......................................Roma 8. oktobra............................................Rex 12. oktobra..................................Vulcania ZNIŽANE CENE v eno stran In ronnd trip Izborne udobnosti. Izvrstna kuhinja Vprašajte lokalnega agenta ali družbo Morilec francoskega predsednika bo giljotiniran Pariz, Francija. — Vrhovno apelatno sodišče je zavrglo pritožbo Dr. Pavel Gorgulova, ki je meseca maja letos ustrelil francoskega predsednika Dou-merja. Morilec bo moral torej plačati ta svoj čin s smrtjo pod ?iljotino. ZAHVALA Pred nedavnim se nas je šest Jolietčank z avtomobilom podalo na pardnevni obisk v znano ameriško slovensko metropolo, Cleveland. O. Voditeljica irušo-ferka te skupine je bila Mrs. Jean Težak, kateri izrekamo lepo zahvalo, ker nas je srečno pripeljala na cilj in tudi domov. Dalje se zahvaljujemo vsem onim, ki so nas tako prijazno sprejeli in nam izkazali svojo gostoljubnost; osobito pa^iskrena hvala Mrs. J. White ter drugim za krasen popoldan in večer v Brooks ob Erie jezeru, kjer smo se prvič v našem življenju vozile v indijanskih čolnih (canoes). Bodite uverjeni, da bomo tako prijetno preživete ure v Clevelandu ohranile v trajnem spominu. Sprejmite našo ponovno zahvalo in vda-nostne pozdrave. Mrs. Antonija Struna, in v imenu ostalih sopotnic. Joliet, 111., 28. avgusta, 1932. General Travel Service 1359 Second Ave. NEW YORK, N. Y. PRIPOROČILO WILLIAM G. CLOON, slovenski odvetnik v Iron wood, Mich, kandidira za okrajnega uravdnika (Prosecuting Attorney of Gogebic County Michigan) in sicer na republikanskem tiketu. Primarne volitve se vršijo v torek, dne 13. septembra 1932. Dotičnik ie edini slovenski odvetnik v Gogebic okraju, vrl mož in na pravem mestu, ki ni še nikdar odklonil kake legalne pomoči i ali nasveta; osobito našim rojakom Slovencem je šel rad zastonj na roke če so bili v kaki slični potrebi in stiski. Mr. WILLIAM G. CLOON bi bil torej izvrsten mož za urad, za kakoršnega kandidira. Slovenski in drugi volilci! Oddajte torej vsi za njega svoj glas! POZDRAVI IZ NEW YORKA Ko odhajam v stari kraj na novem francoskem parniku C ham plain, se še enkrat poslavljam od svoje družine V Coraopolis, Pa , kakor tudi od vseh sorodnikov in prijateljev. Najlepša hvala vsem. ki so me spremili na postajo. Vsem kličem: Pozdravljeni in na svidenje! — Zahvaliti se moram tudi Leo Zakrajšeku, za prijaznost in dobro postrežbo! Priporočam ga vsem rojakom. — Mary Pregel. Svojim sorodnikom in prijateljem v Pine Bluff, Ark., in drugod po Ameriki naznanjam, da odhajam v stari kraj na najmodernejšem francoskem parniku Champlain. Vsem pošiljam najlepše pozdrave ter jim priporočam tvrdko Leo Zakrajšek v New Yorku. Jaz sem bil pri njem najboljše po-strežen. — Anton Poje. Predno zapustim An^riko na brzoparniku lie de France, še enkrat pozdravljam svoje prijatelje in znance v San Francisco in drugod, zlasti Mr. in Mrs. Mah Golobič. Mr. Martin Golobiča. Mr. Martin Judniča. Mrs. Ano Judnič itd. Najlepšo hvalo vsem za prijaznost in usluga. Na svidenje! —O tej priliki pa želim izreči priznanje in zahvalo tvrdki Leo Zakrajšek v New Yorku za njegovo delo pri ureditvi vsega potrebnega za potovanje. Par ur potem, ko sem dospel v New York, sem pripravljen za odhod. Rojaki, obračajte se na to tvrdko, pa boste gotovo dobro postreženi. —Josip Hutar. AGITIRAJTE ZA MLADIN SKI ODDELEK! Ali imate že svojega otroka zavarovanega pri nasi Jednoti? Ali imate že kakega novega kandidata za prihodnjo sejo? Tajniki in tajnice, bodite točni pri od pošiljanju asesmenta na glavni urad. PRISTOPAJTE V K. S. K. J. ZANIMIV PRIPOROČILO imate v svoji hifii, ako zahaja v vašo hiio 'Ameriška Domovina' ki izhaja dnevno. Prinaša tn ivetovne novice, slovenske vesti iz cele Amerike, krasne, originalne povesti, članke ter dosti «a šalo in za pouk. Naročite Be. Naročnina po Ameriki le 15.50 n celo leta NA PRODAJ FARMA Lepe tiskovine lahko naroČite ob vsakem (asa v tiskarni "Ameriiks Domovine." vam bodo točno ln po najbolj smernih cenah postregli. ESSENCE OF FRATERNALISM Fraternity is a voluntary association of men for promoting their common interest or pleasure. In this wide sense, it in-eludes all secret and benevolent societies, the orders of knighthood, guilds and trade unions. In a limited sense, it is applied to religious societies for pious practices and benevolent objects. They were often formed nations; to destroy hatred among mankind and to create a better fellowship among all men and women. To make our lodge a success, we must be true to our obligation, practice self-sacrifice and self-denial, and learn to scatter seeds of true fraternalism to those who are weaker and deserving and entitled to our during the Middle Ages from a guidance and support. These desire of imitating the Holy Orders. The pious fraternities which were formed under the direction of the Church or were acknowledged by it, were either required by their rules to af- sacrifices constitute the very essence of our institution; if we do this with a true fraternal spirit, our meetings will be more interesting, create a better attendance and our order TO TRACE STORY OF MEDICINE AT 1933 WORLD'S FAIR ford assistance to travelers, to wiH grow numerically and be- the unfortunate, the distressed, come better attended, the sick, and the deserted, on True fraternalism can only account of the inefficiency of exist where an institution is the police and the want of in- compo8ed of men and women stitutions for the poor, or to who are ever ready to make perform certain acts of peni- sacrifices for their fellow men tence or devotion. and act with guch object in Modern fraternities are in- view Personal aspirations, po-stitutions created during the Iitical trickery and currying 19th centuryn and based on a favors have always been a de_ somewhat more concrete purpose than those created during the Middle Ages. They have become in most all localities, institutions for the benefit of the poor and for many other noble purposes. Fraternal organizations were created during the 19th century for the purpose of promoting the common interest or pleasure of mer> and women. Fraternity is defined as a brotherhood or sisterhood which teaches the Fatherhood of God and the Brotherhood of man. It enters into all stages of our life; it is the home tie. ence of our order when we as the home is but a fraternity appreciate that ours is the triment to a fraternal organization and is not truly frater-nalistic. Fraternal organizations justify their existence upon the theory that united efforts are more effective than independent efforts of individuals. In union there is strength and the more perfect the union the greater the strength. Influence, [efficiency, strength and posi-Ition suffer in every organization where there is a lack of co-| operation. We can all enjoy the exist- of its members; when members of a home are united, they become as one; when divided, privilege to participate in this humanitarian movement to brighten and comfort the they become as many, with the hearts of countless multitudes result—disunion and retrogres-1amo^ *he wives a,nd children sion. Fraternalism inspires pa-1 triotism and love of country. It \ cultivates the mind, protects! the weak, defends the op-: pressed, dispels ignorance, disseminates knowledge, and j teaches a ! in the homes, and when we •realize that our beloved order [has scattered flowers wherever it has touched, flowers of pity, flowers of kindness, flowers of love. "We rejoice with a broth- er in joy; we sympathize with rd of e ual s°rrow, and finally r , i when his life's work is ended, and he lays his armor down, we rights and fair play. Unaided and alone, we indi-. ... . , , .. . . , , ' , -.Jso with him to the very verge viduals can do but little; with - _____* fraternity—where true brotherly feeling exists, we can accomplish much. Thousands of hearts have been made glad, thousands of widows and orphans have been placed beyond poverty through fraternal organizations. The greatest and smallest organizations are influenced by the spirit which exists among its members; if the true brotherly spirit exists, it will be a benefit to each and every member of the association; on the other hand, if discord enters, the spirit of true fraternity is forgotten by its members—the effect is soon felt by all and the result is that the entire structure which was thought unassailable is destroyed. Fraternal institutions are the greatest influences to dispel discontent among peoples and of the River of Death, and then turn to shield and protect the dear ones he has left behind." This was its purpose in the beginning, is now and sfyall be hereafter. —Fraternal Monitor. JUNIORS TRIP DANCERS Rotation to Last Week's tale w R|E S T L c 1 U H O P p c R! A | 5 T O a A D a k A C N S ci R T S- a D OR c s c T O E n c c o l E s s c t E R n S R E e: l S a s E a R A c C s ■l c o ? l E|P|T S E x i T S TE l u s 1 K T E a l i E A S O g g v Ril n 6 S I c S c E N ■c n E g R u e l S O N R A 1 N sH r r a E R a A s t 1 N g M l s R E t R A c t g 1 R l 7|s|w i S C P » e S E •PR v C R i * C d B St. Roch's Holy Name Juniors were nosed out, 11 to 10, by the Kavilon Dancers, another Slovenian baseball team, in a Sunday morning game at Hegeler Park, La Salle, 111. The Dancers played spasmodic ball, taking a 10 to 0 lead, with four runs in the second and six in the third, and not scoring again until the ninth to break a tie created in the seventh. An error scored the winning run. Brinovec was on second when Streli fanned. H. Gergo-vich dropped the third strike, but threw Streli out at first. Brinovec started for third on the play at first and was headed into a double-killing when jUrbanch threw the ball away, ! allowing him to score with the (winning run. -o- The small boy who refuses a piece of pie at dinner when he sees that the supply is running short is a true hero. . From the days of the saddle back doctor of 1833 to the modern physician, the story of medical science's advancements in the treatment and prevention of disease and the control of human pain will be one of the dramas unfolded by exhibits in A Century of Progress Exposition—Chicago's 1933 world's fair. The introduction of anaesthetics in a surgical operation by Warren and Morton in 1846 will be portrayed by Harvard School of Medicine and the Massachusetts General Hospital. The first operation in which an appendix was removed ; the contribution of Oliver Wendell Holmes, anatomist and poet, in the elimination of child-bed fever;