Št. 61. V Gorici, v četrtek dne 21. maja 1908. Izhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, Četrtek in soboto ob 4, tiri popoldne ter steno po poŠt prpjomana ali v Oorioi na dom poSiljana- vse leto/........15 K " .... in » TočaJ XXXVIII. sto š , 10 vin. I ? uralnjf priloge: Ob no- - m in fradiit&apkcm" in.,. Posamično Številko stanejo 10 \ „S0ČA" ima naslednje i vem letu ..Katipot po Gortikta i „&aiipot po LJubljani in kranjskih mestih", dalje :» Štev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček K a naročila bret doposlaue aaro«niqe se tw oilraroo Cglast in poslanice se raciuiijo po lVtit-v'rs«fi"7c tiskano !-krat it» v, 2-km 14 v, 3-krat 12 v vsaka trsta. Večkrat po dogodku. VeCje črke pa protoni. -— Reklame in spisi v arediiiSkem delu 'M v vrst*. Za obliko io vsebino glasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vm n narod, avobodo in napredek!« Dr. K. Lttvrič. Uredništvo so nahaja v Gosportt tUIoi St. 7 v Gorioi v L nadtfi Z urednikom je mogoS? govori« vsak dan od 8. do U. dopoludno ter od 2. do 5. papoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne, TJpravniStvo se nahaja v Gosposki nlioi gt. 7 v I. adfltr. na levo v tiskarni. - &arp«n»no jtt ogiase je pIajatt loco sjrica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. NaroSnfna, reklamacijo \n drago re5i, katore n» Spadajo v: dofokrog uredništva, naj se pošiljajo le .^a*nuHvn. "•, .'.PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoSec vsak petek.in staiio vse loto 8 K 20 h ali gld. 1*60. »Boga« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših, knjigarnah in toh-lo tobakarnah: Schwarzv Šolskj ul.,Jollersit2v Nunski nI., Ter. Leban na tekališfiu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliSčni ulici, L MaUussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenCič na trgu delia Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ToUfoa it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabrigek (odgov. J. Fabčic) tiaka in zal. ^roiina delavska ereanizacija". Takoj, ko se je pojavila, je bila miši deželi >Juipatiiuo pozdravljena. Ko si je uredila tla domu v vročem Trstu ter je po.egla tudi v Istro, >e je lotila dela tmli v naši goriški deželi. Pošteno delo rodi uspeli, Par lepih shodov že je bilo. Kaže s«\ da se raz {•lete orgauuuctja prav povoijuo v korist na-Sih delavcev v deželi. V nedeljo je bil shod v Ajdovščiui. Na kratko smo že pisali o tem shodu, obširneje poročamo tu v dopisu iz Ajdovščine, ki se glasi: IZ AJdOlttiH. L\ maja 11M)S. — Včeraj :-mo imeli tukaj delavski shod, kojiv* se j je udeležilo okoli :>o0 delav-cv Predsednikom , shoda je bil i/voljea g. Kvgen Iž.ijer, ki je j po kratkem nagovoru dal besedo g. dr. Man-diC-u, predsedniku tržaške Narodne Delavske ( tbgunba-ije. Ta je pojasnil v lepem govoru ! namen iu sredstvu S. D. <>., s katerimi kure [ /družili vse slovenske delavce v močno or-fiaufrneijo. Navedel je razliko nvA N. D. <>. in socijalno demokracijo, ne da l>i /adujo na j padal. Slednjič je i. ognjevitimi be>ednrai jiri j poročal delavcem, naj u-tanove podružnico , N. I> <>. .;t Ajdovščino, Sturije in okolice. Živahno ploskanje iu klici so pričali, d t je , govor dubro vplivni mi de!a\<<\ Dr. Mandič ; je simpatična oseba, nioi v najboljših letih in ; ko.- prevzeti nalogi. Pričako*ati ;-e >uu\ da : .-«> bode N. l>. O. pod Uje^ovim vod->tvoui ugodno rv. ¦'•ijahi. če s»» ne bode ."pn^ni« brez ; potrebe v boj s >o^jjaino demokra>'ijo in ••tojd j po/.rifje v ?vtv.o s kateto večjo delavi-k«« ur- ; ^ani/c.«-ijo. N. 1». O. ttaj ne žabi, dri j»« trvba okoli tisoč pripro^r.ih debivcev. ki ni arijo dni ' iie^a kakor zdrave ^ob» roke, da drče, *V m» or^aui/Ovsui, ravnotežje / enim u-enim i» ! bogatim kapitalistom in da imajo deluda-jab-i svojo* močuo or^ani/iifijo. .h-»mi j^ v poJt«'«', da se tudi debtdajabd morajo boriti :* konkurenti ia večkrat ue morejo tako ruu.No višati me/de • plači«;. kakor se po ira/ujejo ži vila in /ivljenske potrebščin*1, lioto^o je pa to, da je dan danes «orj> onemu >tanu. ki ni ortrani/ovaa, kft;e»;a viaui žive. ne da bi -•> brigali, kako b«»do skupne iutere.-e .-kupno <\v stopali. - Nafi delavci v AjdovsiMni iu Šturiji so jdede ur^utii;riiije veliki >iramaki. Ues je sicer, da so za slučaj bide.nii preskrbljeni po okrajni bolniški bla^ajnici iu svojem rokodelskem podporuem društvu; maujka jim pa raaven tega v»e dru^o, kar je v sedanjih težkih časih potrebno, da naši delavci ue postanejo stti-.nji dru-zdi .»tauov iu i tre/, organizacijske moii podobni neortiani/.ovflui. neurejeni masi. lintfii govornik na -hodu je irra.dl sledeče misli: Ne vtikam se v vašo ornaiiiz-acijo: to bedele Mirni n-. nov a5 i in uredili bie/. mene kakor vsm mijb(dj«' u-^aja. npo/orici vu- h«; čeus na nekaj kot prijatelj, ki i'i\i !.">. leto med vami. \i ne >i\it" sm-d seboj kakor bral t bratom, ampak wak satu .'a '•e lojeno in neuiiidiii/ovaiiO. Vaša edina /ai=a\a ob nedeljah iu praznikih je krčimi. \*ak človek po trebuje po Vsukdnijjem delu premeinbe tu r:i.' vedrilflj da pohabi vsuj deloma no dteden^ke težave, tie po-tiu.e i:uer«-n. »mpak hodi ob pondeljkih ;.oipoiitimi-ii.-evniiiu ia t»«le-:iimi uio<"mi na delu. AUo ilitvek ftre v pu^ie^ck trudnejsi ti;« delo tiiyo uh ^obolah. ji> to ?ua metjje. da mu nedelj' ka ?.abava ni kori">liia. ampak fkodovala, da /aiiava m bihi prata. 1 roba je, da oi> nedidjab kaj čiuit« tu zvy-ie. kako s.e demuciii puli v drugih A<-b-U\\;.kyif so napredovali iu .sse v dobrih ra/merai: Priskrbite «i /n nedelje in prni-uike govornike, ki bo-.lo \;i< - sujjiad -iov^ri pouče\^li ia .;i bavftli. V tak namen bvdeta -ioi.ro >.;,.-;ii:i skioptikon in ^raniobdi. .^k:o] tiU-m je priprava, ki meče -Idie i.a steiHt nI: i e;o \ latno .Mc=d t<-iii j>pret»m govornik jiripo^-duje, kuj pred stavljajo :-',:ke. siiasnoJon nam p >navtja ra.r.e imenitne govore, Hodbe:.«' k«.-e iti petje tjijj boriti pevcev. |\» u\kih ifihx>*'.> va-> o:; p-.u; ro p?j pr;>\ljeti3 re.idua hrami, »ko no.'et«> :¦"'-»¦; m i.insti ter iti v p:<>i»mn:jiji j;rob J'r»*/r.i"-;/»«>-; >i;;i-4o!ii!i stanovanju iu uj.Ym)U* .••«• *. a;, ka dar je mogoče, pra^n« j;a. I ¦¦kvfi:;«-i,»^h m '• tobakovim dimom nasičenega zraka. Uživajte opojtio pijače muho kot zdravilo ne kot navadno pijačo. To bode viu« toliko lažje, ker dobile z novim vodovodom zdravo, dobro pitno vodo. Alkohol polagoma ubija in tlači telesne in duševne moči ter dela Človeka vedno manj sposobnega za delo. Pijači udani tovariši so slabi pristaši \>ake oi^udzacije, ker niso za nobtuo porabo v organizaciji. Ia* s treznimi, delavnimi pristaši more katera organizacija doseči imenitne uspehe. Vaša mladimi naj se vadi pod vašim m< i/orstvom mesio navadnih plesov, ki človeka hujše utrudijo nego najtežje delo, tiguralnih plesov na prostem, kjer se ue mor.- vzdihovati prah. Taki plesi zaha-viijn iu mladino privadijo na pravilno hojo, prikupijbo kretauje in gibčnost. Stari narodi -o imeli o jilrsi! i„,iji,. pojme nego mi. Tudi učitelje /.a trike ples,» naj odpošilja centralna ergani/acijii, fcuji deh:vci pristopijo. Potrebna sta vanj pouk iu zabava, oboje naj bode pa tako, da bode imeli ud njih samo korist brez "kode. K vaši namunjoni organizaciji vam vo ¦•čim najbolj io srečo. Petem je nastopil pri shodu podpredsednik N. 1». o. g. Jaklič ter je povdarjal, v čem je N. I>. n. boljša nego socijalno demokratična Polpri je svoje mnenje tudi s par .sla/iTji", kojih se jo pred njim g. dr. Man-dič i/ogiba! Zadnji j- s. v »je idago hvalil, no da bi ono ¦\ojih sosedov grajal, kar je praviti po't"i,n. (V ;.,' ImmIo narodni in mednarodni sti-.-ijabd m.il '-ebuj prepirali, oštevali iu obre-kova.i. bodo ud li-ga imejt tretji duhiček. Prostora in del.i j" dosti za ene iu drugo in eni in drugi morejo dekmem koriniiti, kajli do bi.v«;-'l:m;r» in sreče p« ije več poštenih potij. I.ni iri dr;:gi nnj t-žijo po koristnem delu, ne po ir.ed-ebo/iem i/jiu-lfivanju in boju; delavci pa naj '¦topijo kot ^iiini k oni organizaciji, ki boi;e uj:;jjti iijili n./mMam iu potrebam. Na obodu /braj.i dejo-i m> «•»• i/javili enoglasno, i!a t; ¦tanovi' va \/ut\*Hno, Slutijo iu okolico podrti/tli-o N. b o, I/.voiiii -o si /ačasui odbor, *! po krni /a v".«» potrebno ter v kratkem čau 4Ji<»- de|av^» k Ustanovitvi novo |f,dr«žr*j " N 1» o. Dopis priobčujemo tak, kakoršen je do-Sel; to pp namenoma, da moremo spregovoriti ob tej priliki nekaj besed. Kajprvo konstatujemo, da je gosp. dr. Mandič mož, ki si pridobiva srca navzočih, kjer nastopi. Iz njegovega govora in nastopa se vidi, kako sveta naloga mu je — narodna delavska organizacija. Naš g. dopisnik pravi, da se sme pričakovati, da se bo N. D. O. pod vodstvom dr. Mandiča ugodno razvijala, če se ne bode spuSčala brez potrebe v boj s socijalno demokracijo in če stopi pozneje v zvezo s kako večjo delavsko organizacijo. Kar so tiče boja s socijalno demokracijo, bo boj tu, dokler ga bo izzivala soc. demokracija. N. I>. O. nima namena pretepati se s soci-jaino demokracijo, ker ima jasno začrtano i pot dela za delavstvo, in to delo jej je J glavno, ali da se bo branila pred napadi so-cijalne demokracije, to je pa umevno samo po sebi, to je njena dolžnost. Znala pa se bo varovati tega, da bi ta boj vplival neugodno na delo. Kar se tiče zveze s kako večjo delavsko organizacijo, ni dvoma, da se je oprime N. D. O., če se pokaže kaka taka prilika, in če bo kazala korist za naše delavstvo. Drugače pa postane N. D. O., če še razplete po vseh slovenskih deželah, lahko sama na sebi tako močna organizacija, da jej ne bo treba iskati posebnih zvez s kako večjo organizacijo, marveč bo lahko sama zadoščala svoji nalogi; seveda zvez s sorodnimi ali jednakimi organizacijami, Če zahteva to interos našega delavstva, se brez dvoma ne bo izogibala. To so soveds naše misli, ker nd ne moremo govoriti v imenu N. I>. O * Culo se je na shodu marsikaj dobrega in priporočljivega. Dopisniku potem ni všeč, da je podpredsednik N. D. O. podprl s par nSiagerjiu svojo trditev, da je N. D. O. boljša nego socijalna demokracija. Ne vemo, kakšni ravno so ti „šlagerjiu, ali prav je povedal, da je N. D. O. boljša nego socijalna demokracija. Ta slednja je mednarodna, naša narodna. Socijalna demokracija pretvarja naše delavce v narodne odpadnike, N. D. O. jih hoče ohraniti svojemu narodu; zraven pa dati delavcu vse, kar more zahtevati delavec Dvajset let pozneje. Nadaljevanje --•¦-¦¦¦ „Treh mušketirjev". Francoski spiaal: ===== ALEXANDRE DUMAS..... (Dalje.) Mazarin je dvignil ramena ter se dcdal, kakor da prezira te ljudske množice; toda probledel jo vidno, hitel trepetajo v svoj kabinet, zaprl svojo zlato in svoje dragocenosti v Skatlje ter nataknil najdražjo dijamante na svoje prste. Kraljica, prepuščena lastni volji, pa je poklicala vsa srdita uurdala La Meilloraie ier mu velela, naj vzame toliko mož, kolikor se mu zdi potrebno, ter naj gre pogledat, kaj pomeni ta »burka«. Maršal je bil po navadi zelo spreten človek ter m ui ničesar bal; preziral je silno nižje ljudstvo, kakor večinoma vsi, ki so vajeni sukati orožje; vzel je stopetdeset mož ter hotel oditi preko lcuvrskega mostu, a tu je naletel na Rocheforta z njegovimi petdesetimi lahkimi jezdeci, okrog katerih je bilo zbranih kakih petnajststo ljudi. Proti tako močni posadki bo ni dalo nič opraviti. Maršal ni hotel niti poskušati ter se je vrnil preko nasipa. Toda na Pont-Nouf-u je trčil na Louviuresa in njegovo meščane. Tu je hotel maršal naskočiti, toda Hprejelo gH je gosto streljanje puSk, in z oken je pa- dalo kamenj", kakor t«»r-a. Trije nin/.je ho takoj obležali. Obrnil so jo proti tr^ru, n in j,; zadel na 1'lan-eheta in njegovo heiVbarderje, ki «'> ne dvignili preteče proti njuinti. HoJei je pnidroti .ikozi v«e to Hive plašče, toda -d vi ph&či ko m» tbdiro držali, in m ar An I ne jo umaknil proti tj!., i Saint-Honor*', puHtivli na mestu š,tis-i svojo .•itra/mke, kt bo bili '•; toda tu je na&fd barikade S.-iint !Jv.sta»kega berača. Tel. barikad niso stražili samo oboroženi možje, temveč tudi Ženske in otroci. Friipict je imel pištolo iti meč, kt mu ga je bil dal I.ouv3»r»:i; zbral je trop fantov, kakrlen je bil on, in ti »o delali tak trufič, da je Slo vse skozi uSeaa. MarSal je mislil, da je to mesto men j zavarovano nego druga ter ga je hote! zavzeti. Ukazal je dvaj* seterim možem, naj stopijo a konj ter napadejo in odpro to barikado, dočirn je nameraval sam z ostankom svoje čete na konjih Ščititi napadalce. Dvajseteri so korakali naravnost proti omenjenemu mestu ; toda tu so zagrmele puSke izza stebrov, izmed koles vozov in raz skale in pri tem streljanju so se prikazali na vogalu pokopališča Innocents Pianehetovi helebarderji, na vogalu ulice Monnaie pa Louvičresovi meSčani. MarSal La Meilloraie je bil med dvema ognjema. Maršal La Meilloraie je bil pogumen mož, zato je sklenil umreti, kjer je bil. Strel za strelom je padel, in med množico .se je začelo razlegati bolestno ječanje. Stražniki, ki so bili bolje izvožbani, so streljali boljše; toda meSčanov je bilo mnogo, in navalili ho kakor silen vihar na maršalovo Četo; možje so padali okoli marfiala, kakor pri Rocroyu in Loridi. Font-raillos, njogov adjuiant, je imel že strto roko, njegov konj jo dobil krogljo v vrat, in moral se je silno truditi, da ga je vladal, zakaj vsied bolečin je bil kakor besen. Slednjič je čutil maršal, da je prišel oni skrajni trenutek, ko strese tudi najpogumnejšega mraz in mu stopi pot na čelo; tedaj pa se je hipoma od ulice Arbre-Sec sem raztrnila množica ter začela klicati: »Živel koadjutor!« in prikazal se je Gondy v roketu in Škofovskem plašču; mirno je stopal med vikom in krogljami, deleč blagoslov na desno in levo, tako mirno, kakor da vodi sprevod na dan Rešnjega telesa. Vse je popadalo na kolena. Maršal ga je spoznal ier tekel k njemu. — Rešite me od tu, v imenu božjem, mu pravi, sicer moram pustiti tu svojo kožo in kožo svojih ljudi. Nastal je trušč, da bi ne bilo slišati grmečega boga, Gondy je dvignil roko ter zaukazal mir. Vse je umolknilo. — Otroci, je dejal Gondy, glejte, tu je maršal La Maiileraie, nad čegar nakanami ste se motili in kateri se zaveže, da bo prosil v vašem imenu, ko se povrne v Louvre, kraljico, da da svobodo našemu Brousselu. Kaj ne, maršal, da se zavežete? pristavi Gondy ter se obrne proti La Mailleraie-u. — Vraga! Seveda se zavežem! odvrne ta. Nisem mislil, da opravim tako po ceni. — Častno bsedo vam je dal, pravi Gondy. Maršal dvigne roko v znamenje, da je zadovoljen. (Dalje pride.) v sedanjih časih in kar je mogoče dati. Če je rabil gosp. Jaklič tudi kak »šlager«, nič hudega. Kaj vse se govori, s kakimi „Sla-garji" se udriha po socijalnodemokratičnih shodih in tudi Se po izveatnih — dragih! Socijalni demokratje tolčejo in udrihajo po svojih shodih. Da bi se ne smelo malce reagirati na to? .Oe te kdo udari po levem licu •— ne nastevi mu desnega, marveč vrni mu in Še pripravljen stoj t... Za naše delavce najboljša je N. D. O. Znamenje, kako je dobra in potrebna, je^jo/ da jo sovražijo klerikalci in socijalni demokratje. Bdeči in črni brezdomovinci stojijo v boju proti slovenski narodni delavski organizaciji. Zato ve vsak razsoden slovensko čuteč delavec naš, kam mu je vstopiti. Zato tudi se ustanovi v Ajdovščini podružnica N. D. O. DOPISI. Iz kanalskega okraja. Iz Loioica. — Jedva se jo ustavilo laž-njivo dopisovanje o g. županu, že je zopet začelo neko lažnivo človeče lagati po »Pri-smojencu". Rajši bi se dopisnik držal zapovedi »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe*, ne pa da nesramno laže po „Prismo-jencu" in obrekuje poštene ljudi. Da, gosp. dopisnik »Prim. lista", lažete prav na nečuven način, spoznate lahko sami, ako nimate slame v možganih. V 20. štev. »Primorskega lista" kvasite, da je bil neki Karol Šuligoj, blaga in mirna duša, zavratno napaden in ustreljen skozi čeljust. Oj, ubogi dopisnik! Ali Vas ni sram lagati ? Saj je vsakemu Lokovčanu znano, da omenjena „blaga in mirna duša* ni bila ustreljena, temveč samo s steklenico malo opraskan:. Ne mislite, g. dopisnik, da mi je toliko na Vašem iažnjivem dopisu! To je samo v pojasnilo čitateljem »Prismojenca« in Vam, ki mislite, da lahko lažete pod zastavo teme. Tudi o g. županu ste začel lagati. Ako ste iz Lokovca, lahko veste, da je začel g. knrat nagajata ne pa g. župan. Le ne s tako neumnimi lažmi, da Vas ne bodo imeli za bedaka. Kaj pa nadalje? Cujmo! Pokati bo začelo ! Kaj pa mislite ? Ali z revolverjem ? Takih nizkih sredstev upamo, da ne bodete rabili! — Ali Vam mogoče poka v glavi? — Lahko mogoče prvo ali drugo. Zaupamo ne posebno na take besede in grožnje! Nadalje grozite tudi, da pokažete g. župana takega kot je v resnici. Saj se Vam pokaže vsaki dan. Tudi njegovo govorjenje in delovanje je očitno. Le neumnega se ne delajte, ako niste v resnici. O onem ubogem Lokovčann, ki se je zmešal in potem obesil, tudi ne morete molčati. Povemo pa samo to. Omenjeni mož je bil prejšnji dan pri spovedi na Kostanjevici v Gorici. Ko je prišel domov, je izročil denar svojemu sinu. To so pri vas družinski nemiri! Pri njem so našli 2 moleka in listič opravljene velikonočne izpovedi. Kdo ve, kako je? Nazadnje porečete še, da mi delamo prepir in razdor. Trkajte se rajši na svoja prša in recite: »Čemu je treba lagati in opravljati?* Iz tolminskega okraja. - V nagi fini so nastale take razmere, da je potreba res poseči med njo s pametno besedo, kajti pri nas ne vlada več trezen in razsoden boj, ampak strast, katera ima svoj vir v preganjaju naprednega časopisja. Javnosti in še bolj nam je znano, kakšnega načina in kakšnih sredstev se poslužujete Vi, gosp. župnik, v zatiranju naprednega časopisja in z njim združenega zatiranja naših od vsake stranke neodvisnih čitalnic v Pod-melcu in na Knezi. Boj, katerega vodite Vi, gosp, župnik proti gosp. nadučitelju, Vam ne bode delal preveč časti in ne bode povečal ugleda Vam. Gosp. nadučitelj se giblje vedno med nami, zato imamo priliko, spoznavati ga. Poznamo ga kot dobrega, miroljubnega, delavnega in za pravi napredek zelo vnetega človeka, kar o Vas še ne moremo trditi, ker Vas ne vidimo med nami. Lepe vspehe, katere ima on, so tu, teb se ne da utajiti. A tudi Vas sodimo veliko milejše, kot bi Vas po Vaših delih morali soditi, ker smo prepričani, da ste v marsičem še slabo podučeni. — Da smo grešniki, vsi, nam bodete pripo-znali, tudi Vi gosp. župnik. Saj še naj pravičnejši greši sedemkrat na dan. Ko bi bili vsi popolni, bi ne potrebovali cerkve, tudi ne zakramenta sv. pokore. Znano Vam je gotovo, da že posvetna postava ne pripusti, da bi se očitalo hudodelstvo. In je li posvetna postava pravičnejša in popolnejša od postave božje ? — Če ste Vi, gosp. župnik, čist in brez greha, vrzite prvi kamen v nas. Prosimo Vas tudi prav lepo, imejte eno prihodnih nedelj nauk o krščanski ljubezni do bližnjega. Ta čas bode gotovo polna cerkev samih naprednjakov,'ker smo vsi radovedni, kako si Vi in Vaši privrženci ta nauk tolmačite. Bodite uverjeni, da smo vsi kmalu v Vašem taboru, kakor hitro se bodite Vi in Vaši tovariši natančno ravnali po Kristusovih naukih. Ali še ne veste, da ste Vi luč na gori, katera se ne da skriti? Kdo je bil vzrok, da nismo imeli lansko leto toliko časa orgljanja v cerkvi? AH ne Vi, gosp. župnik sani! Pokojni Vaš prednik gosp. Primšar je vporabil v takem slučaju hitro priložnost, potrudil se do gosp. naduči-telja, kateri mu je, kot prijatelj godbe in petja, prav rad vstregel. Tako bi bilo lahko J tudi lansko leto. Zakaj ga niste naprosili tudi Vi?! To bi bila Vaša dolžnost! — S tem ste dosegli ravno nasprotno, kar ste najbrže nameravali. — Pustite napredno časopisje pri miru in bolje bo za Vas in za nas farane. Saj ste imeli priliko izkusiti že na Šentviškigori. Opravljajte lepo svoje dolžnosti ter imejte v cerkvi in v spovednici namesto politike krščanski nauk in — nihče Vam ničesar ne poreče, če tudi ustanovite še — konsumno društvo! Podmelec, dne 17. maja 1908. Jernej Drekonja, Ivan Laharnar, Martin Kogoj, Ivan Makuc, Ivan Kenda, Edvard Bizjak, Jožef Kogoj, Jakob Oman, Ivan Humar, Josip Kuštrin, Franc Dobravec, Miha Laharnar, Andrej Dobravec, Anton Podoreh, ignac Božič, Ivan Pavlin, C. Božič, ' Franc Jerman. Anton Kenda, Franc Šorli. Iz cerkljanskega okraja. CerkRO. — Dne IS. t. m. ob 10. uri predpoldne se je vršila ustanovna seja novega cestnega odbora pri županstvu v Cerknem. Da so naši klerikalni odborniki spet izvolili „Cimala" za načelnika, temu se širša javnost pač ne bode Čudila, ker splošno je znano, da celi manever, kojega je on pri predzadnjih občinskih volitvah vodil, je veljal v večini za novi cestni odbor. Umetno se je izognil, da ga niso njegovi backi izvolili v cestni odbor, ker pričakoval je, da ga njegovi „vredni" zavezniki pri dež. odb. spet „vsi-drajo" ter ga imenujejo pooblaščenca dež. odb. pri cestnem odboru v Cerknem. Vse to se je našemu „Cimalu" posrečilo in že je na to iačunal, da bode še nadalje pri cest. odboru nemoteno šušinaril, pa vsoda tega ni hotela, kajti nepričakovano se mu je ravno pred nosom njegov najboljši ape-tit pokvaril. Kot največji davkoplačevalec sodnega okraja cerkljanskega nastopil je v smislu § 22. cest. zakona kot član cest. odbora cerkljanskega veleugledni gospod Matevž Pirih na Št. Viškigori, po svojem pooblaščencu gospodu Vincencu Rojcu, posestniku iz Cerknega. Zdaj bode imel naš „Cimalau spet zadosti vzroka, da bode štrajkal in uprizarjal neslanosti, da g. Rojea iz cestnega odbora iz-bacne. Z napetostjo pričakujemo, koliko re-knrzov pa sedaj „Cimah8 proti gosp. Rojcu vloži. Svetujemo mu, da ako bode rekuriral, naj svoj rekurz potom škofijskega ordinarjata v Rim odpošlje, tam ga bojo morda slišali, da ne bode treba njemu ali celemu cest. odboru radi ene osebe iz cest. odb. pobegniti ter napraviti našim davkoplačevalcem ogromnih stroškov, fcoje je napravil pri zadnjih občinskih homatijah s svojimi umazanimi Špekulacijami. Ker je pri našem novem cest. odboru tudi napredna stranka po svojem pooblaščencu zastopana in ker so pokazali tudi nekateri klerikalni odborniki, da imajo resno voljo varovati koristi naših davkoplačevalcev, se je vsled tega nadejati, da bode novi cest. odbor vkljub 'ftCimalovi" izvolitvi nepristransko in složno deloval. javi pravočasno. — P. n. bratska društva so uljudao naprošena, da blagovolijo naznaniti odboru do dne 14. juniju t. 1., ako nameravajo nastopiti korporativuo in s ko ko pesnijo Odbor. Opozarjamo na l, narodno dirko, katero pri- prl veselici. LpRicjL redita kolesarsko društvo „Gorieatt in tržaško kolesarsko društvo »Balkan" iz Trata dne 8. junija 1908. na binkoštni pondeljek na goriškem dirkališču (VolOdroiO). Na vsporedu bo pešhoja, dirka s kolesi, petje, godba, srečkanje, šaljiva pošta, nastop ame-rikanskih kolesarjev in umetni ognji. Po končanem vsporedu prosta zabava s plesom na dveh plesiščih. Natančen vspored objavimo pravočasno. Uslanoin) obilRl 2bor kmetsko-izobraževalnegn društva v Lomu se je vršil v nedeljo pri lepem številu udeležencev. Imenom „Zvez9 narodnih društev" je govoril podpredsednik Fran Kocijančič, ki je predaval „0 živinoreji, gnojilih in sadjereji". V odbor so bili izvoljeni : predsednik -.Ignacij P. a v d a ž, odborniki: Janez Pavšič, Peter Nemk, Peter Kragelj, Anton Kragelj, Ivan Pregelj in Matija Ž b o g a r, preglednika: Andrej Wiukler in Andrej Levpušček. — Mlademu društvu želimo mnogo uspeha. BZlBZI narodnih društil" naznanja svojim društvom, da založi BGoriška tiskarna A. Ga-bršček" društvene knjige in sicer: »Imenik članov in izkaz plačane Članarine", »Blagajnikovo knjigo" in »Inventar društvenega imetja". Vse te knjige so ;žo v tisku in bodo drugi teden gotove. Cene se pravočasno naznanijo. Kdor želi te knjige, naj se obrne na »Gor. tiskarna A. Gabršček*1. TAMBDBAŠI iz Petrinjc na HrvaŠkem bodo svirali danes zvečer pri Zlatem Jelena. Vstopnina prosta. Zveza narodnih društev. Bralno li pevsko druitie „Slrlgradu v Rinem-tiraj-Vasi priredi na k vaterno nedeljo dne 14. junija 1008. veliko veselico. Vspored se ob- Domače vesti. Klerikalna nisramnost proti poslancu psp. Jos. Štreklju. — »Gorica" in »Prisraojenec" priob-čujeta obsežne tabele o naročenih trtah iz državne trtnice, katere-so Kraševet naročali in dobivali. — Precej časa nismo mogl i izlu-Inščiti jedra, za kaj gre tu ta srditi boj. Želo v zadnjih številkah stno razumeli ta boj za — oslovo senco, ki nam pa razkriva velikansko nesramnost in brezvestnost tiste klike, ki se skriva pod zastavo katoliškega prvaka dr. A, Gregorčiča. Za kaj gre/ Vsakdo yč, kako težko je kaj dobiti iz vladnih rok. Treba je boja, moledovanja, pro-sjačenja, pritiskanja, da izpulimo kako drobtinico. — Tako je tudi s trtami. Ako jih kdo rabi in prosi 1000, mu jih milostno naklonijo 400. — No, in kaj so si umislili nekateri KraševciV Prosili so za trte tudi na imena sosedov, ki trt niso ne rabili, ne prosili in torej ne — prejeli. AH tako je došlo na Hran na tisoče trt več, ki so vs»e prišle v prave roke, v pripravljeno zemljo, — in te trte so posajene, rastejo, rodijo. Torej je to lepa pridobitev za Kras. Naj jih ima Peter ali Pavel, naj jih je dobil na svoje ime ali na naslov Icigfajtelra, trte so došle in obogatile Kras ! — Tu ap pridejo klerikalci pod Gregorčičevo bandero in se zgražajo o nepravilnosti in nemoralnosti. Podle duše! Ker pa že izzivajo škandal, naj povemo mi, kako isti ljudje že veliko let na povsem enak način dobiv*s"» od vlade tisočake na umišljena, falsifikov*. . imena, na falsifikovane račune, na falsifikovane pobotnice. Dr. Anton Gregorčič predlaga vladi fin-girane račune, finglrane proračune, prilaga fingirane pobotnice, da izkaže veliko večjo potrebo, nego je v resnici, — edino v ta namen, da vlado opili za kak tisočak več. Prav tako, kakor so delali Kraševci, da so pridobili več trt za svojo zemljo I Vlada je dobila s Krasa proračune o potrebi trt, ali vsi tisti, ki so izkazovali, da jih potrebujejo, jih v resnici niso prejeli, ker so šle drugam. — Tudi dr. Anton Gregorčič izkazuje s pobotnicami, da jo izplačal toliko in toliko mesečnih plač, v resnici pa ni bilo plačano toliko, kolikor potrjujejo pobotnice. — Popolnoma enak slučaj! Mi nH obsojamo dr. A. Gregorčiča, ako tako dela, ker tnko delajo povsod, ako hočejo kaj iztisniti od vlade. Ali čemu dopušča, da uga- njata »Gorica" in „Prismojenec" tako ostudno gonjo zastrnn — trt na Krasu V Ali ni prav, da pride na Kras kolikor največ mogoče trt iz državnih trtnic, pa naj jih posadi Peter ali Pavel V Kdor jih potrebuje, kdor jih rad prejme in posadi, naj jih dobi / Ako jih pošlje vlada, kdo kaj trpi pri tem?V- Klerikalcem je le za škandale, zato jih delajo tudi takrat, ko je za to najmanj povoda I Je pač nesramna banda tam okoli »Gorice" in »Prismojenca*!! Pevsko in glasbeno društvo. — Preplačaii so vstopnino pri »Dijaškem koncertu" dne 16. maja 1908. gg.: dr. Turna K 12*50, Ahatz M. K o, dr. Faganelj K 2, Arrigler 50 vin., Luxa 50 vin., dr. Dereani K 5. Umrl Je v Gorici po dolgem bolehanju g. E. Guttmann, administrativni svetnik pri tuk. gozdarskem uradu v pokoju. Pokojnik, rodom Ljubljančan, je bil dober Slovenec ter je zapustil skoro vse premoženje za dijaške ustanove. Trte Z Girja&Skega. — Izkaz o trtah županstva Gorjanskega tudi rabijo klerikalci v gonji proti poslancu Jos. Štreklju. Župan z Gorjanskega je klerikalec, pa ga tajijo, ker tako kaže v javnosti, drugače so si dobri prijatelji. Tudi na socialnodemokratični »Delavski list" se sklicujejo. Drugače preklinjajo soc. demokratične lisi«, v boju proti naprednjakom pa morajo klerikalcem služiti tudi d. -•- Kar le morejo, privlečejo na dan. Toda ves trud bo zaman, to povemo Že danes. Doplsujt« tuji« tlrfkaa UllMSkt! - Toliko časa se že naganja naše ljudi, naj se poslužujejo slovenščine, kadar kaj naročajo na Dunaju aH kje drugodi, pa skoro vse zaman. Ljudje pisarijo po razno blago navadno v strašni nemščini. V rokah imamo aeko tako pismo iz nekega kraja v* naši deželi. Strahovita nemščina. To so se morali smejati, ko so jo citati. Dopisujte slovensko pa boste ravno tako postrežem. S tem pa se tudi pomaga našim ljudem do kruha. Po naših deželah imajo razpredene svoje kupčije razni tuji, zlasti nemški trgovci. Mnogo teh tudi zna slovensko. Co so dopisuje in naroča slovensko, so prisiljeni nastaviti v svojih prodajainicah Slovenec; tako pa se redijo le tujci ob naših denarjih in ob neprevdarnosti tistih, ki se silijo z nemščino. Dopisujte torej le slovensko I Treba spraviti slovenščino do veljave v trgovskem svetu f OkMl lllltfft » Bartel. — Jutri bo volil prvi razred. Knndtdatje so: dr. Fr. M orani, dosedanji župan, A. Battigtig iu Jos. Venuu. Zanimivo je, kaki ljudje imajo glavno besedo pri volitvah. Volilni odbor tvorijo, kakor se govori : tržni komisar Resen, cvet-Hčar Gorjan, mešetar Tominc in pa bajt' znani Sapla. —- Ko so izvedeli nekateri voSilci, kdo postavlja pravzaprav kandidate, niso hoteli iti volit. Župan Mariini ima proti sebi več laških napetih kričačer. Prodno m ga postavili za kandidata v prvem razredu, so nekateri ostro kritikovali postopanje njega kot državnega poslanca. N6, viharček se je kmalu jvolegel, t in Marani je zopet kanditat. Kakor vse kaže, bo tudi zopet župan. Koga pa tudi naj bi postavili na mesto njega V l w6irJma je nazvala v svoji ljubeznivosti »Sočo* čifutski list zato,, ker prinaša inserat neke bamburške tvrdke. .Gorica* sicer sama prinaša oglase čifutov in oberčifatov, ali radi tega oua ni čifutski list. Samo B$eča" je čifutski list. Jezico v »Gorici* pa treba unieti. »Gorica* išče tnseratov na vse strani, pa jih jej ne dajo. Kateri pamften človek bo inseriral v takem obsknrnem listu! Inserati v »Soči* bodejo »Gorico* v oči, zato je dala duška svoji jezi ter zmerja »Sočo" s tifttt« skim listom. Naj le zmerja. Inseratov je pri nas vsejedno vedno več, v »Gorici* pa vedno manj. Ksncirti pri Zlatarn J*iiflB. — Siuočnji vojaški koncert je uspel precej dobro. Vrt je bil malone napolnjen. Občinstvo se je dobro zabavalo. — No, tistih 50 oseb bi bilo že še našlo prostora, da bi mogli reči: koncert je uspel prav dobro — brez deficita. Pri nas Slovencih manjka največkrat tistih — 50 oseb, ki bi prav lahko pripomogle vsaki prireditvi do popolnega uspeha. Manjka nam še Smisla za vzajemno podpiranje drug drugega. — Bo že 1% bolje! V SradeŽU je sedaj že par sto kopališču! • kov. Popraševanje po stanovanjih je tako, da so oddana m mesec junij in julij, zlasti julij, že skoro vsa po hotelih in privatnih hišah. Luki fluflir, BlftuiburSu semeniškega profesorja in vrhnega urednika „Prisinojencau dr. Andreja Pavlice, je rekel proti nekemu Sokolu: „Ne zahajati k tistim barabam, kjer je Gabršček zraven". Bivši policaj Dugar je tako neznaten inožiček, da ne more razžaliti nobenega Sokola, najmanj pa poslanca Gabrščka, Omenjamo besede Dugarja, ki je pobožen mož, le radi tega, da vidijo čitatelji, kaka surovost je doma pri klerikalcih. Kdo je naučlPalaafburšfi^tako. govoriti? — Da je res tako govoril, zato sta na razpolago dve priči. Radi riZŽalJH]! UllčllStll so privedli v goriške zapore iz Tržiča 19-Ietnega Josipa Kvanta s Češkega. Začetkom aprila t. 1. se -je- -pred--stavil v Gorici na policiji, da je knjigovez pa da nima oe deta ne sredstev. Poslali so ga domov. Ali kmalu se je prikazal zopet v naši deželi. Ko so ga aretirali v Tržiču radi beračenja, je razžalil cesarja, Vsled tega ga postavijo v Gorici pred sodnike. »Rltft Krtt". — Računsko poročilo o delovanju deželnega pomočnega društva »Rdeči Križ" za preteklo leto je po stari navadi le nemško. Slovenska krajevna imena pačijo po laško, da je že naravnost škandal. Prav norca se delajo s Slovenci pri tem društvu. Zato naj slov. občine in drugi slovenski člani lepo izstopijo iz takega društva« Bo najboljše! Zupoik Iftl KliattČ v Podmelcu je bral zjutraj maso, držal Najsvetejše v rokah, za-vžil živega Boga, potem pa je Sel pisat dopis iz Podmelca za .Gorico*, v katerem se kar nakrat zaleti v svojega bližnjega, gospoda po slane« Štreklja. Zagnal se je vanj prav. po larSko : da pojde v parlament pomagat Štreklju ministre iskat, pobijat trtne uši in prosit dežja Krasevcetn. — Kov&čič naj ve, da Usti, ki pobija trtne uši, je res kmetov prijatelj! Kdor išče le kmetov žep, pa kmetska pijavka, Usi treba uničiti! Tsi so škodljive. Za trt-uinii se uničijo le druge uši, ki kmetu Se več Škodujejo. — Da se zagauja župnik Kovačič v g. Streklja, zato nima nobenega povoda. -Zaletel pa se je vanj iz sovraštva, Nikdo ae zna tako sovražili kakor far — pravi ljudski pregovor. Nfr, radi tega gospodje vsejedno berejo maše naprej. Cipljtajt k«. — V ponedeljek bo cepil koze mestni protofizik dr. Bramo v otroškem vrt«u v ulici Torrente, v torek pa v Šolskem vrtcu na pott na grad; čas'. od 4. do ti. popoldne. Pil m je priSel 9-letni deček A Pavlin iz Ravnice, Močno ima poškodovano desno nogo. Zdravijo ga pri usmiljenih bratih. Za Intil tlt. Neki klerikalec, ki zdravi ljudi, se je cefVni \tc dvokolesu proti mestu. Ob jedueui je vozil dvokolo tudi neki kmetski človek. Tega je začela obhajati neka slabost, zato je rekel gospodu klerikalcu, ki zdravi ljudi, naj mu pomaga. Namestu pomoči je dobil odgovor: Pridite jutri ob 1». uri n» do m. Kolesarila sta naprej. Kmeta so nekaj vile bolečine, aH šel je le naprej. Proti mestu t>ta srečala tri giojene dobrovoijce. Kmet, ki je vozil prvi, jih je pozdravil „ Dober večer*, uni pa, ki zdravi ljudi, je molčal. Zakrevsftli so v njega in hipoma je afrčal v obcestni jarek, kolo pa na njega. Pomagajte, je klical kmetu, pomagajte! Kmet: Jutri ob 1K uri! Nekdo iz okolice. blftl tfiijl. — 30 letni laiki podanik Spartaco S() lir, če ne je izgubljen. Mati je poslala na to hitro svojega sorodnika v Gradišče ob Soči, kjer prebiva njen sin, češ, kaj mu je. Ta je seveda debelo gledal ter povedal, da on ni zahteval nikakega denarja. Prišlo je na dan, da si je hotel Sijuadrani prislepariti 450 K, Pred sodnijo je rekel, da je hotel napraviti le Saio. Sodnija pa mu je povedala, da se ne sme delati takih Sal, zato mu je prisodila 3 mesece ječe s postom vsak mesec; ko prestane kazen, ga poSljejo nazaj v Italijo. VA letua Ivana Zalatel iz Kožbanske občine je bila obsojena na 5 dnij zapora, ker ni skrbela za zadostno varstvo svoje3'/, letne hčerke Olge, ko je Sla od doma. Deklica se je bila med tem časom opekla ter je umrla vsled opeklin. PopriUt — V notici „Pravda za oslovo senco" v zadnji številki se ima citati: »Tako ravnanje je obsojati z dveh stranij: 1. uradniški aparat na glavarstvu ni tu za glavarjeve kaprice (ne: in ta za glavarjeve kaprice), »MatlCI Miki" je poslala knjige za 1907. podpisanemu poverjeniku ter jih je dobiti med uradnimi uram! — od &%—lb% predpoludne in od 3.-6. popoludne: Ulica Treh Kraljev St. 16. I. Advokat D.r Henrik Turna, poverjenik »Matice Hrvatske". Moja mati jr iobra in pametna žena. I Na večer, predoo grem *spat mi ne da^iriiiolHis^RbonoVj-^Hiijak po dva koščoka pristuih Fay ovib Sodenskih mineralnih pasttl; predno grem v šolo pa jih dobim kar — Sest, da se ne prebkdim. Bolan nisem nikoli. Mama trdi, da sera le vsled uživanja Sodenskih pasti! vedno zdrav in čil. Kupi se jih lahko v vsaki lekarni, mirodiloici ift prodajalnici mineralnih vod ter stane Škatljica istih K 1*25. , 18. Glavno zastopstvo za A?stro-Ogrsko: W.Th.Gaptzert, Dana) IV1. Grosae Neagasse 27. Trgovsko - obrise in gospodarske vesti. Razilas s prednjem tičiju poteka iele t LJubljani. — Novi šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetija: e družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 1. julija 1908. Poleg podkovstva se učeuci podkovske Šole uče tudi ogledovanja živine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko Šolo, naj vloži prošnjo za sprejem iu naj ji priloži: i. krstni list, 2. domovinski list, 3. Šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru, 5. župnikovo aH županovo spričevalo o poštenem vedenju. Ubožni prosilci, ki se ne morejo Solati ob svojih troSkih, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti po 100 K podpore pri kmetijski družbi. Prosilec za podporo r-ora svoji proSuji poleg navedenih prilog priložiti še : 0. ubožni list in 7. potrdilo, da je bil že 2 leti za kovaškega pomočnika. Prošnje za sprejem v podkovsko Solo naj se do 15. junija 1U0H. pošljejo vodstvu podkovske šole v Ljiiuljani. Šola bo trajala do konca decembra 1008. Kdor dobro prestane preskuSujo, more po postavi iz 1873 leta dobiti patent podkovskega mojstra ; brez preskuSnje pa sedaj nihče ne more postati podkovski mojster. Pouk v podkovski goli je brezplačen; učenci morajo skrbeti le za živež in za stanovanje ter za potrebne Šolske knjige. Stanovanje dobe učenci za majhno plačo v Šolskem poslopju. Cčenei naj se oglase vsaj dva dni pred Šolskim začetkom v podkovski Soli na Poljanski cesti št, (>3. — Ker je po slovenskih deželah Se vedno premalo v podkovslvu izučenih kovačev pa tudi premalo izurjenih živinskih in mesovnih oglednikov, zato naj bi skrbela županstva, da dobo vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in mesovnega oglednika. Briubrislai posojila za obnovitev p« trtnl uii UiČUik VilOiralll. — V deveti števiiki »Samouprave" iz leta 1907. (stv. 151.) smo poro-ručali, v kakem Stadiju se je nahajala zadeva o brezobrestnih posojilih za obnovitev po trtui u»i uničenih vinogradov za leto 190.S. U. kr. poljedelsko ministerstvo se je odloČilo, da bode izplačalo iz državnih sredstev la 50% prispevek do najvišjega zneska 16.075 K. Deželni odbor pa je zahteval pred vsem, da mora biti ta prispevek že sam na sebi višji in to z oziroma na veliko Število prosilcev ; v drugi vrsti je zahteval, naj dovoli država višji prispevek uego je deželni, v kar je pooblaščena po I. členu zakona dne 4. aprila 1W)2. drž. zak. Štev. 36., ako vladajo v deželi „vsega ozira vredne razmere". Aprila meseca tekočega leta je naznanil deželni odbor c. kr. natnestništvu na njegovo nalično vprašanje, da se je sprejel v proračun, ki se predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju, za obnovitev po trtni uSi okuženih vinogradov znesek 25.000 kron. Pri tej priliki je deželui odbor vnovič priporočal, naj se prispevek iz državnih sredstev primerno zviša, ker se nahaja dežela bolj kot kedaj prej v razmerah, o katerih je govora v I. členu zgoraj omenjenega zakona. „SamoupravaB. Osuševanje kobaridske raunl. — v deseti Številki nSamoupraveB iz leta 1907. smo poročali, da je bil deželni odbor avgusta meseca 1907. naprosil c. kr. nameatniStvo, naj kolikor mogoče pospeSi dovrSitev ureditve hudournika Šijak in naj c. kr. vlada poveri c. kr. gozdnotekn.čnemu oddelku v Beljaku izdelanje načrtov za ureditev Nadiže, ker razpolaga deželni odbor le z neznatnim Številom tehničnih moči. Pred kratkim je prejel deželni odbor obvestilo, da je bilo c. kr. nameatniStvo pač predlagalo poljedelskemu ministerstvo, naj se Šijak takoj prične uravnavati ; da pa ministerstvo ni moglo pritrditi temu predlogu, ker se morata srednji in spodnji tok Šijaka popolnoma odvoditi, vsled česar se ne bo Slo le za odkupovanje zemljišč, marveč tudi za razne zasebne interese, dočim ni izključeno, da se bodo lastniki posameznih zemljišč ob novi hudournikovi smeri protivili projektiranemu odvodu. Iz _ teh razlogov, ki jih je navajal c. kr. gozdonoteh nični oddelek in katerim je poljedelsko ministerstvo pritrdilo, je le-to naročilo c. kr. namestništvu, naj uredi vse te stvari, predno se prične z ureditvenim delom, radi česar naj uvede pred vsem postopanje v smislu zakona z dne 30. jnuija 1884. dr. zak. št. 117. C. kr. poljedelsko ministerstvo je tudi poudarjalo, da je zahteva deželnega odbora, naj bi že sedaj pojasnilo svoje stališče glede besedila dotičnega zakonskega načrta, prezgodnja in je izjavilo, da se bode bavilo s tem še-le, ko se bode načrt potrdil na podlagi zakona o vodnih pravicah. Kar se tiče ureditve Nadiže, naročilo je c. kr. poljedelsko ministerstvo gozdno-tehničneoiu oddelku v Beljaku, naj za časa izvrševanja uravnavnih del ob Šijaku poizveduje kar treba za ureditev Nadiže ob njenem izvirku. „Samoupravaa. Trgoicl proti konsumnim društvom. — 19. t. m. se je pri justičnem ministru oglasila deputa-eija 300 delegatov avstrijskih trgovcev, ki se je posebno pritoževala proti konsumnim društvom. Minister je obljubil pri posvetovanjih v obrtnem odseku ozirati se na želje trgovcev. Politični pregled. Poslanska Zbornica. — V imenu vinorej-skega odseka je poslanec Schraffl predlagal nujno razpravo o naslednjih resolucijah: 1. Vladi se naroča, da v ozira vrednih slučajih z novim letom 1908. zapadle obroke brezobrestnih posojil vinogradnikom podaljSa do l. januarja 1910. 2. Vladi se naroča, naj ukrene vse potrebno, da bode cenejša modra galica. 3. Vladi se naroča, da po potrebi zviša kredit za brezobrestna posojila v smislu zakonov z dne 28. sušca in 4. malega travna 1902. O tej akciji se je razpravljalo obširno v zbornici. Minister za poljedelstvo jt obljubil pomoč ter naStel odredbe, katere se izvrže v tem pogledu. Predlog je sprejet. — Zbornica je razpravljala včeraj o nujnih predlogih Malo rušo v glede upravnega sistema v Galiciji. Malorusi so slikali zlorabo uprave, branili j Poljaki in notranji minister. 200 milijonov za obrambo Italiji. — Odsek za narodno obrambo je izdelal načrt in sestavil spomenico na parlament, v kateri zahteva 140 milijonov za obrambo severovzhodne meje, Alp in alpskih dolin za zgradbo strate-gičnlh železnic, 60 milijonov pa za obrambo obrežja in reorgan!;'.'. >y> pristanišč ob Adriji. Angleški kralj odpotuje 5. junija t. 1. v Petrograd obiskat ruskega carja. Oflil prsti zvišanju častniških plač. — V skupnem ministerskein svetu se glede na zvišanje častniških plač ni doseglo sporazumljenje, ker vztrajajo Ogri na svojem prvotnem stališču, da se jim morajo namreč dovoliti narodnostne koncesije v armadi, predno dovolijo Bazne vesti. Klerikalci si hočejo pridobiti moč md vseučilišči s pomočjo nahujskanih kmetov, kakor se je pokazalo v Gradcu. Svobodomiselno dijaštvo nastopa odločno proti klerikalnim nakanam. Tudi slov. svobodomiselno dijaštvo je govorilo jasno besedo. Za Gradcem so se takoj pojavili nemiri v Inomostu, katere so izzvali klerikalni dijaki. Ako bi VVahrmund začel zopet predavati, hočejo nagnati nad vseučilišče na tisoče kmetov, kmete mislijo nahujskati tudi k demonstracijam pred dunajskim vseuči- liščem. — V parlamentu so se pograbili nemški naprednjaki in klerikalci radi slučaja v Gradcu. Nemške napredne stranke se nekako sramujejo svojih klerikalnih zaveznikov, ali v boju proti Slovanom se že najdejo zopet v objemu. — Za avtonomijo in zakonito zajamčeno svobodo vseučilišč se mora zavzeti vsak razsoden človek. Tu bi morala vlada napraviti odločen korak. Ali kako, ko je pa tako klerikalna 1 Slenklewlcz Obsojan. — Na Dunaju se. je vršila porotna obravnava radi razžaljenja časti potom tiska proti pisatelju Henriku Sienkie-wiczu vsled tožbe petih rusinskih dijakov. Tožba se je tikala članka Sienkiewiczevega, objavljenega v nekem dunajskem časopisu. V istem članku Bjbrnsonu v odgovor je trdil Sienkiewicz: „V zaporu, kamor so vtaknili maloruske dijake za nekoliko dni, so isti vprizorili gladoštrajk... z vinom in biftekom". Petorica maloruskih dijakov, ki se je udeležila znanega gladoštrajka, je za to tožila Sienkiewicza radi častikraje. Vsled verdikta porotnikov je bil neprisotni Sienkiewicz obsojen na 300 kron globe ozir. 30 dni zapora. Maloruski dijaki so brzojavili Bjornsomi: »Resnica je zmagala, ljudski sodniki so obsodili Sienkievricza". Strehi S8 js razsula v Trstu pri podiranju bivšega parnega mlina v ulici Olmo. Šest delavcev je pri tem padlo v razvaline. Štirje so bili težko ranjeni, dva malo. Vrat jO prereztl svoji ženi v Avignonu ljubosumni njen mož Silvestri. Potem se je vstrelil. Vsled Strahu pred ognjem je umrl v Štam-perku pri Trobnjem 16-letni. Anton Marinčifi. Tam je bil4namreč nastal požar, ki je napravil veliko Škodo. Detomor. — Hčerka veleposestnika Krefla v Vurmbergu nad Ptujem Julijana Krefel, je pred približno 14 dnevi povila nezakonskega otroka in ga pok »pala na vrtu. O stvari pa se je zvedelo in »»rožništvo je že zaprlo dekle. Julijana Krefel je bila članica tamošnje Marijine družbe 1 Akad. društvo slov. agronomov »Krasa na Dunaju priredi svoj I. red. obč. zbor z običajnim vsporedom dne 23. t. m. ob */« 8. zvečer v restavraciji R. Holzer, XVIII. Turkenschanzstr. 19. Slovanski gostje in prijatelji društva dobrodošli 1 XL!V. rodni občni zbor »Slovenske Matice" bo v ponedeljek, dne 25. maja 1903. 1. ob osmi uri zvečer v Ljubljani v veliki dvorani „Mestnega doma". Cesarjev spomenik v Ljubljani- — Cesarjev spomenik, ki ga izdeluje akademični kipar Svitoslav Peruzzi, bo v par mesecih gotov in se baje. odkrije na cesarjev god, dne 4. oktobra. Stal bo v parku na Sodnijskem trgu. Od 435 nabornikov v Ameriki 334. - v Metliko na Kranjskem je k letošnjemu naboru izmed 101 došlih mladeničev bilo le 23 potrjenih v vojake. Pozvanih je bilo 435, v Ameriki jih je torej 334. Jubilej tobaka. — Letos bo 350 let, kar je prinesel Španec Consalvo Fernandez prvi tobak iz Amerike. Spočetka se je uporaba tobaka slabo širila, dandanes pa žalibog puši že mogo Šopkih otrok. Jakob Šuligoj urar c. kr. državne železnice v Gorici Gosposka ulica št. 25. priporoča suojo zalogo ur in trgovino z zlatom in srebrom. Za pravo zlato in srebro se jamči. Slovenci, kupujte užiplice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! NstfboUše, najfinejše in trpežne šivalne stroje ima edini tovarniški zastopnik za Gorico Jakob SillilJOJ, urar GORICA Gosposka ulica št. 25. Za vsaki stroj se jamči 5 do ID let. Odlikovana pekarija in sladčiftarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slaviiemn občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo »P*- po jako zmernih cenah. -»• med! med! Pravi čebelni med, zajamčeno pristni — za bolnike na prsih. 1 vrček z vsebino 10 funtov gld. 2-50. Razpošilja: Roža liagler, izvozna hiša. Tluste- Avstrijsko. Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Cirsi Franc Gius. it. I ^—^ Filijalka ? Dornbergn. =—- Sprejema naroČila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za foir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriško plnco, potice Itd. TrLoV5ko-obrtna zadruga v* Gorici re&ietrovana zadruga a neomejenim jamstvom. Na5r';tvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici< je z odrom na preroenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje Bvojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Vi% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestnje po il!t%, večje, stalno naložene pa po dogovora. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomot« ni kdo debil, naj se oglasi v zadružnem urada v »Trgovskem domu«. NaČelstvo in nadzorstvo. Bratje Tannenberger, Dunaj IX. VVahringstr. 22. flajuečja spedjalno zaloga umelnih predmetou iz kitajskega srebra, alpaka medenine, bakra in nikla. Bogata zaloga daril za usako priliko. -------------- 3edilno orodje in drugi predmeti neprekosljiue kakouosii. —e=hzz Sprejemajo se razna poprauila. Dopisuje se u slouenščini, italijanščini •«• in nemščini. Modeli ^37" Cenik se pošlje na zahteuo. zastonj in poštnine prosto. Poštnina in zauojnina se pri pošiljatuah ne zaračuna. Proda se v Gorici hiša z $ečkft)o J>osHlt)o dvoriščem, vrtom in zemljiščem. Ista je na zelo pripravnem kraju in v najboljšem stanju. Ugodno obrestovanje. Več se poizve pri g. Lebanu St. Peterska cesta štev. 7. — pritličje. Poprava in komisijska zaloga dvokoles In Si-$1^ (\ffiik valnih strojev pri p BATJELO It Gorica ,Dia Duomo 3—4. ; Prodaja tudi na mesečne obroke. Seniki franko. Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni zopjem. Prua goriška touarna umetnih ognjeu s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, kolesa itd. itd. posebnost; papirnati fopiči. Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cui == 100 x 150 z monooramom. == ferd. ulakuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorloa, tekallšče Frani |e$. 34. Iz prijaznosti 88 sprejemajo naročila tudi v kavarni nD o g a n au tik soduijske palače. ¦"Loj-- kupujemo po najvišji dnevni ceni. Opozarjamo zlasti naše mesarje, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi. Goriška tovarna mila A. Gabršček. Anton Potatzly v Gorici. Na uredi Račteljn 1. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalSče nlroberikega la tfrtbnega blag« tar Ikftttti, prajs la oltlj. POTREBŠČINE ia pisarnice, kadilce in popotniita. NajboljSe šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE xa krojač6 in ševl/arje. Sffttliijlce. — Kožni Tencl. — Masne knjlšlee. iišna obuvala n vse letne čase. Poaobn ob t: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjnrje, prodajalce po aejmih in trgih -ar na doželi. 2 35—S naznanilo. Naznanjam slav. občinstvu, da sem otvoril y Babatišeu št. 22 zalogo = koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov. Priporočam se slav. občinstvu za obilen obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. Z odličnim spoštovanjem Peter Gruden. Goriška tovarna mila A. Gabršček. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Slo«te pspuinje! FosMajte milo iz te domače Mame! Melje izvrsten. Cene ottajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. Poskusite in sodite! Svoji k svojim!