Štev. 33. PnSfnln« nlafans t gotovini.
Ljubljana, dne 16. avgusta 1933.
Leto XIV.
KMCTJKI LIJT
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača m toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter. št 32-59. Račun pri poštni hranilnici št 14.194.
Pol/cdclsivc iii industrija
Pred sklepanjem novih trgovinskih pogodb — Industrija se že giblje, kmetje pa molče! — Carinska zaščita — Državna oblast mora vse gospodarstvo strogo nadzirati!
Nekako na jesen bo stala naša državna uprava pred težko gospodarsko nalogo obnovitve dolgoročnih trgovskih pogodb z onimi državami, katerih rok poteče večinoma že letos ali pa prihodnje leto.
Trgovske pogodbe so za našo državo izredne važnosti, ker je vse naše gospodarstvo v veliki'meri odvisno od izvoza naših poljedelskih pridelkov v tujino in od uvoza tujih industrijskih izdelkov k nam. Zato tudi za slovenske kmete ni vseeno, kaj bo stalo v novih pogodbah, kajti baš od teh pogodb bo precej odvisno, če bodo mogli svojo živino ugodno prodajati kam ven, da bodo imeli denar za moko, ki jo moramo v Dravski banovini kupovati, za davke in pa za nakup potrebnih industrijskih izdelkov.
Naša industrija se važnosti sklepanja novih trgovinskih pogodb prav dobro zaveda in dela že sedaj na vse kriplje, da si ohrani svoje dosedanje privilegije in ugodnosti, ki so pa, kakor kaže praksa, kmetom silno škodovale, ker ni bilo nobenega zakona, ki bi bil mogel omejiti pretirane cene industrijskega blaga kljub padajočim cenam kmetskih pridelkov. To nepravično razmerje pa je treba na vsak način izpremeniti, in dolžnost države kot vrhovne zaščitnice vseh stanov je, da to razmerje pravično uravna, da ne bodo samo maloštevilni izvoljenci jedli same purane, drugi pa nič, ampak da bomo vsi imeli vsaj močnik in krompir!
O razmerju med poljedelstvom in industrijo smo v »Kmetskem listu« že večkrat pisali in ker smo se potegovali za opravičene gospodarske koristi kmeta, so nam očitali neki ljudje, da smo nasprotniki industrije... To pa ni res. Mi dobro vemo, kakšnega pomena je visoko razvita industrija zlasti za Dravsko banovino in za naše delavce, toda s tem še ni rečeno, da mora pri nas živeti samo industrija in da sme industrija pri nas delati s prekomernimi dobički! Mi stojimo slejkoprej na znanstveno neovrženem stališču, da je podlaga in izvor vsega gospodarstva sploh le zemlja (torej kmet), vse drugo pa je sekundarnega (bolj postranskega) pomena.
Ravno tako ni šlo mimo nas prizadevanje vseh evropskih držav, ki se je razvilo zlasti po vojni (Nemčijo in Avstrijo je premagala lakota in pomanjkanje materijala!), da hoče vsaka država postati »avtarkna«, t. j. da hoče imeti vse doma, živež in industrijo, da ne bi delila v slučaju vojne usode Nemčije v svetovni vojni. Iz tega prizadevanja se je tudi pri nas rodila razumljiva želja, naj postanemo tudi mi glede industrije prav tako neodvisni od tujine kakor smo neodvisni glede hrane, in zato je naša država od svoje ustanovitve naprej na vso moč podpirala razvoj domače industrije, kar je bilo gotovo pravilno zamišljeno.
Veliko vprašanje pa je, če je bila ta velika zamisel tudi pravilno izpeljana! Kdor količkaj pozna razmere, mora žalibog reči, da se to ni zgodilo!
Država je v dobri nameri, da podpre razvoj naše domače industrije, določila visoke zaščitne carine za vse industrijske izdelke, ki jih izdelujemo doma. Ob tej dobri volji države bi človek mislil, da industrijci te določbe ne bodo izrabljali naravnost za »navijanje cen« in da ne bodo celotne carine kalkulirali v prodajno ceno blaga brez nujne potrebe. Godilo se je pa ravno nasprotno: industrijcem niso bile carine nikdar visoke dovolj, čeprav so izkazovala njihova podjetja tudi po 10 do 50 odstotne dobičke!
Primer: papirna industrija. Ta je tako visoko zaščitena, da je začel konzum že znatno padati zaradi previsoke cene in da so se morali že tiskarji obrniti na vlado za pomoč s posebno spomenico. Kljub tej zaščiti pa sosedni Avstrijci nam še vedno konkurirajo s svojimi izdelki, tako da tudi naši najbolj »nacionalni« in »jugoslovanski« časopisi ne izhajajo na vevškem, ampak na avstrijskem papirju, čeprav so v Avstriji mezde, socialne dajatve itd. znatno višje nego pri nas. Tu bi bilo skrajno potrebno,
da država zakliče svoj energični: Stoji — kajti to vendar ne gre, da bi rastli odstotki čistega dobička za nekatere privilegirance do neba na škodo celote!
To je le en primer — našteli pa bi jih' lahko nič koliko...
Še hujši je položaj pri kartelih, o tem smo že pisali in bomo še pisali.
Dobro namero države, da podpre našo domačo industrijo, so pa znali izkoristiti tudi tujci, ki so našli pri naših »jugoslovanskih« (?) ljudeh za Judeževe groše dovolj vplivnih oseb, da so ustanovili pri nas celo vrsto »jugo«-podjetij, ki uživajo vse prednosti naših zaščitnih carin, ker so pač »jugo« — na papirju, v resnici pa se stekajo vsi čisti dobički, ki znašajo vsako leto težke milijone, v tuje žepe — mi pa tožimo o »pomanjkanju gotovine« ...
Stvar stoji torej sedaj tako: Kmetski pridelki nimajo cene, delavske mezde padajo, industrijski papirji pa nosijo po 10 do 50 odstotkov čistega dobička na leto. Če to ni škandal, potem res ne vemo, kaj naj se tako imenuje!
Zato pa mora država v to gospodarsko zmešnjavo z železno roko poseči vmes in prav po amerikanskem vzorcu napraviti red: Za delavce je treba določiti minimalne plače (po krajevnih razmerah, kakor v Angliji), dobičke industrijskih, zlasti pa karteliranih podjetij pa je treba postaviti pod strogo državno kontrolo in določiti postavno višino dovoljenega dobička zlasti za neobhodno potrebne izdelke, ali pa — znižati carine, da bodo tudi kmetje in delavci lahko oblečeni in obuti!
J& vnanje -politike
Kaj hoče Nemčija?
Pokojni predsednik francoske vlade Briiand, ki ga prištevajo med največje državnike nove dobe, se je močno zanimal za načrte ustanovitve »Panevrope«, t. j. Zveze vseh evropskih držav. Odkar pa je v Nemčiji zavladal Hitler, se je položaj v Evropi docela izpremenil in zato je neki voditelj »panevropskega« pokreta smatral za potrebno vprašati enega od hitlerjevskih voditeljev, kako gledajo hitlerjevci na »Panev-rcpo« in če bi tudi orni bili za to.
Hitlerjevski voditelj je na to vprašanje odgovoril, da bi Nemčija pristala na »Panevropo« pod sledečimi pogoji:
1.	Nemčija se mora osvoboditi vseh obveznosti, ki ji jih nalaga mirovna pogodba od leta 1918;
2.	»Rapalska« Francija mora Nemčiji plačati odškodnino za vse zločine, ki so jih zakrivile njene bele in črne tolpe v Porurju, Porenju in v Šleziji (te dežele je imela Francija takoj po vojni zasedene, op. ur.);
3.	nemškim narodnim manjšinam — tudi v Jugoslaviji! — se mora datii pravica, da se po svobodnem plebiscitu izjavijo, ali hočejo ostati v sedanjih državah ali pa se pridružiti Veliki Nemčiji;
4.	Avstrija. Alzacija - Lcrena, Nemška Švi-
ca, Lichtenstein,' Luksemburg in Šlezvik se morajo združiti z Nemčijo;
5.	predsedstvo »Panevrope« mora imeti Nemčija;
6.	Reparacije se morajo Nemcem vrniti.
V tem duhu vzgajajo danes v Nemčiji vso mladino!
Nova ustava na Poljskem
Predsednik poljske republike general Pil-sudski namerava za Poljsko izdati novo ustavo. Novo ustavo je nameraval izdati že 1. 1926, ko je proglasil na Poljskem svojo diktaturo, toda takrat so mu to branile tedanje razmere na Poljskem.
Nova ustava bo silno utrdila moč predsedniku. On sam bo imenoval člane vlade — in ta bo samo njemu odgovorna. Moč in veljavo po splošni volilni pravici izvoljenega parlamenta pa bo omejil s tem, da bo dal odločilno moč senatu, ki pa ne bo izvoljen od ljudstva, ampak bo eno tretjino članov imenoval predsednik sam, drugi dve tretjini pa bodo volili možje, ki so odlikovani z redom »za zasluge na bojišču« ali pa z redom »križa neodvisnosti«.
Ni dvorna, da bo ta ustavna reforma tudi sprejeta; s tem pa bo tudi Poljska vstopila v; vrsto »fašističnih« držav.
mi /e ic prav?
Marsikomu se bo zdelo čudno, da v »Kmet-sbem listu« razpravljamo od časa do časa tudi o stvareh, ki se tičejo (navidezno!) samo industrije, češ, »Kmetski list« naj piše samo o tem »kak' perdelujejo se krompir narbolje«, »kako odpravljajo se ovcam garje« itd. — pa je za kmete dovolj
Danes pa je življenje že takšno, da so razne gospodarske panoge tako povezane med seboj, da vpliva razvoj ene gospodarske stroke prav odločilno tudi na razvoj dragih strok in zato mora tudi kmet dobro vedeti ne samo to, kako se razvija in napreduje poljedelstvo, ampak mora vedeti tudi to, kaj se godi zlasti v tistiih industrijah, ki odločilno vplivajo na razvoj kmetskega gospodarstva. In ker »Kmetski list« ni toliko kmetsko-strokoven (tehničen), ampak je v prvi vrsti agramo-političen list, zato se peča tudi z gospodarskimi vprašanji drugih strok, če posegajo v kmetsko gospodarstvo.
Le poglejmo našo industrijo železa! Brez železa je kmetsko gospodarstvo dandanes nemogoče in cena železa odločilno vpliva na donos (oziroma na stroške) vsakega, še tako majhnega kmetskega gospodarstva!
Zato mislimo, da bo vsakega kmeta zanimalo, kaj piše nemški list »Tagespost« o naša indstrijd železa:
»Dočim so na današnjem jugoslovanskem ozemlju ležeče fabrike železa, M so bile prej na avstrijskem ozemlju, pred 1. 1918 — proizva-
jale le 15.000 ton surovega jekla na leto, so se te fabrike vsled visoke zaščitne carine na jeklo po prevratu tako dvignile, da izdelujejo sedaj na leto okroglo po 150.000 ton. Največji del te množine odpade na »Kranjsko industrijsko družbo« na Jesenicah. Kljub temu pa domače fabrike ne morejo kriti vse potrebe in zato bo treba v Jugoslavijo še dolgo uvažati tračnice, jeklene nosilce, fino pločevino, jeklene cevi itd., ker se zaradi premajhne količine ne izplačajo domače naprave za te izdelke in ker se v deželi železa vedno manj proda: dočim se je n. pr. še 1. 1929 porabilo v Jugoslaviji še 164.000 ton železa ali 12 kg železa na prebivalca, je padla preteklo leto ta količina na 80.000 ton ali na 6 kg za vsakega prebivalca!
V državah z močno razvito industrijo železa porabijo: v Nemčiji po 84 kg železa na vsakega prebivalca, v Angliji pa celo po 160 kil! Kljub temu pa je produkcija železa za jugoslov. trgovsko bilanco zelo pomembna, ker izdelujejo jugoslov. železarne do 55 odstotkov železa, kar ga porabi Jugoslavija. Izdelovale pa bi jugoslov. železarne lahko mnogo več, kajti sedaj izkoriščajo le 39 odstotkov svoje kapacitete! Jugoslovanske železarne zahtevajo danes še vedno okoli 220 švicarskih frankov za tono železa, dočim dobavljajo rumunske in češke fabrike železo za polovico cenejše!«
Pri teh ogromnih cenah pa delavci na Jesenicah stradajo, kmet si pa komaj da popraviti svoj plug ali voz...
Napačna zdbeavila
Gospodarska kriza naj se zdravi s sodelovanjem večine!
V Zagrebu so pretekli teden zborovali zastopniki trgovskih, industrijskih in nekaterih obrtnih zbornic, da obravnavajo sedanjo gospodarsko stisko. Novinarjem dostop ni bil dovoljen, radi česar smo navezani zgolj na uradno poročilo, ki objavlja v glavnem sledečo resolucijo:
1.	Znižanje obrestne mere.
2.	Ukinitev, oziroma temeljita revizija zakona o zaščiti kmetov in z njim vezanih uredb, opirajoč se pri tem na trditev, da kmetska posestva, ki so zadolžena do 30% cenilne vrednosti, te zaščite ne rabijo, »prezadolžena« pa je niso vredna.
3.	Odprava uredb za zaščito dolžnikov: poravnalni in posredovalni postopek ter omilitev zaščite denarnih zavodov v svrho poživitve kreditnega poslovanja.
Zakon o zaščiti kmetov
Trditev, da do 30% cenilne vrednosti zadolžena kmetska posestva ne potrebujejo zaščite, je milo rečeno pristranska.
Kje naj vzame tak, »dobro stoječi« kmet kritje? Danes, v teh težkih razmerah, ko je docela nemogoče dobiti kredit? — In če pride do prodaje, je še vedno veliko vprašanje, če bo mogoče na boben pognano posestvo vnovčiti tudi za samih 30 procentov. Vrednost zemljišč je spričo padanja cen kmetijskih proizvodov nazadovala že sama po sebi. Samo majhen pritisk v tej smeri bi pa vrednost zemlje potisnil še bolj navzdol, kajti število kupcev bi se z vsako dražbo zmanjšalo. Dvomimo, da bi to bilo v korist upnikom.
Žalostno dejstvo pa je, da je takih »dobro stoječih« in le do 30% zadolženih kmetij tako ogromno, da bi ob sprejetju takega sklepa zapel boben najmanj pri polovici naših kmetskih posestev!
Če je že pri 30% zadolžitve položaj tak, ni da bi govorili o višjih, ker ti itak spadajo že
v prezadolžena posestva, katera naj bi bila od zakona o zaščiti kmetov popolnoma izvzeta po tej resoluciji...
Dejstvo, da je kmet izvzet od kreditnepa poslovanja, ne izpreminja ničesar; prav tako so od zakona izvzeti: trgovec, obrtnik, industri-jec in tudi vsi drugi stanovi, kajti — odpovedala je kreditna služba denarnih zavodov že davno pred uveljavljenjein zakona o zaščiti kmeta. Vendar je to poglavje za-se, h kateremu se še povrnemo.
Znižanje obrestne mere
To pereče gospodarsko vprašanje je važna zadeva zlasti za kmete, in bi se pač morala premakniti že zdavnaj z mrtve točke. Vendar po našem mnenju ni dovolj, da se zniža sedanja obrestna mera pri »Narodni banki«; tudi zahteva po znižanju obresti za vloge je enostranska. Za podlago naj se vzame predvojno razmerje med kreditno in vložno obrestno mero: določi naj se najvišja obrestna mera za vloge, ki naj ne prekorači 5%, kakor tudi najvišja obrestna mera za kredite, ki bi nikakor ne smela biti višja kot 8%. Istočasno pa naj se določi tudi maksimalna napetost med obema, ki zopet ne sme biti višja od 3%. (Predvojna napetost je znašala 1, 1 y2 do 2%.) V najvišji kreditni obrestni meri morajo biti zapopadeni tudi vsi takozvani upravni prispevki in provizije.
Zaščita dolžnikov
Resolucija industrijskih in trgovskih zbornic je naperjena zlasti proti posredovalnemu postopku, ki je prav tako izjemna uredba v izjemnem času, ter posebno namenjena obrtnemu stanu in manjšim trgovcem, da jih očuva pred najhujšim.
Uredba je logična posledica nenormalnega časa in edini ventil za plačilanezmožne male ljudi, ki — če prav večinoma aktivni —, vendarle ne morejo zadostiti dostikrat brezobzirnim zahtevam upnikov. Ravno zadnja statistika in-solvenc nas poučuje, da je ceneni posredovalni
postopek močno znižal število konkurzov in prisilnih poravnav.
Gospodarski svet
Ne moremo si predstavljati »gospodarskih konferenc« brez majoritetne udeležbe kmeta, ki vendarle predstavlja večino našega gospodarstva. Poleg tega pa ne smemo preko dejstva, da k narodnemu gospodarstvu doprinašajo mnogo tudi drugi stanovi, ki so eden glavnih potrošnikov za kmetijske in obrtne produkte in je od njih odvisno celokupno narodno gospodarstvo.
Ta interesna povezanost zahteva, da se vsaj bodoče gospodarske konference vršijo ob sodelovanju vseh stanov, če hočejo vzbujati videz nepristranskega gospodarskega obeležja.
Denar naj služi javnosti!
Izvestja Narodne banke nas poučujejo, da danes ni manj denarja v obtoku kakor sicer. Le kje je? — Tukaj zagrabite! Denar naj se povrne iz rok stiskačev v službo javnosti; potem bodo marsikateri zaščitni ukrepi odveč in privatna podjetnost se bo na mah dvignila, tudi pomanjkanje dolgoročnih kreditov ne bo več tako veliko. Sredstev za to ne manjka.
Zdravila krize v Ameriki so povsem drugega značaja, čeprav so tam industrija, ban-karstvo in veletrgovina razviti bolj kot pri nas. In so uspešna!	L. Z.
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15 dežniki
Na malo I
Na veliko I
Ustanovljeno 1839
Kmetijska zaščita tudi na Češkoslo vaškem
Dne 8. avgusta je stopil na Češkoslovaškem v veljavo zakon o zaščiti kmeta. Do 31. decembra t. 1. se ne sme pognati na boben nobeno posestvo, oziroma ne sme se proglasiti stečaj nad premoženjem osebe, kateri je kmetijska proizvodnja edini vir življenjskih dohodkov. Dovoljena je proglasitev stečaja edino tedaj, ako ga zahteva upnik, ki hoče priti do svoje plače.
Revizija obrtnega zakona
V zvezi s pripravljanjem za novo redakcijo obrtnega zakona je poslalo ministrstvo za trgovino in industrijo preko pristojnih zbornic gospodarskim ustanovam okrožnico, v kateri jih vabi, da pošljejo ministrstvu svoje pripombe o nedostatkih, ki jih ima po njihovem mnenju obrtni zakon, in svojo sodbo o predlogu, kako naj bi se ti nedostatki popravili in odpravili. Obenem je ministrstvo te ustanove opozorilo, da morajo ta material za izdelavo načrta zakona o izpremembah in dopolnitvah obrtnega zakona nujno zbrati.
Dobra letina v sovjetski Rusiji
Predsednik sovjetskega statističnega urada Osinski se je podal na potovanje po severnem Kavkazu, dalje v pokrajine ob Dnjepru in tja dol do Odese. V svojem poročilu pravi, da še niso ti kraji v zgodovini Rusije pridelali še nikdar toliko žita, kakor letos.
Ob vroc.h dnevih SveM Perl,°
Po«*	'tj,,	P-
-o- *	r;::.
rilo- " kl « ^ a» c
»d°btim p-»» Z
izpio^" " p dobr-„*
dela vloUeo. SO-«	„ ^do- .
■ • -■•.jasto


AZELA
TERPENTINOVOMILO
GTJ 8'35
PER'L°^ro,NZRA^°
SPozcp, zafeupnifei in najemniki 1
Velika cestna dela
Sreski cestni odbor za Ljubljano in oko-'lico, ki je po obsegu svojega delokroga eden največjih v dravski banovini, saj upravlja in vzdržuje vse banovinske ceste po širni okolici tja do Vrhnike in Borovnice, do Grosupljega in Dobrunj, po vsem Posavju tja do Medvod, je v začetku avgusta predložil v odobritev banski upravi osnutek proračuna za leto 1933-34. Proračun izkazuje na potrebščinah skupaj 4 milijone 805.745 Din. Za vzdrževanje vseh banovinskih cest je določenih 2,826.870 Din, za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam 30.875, za obnovo in preureditev banovinskih cest in mostov 735.000 Din, za cestno upravo, subvencioniranje drugih cest itd. pa 1,212.388 Din. Kritja je le 4 milijone 805.133 Din, tako da znaša primanjkljaj 37.404 Din, ki ga namerava sreski odbor kriti s cestno doklado na neposredne državne davke. Na seji 12. julija je sreski cestni odbor sklenil pobirati 7 odstotno cestno doklado na omenjene davke. Davčna podlaga je izračunana na 17 milij. 856.907 dinarjev.
Ker sreski odbor razpolaga s prav nizkimi krediti, mu ni omogočeno, da bi izvajal kako večjo, širokopotezno zasnovano gradbeno akcijo. Za nov borovniški most pri Kobiju je določenih v proračunu 85.000 dinarjev. Gradnja mostu se bo v kratkem pričela. V proračunu je vnešenih 250.000 Din kot prispevek Ljubljane in okolice za veliko bano-vinsko cesto Ljubljana—Litija—Radeče. Ba-novinska cesta Vižmarje—Tacen, za katero je proračunanih 50.000 dinarjev, je na gotovih mestih razširjena in škarpa zgrajena. V kratkem bo določena kolavdacija te ceste. Cestni odbor ima dalje v programu preložiti klanec na Jezeru (občina Preserje), za kar je proračunanih 100.000 Din, in za klanec v Podolnici pri Horjulu 50.000 Din. Za zgradbo banovinske dovozne ceste k aerodromu, ki se odcepi od šmartinske, je določenih 200.000 dinarjev. Ta cesta je že zgrajena.
Trgovms&a godba z avsfci/©
Po podpisu trgovinske pogodbe, ki je sklenjena med Avstrijo in Jugoslavijo, je odpotoval jugoslovanski poslanik Anastasijevič v Beograd, da ratificira sporazum. Glavne težkoče so bile pri določitvi kontingenta za jugoslovansko žito in blago. Po medsebojnem sporazumu se je ta kontingent določil takole: uvoz jugoslovanskega blaga v Avstrijo je ostal nespremenjen za 5000 vagonov, ki se bodo uvažali v Avstrijo kot do sedaj po ugod-nostnih carinah. Tedensko se bo iz Jugoslavije izvozilo 2000 debelih svinj, 400 prelenč-nih svinj (pršutarjev), 170 glav goveje živine, poleg tega pa 210 centov mesa od špeharjev, 210 centov svinjskega mesa in 210 centov telečjega mesa. Jugoslavija je opustila zahtevo za uvoz zaklanega blaga. Uvoz perutnine je določen z 18.000 centi letno in sicer na temelju uvoza iz leta 1931. s 40®/o za gosi in 35°/o za ostalo perutnino.
Razen tega je na inicijativo Avstrije, kakor tudi v prometu z Madjarsko, določena mešana delegacija predstavnikov obeh držav, ki se ima sestati vsakih 6 mesecev, da se posvetujejo o eventuelnih željah v medsebojnem prometu. Avstrijskim zastopnikom je uspelo, da so dosegli znižanje uvoznih carin, zlasti za papir, tekstilno blago, železo in jeklo. Reducirane carine bodo omogočile boljšo zaposlitev avstrijskih tkalnic, istotako pa tudi avstrijske industrije papirja,'
Meseca julija je pisal Kmetski list o veliki nadlegi za kmeta z neštetimi bližnjicami, ki jih dela občinstvo brez potrebe po naših posestvih in če jih svariš, ti še nalašč nagajajo, ker javno nadzorstvo premalo pazi na to stran a tožiti ne more vsak. Toda kakor z bližnjicami je tudi z znano določbo, da kupna pogodba razdere vse zakupe in najeme.
Nekaj slučajev.
Pred nekaj leti smo prevzeli popolnoma zanemarjeno posestvo; na njem je bil sicer oskrbnik, ki smo ga iz usmiljenja tudi pozneje obdržali, toda brigal se je bolj, kako bi našel kupca in nam je torej bolj nagajal, nego koristil. V pogodbi je bila določba, po kateri bi morali posestvo v treh mesecih zapustiti, ako ga prodajo. Tega smo se ustrašili in ugovarjali, zato so nas potolažili, češ, saj se itak nihče ne bo oglasil. Vselili smo se torej, plačevali visoko zakupnino, obdelali polje in postavili živino v hlev. Toda še predno smo prav pričeli, so že prihajali kupci na oglede; lastnik je trdil, da od tedaj, ko smo prevzeli, ne oglaša več v listih, toda nasprotno pa je oskrbnik tembolj vestno osebno iskal kupcev. In ni preteklo pol leta, ko so posestvo prodali, za našo odškodnino določili cenilce (ki pa o tem sploh niso bili obveščeni) in odpovedali so nam, ko smo imeli delo in obdelovanje sredi poletja v najlepšem tiru. »Kupna pogodba vse razdere«, je bil kratek izgovor; prodati smo morali v naglici živino, iskati nov dom, trositi za selitev in — dokler se nismo izselili —, plačevati novemu lastniku visoko najemnino. In on? Ni preteklo leto dni. pa je naprej prodal, ko smo imeli že davno novo gospodarstvo. Škode nam seveda ni nihče
povrnil, večletna pogodba je bila navaden papir in naša pridnost nam je le v toliko škodovala, da so po našem zakupu tim raj segli, ko smo ga obdelali, medtem ko se prej za zapuščena poslopja in polja ni nihče brigal. —
Takih slučajev je vse polnol Posestva so po listih na prodaj, poleg tega žive na njih zakupniki. Ko pride kupec, se morajo v treh mesecih izseliti, kar je primerno za stranko x navadnim stanovanjem dveh, treh sob po mestih, nikakor pa ne na deželi z živino, poljem, nasadi in vso obdelano zemljo. Tako postopanje ne uničuje samo najemnikov, uničuje tudi zemljo samo. Kdo ti bo intenzivno obdeloval in delal, ako si namišljeni kupci podajajo vrata in poleti kakor pozimi nisi varen, da se ti bo treba v treh mesecih izseliti? Čuditi se nam je, da je taka določba sploh mogoča! V takih slučajih bi morala zakupna pogodba zmagati ali stranka-najemnica šele v enem letu (najmanj) zapustiti obdelano zemljo.
Koliko posestev in zakupnikov taki običaji uničijo! Poslanci, odpravite jih in ž njimi vred take nezdrave gospodarske ipekulacje!
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuna, kongestijah, bolečinah kolčnih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz-Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Mnogi zdravniki uporao-ljajo »Franz-Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. —* »Franz-Josefova« voda se dobiva v vseh lekaM nah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Mladina
Protiagitacija
Ze od nekdaj je vkoreninjena med ljudstvom navada, da se novotarijo odkloni, ali pa ee jo vsaj malodušno sprejme, ne oziraje se na potrebo ali opravičenost. Podeželsko Jjudstvo se še te prav stare navade tudi danes trdno drži, mnogokrat po krivdi posameznih oseb, ki jim je nova stvar neljuba ali pa ustvarja za njihov obrat potrebno konkurenco. Koliko besed se ■mora izreči, predno se dokaže koristnost novega obrata, ekonomičnost elektrike, pomembnost zadruge za kmeta itd.?
Prav isto je z novimi društvi, s to razliko, da je razburjenje še večje in hujše. Poleg stroke /nih obstojata še na vasi navadno dve prosvetni društvi, ki pa sta obe miselno opredeljeni. Joj nastane, če se še hoče med njiju vriniti novo prosvetno društvo, s kolikor toliko istim namenom, vendar drugačne idejne smeri.
Vsa vas je v plamenu: jezični stroji začnejo svoje delovanje pri stari ženici in preko naravne in šolane inteligence priropotajo do priž-nice, češ, kaj je tega treba bilo. Z očitki ne štedi nikdo, niti tisti ne, ki vrši duhovno poslanstvo med narodom. Krilatice: brezversko, nepošteno, odvišno društvo so na dnevnem redu. Intrige pri članstvu, pritisk na starše, denun-ciacije in spletke pri oblastih, ne manjkajo.
Vprašam prizadete, zakaj ta gonja? Lahek odgovor: strah pred zgubo lastnih ovčic in njih spoznanjem o potrebi novega društva.
Ni častno delati ovire samo zato, ker je glavni namen nove organizacije zgolj gojitev pravilne vzgoje svojega članstva, spopolnitev izobrazbe, poglobitev stanovske zavesti, borba za stanovske in socialne pravice ter odpravo strankarskega fanatizma, posebno če ustanovitelji novega društva vidijo, da do sedaj obstoječa prosvetna društva tega ne vršijo in so si celo v stalnih medsebojnih sporih.
Res je, zakaj graditi preko Save most, če ni potreben? Zakaj graditi drugo šolo, če še prva nima dovolj učencev? In zakaj večati zmedo na vasi s tretjim novim društvom?
Toda vse te predsodke in napačno postavljena vprašanja ovrže načelo: konsolidacija vaških razmer, ne na politično, nego na stanovsko-gospodarski podlagi.
Ce se tako prosvetno društvo ustanovi s tem glavnim načelom, je potrebno, ker le to bo ublažilo mržnje med članstvom starih prosvetnih društev in stvorilo most, preko katerega bo šlo le dobro, pošteno in koristno za kmetsko vas.
Dokaz:
Zadnje čase se po Sloveniji ustanavljajo Društva kmetskih fantov in deklet, ki hočejo postati pionirji bodočnosti z ozirom na socialno in gmotno stanje kmeta-delavca, opuščajoč ob strani strankarske prenapeteže in politične fanatike.
Tem društvom se postavljajo zgornje ovire. Na eni strani s strani cerkvenih krogov, ki so v tem boju neizprosni in brezobzirni, na drugi strani pa s strani staroliberalcev. Prvi so enotni, pri drugih se najdejo bele vrane.
Neštetokrat je že padla beseda o nedeljskem počitku, ki ga motijo razne tekme koscev, žanjic, tesarjev itd. Čudno! Meščan se lahko zabava ob najrazličnejših športih (nogometnih, kolesarskih, motociklističnih, avtomobilskih tekmah itd.), kmetu pa je po božji postavi prepovedano zbirati se ob nedeljah pri tekmah koscev in s tem počastiti in poveličati kmetsko delo. Gospodje, kje se nahaja ta božja postava? Bog je ni postavil (če sploh obstoja) samo za
Izlet celjskega Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet na Mrzlico
V nedeljo se je vršil izlet celjskega pododbora na Mrzlico. Izleta so se udeležila vsa bližnja društva okrog Mrzlice, oddaljenejših ni bilo radi nestalnega vremena. Zveza kmetskih fantov in deklet je bila zastopana po predsedniku tov. Kronovšku, tajniku tov. Kreftu in odborniku tov. Škrabar ju St. Vse skupaj se je zbralo nad 100 tovarišic in tovarišev. Izlet je nekoliko pokvarila gosta megla, ki je ležala nad Mrzlico. Šele okrog poldneva se je pričelo nebo jasniti, na kar so se tovarišice in tovariši povzpeli na vrh, od koder je zadonela slovenska narodna pesem in odmevala od bližnjih bregov. V imenu celjskega pododbora, ki je izlet organiziral, je pozdravil tov. Kronovšek, ki je v daljšem govoru očrtal pomen organizacije, ki je danes edino sredstvo, s katerim se lahko nekaj doseže. Za njim je spregovoril par besed tovariš Kreft o naših lepih planinah in drugih prirod-nih krasotah naše države. Ker se vrši v nedeljo v Celja sestanek ženskega odseka pododbora, je tov. Kronovšek pozval vsa dekleta, da se sestanka v čim večjem številu udeleže. Obenem je izročil pozdrave tov. Mravljeta, ki se izleta ni mogel udeležiti radi nujnega zadržka.
Izlet je potekel v prav prisrčnem medsebojnem veselju, petju in kramljanju ter tudi pokazal, da je potrebno, da se slični izleti pogosteje organizirajo, ker so važen činitelj v
kmetsko-delavskem gibanju.
*
Zborovanje kmetskih deklet
V nedeljo, dne 20. avgusta t. 1., se bo vršilo v Št. Jurju ob j. ž. zborovanje kmetskih deklet iz vseh Društev kmetskih fantov in deklet celjskega pododbora. Na dnevnem redu je vprašanje udejstvovanja naših deklet v organizacijah kmetskega pokreta in načrt za bodoče delo. Končno se bo konstituiral ženski odsek celjskega pododbora, ki bo vodil organizacijo in skušal pritegniti v društva vsa dekleta, katerim bo nudil vse ono, kar je za naša kmetska dekleta kot bodoče gospodinje in matere nujno potrebno. Po zborovanju ogled gospodinjske ii kmetijske šole in skupno kosilo. Pričetek ob pol 9. uri dopoldne.
Dekleta! Dolžnost nas veže, da se našega prvega zborovanja udeležimo v čim večjem številu in da pokažemo svojo stanovsko zavednost in dekliški ponos. Dokazati moramo, da sledimo toku časa, ki nas nikakor ne sme prehiteti, če hočemo, da se bo tudi bodoča kmetska žena upoštevala v javnem življenju in da se jo bo priznalo kot vzgojiteljico našega bodočega kmetskega naroda.
Tovarišice — na veselo svidenje v Št. Jurju!
Kmetska mladina naročaj in čitaj svojo edino mesečno revijo »Grudo«!
vernega kmeta, za vernega meščana pa ne. Bil je pravičnejši, kakor so njegovi nasledniki. Še slabše pa je prekrojevati božje postave za oču-vanje cerkveno-političnega gospodstva.
Nekatera staroliberalna gospoda ni nič boljša. S svojim rezervnim kapitalom vlada kmeta: posojuje in potem pritiska. Enkrat bo tudi tega konec.
Ob koncu bodi povedano enim in drugim: Kmetsko-delavska mladina, organizirana v društvih kmetskih fantov in deklet spoznava in obsoja vso to gonjo in jo tudi odločno odklanja, ne odklanja pa vseh onih, bodisi mladih in starih, ki odobravajo to novo pot in hočejo pri graditvi sodelovati s svoio iskrenostjo in nesebičnostjo. Mlado je še to gibanje in še ne popolnoma konsolidirano. Toda danes že obstoja in tekom časa si bo dalo globoko vsebino in gospodarsko podlago socialne smeri. Ta podlaga pa jamči za trajnost in odpornost gibanja.
Velika kmetska mladinska manifestacija v Šoštanju
Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju priredi na praznik Malega Šmarna, dne 8. septembra t. 1. veliko tekmo koscev in kmetsko mladinsko zborovanje. Na prireditvi sodelujejo vsa društva celjskega pododbora. Tudi šaleška in Mislinjska dolina bo na prireditvi polnoštevilno zastopana. Ze sedaj se vršijo za slavnost velike priprave in bo prireditev ena največjih. Program manifestacije bomo v kratkem času objavili.
*
Nov Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Krškem
Hiter razmah kmetsko-mladinskega pokreta v krškem okraju, potreba po skupnem smotre-nem delu vseh društev kmetskih fantov in deklet v okraju in želje iz mladine same po ustanovitvi novih društev so narekovale, da se je že pet obstoječih društev organiziralo v Pododbor Zveze. Namen bo s tem prav gotovo dosežen, ker bo ustanovljeni Pododbor šel s požrtvovalnostjo in ljubeznijo na delo. In to je potrebno, da pododbori razbremenijo Zvezo.
Dne 30. t. m. se je vršil v Leskovcu pri tov. Zičkarju dobro obiskan sestanek zastopnikov društev kmetskih fantov in deklet iz Drno-vega, Gorice, Hrastja, Krške vasi in Leskovca. Izvolil se je sledeči pripravljalni odbor Pododbora Zveze v Krškem: predsednik: Martin Horvatič, župan, Krška vas; podpredsednik: Vinko Horžen, Hrastje; tajnik: Peter Lipovž, učitelj, Leskovec; odborniki: Jože Zičkar, Le-skovec, Ljudevit Kabaj, šol. upravitelj, Cerklje, Drašler Dragica, Gorica, Vinko Kličevič, Drno-vo, Račič Ivan, Krška vas.
Po volitvah se je izdelal del delovnega načrta in se je med drugim določilo napraviti v bližnjih nedeljah več izletov, tako na Grm pri Novem mestu, v Maribor in na Falo, ter prirediti 20. avgusta pododborovo tekmo koscev. Novi odbor si je tudi nadel glavno nalogo, da izvede v svojem okraju čim popolnejšo organizacijo kmetske mladine v društvih kmetskih fantov in deklet.
*
Iz naših društev
Medvode. Društvo kmetskih fantov in deklet v Medvodah priredi v nedeljo, dne 20. avgusta t. 1., jubilejno tekmo koscev pod pokroviteljstvom narodnega poslanca tov. Albina Romana. Prireditev se vrši na travniku g. Andreja Knifica na Svetju. Ob tej priliki se bo vršilo tudi veliko kmetsko mladinsko zborovanje, na katerem bodo govorili kmetski voditelji. Po zborovanju in tekmi bo na istem prostoru kmetska veselica s srečolovom, šaljivo pošto, godbo in plesom. Ker bo ta tekma 250. od prve, ki se je vršila tudi v Medvodah, zato vabimo na jubilejno proslavo vse prijatelje kmetskega gibanja!
Krško polje. Tekma koscev za prvenstvo krškega pododbora Zveze kmetski fantov in deklet se bo vršila v nedeljo 20. t. m. na Gornjem Griču pri Krški vasi. Začetek ob 3. popoldne. Prireditev bo pod pokroviteljstvom domačega poslanca g. Dermelja. Vsi prijatelji
kmečke mladine vabljeni!
*
V nedeljo — v Šmartno pri Litiji
V nedejo, 20. t. m. priredi v Šmartnem pri Litiji agilno »Društvo kmetskih fantov in deklet« veliko tekmo koscev, združeno z zborovanjem ter razstavo živine. Mladina, prijatelji in somišljeniki vsi v Šmartno.
Vsal zaveden kme* je naročnik KMETIJSKE MATICE.
Mogoče ste tudi Vi med tistimi,
ki smo Vam zaupali ter Vam pošiljali Kmetski list brez presledka skozi celo leto 1932 v trdni veri in prepričanju, da se boste sami zavedli svoje dolžnosti in pravočasno poravnali naročnino, pa tega iz bogve kakega razloga niste storili. Uprava upošteva, da Vam dela naročnina, kljub temu, da je nizka, resnične težave; vendar najvljudneje prosi, da Vas ne bo treba radi 30 Din še po enkrat opominjati, da poravnate zaostanek, ki ga dolgujete na naročnini, še tekom tega meseca.
SARGOV
KALODONT
Hruševa pri Dobrovi. Hruševa je drugače prav majhna vasica, a v njej živimo jako žilavi, pridni in delavni ljudje. Dasi smo drugače v težkih gospodarskih prilikah, smo se upali pred približno pol letom začeti graditi vodovod, ki je hvala Bogu danes že gotov, in bo v nedeljo, dne 27. t. m., slovesno blagoslovljen in otvorjen. Da pa smo mogli začeti skoraj s praznimi rokami s tako velikim javnim delom v današnjem tako težkem času, gre v prvi vrsti zasluga g. minustru Puclju, g. banu dr. Drago Maru-šiču in Higijenskemu zavodu za podeljene podpore, ki so znašale skupaj skoraj 50.000 Din. Slovesne blagoslovitve in otvoritve, ki bo združena z veliko kmetsko veselico, srečolovom in prosto zabavo, se udeleže poleg domačega prebivalstva narodna poslanca g. Albin Koman in g. Milan Mravlje.
Hinje pri Žužemberku. V nedeljo 6. avgusta smo imeli v Hinjah dobro obiskan političen sestanek, na katerem je poročal o delovanju v skupščini domač poslanec tovariš Anton Kline. Brez posebnih vabil je prišlo po rani maši na sestanek toliko ljudi, da je bila dvorana tovariša Šporarja polna. Tov. poslanec nam je v poljudnih besedah tolmačil delo v narodni skupščini. Med tovariško prijaznim razgovorom so prišla na vrsto važna in koristna gospodarska vprašanja, katerim smo pazljivo sledili. Priporočal nam je, da se v velikem številu in vsi, ki smo za red in mir v državi, organiziramo v vse-državni stranki, če hočemo, da bo naša beseda veljala in odločilna bolj, kakor pa če bomo ob strani stali in čakali. Ko je pogovor nanesel na vodovod, katerega so nam že 30 let obljubljali, smo postali živahni in veseli, da se ta velepo-trebna naprava bliža k uresničenju. Saj tudi ni čudno, če pomislimo, kaj pomeni dobra zdrava pitna voda in kaj je strešnica iz s slamo in z mahom krite strehe, katera povzroča vsakoletne epidemične bolezni (grižo itd.). Z zaupanjem navdani vidimo, da se na Higienskem zavodu, na banski upravi ter ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje dela na tem, da nam preskrbijo zdravo pitno vodo. Tovarišu poslancu, ki je naš človek in pozna potrebe kmeta, delavca in drugih stanov, se je zahvalil občan tovariš Pugelj iz Zvirče za njegovo nesebično delo za blagor vseh in vsakega s prošnjo, da i v nadalje ne pozabi našega zapuščenega kraja. Tako lep in poučen sestanek si želimo kmalu zopet.
Zagradec pri Žužemberku. Dne 6. avgusta smo imeli v Zagradcu lep političen sestanek, na katerem je poročal naš poslanec tov. Kline o delu v skupščini. V poljudnih besedah nam je povedal o delu ter o sprejetih novih zakonih. Nato se je vršil prijazen pogovor o koristnih gospodarskih vprašanjih itd. Nato je sprejemal priporočila in prošnje z obljubo, da bo storil vse, kar je v njegovi moči do večjega uspeha. Naša želja je, da nas tov. poslanec obišče zopet kmalu.
Sv. Jurij ob Taboru. Dne 30. julija so se zopet zbrali ljubitelji narave, zavedni člani
našega društva pri tov. Ocvirku, kjer nas je čakal tovorni avto in nas odpeljal po lepi Savinjski dolini cilju nasproti — v Logarsko dolino. Po kratkem odihu smo se napotili iz Planinskega doma Logarske doline na Okre-šelj mimo znanega slapa Rinke. Dež nas je primoral, da smo ostali vse popoldne v koči na Okrešlju, kjer smo se prav izborno počutili, saj je vsak tovariš poleg popolne turi-stovske opreme imel tudi precejšnjo zalogo hrane. Ko je ponehal dež, so se odpravili nekateri pogumni tovariši pod vodstvom dobrega turista čez nevaren Turški žleb na Turško goro. Drugi pa smo odšli na Savinjsko sedlo (2001 m) in dalje na Jezersko, kjer smo na meji Jugoslavija-Avstrija zapeli več narodnih pesmic. Pred nami je ležala od zahajajočega solnca obsijana prelepa Koroška in smo dolgo uživali krasen razgled nad njeno lepoto. Polagoma smo se jeli spuščati nazaj v dolino. Prav v trdi temi smo dospeli na Okrešelj. — Drugo jutro smo že zgodaj zapustili kočo in krenili na Kamniško sedlo. Tu so nas pozdravile prve planinke — s kakšnim občutkom smo trgali prvič te planinske cvetke, pač ne moremo popisati. Od tu smo šli preko Brane po svežem snegu na vrh Planjave (2400 m), kjer je ležala megla in tudi mraz nas je pregnal naprej preko škarij na Ojstrico. Med potjo smo se posluževali klinov In plezanja, katerega smo kot novinci brez vsake nesreče premagali. Vrhu Ojstrice (2350 m) se nam je nudil lep razgled po Koroški, Kamniški, Ljubljanski in Savinjski dolini, Karavankah in Triglavskih vrhovih. Zvečer pa smo prispeli vsi srečni in veseli v Logarsko dolino, čeprav je bila za nami 12 ur trajajoča in včasih precej naporna pot. — Mnoga tov. društva se ne strinjajo z našimi izleti, češ, da je kriza. Vendar vam lahko mirno rečemo, da smo druga leta več zapravili, ko smo hodili po veselicah in gostilnah, kot letos, ko hodimo po planinah. Hrano si nabavimo doma, drugega pa ne rabiš za planine, ker njih bogastvo je zastonj. Samo med prirodo je treba, pa ti da vsega, tu pozabiš na vse bridkosti in skrbi, tu je človek srečen in vesel, tu pozabiš tudi na — krizo. Vsem tov. društvom pa kličemo šentjurski tovariši in tovarišice na veselo svidenje v nedeljo na Mrzlici!
3edne slamje v
Kmetski pi
nci Sledu
Kakor vsako leto se bo vršil tudi letos tradicionalni kmetski praznik na Bledu na dan Malega šmarna, 8. septembra. Priprave za to narodno manifestacijo, ki je lani sijajno uspela, so že v polnem teku. Prireditveni odbor je delo razdelil na več odsekov, ki marljivo delujejo in pripravljajo gradivo. Iz obširnega programa navajamo le, da bodo prirejene razne razstave, predvsem živinska, mlekarska in sirarska razstava, revija in na-grajanje narodnih noš ter velike konjske dirke. Ker odpade letos prireditev na Krškem polju, se bodo koncentrirale vse sile in sredstva za kmetski praznik na Bledu, ki obeta zaradi tega prekositi vse dosedanje praznike.
Redko kdo se oglasi iz našega sreza in malo je brati v časopisju o nas. Pač razumljivo, saj dobrega in razveseljivega je malo poročati, vedno je slišati le tožbe; tarnanje pa ni niko^ mur všeč. Pa se ne smemo ustrašiti resnici položaja moško pogledati v oči ter jo pokazati vsem onim činiteljem, od katerih upamo pomoči in pobude k napredku. Voljni smo delati, vendar si sami ne moremo pomagati z lastnimi silami in sredstvi.
Šmarski srez, sestavljen iz treh sodnih, okrajev, šmarskega, rogaškega in kozjanskega, ima okrog 30.000 ha površine in 45.000 prebivalcev. Po svojem značaju glede kulture je 45% površine gozda, ostalo pa tvorijo njive, travniki in pašniki ter 3500 ha vinogradov. V bistvu je srez malokmetijski, brez industrije. Edino Rogaška Slatina pomeni le malo povzdige za bližnjo okolico, prometna proga Grobelno—Rogatec pa veže le severni del. Slabe prometne zveze zabranjujejo prebivalstvu dovažati na trg skromne pridelke in ne smemo se čuditi, da prebivalci drugih srezov dosežejo za svoje kmetijske proizvode boljše cene kakor mi, ki smo oddaljeni od večjih mest in še v tej oddaljenosti zvezani s svetom le po slabih cestah.
V kmetijstvu in pridelovanju živeža je naš srez pasiven in uvaža vsako leto nad 100 vagonov koruze. Stagnacija na lesnem trgu ne do-naša dohodkov, ki smo jih imeli prej iz naših gozdov. Živinoreja peša, pasma je neenotna. Zadružništvo ni razvito. Kmet ne more prodati vinskega pridelka, je obsojen, da ga izpije sam in se izgublja v pijančevanju. Povodnji neregu-liranih rek in potokov povzročajo našim travnikom vsakoletno ogromno škodo in nam puste pridelati le slabo, nezdravo in okuženo krmo. Beda je ponekod tolika, da za silo oblečeni otroci malih viničarjev in kmetov, ki pridelajo hrane komaj za 3—4 mesece, prosijo kruha od hiše do hiše. Brezposelnost obupno narašča in število brezposelnih niti v času žetve in košnje ni znatno padlo.
Merodajna mesta so poklicana, da skrbe za javna dela zlasti za izgradnjo že projektiranih banovinskih in občinskih cest in za regulacijska dela ob Sotli. S tem bo mogoče zaposliti znatno število bednih brezposelnih. Dobrodošli nam dobri učitelji, ki bodo imeli ljubezen do kmetskega naroda ter ga bodo vadili v umni sadje-reji, kurjereji, zajčjereji in v zadružništvu. Naj se na pristojnih mestih v vsakem pogledu pobrigajo za naše zapuščene kraje in naj se tudi zanje, ki so vredni in potrebni podpore, stori sorazmerno toliko, kakor za druge. Naj bodo te vrstice klic obupujočega, bednega ljudstva in naj najdejo pri odločilnih mestih pravo razumevanje, usmiljena srca in odprte roke.
Florijan Gajšek, član banovinskega sveta za srez šmarski.
Zapeka. Vodeči zdravuiki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se pred operacijami in po operacijah naravna »Franc-Joželova« grenčica uporablja z najboljšim uspehom.
Pravilnik o agrarni reformi
»Službene Novine< objavljajo pravilnik o izvršitvi zakona o likvidaciji agrarne reforme v severnih pokrajinah.
Krasen gasilski praznik na Igu
Pretečen« nedeljo je proslavilo z izrednim
in krasnim uspehom Prostovoljno gasilno društvo Ig-Studenec svoj zlati jubilej ter blagoslovitev nove motorne brizgalne. Krasni gasilski manifestaciji Ižanoev so prisostvovali tudi minister Ivan Pueelj, ki je v svojem govoru povdarjal požrtvovalnost in disciplino gasilske organizacije, in poslanca A. Koman in Milan Mravlje.
Starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije
Z odlokom ministra za telesno vzgojo je v smislu novega gasilskega zakona imenovano naslednje starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije: starešina Radoslav Georgijevič iz Beograda; prvi podstarešina Josip Turk iz Ljubljane; drugi podstarešina Mirko Kleščič iz Som-bora; generalni tajnik Peter Lekič iz Beograda; vrhovni inšpektor gasilske službe Ilija Pintar iz Brčkega. Novoimenovano starešinstvo predstavlja vrhovno vodstvo vsega jugoslovanskega gasilstva. Sedež Zveze bo v Beogradu.
vesti
Duhovniška vest. Pisatelj Franc Ksaver Meško, duhovni svetnik in župnik v Selah pri Slovenjgradcu, je imenovan za dekanijskega upravitelja staro trške dekanije.
Novi ameriški poslanik. Za novega ameriškega poslanika v Beogradu je imenovan dosedanji ameriški poslanik v Bukarešti gospod Charles Wilson.
Jakob Lapuh:	9
Peregrin Zavožen
(Povest iz davnine.)
(Nadaljevanje.)
Iz samostana je prišla Klotilda semkaj malo pred smrtjo Rihardove druge žene, ki se je kmalu po sinovi poroki preselila še razmeroma zelo mlada v večnost. Hilda, ki je izvedela o moževi nečedni preteklosti več kot bi bilo prev, je silno trpela in se ga nikakor ni mogla okleniti tako, da bi mu bila res iz srca vdana. Ko je tedaj prišel Teodor na maoehin pogreb in ostal dva meseca doma, je videla nežna žena razliko med obema polbratoma. Samo dva meseca pa je bilo dovolj in ni mogla nič več pozabiti, a Žigo je začelo žgati strupeno ljubosumje. Ko mu jje čez čas povila Hilda prvo dete — Valerijo^ je ves pobesnel, češ da otrok niti malo ni podoben njemu. Mlada mati je silno trpela 'n z njo vsi, ki so videli njeno gorje. Da bi ji pomagali, so poslali po Teodorja, naj pride in izpriča njeno nedolžnost.
Kaj sta se polbrata potlej menila, ni nihče izvedel. Govorjeno je le bilo, da bi Klotilda imela postati Teodorjeva žena, a se ji je slednji izmaknil, češ, da nima več mladeniče svobode. Daleč nekje doli pri morju, da si je izbral družico za življenje. Skrivaj ju je povezal z zakonsko vezjo mlad menih; kajti ona da je preprostega rodu, a lepega obraza in plemenitega srca. Povila da mu je tudi že dete — sinka--
»In kje je zdaj ta sin?«
Margareta se je sklonila k meni.
»Še vprašaš?«
V Bršljinu je umrl po vsej Dolenjski znani vzorni kmetovalec Anton Globcvnik. Pogreb bla-gopokojnika je bil v nedeljo, dne 13. t. m. N. v m. p.!
Ajdovec pri Žužemberku. Lep sestanek smo imeli dne 13. avgusta v Ajdovcu, na katerem nam je poročal naš poslanec tov. Anton Kline o delu v skupščini. Potem se je vršil razgovor o gospodarskem in drugih vprašanjih, na katera nam je dajal potrebna pojasnila. Na vsem se mu je zahvalil v imenu navzočih gospod šolski upravitelj tukajšnje šole.
Vlak zadel ▼ kmečki voz. Med postajama Petrovac in Gložana je potniški vlak zadel v kmečki voz, na katerem sta se vozila Mi-hajlo Heinz in njegov 13-letni sin Jovan. Vlak je voz razbil, očeta in sina pa ubil.
Smrt pred oltarjem. V Cernečah pri Dravogradu je zadela srčna kap pred oltarjem župnika Alberta Travsta iz Trbunj. Bil je takoj mrtev.
Pet litrov žganja popil za stavo. V torek popoldne je popil dimnikar Vasiljev iz vasi Orlovec blizu Velikega Bečkereka za stavo 5 litrov žganja in se je seveda takoj onesvestil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili težko zastrupljenje z alkoholom.
Nogometna tekma brez gledalcev. Zaradi vedno pogostejših izgredov na športnem igrišču med nogometnimi tekmami je policija v Velikem Bečkereku prepovedala občinstvu dostop na tekmo za prvenstvo severnega Banata.
Ciganska nadloga v ljubljanski okolici. Tam v gozdovih okoli Podutika navadno tabore ciganske tolpe. So prava nadloga okoliškim kmetom. Orožniška postaja v Št. Vidu nad Ljubljano sedaj zasleduje tri cigane, ki so pred dnevi okoli treh zjutraj vlomili v Dolinicah pri posestniku Francu Kunaverju in mu odnesli za 2000 Din raznega moškega in ženskega perila, ki je bilo v velikem čebru namočeno.
S kozolca je padel. Jože Jermančič, star 40 let in doma iz Poštajne, je padel s kozolca in zadobil resne notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico.
Čutil sem, kako mi je kanila na oelo solza iz njenih oči.
»In kje je moja mati?«
Margareta se je vzravnala in se naslonila vznaik. Mesto odgovora je samo nagnila glavo in oči so nekam brezizrazno zastrmele v daljo.
»Margareta — Teta —«
Nič.
V nenadni grozi sem jo prijel za roko, klical in prosil, a besede nisem mogel nobene več privabiti iz njenih ust.
Tedaj sem zaslutil, da je prišla smrt v bližino. Ves prepaden in še od prej kakor omotičen sem planil pokonci in začel klicati na pomoč, dokler nisem obnemogel.
Zaradi Margaretine smrti je ostal Valerijin prihod brez hrupa. Za štirinajstletno dekle se tisti čas nisem kdo ve kaj zmenil. Sploh sem se ogibal ljudi dn posebno srečanja s Klotildo. Po vsem tem, kar mi je pravila rajna Margareta, sem se je bal, dasi je nisem zasovražil. Vdajal sem se svojim zbeganim mislim, a največ §em mislil na očeta. Čim so položili rakev s tetinim truplom v grobnico, sem kakor senca taval za Teodorjem. Jezilo me je le, ko ga nikoli nisem mogel dobiti samega. Valerija se namreč ni čisto nič zimenila za svojega očeta, ampak se je vedno smukala okrog Teodorja. Nazadnje sem bil že tako nestrpen, da se vpričo nje skoraj nisem mogel več premagovati. Tako mi je slednjič nevede zdrknilo z jezika, kar je že dolgo klicalo v srcu.
>Oče,« sem ga nehote poklical in on se je samo grenko nasmehnil in me vprašujoče p> gledal.
Z izgovorom, da pojdeva kaj vem kam, me je drugi dan na vse zgodaj vzel s seboj. Blodila
Obsodba škofa Budanoviča. Kakor poroča »Hrvatska Straža«, je okrožno sodišče v Su-botici potrdilo razsodbo sreskega sodišča T Subotici, s katero je bil subotiški škof Ljude-vit Budanovič zaradi čitanja protisokolske škofovske poslanice obsojen na 10 dni zapora in 4800 dinarjev globe. S tem je obsodba postala pravomočna.
Zvočni film v jugoslovanskem jeziku. Po vesteh iz Berlina so se te dni tamkaj pričela pripravljalna dela za prireditev zvočnega filma v jugoslovanskem jeziku. Gre za film »Kralj ciganov«.
Sedem vagonov rib so ujeli Po velikih neuspehih v začetku sezone, ki jih je povzročilo neugodno vreme, so komižki ribiči vendarle v zadnjem času ujeli vsega skupaj za sedem vagonov rib, večinoma sardel. Ribe so sedaj na-solili, nakar jih bodo poslali v Grčijo.
Kako čistijo v Ameriki živino. Ameriški živinorejci so pred kratkim poskusili obravnavati živino na paši, ki jo mučijo razni zajedalci, enostavno z električnim sesalnikom za prah. Poskusi so se dobro obnesli posebno pri živini, ki so jo mučili brenclji, pršice in klošči.
Kmetje stražijo svoja polja. Kmetje, ki imajo svoje njive v najbližji celjski okolici, se pritožujejo, da bo letos pridelek bolj slab, to pa ne toliko zavoljo slabe letine, temveč zaradi tega, ker neznani tatovi hodijo pridno ponoči ropat njihove pridelke. Zaradi tega so sklenili posestniki, da hočejo sami čuvati njive pred tatovi.
Nesreča pri mlatvi. Sepec Franc iz Zabrdja, občina Mirna, je pomagal sosedu mlatit z mla-tilnico. Pri tem delu ga je udaril tekač po levi roki in mu zdrobil tri prste, katere so mu v bolnici odrezali.
Ravnatelj rudnika iz Završja Daskalovič Rista je nenadoma izginil, ker so prišli na sled, da je prikril lastniku podjetja okrog 4 milijone dinarjev. Zločinci se pojavljajo bolj in bolj v tako zvanih boljših krogih!
Tobak slabo kaže. Vsled dežja in slabega vremena kaže tobak v Hercegovini zelo slabo. Nevarnost je, da bo tobačna žetev tako slaba, da sadilci tobaka ne bodo dobili niti toliko,
sva na slepo po goadeh in bilo mi je tesno pri srcu. Nikakor nisem mogel govoriti, pa tudi on je menda iskal primernih besedi in grebei po spominih, preden je začel z vprašanjem:
»Kako, da si se tako spremenil teh malo dni, odkar me ni bilo doma?«
Ko sem le molčal, je stopil tesno predme in mi pogledal naravnost v oči: »Zakaj mi prikrivaš?« »Skoraj bi mi bilo ušlo, češ: »Človek, meni zameriš in nič ne pomisliš, kaj vse sn mi in mi še prikrivaš ti sam!«
Teodorjev obraz pa je tako nemirno po-drhteval, da mi je beseda obtičala v gilu in sem samo povesil oči. Molče sva sedla na prevaljeno deblo. Po drevju so veselo gostolele ptice, dan je bil ves rožnat in jasen, v moji duši pa sama skeleča tema.
Vdtez Teodor je pričel govoriti o življenju in je zamolklo omenil, da je nemara najhuje kaj povedati o tem, kar je komu najbliže. Kadar mora človek stopati sam pred svojo podobo, da mu je vselej tako bridko tesno, kakor morda niti obsojencu, ki ga ženo pod vislice Življenje je čudovita zagonetka, ki se nam nudi kakor popek sveže rože, ko pa radovedna roka razgrne nekaj lističev, zgrabi človeka nešteto pasti. Kar kdo utegne največ doseči, je botre malo in hkratu vse: S smehom na obrazu, z jasnim pogledom sprejeti tudi najhujše in s ponosnim korakom iti po poti, ki se ji ni mogoče izogniti ...
Vitez Teodor je govoril kakor sam zase. Nikoli ga še nisem videl takega, zato so njegove besede tudi bolj živo odmevale v meni. Da bi mu pokazal svojo iskrenost, sem pripomnil: »Tudi meni se zadnje dni zdi tako —c »Zadnje dni?«	(Dalje prihodnjič.)'
Smrt v vodi. Horvat Jožef, 80 letni starček, 'je šel od Mure proti domu v vasi Kot. Zašel je [v močvirje in revež ni več mogel ven. Ko so ga našla, je bil že mrtev. Noge in glavo je imel v jvodi, ostali del telesa ni prišel do vode. Kaj je [zaneslo nesrečnega starčka v to močvirje, nihče ne ve.
Izvoz svinj in goveje živine v Avstrijo in češkoslovaško. Urad za kontrolo izvoza svinj in goveje živine v Beogradu poziva izvoznike, zadruge in pridelovalce, ki nameravajo izvoziti v septembru pitane in nepitane svinje, goveda, meso in zaklana teleta v Avstrijo, da pošljejo prijave uradu najkasneje do 15. t. m. Do istega roka je treba poslati tudi prijave za septembrski izvoz v češkoslovaško.
Pcdban na dopustu. Podban dr. Pirkma-jer je z dne 10. avgusta nastopil svoj redni dopust.
Hmeljski kredit. Hmelj arna, registrova-na zadruga z o. z. in Posojilnica, reg. zadruga z n. z. na Vranskem sta prejeli trimesečni kredit v iznosu po 200.000 Din, ki je namenjen kot predujem za stroške obiranja hmelja. Kdor želi najeti v ta namen kratkoročno posojilo iz tega zneska, naj se oglasi pri občini ozir. pri posojilnici na Vranskem. Posojila se bodo dajala hmeljarjem Vranskega okoliša.
Kartel pivovarn v Južni Srbiji se je ustanovil nedavno in je eden njegovih prvih sklepov, da pivovarne odjemalcem ne bodo dajale piva na kredit.
Obmejni promet v juliju izkazuje, da je prišlo na severni meji v našo državo 22.253 oseb, med njimi 3376 Jugoslovenov in 9627 inozemcev, dočim je o istem času zapustilo Jugoslavijo 19.586 oseb.
Ravnateljstvo banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru opozarja kmetovalce, ki žele poslati svoje sinove v ta zavod, da je razpisal sreski kmetijski odbor Maribor levi breg za manj premožne prosilce 6 štipendij. Po več Štipendij so določili tudi drugi sreski kmetijski odbori.
Kei je nekaj mest še nezasedenih, se podaljša z ozirom na razpisane štipendije rok za vlaganje prošenj za prihodnje šolsko leto do 15. avgusta. Prošnji za sprejem je priložiti: krstni list; domovnico; odpustnico, odnr	^e šolsko spričevalo; spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; obvezno izjavo staršev, jda bodo krili stroške šolanja. Sinovi .manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na banovin-jsko ali štipendijo sreskih kmetijskih odborov, jbaj priložijo tudi premoženjski izkaz z navedbo višine zemljiškega davka ter izjavo, da bodo ostali po končani šoli na domačem posestvu. Mesečna vzdrževalnina znaša Din 25.— do 300-— Din in se določi po dejanskih premoženjskih razmerah prosilcev.
Konzulat portugalske republike v Ljubljani fse je preselil dne 2. t. m. v Pražakovo ulico Žt. 10, pritličje.
Vesli iz sveta
Šest žrtev strupenih gob. V Trapolczi v bližini Blatnega jezera sita zboleli dve družini zaradi gob. Šestnajst oseb so morali s težkimi znaki zastrupitve oddati v bolnico, šest jih je že umrlo.
Trgovinska pogajanja Rusije in Anglije. Pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Veliko Britanijo iu sovjetsko Rusijo se na-naljujejo.
Japonci zaplenili dve ruski ladji. Japonska policija je zaplenila na širokem morju južno-vzhodno od Paramušira, drugem največjem Kurilskem otoku, neki ruski parnik s 4000 tonami in rusko ribiško ladjo s 100 tonami.
Novo Marconijevo odkritje. Znani italijanski znanstvenik Viljem Marconi je sporočil časnikarjem, da se mu je posrečilo napraviti aparat, s katerim bo mogoče telefonirati brez žice. Dosedanji poizkusi uspevajo na daljavo več kilometrov. Čim se mu posreči, da odstrani postranske motnje, bo mogoče kamorkoli in s komerkoli telefonirati z majhnim žepnim aparatom.
120 otrok zgorelo. Iz Pekinga je prispela vest o strašni požarni katastrofi, ki se je pripetila v kitajskem mestu Fazin. Med poukom je nastal v tamošnji šoli požar. Ogenj je izbruhnil na več straneh hkrati, zaradi česar sumijo, da je bil podtaknjen. Ker je bilo poslopje leseno in zaradi vročine izsušeno, se je ogenj bliskovito naglo širil. V hipu so objeli plameni celo poslopje. Le par otrok in dva učitelja sta se rešila. 120 otrok in trije učitelji pa so zgoreli pri živih telesih.
Strela udarila med otroke. Pretekli teden se je v poletni dečji kolniji v Guiville sur Mere dogodila nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. 150 otrok se je igralo na travniku, ko se je približala nevihta in je strela udarila med otroke. En otrok in en nadzornik sta bila ubita, 17 otrok pa je težje ranjenih.
Pribinove slavnosti v Nitri. Slovaško mestece Nitra obhaja 1100-letnico kneza Pribine, ki je bil eden prvih vladarjev v srednji Evropi, ki so prestopili h krščanstvu. Zgradil je leta 833. na gradu v Nitri prvo krščansko cerkev v Srednij Evropi. S tem je pripravil tla poznejšim slovanskim apostolom sv. Cirilu in Metodu.
Japonci zopet prodirajo na Kitajsko. Japonski poslanik v Pekingu je sporočil vrhovnemu poveljstvu kitajske vojske, da nameravajo Japonci zasesti mesto Dolon Nor. Japonska bombna letala se že bombardirala kraj Mitin-Bao v okolici Dolon Nora. Pri tem je bilo več sto civilistov deloma ubitih, deloma hudo ranjenih. Šest tisoč mandžursikh in japonskih čet je že na pohodu proti Dolon Noru.
Sicilska osveta, V sicilski občini Ficcara se je na tajinstven način zastrupilo sedem članov kmetske družine. Ko je prišel zdravnik, je ugotovil smrt. Oblasti so izvršile takojšnjo preiskavo in aretirale člane neke druge kmetske družine, za katero mislijo, da je izvršila zločin.
Sence svetovne vojne. V francoskem depar-tementu Pas de Calaisu so v juliju odkopali 157 nemških in francoskih vojakov, žrtev svetovne vojne. Devet Nemcev so mogli identificirati, ostale so pokopali, ne da bi mogli dognati njih istovetnost.
Gandhijeva žena obsojena na leto dni zapora. Oblasti so Gandhijevo ženo izpustile, nato pa spet aretirale, ker se ni držala pogojev, pod! katerimi so jo izpustili. Obsodili so jo na leto dni zapora. Zaprta bo skupaj s svojim možem.
450.000 drž. uradnikov na Poljskem. Osrednji statistični urad v Varšavi je ugotovil, da ima Poljsk. 450.000 državnih uradnikov, med njimi 147.000 železničarjev.
Belgija je zvišala takso na vizum za potovanje v Nemčijo in je s tem skoraj onemogočila potovanje v tretje cesarstvo. Sploh so nemška letovišča, zlasti obmorska, ki so bila druga leta polna tujcev, letos prazna.
Huda železniška nesreča. Na železniški progi Neapelj—Benevento med postajama So-retti Magio in Olopaca sta trčila skupaj brzo-vlak in osebni vlak. Nesreča se je zgodila radi napačno postavljene kretnice.
Razstava ovac in koz na jesen-skem Velesejmu v Ljubljani
od 2. do 11. septembra. Rejci najboljših živali bodo nagrajeni. Vse rejce opozarjamo na I. razstavo te vrste. Priglasite ovne, ovce in jagnjeta, koze, kozle in kozličke ter vse predmete, ki imajo zvezo s to rejo. Nadalje krmila, jasli, načrte za staje in hlevčke, pašnike in druge pripomočke, izdelke iz ovčjih in kozjih kož, pletenine domače volne. Vsa pojasnila o razstavi dobite pri društvu Živalca, Ljubljana, Sv. Petra cesta 60.
XIII. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO O STANJU HMELJSKIH NASADOV
Žalec v Sav. dol., dne 15. avg. 1933.
Zeljno pričakovanih padavin dosedaj še ni bilo. Z ozirom na dejstvo, da se okobuljenje le počasi izvršuje, se bo obče obiranje hmelja pričelo šele 21. t. ni. Obče je mnenje, da bo letošnji pridelek po kakovosti prav odličen.
Gospodom nakupovalcem je zemljevid našega okoliša na razpolago.
Društveni odbor.
(Sejznz
21.	avgusta: Blagovica, Zatična, Dol. Lendava;
22.	avgusta: Nova vas na Blokah;
24.	avgusta: Št. Jernej, Kočevje, Javorje nad Litijo, SI. Bistrica, Rogatec, Murska Sobota, Turnišče;
25.	avgusta: Ambrus, Tinsko, Loka pri Zusmu;
26.	avgusta: Veliki Gaber, Ljubno, Rajhenburg, Breg pri Ptuju.
Kmetsha posojilnica SeDShe
reg.zadrago z neomejeDO zavezo ^mmammmmmmmmmmmmm
v Ljubljani, Izseva (dunajska) cesta IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka
Rentni davek plačuje posojilnica sama
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge n Poleg lastnega premoženja Jam« za varnost vlog nad 6.600 narastle na	nad Din 230 milijonov zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar
izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „	|| predstavlja mllijardno Jamstvo In popolno varnost vseb vlog

Ojt^efe©
sivešnike
vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn
IlOVUC
dobavlja iranko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo
Generalno zastopstvo za Dravsko banovino
^ISKOMOM" LJUBLJANA, {KOLODVORSKA 7
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cemenfa
Kclodtvevsba ulica. Ilev. 7
ftlavcčajte „KmelsUi lisi"!
Račun poštne hranilnice štev. 14.257	Telefon štev. 28-47	Brzojavni naslov: .KMETSKI DOM"
smh Denar naložile najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
%>aL gospodinje
Okoli Velikega Šmarna začno v naših krajih dozorevati slive ali češplje.
Ta sad je za naše kraje važen ne samo kot trgovsko blago, ampak je važen tudi za gospodinjstvo, ker se da v najrazličnejših oblikah shraniti za zimo.
j
Za zimo pripravimo slive navadno na dva načina: ali jih sušimo (z dimom ali brez dima), ali pa jih prekuhamo v slivovo marmelado j(»pcvidl«), ki jo namažemo na kruh, zapečemo v razne močnate jedi ali pa močnate jedi ž njo oblivamo.
A tudi surove slive so za kuhinjo močno porabne. Najbolj priprosta jed je češpljevec. Primerno količino sliv operi, poberi iz njih peške in jih skuhaj v kropu, ki mu dodeneš lahko nekaj sladkorja. Jed je jako okusna in hitro pripravljena, ker sliv ni treba kuhati dolgo; dovolj je, da zavrO. Ponekod zmešajo češpljevec
z zrnatim fižolom, ki pa ga je treba kuhati posebej.
Druga jako priljubljena jed so češpljevi cmoki. Dobrota češpljevih cmokov je mnogo odvisna od dobrote testa. Najboljše za cmoke je, kakor pravijo, krompirjevo testo, ki ga narediš takole: Daj v skledo primeren kos surovega masla in eno ali dve jajci (po potrebi) in to dobro premešaj. V to maso daj primerno količino dobro premešanega in zmečkanega krompirja, nekaj soli in moke, toda moke manj kakor krompirja, toda pazi, da testo ne bo pretrdo. Ko je testo dobro pregneteno, ga na debelo zvaljaj, razreži na koščke, na vsak košček pa položi po eno slivo (brez peške). V slivo daš lahko tudi košček sladkorja. Slivo zavij v testo in cmoke zmeči v krop drugega za drugim, da se ne sprimejo. Ko splavajo cmoki na površino, jih pusti še par minut vreti, potem pa jih s precejalko poberi iz kropa v skledo. Nato za-rumeni drobtinice na surovem maslu in zabeli.
Valute
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira
Din	41-80
Din	13-65
Din	11-10
Din	190-—
Din	2-25
Din	1-71
Din	3-02
Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati še 2SVi% na ime 3>prima«. To se pravi, ako prodaš 1 ameriški dolar po kurzu Din 48'80 in dodaš še 28 %A%, dobiš za dolar Din 62-70. To velja tudi za vse ostale tuje valute.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu Din
8-85.
Ko prečltaS Kmetski list, da)
ga prečlfati tudi sosedu in mu priporoča], da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 30 dinarjev.
Prvovrstne kose po Din 15'-
za komad nudi, dokler traja zaloga, Ekonom,
Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 7
VSAK
zaveden kmet bi moral citati naš list!
€>nc>im
\ OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA \
v Hjubljtmi
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
Priporočamo Vam
kajboljše šivalne stroje ter kolesa _ __
Žldlev-r
GRITZNER
v
Švicarski pletilni stroji D U B I E D
Igle in posamezni deli za vse sisteme strojev edino le pri tvrdki
Zaloga v Kranju Trgovina Levičnik
J os. 'Peteline, Ljubljana
blizu frančiškanskega mostu ob vodi. Telet. št. 29-18 Brezplačen pouk v vezenju. — Večletno jamstvo.
KMETSKI HRANILNI m POSOJILNI DOM
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJEIO ZAVEZO
v Ljubljani, Tavčavfeva (Sodna) ulica štev. 1
VLOGE na knjižice ln tekočI račun se obrestujejo po 6Vo. pri tromesečni odpovedi po 6%i večje stalne vloge po dogovoru
Stanje vlog nad 'Din 35,COC.CCC- O Hezerve Din 1,1CC.CCC—
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog — Strankam nudi brezplačno poštne položnice tu nalaganje denarja
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoii
BLAGAJNIŠKE DRE; Ob delavnikih od 8—12'/, in od 3—41/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/.
Podružnici v Kamnihu, glavni trg — v Mariboru, Slomšbov Irg 3
Urednik; |ankQ ^ifiifc ~ izdajo za konzorcij Ijtoo ^jpon, - Itako tiskarno Mer km ifiredslovruk tiskarne; Ji MihalekJ, Ljubljano.