PRAVNE
POSLEDICE
RAZVEZE
ZAKONSKE ZVEZE
Novi zakon ureja tudi pre-življanje zakonca po razvezi zakonske zveze. Do preživ-ljanja je upravičen samo tisti razvezani zakonec, ki ne more delati in tudi sicer nima sred-stev za življenje. Vprašanje krivde za razvezo torej tudi za preživljanje ni več pomembno.
Preživnina se lahko po novem prizna tudi samo za določen čas, dokler si razve-zani zakonec ne uredi razmer, npr. da si prej nezaposlena žena poišče zaposlitev (82. člen novega zakona).
Določbe novega zakona o preživljanju temeljijo na na-čelusocialnepravičnosti, kajti krivda za razvezo ni več upoš-tevana. Če si razvezani zako-nec ne more sam zagotoviti
sredstev za preživljanje ali če je zaradi zakonske zveze v bistveno slabšem položaju glede pridobivanja, je dolžan to breme po razvezi prevzeti drugi zakonec, če je to v nje-govi moči. Novi zakon pa omenja tudi razloge za prene-hanje pravice do preživljanja (npr. sklenitev zakonske zveze), medtem ko zunajza-konska skupnost ni omenjena, čeprav je zunajzakonska skupnost po novem zakonu v pravnih posledicah med part-nerjema izenačena z zakonsko zvezo.
Zakonodajalec torej ni sprejel določbe osnutka zakona o posebni odškodnini, katero bi lahko sodišče priso-dilo zakoncu, ki zaradi ra-zveze utrpi posebno škodo (npr. ker je ob sklenitvi zakon-ske zveze prenehal s šolanjem, opustil poklic itd.) v breme drugega zakonca. Na prvi pogled je sicer videti, da bi bila taka določba pravična in v korist žensk, ki so bile zaradi zakona in otrok prisiljene ostati doma. V bistvu pa se s tem le ohranja stanje neena-kopravnosti med možem in ženo, ker se v nekem pomenu spodbuja ženo k temu, da se izogiba dela v družbeni proi-zvodnji ter onemogoča njeno emancipacijo.
FRANC LOZINŠEK Nadaljevanje prihodnjič!