U II	'H	H H	H
m	■	_	s^B	_ __^^ H
■	jtfS^ H Jt^M^ 'MLtf^k ^p^H j& ihp	M ww^h H ^p*
H I M m m M J ll"l H^l m H H M -H	■ 'h H ■ ■ fl M mM	H Mm B
■	Hifl M m Bh ■ ^fl ■ ■ H ■ ^^ HA ^H	K^H H ■ H HHH H	H HA ^H
lilij w m ^ ■ ■ M ■ H.	A ■111 H	M M mU. '
nian Societies .nd Conization*.
-- JI
Tbm b t d rti	ed- to
reach 250.000 Slovenians in United Stote«. American in spirit, foreign
CLEVELAND, OHIO. WBPNESpAY, JULY 18. 1917.

NO. 83.
Preveč vojaštva za Cleveland. Senator Pomerene protestira.
-—V kongresu je nastalo v pondeljek očitane, da je amfc-riškak vlada določila preveč vojaških novincev za državo Ohio v primeri s prebivalstvom. Splošno se trdi, da bodejo morale dati severne države veliko več vojaštva kot juižne. To pa ra,ditega, ker ye števni urad v IWashingtonu prisodil severnim državam več prebivalstva kot ga imajo v resnici. Senatfcr Pomerene je pnobesti-ral v senatu, da bi se državi Ohio naložik> tolko vojaštva, naikar je senat enoglasmo sprejel resolucijo, da se številke poklicanih revidirajo Na pr. zve-zina vlada trdi, ida ima mesto Clevelatftl 1.125,000 prebivalcev *dOčim trdfjo najboljši iz-kušenci v prebivalstvu mesta, da j« tu le 800.000. Zvezina vlada je nadalje prisodila Akro nu 3>3&.ooo prebivalstva, do-ga je tam komaj 150.000, itd. Na ta način bi moralo k vojaštvu še enkrat toliko ljudi kot je v resnici potrebno. Nihče se ne upira vojaški dolžnosti, toda pravica mora biti za vsa mesta države enaka. Računa se, da bo zvezina vlada revidirala številke in pozneje priobčila rezultat.
—Društvernike in posameznike, ki gredo na farme na piknike ob needljah, opozarjamo, da anlCra "tegse" z društvenim #imenom> že v Cleveland«, oziroma pred piknikiom prodati, ker nikakor ni dovoljeno dotič-n« listke šele na prostorih piknika prodajati in obešati. Vse to se mora zgoditi doma. Pikniki bodejb ustavljeni, če se to stnogo ne spoteuje p —Policija se je mudlia v nedeljo na več piknikih, in 'bati se je, da se nekaj zgodi, ikar ne bo v korliist naših društev. O-
r	,
pozarjamo še enkrat, da naj društva skrbijo za red, mir in dostojnost na pikmiku, ker sicer je ce'lo društvo odgovorno za vse posledice, kot vsak posamezen član.
—Nekega neznanca so dobili v nekteljo v RuclkTu z odreza-flo glavo Neznanec je sedaj v mestni mrtvašnici, glave pa ne morejo najti. Na rokah itma rokavice, in goklnice na nogah, znamenje, da je vozili motorno Ikok), ko je bil umorjen ali se sicer ponesrečil. Policija p*e iskujfe.
—	»Culi smo, da rojaiki prav radi igrajo za d>e(nar na farmah. Mečejo cente ali pa tudi večji denar v zraik, nakar pade na tla, in kadar pade, dobi edein ali drugi. Ta igra je prepover dana in strogo "kaznovana kogar dobijo. tMarsiikdo je zgubil že precej denara pri tem. Prosimo torej rojake, da opustijo
tO'
—Ogenj je nastal v iniedeljo zvečer v spodnjih pitotstorih iKnausovega polsibpja na 6127 , 6t iClair ave. Oigeinj je nastal v oddelku za kleti, ki pripadajo raznim družinam. Kot se je izjavili ognj<elgasni načelnik je nastal ogenj radi hipne razstreJbe in natančno se *ie mjore »dognati vzroka. Ogenj itn dim se je razširil po spodnjih prostorih GrdflWOve trgovine in povžročil škod« nad $1000. Dve uri je ipažarna 'bramba delala, da je ogenj lokalizirala,
—	Društvo Ribnica priredi v nedeljo 2,2.jiullifja piiknik na PetkovškovS>h farmah.
—	Opozarjamo rojake na člamek nadrugi strani glede vojaške služb«. To je uradno vlaitJno naznanilo in imora vsakdo v. \starOs,ti i 1-31. leta vedeti o tem
—	Dr. Lunder-Atdainič priredi za člamstvo in njih prijatelje veselti i^let v West Park, Ohio na prostorih J. Janežiča
drobnosti izleta so razvidne iz oglasa.
—Sledeči Slovenci so odpotovali preteklo nedeljo na balkansko boiišče: Vekoslav Adamič, -Frank Lunka, fci je "bil za-posljen v tnaši tiskarni ikot stavec na stroju. Fr.Lavrič, Albert Zaje, John Preveč, Jak. ■Oetinski, iMihael Turk, Johin Genbec, Tom Stražnik, Karol Piškur, Vinkb Oblak, -Leopold PUcel, Ivan Jamnik, Antfon 5i-ipelj, Anton Gorenčič, Frank Svete, Ivan Javornik in Alojzij Hkbanja. S seboj imajo pisalni stroj ter dovolj papirja, da sporočajo redno našemu listu O svojih dogodkih na poti. M^ioigo več IStavencve je prijavilo za drugo četo. . —Dvanajstletni- Josip Kren, 1517 iE! 4istlSt. je utonil v po-sidelek popoldne v pričo svojih dveh tovarišev, ko -se je kopal v jezeru bil-zu 53. ceste. Njegovo truplo so potegnili proti večeru iz vode Dečka je spremljal Mitha-el Koter, 5803 St. Clair ave.. in Stanko Smole j, 5805 St. Clair ave. Krenov dečko je zaklical svojima tOvariši-ma, da -ga je prijel krč v nogah, toda predno sta mu unogla pomagati, je ie izginil pod vodo.
. — iZdravnikov primankuje v Cevelandu, tda bi preiskali vse one, ki bodejo klicani v Vojaško službo. Od 'Clevelanda se zahteva 8143 mož. Računa s«, da bo le vsak četrti ali peti zmoželn za v»ojašJko službo. Zdravniki tračunajjo, da bo vze-, lo 30 dnij, da preiščejo 34^00 mož. Na razpolago je sedaj le 20 zravgiikov, in tmeba jih je še 40, da delo čim preje izvršijo. 1
—	Rojaki iz Cleveland^, ki so šli pretečenb meldeljo v Pitts-bung, da spremijo jugoslovanske prostovoljce do zadnjega, .nam pripovedujejo, da se je zidrznil ma shodu v Hrvatski dvoranji v Pittsbungu oglasiti nielk aAvstrijak, ki je rudeč kot puran zagovarjal kajzerja. Ni Bbga, <la so nemudoma padli po njem naši fantje in ga naučili man ire. Brez zbb in ustnic bo nadalje pel sliavo kajzerju, a hujšega ga je retštfa policija, ki je pni njem našla celo revolver, (Sedaj jena varnem,
—Načelnik policije iz East Livef-poola, Mr. McDernott se je nahajal v pontdelj-ek v Cleve-landa Na, poulični kari pa se ga je lotil tat, tki niti policije ne spoštuje. Vzel mu je $165 v gotovem denarju sn $100 v čekih. Tokia okrasti policaja je hujše kot hudiča z 'Bdcebubom izganjati. iMcDermott je tata kmalu zvohai in seveda 'gorje je pa-sti polDcaju v Hoke.
—Rojaki, Ogibljite se pijanosti. Gostilničarji, ne dajajte, pijače tudi malo pijanim ne. V jeseni so volitve za midkro Jn suho, in suhi agitatorji nosijo po mestu pijance, jih kažejo ljudstvu v njih žalostnem sta-njiu ter s tem dobivajo sttoitine suhih glasov. Rojaki, ne -bodite torej argument in dokaz zoper same sebe, spoštujte sebe toliko, da se zavedate svojega človeškega dostojanstva, katero zgubite, če se opijaniite. Nasprotnik ima ostto orožje v pijancih, in če hočemo še naprej imeti ,pii"jačiai za potrebo, je pred vsem nujno potnebno, da se ne opijete preko mere.
—	Mestna zbornica je pri svoji -sielji v pomdeljek odvrgla predtoJlg, da se zgradi podzemeljska železnica v ClevelamidHi dasi aa je župan z vso silo potegoval za ta predlog. V jfeseni bodejo torej volivci nuorali odločiti ali se zgradi podzemeljska železnica ali ne. Prodrl pa je predlog pri isti seji za 300 novih P^ist^JcaWre Cleve-an nujno po J •
Angleži vjeli 4 nemške ladije.
Rusi so morali radi hudih nemških napadov izprazniti Kalusz. Nemci so pripeljali rezerve na bojišče. Francozi so Nemce občutno porazili pri Verdunu in zajeli 460 v jetnikov.	;	i
London, 17. julija. Angleške tiorpedovke so ujele v Severnem morju štM velike nemške parnike, ki so vozili hrano iz Šveid-sike v Nemčijo. Vse Štiri zaplenjene nemške ladije so bile odpeljane v angleška pristanišča.
Ogromni rimski plen.
Petrograd, 17. julija. Rusi •niso samo jako napredovali^ v svoji zadtaji Ofenzivi* -na avstrij-siklo ozemlje, ampak -so dobili v (posest tudi oigrOriini plen. Od 1: kilo 13. juhjia, je ruska armada dobila siledeči plen: 869 častnikov in 36.400 mož avstrij-ske airniade, 93 teških topov, 28 mortarjev, 403 strojnih -pušk in 91 drugih topov. Nešteto druzega vojnega imateHijala je pad-lta Rusom v roke.
Boji na celi ruski fronti.
Petrograd, 17. julija. Važno mesto Dodina v Galiciji je padlo Ru<som v iroke, m Avstrijci se na tej črti umikajo proti iStrij, zadnji p6stojanki pred LvoMom. Bod eg tega -so Rusi dobili v roke tudi vas Lodzi-any, in so sdverno o^i' Haluša OflbiHli pet trdovratnih avstrij-skih napadov, pri katerih so imeli Avstrijci ogromne zgu-be. Od Rige do Rumunije se sedaj nahaja vsa ruska ftOn-ta v najhujšem boju, in- Rusi vse povsod tirajo Nemce -in Avstrijce njih postojank Angleži so aktivni.
London, 17. julija. V feeve-ro-zapadnem kortcu Francije in v Belgiji so se vneli hudi b-oji med Nemci in Angleži. (Severno od Wirnenvona so Angleži vrgli Nemce iz 'njih postojank, dObfH 400 sežnjev glo-lx>ko sovražnikovo ozemlje in ujeili 100 Nemcev. Nemški pro-tinapald' je -bil zadušen v krvi.
Nemško uradno poročilo.
Benolin, 17. julija. Včeraj
Anglelži trikrat poskusili d'o-ibiti naziaj pozicije pri Lombar* tyzde, toda vselej so- bil? odbiti s teskinui zgubami. Arti-tilerijski ogenj, (ki je precej ponehal me«l dnevom, se je proti večeru potvečal. Severo-vz-hodno od Lensa so bile pregnane angleške poizvedovalne člete. Južno od Čuretcona so napadal1! Francozi z namenom, da nam oldVzamejo pridobljene postojanke. Francoz je so trpe-ji tešike zgube v teh dkraj-ih. Na zapatforem Champagne Ijo-jišču pa so se* polastili F-ran-cozje dela naših strelnih jair-kov. Precej ujettnikov srtiio dobili včeraj in nekaj strojnih pušk. Boj'i pri Verdunu počivajo.	1
Nemci streljajo v Rheims.
Pariz, 17. julija. Zmerno tiotpniško streljanje je prevla-devalo ves dan pri Hurtebise V Champagne tso hotdi Nemci zopet dobiti iMont Haut, toda so bili pri tej gori popolnoma u-stavljeni. Trije ogiomni navali i Nemcev so prišli nad Inais, floda dve četi ste bili popolnoma uničeni. Nefnci so izstrelili 1600 topovskih krogelj nad mesto Rheims, kjer sta bila titva starčka ubita. Juižno Od Aillefl smo .zajeli 120 Nemcev, ostale -pa deloma zapodili v beg, druge pobili.
Na laškii fronti.
Rim, 17. julija. Na celli fronti je bila laška armada včeraj jako aktivna. PiOti večeru, ko smo imeli sovražnikovo linijo dd Veršiča do Jamiane ves dan. pod hudim ognjem, smo z uspehom napadli avstrijske postojanke ma hribu št. 247. Kltjub silnemu avstrijskemu
strojnih pusk* vojnega materi-jiaila, 276 ujetnikov, med njimi 11 častnikov. Pri ISelu smo zapazili vieiliko ikonoentracijo avstrijskih čet, nakar se je Iclvig-nilo naše zračlno fcrodovje in bombardiralo avstrijske čete v S^iu, kri so se razkropile na vse -strani.
Iz ruskega ujetništva.
•Uneidništvo je dobilo iz Rusije karto s siledečo vsebino: Prosim vas, da mi pošiljate vaš list. Tukaj nas je več slovenskih ujetnikov, ki bi radi čiitali vaš list. NaislOv je Franc Dovč, voeno pHiieni, Staneja Arkadak, ujezd Balašovski, kontor kjneiza Ujezenskoga, Saratovsika gubernija, Russia.
Listnica uredništva.
Ponavljamo, *da irae •d'ajemo nikomur pojasnila, kdor se ne pdlpiše v sVoijem pismu na nas. Prejeli smo pismo od nekoga, ki se podpiše "delavec'1 !ih hoče pojasnila glede vojaške službe za one, iki imajo prvi papir. Pojasiniilo dobi, če se podpiše s .polnim imenom in naslovom.
Rusko uradno poročilo-
*Pe tir ograd, 17- jiulija. Ob dolenjem toku reke Lomnica se vršijo neprestani artilerijski »boj/i. Sevemor-vzliodno od Haluša Nemci neprestano poskušajo vreči naše čete -preko re-jaJUČL - Jtiinbiiri&i iregimont rti saimo ustavil Nemcev, ampak jih je vrgel nazaj in napredoval kljub vsem zaprekam, prizaMjaJ Nemcem te-ške zgube in zajel unnogo ujetnikov in strojnih pušk. Po si-Ibvitem lx>ju so bili Avstrijci prisiljeni uimakniti se iz vasi -Lodzjany in so inaše čete napredovale proti Rozniazov, tej-da Avstrijci so dobili nove rezerve na bojišč^ inker smo ni« zgutbili mnogo častui-klov, smo ise vmjili v streln'e jarke.
Nemci ne gradijo več Zeppelinov.
1/mdon, 17. julija. V Fried-richshavdni, blizu švicarske nnelje, kjer je »bila glavna postaja /a 'Zeppeline, so nehali z gradlnjo Zeppelinov. Tisoči delavcev, kateri so prej gradili Zeppeline, gradijo danes zra-kopflovei, dd kateriih Nemčija več pričakuje ikot od Zeppeli-nidv.
Položaj na Češkem.
Češki list "Pravo Lidu",-ki shaja v Pragii priobčiuje v eni svojih zadnjih izdaj sledeči razglas mestnih oblasti v Bud-jevice! Dogodki vodrajšnega dnev^ nam kažejo, da se nemiri niso vršili radi pomanjkanje hrane, na katerem vsi trpkno, anjpak so bili povzročeni od brezvestnih agntfaitor-jev. lM'i smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo prebivalstvo v imenu mestne zbornice naj se vzdrži nemi-rov na vsak način. &krbel|r bodemo, da Uobijo Budjevice vsaj toliko hrane kot vsako drugo avstrijsko mesto. Tioda za isedaj moramo shajati steni, ikar imamo, četudii pri tem marsikdb trpi pomanjkanje. S parado in demonstracijami ter uničevanjem tuje lastnine se ne doseže ničesar, in radi miru smo prisiljeni naznaniti sleldeoi policijski red: Do nadailjnega uka-?a morajo biiti zaprte vse hiše irf trgovine ob 7. zvečer, in nihče ne sme iz hiše po tej uri. OoBii>o4arji hiš so odgovOrtni za vsal^gar., Kdor prekrši to fpostavo, j«et zaprt odi enega te-dha do enega meseca- Vse ždnr »ke, ki so prosile obbiti za po-mjoč, bodejo prijete in strogo kaznovane, župan... Taiko se
1
v Avstriji deli pravica.
Finci se strinjajo z Rusi.
-Petrograd, 17. julija. Iz Hel-singforsa je dospela -brzojavka, -ki naznanja, da je finski na-rddni zbor -se liizjavil, -da ima zaupajnije v sedanjo ,rusko vlado, da bo Finska dobila brez revolucije svojO samostojnost, in Fin ska se ne ibo ločila od Rusije razveln v svoji notranji upravi.
Novo vojno posojilo.
(Washington, 17. ju-litja. A-merri&ka vlada bo v kratkem razpisala nkčvo vojno posojilo. Govori se, da bo razpisanih 5 tisoč milijonov dolarjev. Obresti bodejo višje kot pri prvem posojilu.
—Krompir se je zopet znri-žal, in velja najboljši lorompir $5.50 za tri buišlje. Ljudje,ne kupujejlo mnogo, Iker pričaiku-jejo še nižjih cen. Jako poceni je tudi zelje, sto glav za $3.00 do $5.00. Čebula je $1.75 za vrečo 70 funtov. Večinoma so domači pr.Be|lki na trgu. Francozje imajo uspeh pred Verdunom-
Pariz, 18. julija. Nemške armade pod porvebtvom kiron-princa so doživele včeraj občuten poraz,.pri ihribu št- 304, v okolici Verduma, kjer so Francozje napredovali eno miljo in pol ter potisnili Nemce
. ^ rm^ajtet,^.^JE™«;
jeriih Nemcev je b«O u}etm, in
(poleg tega so Nemci imeli ter-ške zgube.
Rusi zgubijo Haluž.
•Petrogra<l, 17. julija. Severovzhodno od Haluža so Nemci včeraj zaporedoma in trtlo-vratno napa/dlii ruske move pridobljene postojanke. Iz taktičnih vzrokov so se morale ruske čete umakniti na drugo stran reke iLrOminica in so izpraznile Haluž, dočini so obdržaJle prehod prelko Lomnice. Pri vasi Novica je sovražnik pripeljal silroel rezerve na tojiišče, in Nemci so neprestano napadali v vrstah, naikar smo bili prisiljeni izprazniti vas, toda s pri-bodlorn -svežih rezerv ,smo se vasi zopet ipolastili.
Porto Rico je suh.
ISan Juan, 17. julija. Na otoku Ploirto Rico so ise vršile volitve za mokro in suho. Vsa večja nnesta so oddala veliko večino za -suho/99.775 jih je glasovailo suho itrb 61.226 za mokiro.
Važno glede tujcev za vojaško službo.
Washington, 17. julija. V zbornici senata in v zbornici poslancev se Ipripravlja nova postava, ki <bi prisilila vse one, kti imajo prve državljanske pa-p'yrje, da so pddvržieni vojaški dolžnosti. W-iison se ne strinja s temi spremembami. MnOgo uiradniikOv je mnenja, da pomeni vojaška služba tujcev ,v Zjed. državah kršitev mednarodne pravice.
Kdaj bodejo številke dvignjene.
Washington, 17. julija. — V Wasfh'imigtomu/ je vse pripravljeno za dviganje številk glede vojaške službe. Se sddem držav ni naznanilo zvezi^emu vojnemu uradu uspeha registracije. Pričaikuje se, da bodejo številke dvignjene v četrtek zvečer ali pa najkasneje v -soboto zve-četf-
Washington, 17. jmlija. Narodne giamde 28 držav so sedaj mobilizirane in čakajo, da jiih vlada Zjdd. držav sprejme v dlržave Ohio,32.000 niOž mo-držažve Ohio, 32.000 -mož močna, odide meseca novembra v Francijo.
Odhod prostovoljcev iz Pittslmrga.
• Ameriške oblasti in Jugoslovani
■
■
V nedeljo, 15. julija se je odprla nova knjiga jugoslovanske zgodoviine, ki -bo poznim ro dowom pripovedlovala, da niti trda avstrO-nemška roka ni mogla zatreti v jugoslovan/ slkem narodu ponosa in n^fo-dme samozavesti. V Cleve^ndu je slovensko ljudstvo Ijf zadnji krat pokazaio svojirfi prvim -borcem, da umeje njilh požrtvovalnost itni da jih bodb njihove vroče želj-e spremljale po vseh teških, a sladkih potih za svlobodo in neodvisnost.
Teško je bilo slovo iz slovenske metropole. Komu se nii po-rosilo OkO, ko je pozdravljal mlado četo, ko je stiskal čvrstim borcem roke — morda v zadnje slovo?...
V Pittsburgh je čakal pro-stoviofljce sijajen sprejem. Poleg živahne in čile čete tamkaj-šnih prostovoljcev, je pozdravila Clevelamlčane še številina množlica drugega, slovanskega in ameriškega prebivalstva, z godbo in zastavami.
iNekaj veličastnega je »bil pohod čete po mestu, ki po svoji velikanski indiustriji pač zavzema prvo mesto v sedanji vojni. Vse prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo odločne mlade mOže, ki so dejansko pripravljeni pokazati, kar nam vsem leži ma srcu, — da ponesejo ju-gos|otvans<ke prapore tja, kamor spaklajo — v razrušeni Bte-ligrad, v Zagreb in ponosrto belo Ljublano, ki čaka, da se znebi svojih tiranov in sprejme v svioje nedri svoje lastne sirno-
■ -Yfr to, mm mvlLMm&iJ*
tako teskih okoliščinah.
Obkoljejna od velike množice pittsburškega * prebivalstva je prikorakala četa v West Park, kjer se je vrši-lO slovesno okrašenje in 'blagoslovi j en je praporov, ki -bodo nosili glas svobode v mašo domovino.
Nastopilo je mnogo govornikov, ki so v vzneknih besedah bbdrili mlade junake, dasi je
bilo že itak dovolj poguma in J odlotčinosti v njih.
Me^rf .govorniki, naj omenjamo posebno pittsburškega župana, Joseph Armstronga. Visok, vitiejk, sivolas mož, trpicen Amerikamec, je pbzdravil jugoslovansko prvo oeto pncKStovo-Ijcev iz te dežele. Rekel je, da je ponosen, da sO taki ljudje prišli v to dežlejo svobode in zagotavljal je, da so jugoslovanski Sokoli in drugi slovanski Sokoli edina organizaciji priseljencev v Ameriki, na katero je on kot Amerikaniec ponosen in da je vesel, ko vidi odhajati na polje časti za človeštvo in za svoboda Rekel je, da Amerikanci i|n visi drugi, ki se -danes bojujejo v istih vrstah ne verujejo v svobodo, kakršno je hotel u siliti svetu nemški militanisti pod svojim kajzer-jem.
Zvečer ise je vršil banket v hrvatski dvorani. Vrši«K so se govoril in poteim še enkrat slovesna zaprisega cele čete. Iz par sto grl je donela odločna zaprisega, ki jo je naprej govoril Domi Ni ko Grškovič
Ura je bitio potekla — kmalu je bilJo treba misliti na odhod. Zaslišalo se je povelje, strnila se je parstoglava četi; in kmalu smo bili na železniški
Sokoli iso zasietdli poseben vlak, ki je bil zanje pripravljen — imel je pet voz — še nekaj stiskov rok, še par kikev in objemov — in izginuli so twnl: izpred oči j, da jih zopet obja*
Ne mOremo lepše pokazati
svojle IjuboznS do domovine, ne svoje hvale ž nor t i icUo Amerike, kakor da dejansko po svojih •močeh podpliramo ta Melovan-je, eni gmotno, drugi z oroil jem v roki — vsi pa za esir^ffi bdenje nove prosvitljene Ju-
Politični položaj v Nemčiji, Avstri- J ja se bori za "svete pravice".
Avstriji minister govori.
Dunaj, 117.' julija. Dr. von Zy<Wer, avstrijski ministerslki predsieHln'ijk se je včeraj izjavil v avisitrliljsikem parlamentu, da se "Avstrija bori za sveto pra-ivioo njenih'narodov, da sami odločajo svojo usodo." 'Nadalje za časten mir na podlagi pravice, zmernosti in civilizacije!!'! Avstrija ostane v trdni zvezi z Nemčijo do konca!
Amsterdam, 17. julija. Grof Roedern je bil imenovan za nemškega ministra za zunanje zadeve, namesto dr. Kari Hel-fenicha. Naidalje naznanja brzojavka iz Berolina, da je 'bil imenovan bivši memški posla-niilk v Washingtonu, grof Bern-storrf za nemškega poslanika v Kodanj pri danski vladi I^ajzieir še ni odločil, koga naj postavi namesto odstpplega zunanjega ministra Dr. Zimmer-manna, onega nemškega -državnika, iki Je Mielksikancem svetoval, naj napadejo Ameriko in vzamejo Texas, Arizono in novo Mexico.
Novi nemški katneler .Midha-ellis dela noč in dan, da pripravi svoj govor v nemškem državnem zboru. Baje bo spregovorili novi kancler v eetrtek predi državnim z bonom. V petek se razide nemški državni z:bor, in pred nazidom bo skoro enoglasno dovolil nov velikanski kredit za nadaljevanje vojne nemški vladi
Odstopit kandler Bethman Hollvveg prikiobiva čimdalje več simpatij med nemškim na-
iroaom. i&piosno se govon Wf| njem, )d!a je bil pregnan od i krcwiprinca, Hindem/burga in generala Ludendorfa, ki so fa-'i| natični zagovorniki kajzerja. | Hollvveg je ponujal reforme, 3tt|3 njegov namen je bil ustanoviti;*! nekako parlameinltarno repn-bli^S ko iz iNemčije, kjer bi kajzer k | po imenu vladar, a vrhovmof oblast bi iiuel državni svet. ^ Kajzerju ta ideja ni bila po vfl^l Iji, najmanj pa častnikom nemške armade, ki so videli v | taki državni upravi zgubo svo- ; jega upljiva. Holiwega je bajftS zagovairjala tudi Avstrija Bavarska, dasi Avstrija (ni im^^j la nobenega glasu pri tem, kcr|| je to poponoma s^var notran- ^ jega nemškega pomena.
Nemci denuncirajo Slovence. |
'ISlovenec" z dne 11. aprila piše sledeče: —- Beremo v listu 'iGratzer Tagblattu" da" sa štajerski Slovenci zopet jako brigajo, ker so »Slovenci s pOK^i močjo slovenskih denarnih za- I vodov kupovali nemške hiše. Nemci so kupovali avstrijsko vojno posojilo, na katerega so slovenski denarni zavodi skoro pozabili in so raje kupovaliJj| nemške hiše. Nemškcf časopis->| je očita slovenskim voditeljem, da so za Ruse in Srbe. |
— Še nekaj lotov je (na prodaj na Bliss Rd. v Euclidu. Cegj na lotom jako raste. KjdorJjw podvojiti svoj denar, naj kupi tejlote od L- Recherja. Ured-
111 ^ ii . ml -i ii ■	-----i------
CLEVELANDSK A AMERIKj
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. *
NAROČNIN At Za jKmtriKo - fJ.OOl<£a Cttxfd. po poJtH$4*a Za Extropo - £4.0011*o*am*sna JtroHKa - J
l^y inn ^ p^nja m "CbvdUaiakk Aaafla" >	«11* *r. CUU« AVB. N K . CUCVKLAND, <HDO. TBLCPHOMI OUT. WMGBTOM Ui
EDWARD KAUSH, Publishtr	LOUIS J. PIRC. Edih
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
lead If 25.000 Sloveiius ii the Gty of Oerebnd ud ekewher Mverting rates Mrqpest. American in spirit Foreip in language oi
• Bmttnd m uamd-dcas mattrr January 5th 1909, at tht pott offict at CUvttan QUO ttmUr th* Act* March 3rd, 1879.
No. 83.Wed. July 18th, 191;
Izrežite to in spravite«
Člen VIII. Deset dnij pozneje morate dokazati
Vaša vrošnja za izvzetje aH > oproščenje od vojaške službe mora biti vložena sedem dni.i potem, ko je bilo vaše ime jav-U fio razglašeno ali ko ste dobili poziv po pošti. Potem ko ste vložili prošnjo za izvzetje ali oprosčenje od vojaške službe, r imate deset dnij <casa, da dokažete, da so vaši vzroki pravični in verojetni. Način, kako dokažete, da morate v resnici biti * izvzeti od vojaške službe je ja-ko priprost, toda natančen. Če slerlite tem vrsticam, katere spodaj zapišemo, tedaj bodete svojo nalogo izvrstno rešili:
1.	Pojdite k .krajevnemu odboru in vprašajte tam za listi-no, katero je treba izpolniti. 'Listin je več in najbolje je, da
g kadar vprašate za listino, da f poveste, ali hočete izvzetje ali jp Oproščenje od vojaščine. (Ex-« emption or discharge.)
2.	Vprašajte krajevni odbor ||si afidavite, ki so potrebni, da ^predložite dokaze, zakaj naj iivas oprostijo vojaščine. Če ni-Imajo teh listin, vprašajte za ijMunflet v katerem so dotični
formularji.
>x ,3. Izpolnite te listine in vrnl-ffcte jih tekom deset dnij od one-
pga časa, ko ste vložili prošnjo zr oprosčenje od vojaščine. ^Pazite, da ne prekoračite tega ||&Asa in ne zamudite potreb-
Pomnite:
I; i. Vi morate izpolniti te listi I ne in dokazati, da morate biti pjtvzeti od vojaščine, in ikirajevni odl>or nima nobene pravice vas Iptvzeti od vojaške službe, raz-pven če ste vse tako naredili ka-pjkor se od vas zahteva.
ft 2. Nobenega izgovora ne bo-f" dete r^ogli uporabiti pred od-I borom, kajti noben izgovor ne Keljal, razvcn do»kazi na podpirani listini. Premislite torej do-I bro, kaj pišete. Izgovor velja I le tedaj, oe odbor »dvomi nad I vašimi dokazi in zahteva na-daljne dokaze, ker se mu prvi j - dokazi edijo sumljivi. To se bo I zgodilo le v omenjenem številu 1 prošenj.	I
t
■ Člen IX Kdaj se prošnje rešijo. ,
Vsaka prošnja za izvzetje j ali opnroščenje od vojaške službe 'bo rešena tekom treh dnij j lod krajevnega Odbora, potem ko ste vložili dokaze za opro- < ačenje.
člen X. Certifikat za ( oprosčenje.	^
Če je vaša prošnja uslišana t dobite certifikat, Jci priča, da 1 »te izvzeti ali oproščeni od slu- s ž be.	1
Pomnite:	s
r. Ta certifikat se lahko prekliče vsak čas.	r a. Če vam je certifikat izdan s " samo začasno ali pogojno, te- r daj postane certifikat brez ve- 1 Ijave, ko preteče določeni čas, c ali ko dani pogoji nič več ne ' obstoje. \
3.	Vi ste bili poklicani v vo- C jaško službo, in kadar pogoji, v pod katerimi je bilo dano opro- r ščenje, minejo, tedaj vas lahko v
^-pokličejo vsak čas v službo. I
4.	Pomnite, da če je krajevni " odbor dal oprosčenje ali izvzet- ** je od vojaške službe, da vlada s Zjed. držav lahlko apelira vaš ji slučaj na okrajni' odbor, in če ž vlada to stori, postaftue vač cer- s tifikat nemudoma neveljaven, ji Kadar vlada apelira vaš slučaj o pri okrajnem odbpru, tedaj ste " v istem položaju loot tedaj, ko o
službo« Pn,K k'iCani V VOjaŠk° i
MU Z DO.	J)
1
Člen X. Razne določbe.
Če vaša prošnja za izvzetje ali oproščenje od vojaške služ-li be ni uslišana, tedaj se vaše ime e uradno zapiše v uradu krajev-»j nega odbora in pošlje na urac oferajnega odbora. To znači, H da se morate zglasiti za vojake ško službo, kakor hitro vam li naznanijo dan odhoda. Poleg tega pnidle vaše ime v časopisje i" razobešeno bo v uradu krajevni nega odbora in pošlje .se vam uradno naznanilo na naslov, ti ikakoršnjega imate na registra-
cijski karti. e Če ste vložili prošnjo za iz-e vzetje ali oproščenje od vojaš-® ke službe, pazite, če je bila vaša prošnja uslišana ali ne. Iz-j' vedeli bodete takoj, če greste na sodnijo in pogledate tam uradni razglas.
a
a Člen XII. O apelu na I i	krajevni odbor.
Če krajevni oclbor (Local board) odloči, da ste vi sposob-r ni za vojno in da vaša prošnja a za oprostitev ni veljavna, tedaj j imate vi pravico pritožiti se in r apelirati. To se pa mora zgodi-a ti tekom desetih dnij potem, j <ko je bilo vaše ime razglašeno, da ste primorani služiti. Torej
-	če se hočete pritožiti na okraj-» ni odbor (District board) por 3 mnite sledeče:
1. 'Pojtdite krajevnemu od-l boru ( Local board) in zahte-
-	vajte listino št. 153 ali št. 154, na katero spišete priziv ali apel.
j 2. Vzemite tudi listino št. 151 i m 152, katere listine rabite, da j naznanite okrajnemu odboru i (District board) o namerava-. nem apelu.
-	I- Ko ste spolnili listino št. 153 in H'54. vrnite jih ikrajevne-
. odboru. (Local board)
4.	Pošljite izpolnjene listine . 151 in 152 okrajnemu odboru . (District board.)
5.	To morate storiti tekom L desetih dnij odi dneva, ko ste I sprejeli naznanilo, da je vaše . ime razglašeno in potrjeno.
i Pomnite:
> Vi se smete pritožiti samo L radi končnega sklepa krajevnega odbora, da vas namreč ne-če izvzeti ali oprostiti od voja-' š,ke službe, ne morete pa apeli- < rati ali se pritožiti radi kake- 1 ga druzega povelja, ki ga izda i krajevni dobor.	1
Člen XIII. Dokaiite pritožbo.
Pet tlnij časa imate, ko dobi okrajni odbor (District board) vašo pritožbo ali apel, da vložite nadaljne dokaze, zakaj bi J morali biti izvzeti od vojaške službe. Toda vse vaše izjave in vaši dokazi morajo biti zapri- . seženi pred javnim notarjem.
Posebna opomba. V tem razlaganju dobite večkrat besedo: Krajevni odbor in okrajni odbor. To sta dva popolno- 1 ma različna odbora. Krajevni ; odbor se imenuje angleško A "Local board". To je odbor pr- ^ ve instance, in ta se nahaja v Common Pleas sodniji v Cle- c velandu. 'Ta odbor vas pokliče r na preiskavo, ta odbor zasliši š vašo prvo pritožbo in prošnjo, c Drugi odbor se pa imenuje t "Okrajni Odbor" ali angleško i "District "board". Ta odbor po- c sluje le v slučajih, kjer je kra- d jevni odbor že storil svojo dol- 1 žrtost in v slučaju pritožbe, če r ste nezadovoljni z odločbo kra- r jevnega odbora, se pritožite na s okrajni odbor. Razlikujte torej k "Krajevni"odbor in "Okrajni" odbor. Prvemu se reče angle- n ško "Local board", drugemu in
V*,- i: ,
Nova Rusija napram Slovencem in Slovanom sploh.
Po velikem, sprejemnem banketu, tki ga j priredil novi Rusiji do malega ves svet, p© slav napitnic je prišlo na vrsto resni c delo. Da, vsi smo pozdravili^^novtj	jo^ k
živimo v svobodni republiki in vemo, kaj je to pravtako kot oni doma, ki so še zmeraj "poda r, niki" in katerim še vedno vlada po "božji volj - odbrano veličanstvo". Strepetala so v veselji naša srca, ko smo videli v duhu ogromno Rusi jo prosto in svobodno — mogočno in trdno, od prto in pravično vsem. y Nova Ruisija — kako velik in odločilen = vpliv ima lahko na razvoj vseh slovanikih na (L rodov in prav posebno nas Slovencev.
Nova Rusija — kalko nevarna postane lahko sebi in vsem zlasti nam (Slovenčem. , Da, nova Rusija se razvija. In ne razvija se brez borb in težav. Počasen in poln burnih dogodkov je njen n6vi razvoj. Vlada so njeni stariši — njeno vojaštvo je v tem trenutku njeno sredstvo, pojmovanje svetovnega položaja njen abecednik, edinost vseh narodov v Rusiji njena garancija. Težka je naloga teh starišcv —^ : vso mogočo previdnost, ljubezen, strogost — je ■ treba uporabljati, kakor že zahteva trenuten položaj.
Rusija je lahko rešiteljica svoja in vseh ostalih slovanskih narodov — še več — lahko , reši ves svet izpod pretečega jarma, ki preti nam vsem iz Berlina. Velik je ikorak, det ga je storila, še večja je njena naloga, ki jo ičaka. Ali reši sebe in ves svet — ali pokoplje sebe in v prvi vrsti nas, ostale Slovane. Bodočnost šele pokaže, ali je bil korak, ki ga je storila 'Rusija, velik in dober, ali pa je bil slab in usodepoln.
Da, Rusija ima danes šele pogoje, da postane to, kar pričakujemo od nje — toda pogoji sami niso še delo. Dela, ogromnega, težkega, previdnega in smotrenega je treba — in to veliko delo ni do zdaj niti še pričeto.
Delo mora imeti nekak sistem; da se zgra-' di hiša, je treba arhitektov, 'ki napravijo načrte., je treba sredstev in materijala, je treba nekoga ki vodi in nekoga, ki dela.
In Rusija kaze, da ima danes preveč arhitektov. Načrte mora delati tisti, ki jih razume. V tem slučaju se ne gre za to, kje je večina in kje ni — delati mora taka dela tisti, ki zna, ki razume.
In za Rusijo je pred vsem potreba, da razume svetovni položaj. Težko je tistim, ki prepričujejo ljudstvo — lahiko je tistim, ki podirajo. 2al, da je malo prvih in veliko drugih. Neveden človek ali masa je vedno v rokah tistega, ki več ve, več zna.
Lahko je delati z ljudmi, ki čitajo, jako težavno z ljudmi, katerih prepričapje je odvisno od tega, kar jim kdo pove. In ogromna masa ruskega naroda ne čita. To j£ prvo zlo. Drugo zlo so razni ekstremi — ljudje, ki hočejo uveljaviti to, kar lepo doni v teoriji, ampak 'kar se jaiko težavno izvede v praksi. Teh je jako veliko in njihovo maslo je geslo, ki ga pošilja v svet ruska vlada: brez aneksij in brez odškodnine.
Brez aneksij —,kaj se to pravi? Če pome-nja ta beseda čisto navadno krpo, navaden "flaj-šter" na stoletne rane zatiranih narodov, to po-menja potem, da moramo mi Slovenci lepo in mirno čakati svojo smrt v nemškem morju. Po-menja, da morajo poginiti Hrvatje v madjar-skem morju — pom en j a, da bo moral srbski narod gledati in čakati, da ga lepo požre vsenenv ški val. Pomenja sploh smrt . slovanskim narodom balkanskim, tki prelivajo svojo kri za pogoje življenja in svobodo. Pomenja, da so morja krvi bila zastonj .prelita, da zastonj trohne milijone in trpe milijone — pomenja ponovitev starodavne fraze evropske diplomacije: status quo ante— vse naj ostane kot'je bik>.
Aneksija — če katera država kaj izgubi, je tisti del nekdo anektiral, kajne. To je že aneksi-a.	i
Dodatek sicer pravi: svobodo vsem narodom. Dobro, toda svoboda je tako različna in >ojm tako širok, da ne pomenja sam na sebii ničesar. Če 'bo Nemčija delila postavim »svobodo narodom, ne bodo nikdar svobodni. In Avstrija 1 in madjarska rafzume to geslo tako, da lahko one delajo kar hočejo — to je svoboda.
Če hočemo, da pomenja svoboda nekaj, je 1 treba, da jo kontrolira tak, ,ki je pred vsem pravičen- In ni ga menda človeka, iki bi si upal trdi-ti, da je bila kdaj Nemčija pravična napram Po- 1 jakom, da je bila Avstrija pravična napram 1 Slovencem ali da so bili Mfcdjari pravični na- ] pram Slovakom, Srbom in Rumunom.
Brez aneksije ne pomenja rešitev vpraša-
s nja, radi katerega se je začela svetovna vojna— ■ ne pomenja sploh ničesar. > Drugo geslo: brez vojne odškodnine — je i tudi jako široko. Po navadnih človeških pojmih 1 bi rekli tako, da naj plača, kdor je napravil komu kaj škode. Nemci so pogažili Srbijo, Belgi-i jo in Poljsiko, Italijani rušijo slovenske vasi — za to naj torej nikdo ne plača. Nemci pojdejo lepo domov — domovja jihč&kajo tako, kot so jih pustili — kam naj gredo p« tisti, ki so izgubili vse ? Ali naj, gredo po krtinah ?
Kdor je kaj razdjal, je prevzel tudi odgovornost za to — in ta naj plača. Nismo za odškodnine, Jcot jih je diktiral Bismarck Francozom — smo pa zato, da popravi vsak vsaj mate-rijalno škodo, ker druge itak ne more.
Taiko široka in nejasna gesla pričajo, da so pri zgradbah nove Rusije v večini slabi arhitek-ti.
'Rusija je dosegla to, po čemur je stremela — odpravila je carizem. In prva njena naloga bi morala biti, da pomaga odpraviti svojim sosedom cesarje in 'kralje, da pripomore drugim narodom do pogojev, da bodo lahko svobodni. To je prva in najvišja naloga. 'Kakorhitro so pogoji, je postavljen (fundament za pravico in prost razvoj vseh narodov —dokler <ni teh pogojev, bodo narodi tlačeni in zatirani, kot so bili prej.
•Človeka preseneti, če sliši iiz Rusije glasove o miru tbrez aneksije in odškodnine, leo so milijoni sosednih narodov še vedno v jarmih cesarjev, kraljev, sultanov in carjev. To diši ali po nepoznanju položaja, po egoizmu ali po napačnih arhitektih.
Rusija lahko veliko pomaga pri demokratizaciji Evrope, če napove neizprosen boj vsem carstvom in kraljestvom, ikolikor jih je. To bi bila naloga, vredna velike nove Rusije.
Ali je izprememba v (Rusiji vredna navdušenja in zdravic, vredna pozdravov vseh zatiranih in svobodnih narodov, pokaže šele prihod-njost.
Pred vsem je potreba, da ostane Rusija cela, kot je bila. Po vzgledu naših držav naj bi se , delila — vsakemu narodu naj bi dala avtonomijo — toda deliti se ne sme. Če se Rusija raztrga na ducat ali več malih držav —potem je bil pre- ] vrat slab. Majhna država — majhne sile, maj- j hna sredstva. Vzgledov imamo dovolj v srednji ( Ameriki, kjer ne morejo ne naprej ne nazaj. Po- | glejte na drugi strani naše države — ali če l\o- , čete, poglejte združeno Nemčijo, kaj premore. .
'Če razpade Rusija na več držav, je odprt jez za Nemce proti vzhodu. Malo državo velika kaj hitro pozoblje. Podjarmi jo najprej gospodarsko — in za tem pride drugo. Majhna država nima obstanka in prav posebno še danes ne, ko živimo v dobi izvrstnih komunikacij, ko stopa človeštvo vedno v veCje in ožje svetovno bratstvo. Vsaka majhna država živi pod protek-cijo te ali one velike države.
Razpad Rusije bi pomenil ojačanje Nem-štva. Nemčija bi bila -potem edina sila na evropski celini, največja in najmočnejša, ki bi diktirala vsem. Nemški upliv bi rastel kot gobe po dežju. In to v prvi vrsti na škodo Slovanov, ki smo Nemcem najbolj napoti. Ne — če se v Rusiji dogodi to, potem je bil njen prevrat njena nesreča.
Drugi pogoj je,'da ostane združena Rusija v neizprosnem boju napram centralnim državam. Prostost, ki jo ima sama, mora pomagati dobiti tudi drugim. Škandal bi bil za rusko republiko, če bi sklepala mir s cesarji in kralji, Ivakratni škandal, če bi zapustila svoje brate 3od nemškim, avstrijskim in madjarskim jarmom, da bi še nadalje krvaveli in trpeli za — lruge.
Čas je jako resen in odločilen lahkem za vse :ase za Rusijo in druge Slovane. Napak se ne wpravlja tako lahko in tudi ne vselej. Svoboda ie podobna ognju, ki je jako .koristen, če je pod spretnim nadzorstvom, je podobna gazolinu, ki -jo-ni stroje — a postane lahko smrtnonevaren, :e pride v neprave, nestrpne roke.
S strahom v srcu in trepetom v duši zasle-lujemo gibanje na Ruskem. Prepričani smo, da e v njenih rokah odrešenje svoje in naše. Ona ;ama in ž njo mi vsi smo na razpotju: ali gre-no v dan, ki nam ga je obetalo toliko pesnikov, ili pa gremo v večno noč — brez razvoja, 'brez Ineva, brez vsega. Ona črta pota bodočnosti seji in nam — blagoslavljali bomo trenutek nje-lega preporoda,, če postane to, kar upamo in >ričakujemo, preklinjali bomo njen korak v svo->odo, če zaigra sebe in nas.
. '	1 "ČAŠ"
i
Člen XIV. Odločbe pritožb.
Kaikor hitro dobi okrajni odbor vašo pritožbo v roke, jo mora odločiti tekom 5 dni in vam naznaniti po pošti, ali je vaša prošnja uslišana ali ne. Člen XV. Oproščenje radi dela.
Samo okrajni ali distriktni 1 odbor je opravičen sprejemati prošnje za oproščenje od vojaške službe, če vi zahtevate oproščenje na podlagi tega, da 1 dielate v taki tovarni, kjer se izdelujejo potrebščine za Zjed. države ali pji na farmi, kjer so delavci neobhodno potrebni. < Taka prošnja se mora vložiti pet dnij potem, ko ste dobili naznanilo, da je vaše ime postavljeno v zapisnik, da ste po- 1 klicani v vojašlko službo.	j
Če hočete vložiti tako proš- t njo, zahtevajte v uradu okraj- M nega odbora listino št. 161 ali 1 161 A. Izpolnite dot&no listino ,
in vrnite jo nemudoma izpolnjeno distriiktnemu uradu, kjer ste jo prejeli.
Člen XVI. Dokazi za oproščenje.
Kdorkoli vloži prošnjo za oproščenje od vojaške službe ma podlagi industrijskih in far-marsikih potreb, mora svoje dokaze zapriseči, predno jih predloži okrajnemu ali distriktne-mu odbor«. Ti dokazi morajo biti prineseni V urad okrajnega odbora telkom petih dnij potem, ko ste vložili prošnjG za oproščenje.
Člen XVII. Odločitev okrajnega odbora.
Pet dnij potem, ko ste vi prinesli dokaze v urad distriktne-ga ali okrajnega odbora, mora ta odbor rešjti vašo prošnjo. Če odbor odloči yašo^ prošnjo «
kat, ki vas oprošča od vojaške službe. Če pa vaša prošnja ni uslišana, tedaj vam 'bo distriktni urad naznanil po pošti.
Pred vs'fem pa pomnite, da je klican vsakdo v vojaško službo, in če dobite certifikat, da ste oproščeni, s tem še ni rečeno, da ste oproščeni za vedno ampak samo toliko časa, • dokler je dotični certifikat veljaven in dokler opravljate tako delo, radi katerega ste dobili oproščenje. In okrajni ali distriktni odbor ima pravico preklicati dotični certifikat nemudoma in takoj, kadar uvidi, da ni več ovir, zakaj ne bi služili vojalkom.
Člen XVIII. Priziv na predsednika.
£e tudi diistriktni ali olkrajnli odbor ni ugodil vaši prošnji, da
vn _ ' v„_ n 1 „ • ,wl| Vf,:a5t.a elllT.
pot, in ta je4lda se otornete na
predsednika s prošnjo. Priziv na predsednika lahko storit^
-	tekom sedmih dnij potem, ko . ste dobili naznanilo, da vaša
; prošnja ni bila uslišana. Ta po- ( i ziv lahko naredite na sledeči )
-	način:
---------jI. Vpraiajte v urakfoi okraj- J
-	nega odbora za listino št 162.
> 2. Izpolnite to listino in jo 1 1 vrnite izpolnjeno okrajnemu C ■ odboru.
3. Storite to nemudoma in ^ • nikakor kasneje kot 7 kin i j potem, ko ste dobilr naznanilo, da , je bila vaša prošnja zavrnjena.
Člen XIX. Kako se vam ° bo naznanila vojaška dolžnost ^
Kakor hitro je vsa stvar končana, torej poklic, zdravniška preiskava, priziv in prošnje, tedaj vam bo generalni adjutant \ vaše države naznanil, da ste bili izbrani za vojaško službo. Krajevni odbor bo povzročil, 1 da pride vaše ime javno raz- ^ obešeno na javnem prostoru, j. objednem pa idobi časopisje _ imenik vseh oseb, ki so bilč izbrane za vojaško službo. Člen XX. Čas odhoda.
Toda s tem, da dobite od ge- '
y
neralnega adjutanta naznanih^ da ste bili izbrani za vojaškio p službo, pa še ni rečeno, da mfo- , rate iti. Odhoid se vrši pozneje, ^ kakor hitro bo vlada pripravljena, da vas sprejme.	S( _ . 01 Rojakom še enkrat povdar- ^
jamo, da to iz;režejo in shrani- ^ jo. Preberite večkrat. Pomnite je predvsem, da sedaj, ko pridejo ^ ven prve številke, kdo je iz-bran, da to ne pomeni, ida bo v se resnici služil. O vsaki posa- ^ mezni osebi, ki je izbrana v ^ Washingtonu, oziroma katere ru številka je bila potegnjena, se ^ bo obravnavalo posamezno, ka- sj. kor je bilo zapisano v teh vrsti- ^ cah. Klic za vojašiklo službo ne jZ] pride preje kot v sredini rnese; ca septembra.
KI	* 1 *1__I •
Nemški klerikalci«
Klerikalna stranka y v nemškem državnem zboru je bila dolgo časa združena s konservativno stranko in je »podpirala nemško vlado pri vseh njenih korakih glede vojne. Toda ta stranka je sedaj v awvolti napram vladi. Vodja te stranke dr. Erzbenger je javno zagro-, zil, da se bodejo ikltrikalci zvezali 9 sdcijalisti, oe nemška vlada n« odneha od «svojiih pan-germanskih idej in stremljenj: Zahteval je, da se Nemčija odpove politiki, Iki zahteva aneksije in je grenko kritiziral način bojevanja s submari-ni, od katerih pričakuje pruska vojaška stranka svojo največjo zmago. Tu imamo dokaz da so se najbolj verni pristaši nemškega kajzerja začeli puntati.
(Moč klerikalne stranke v Nemčiji se nahaja v južnh delih Nemčije, na Bavarskem, v Badnu in Wuerttenbergu. Te države so neprestano zrle <n& Prusijo z nevoščljivim pogledom, kajti Prusija je hotela biti vedno prva in odločevati usodo drugih nemških driav. Posebno Bavarci in Wuertten-beržani so vselej postrani gledali pruskega kralja, katerega so smatrali za usiljenca, in v omenjenih državah si vedno dobil več simpatij do Hatbs-burgovcov kot do HohenzoK lercev, kajti Habsburgovci so bili vsaj po jeziku, če ne po prepričanju katoliki. In če so se prebivalci teh južnih nemških dežel po svojem zastopni* ku v nemš&em državnem zboru uprli pangermanizmu pruskim junkerjev, tedaj preti slaba usoda kajzerju. Kajti tuli Avstro-Ogrska je do smrti ~ zmučena od vojne.
Iz švice prihajajo brzojav- -Dalje na tretji strani.
Hali pogovori o električni
luči.
1
Vsako sobo ali celo hišo naenkrat lahko razsvetlite ženim samim pritiskom , na električni gumb. Pohajača ali drob-ninarja lahko vidite na hodniku ako ga razsvetlite z lučjo. Pomislite kako je to lahko in kako vas ubrani pred nadlegovalci po noči.
/
♦	'	■ . vii W
THE ILLUMINATING COMPANY
ILLUMINATING BLDG.	PUBUC SQUARE
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo
na slovensko unijsko tiskarno
*
"Clevelandska Amerika"
t
Mi ixdelujemo th drnitrene, trgorske in privatne tiskovine. Naša tlakama je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tlskaren t Ameriki. PUite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam dru-gam. Pri nas dobite lepše, cenej ie in beljie tiskovine.	^ \
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
I r	■	■ t
I I. "	.......
Nadaljevanje las druge strani,
ke — in slcoro v&e dunajske brzojavke gredo preko Švice I — .ki naznanjajo, da se baje nova avstrijska cesarica Cita : z vso močjo trudi, da bi Avstrijo odtrgala od zveze z Nemčijo. Avstrijska cesarica Cita ni Nemka, ampak fran-cosfko-burbonske krvi in portu-galsko-bragatfške. Totrej ji je \ že nekako v krvi, da ne more trpeti nadvlade pruskih Hoh-©nzollerncev. Poleg tega se pa „ govori o tej ženski, da je strašno pobožna, kar zopet ugaja nemškim klerikalcem, in papež v Rimu se je izjavil, da ne bo imel ničesar opraviti z nemškim kajaerjem ali avstrijskim cesarjem, dokler ne prenehajo z razbojniško submarinsko kampanjo. Iz tega se sklepa, da se Cita boji papeža, oziroma želi ugoditi njegovim željam, in nadalje da je stopila v skrivne dogovore z voditelji nemške klerikalne stranke, da jih pridobi za pritisk naid) kaj-zerja.
Pomniti je treba, da ima papež v južni Nemčiji in Avstriji velik upliv. Bismarck se je tega ž« enkrat naučil v svojo iprecejšno škodo. Seveda, papež se n6 sme ganiti preveč, ker če bi se vmešal v avstrijske razmere, bi mu zamerila laška vlada, in poleg tega je , treba pomniti, da je papež bla- . goslovil laške ^astave in topo- ' ve, ko so odhajali na vojno. Toda gotov upliv ima, in o tem uplivu vedo tudi Habs-bitrgiavci, ki so se o njem že J mnogokrat prepričali. In zdi J da^ postaja ta upliv večji, 1 čim dalje traja vojna. Prusija fJ je dominirala svoje zaveznike 1 radi svoje vojaške premoči in | sistema v organizaciji, toda s sčasoma tudi to ddipade. Ska- 1 zalo se bo, ali imajo klerikalci 1 ali pruski junkerji več moči s miejd iiarodiom, da povzročijo ( coup d'etat in porazijo kajzer- 1
ja.
'Koalicija nemških klerikal- 's cev in socijalistov je skupina, 1 katere se moja tudi kajzer 7 vmtraški s svojo armado.? Glav- ^
ni zagovornik kajzerja je nem- 11 ški kancelar vofin Betshimann- s Hollweg, ki je tudi najhujši 3 zagovornik nadaljevanja voj- ^ ne.*Kancelar je odgovoren sa- j mo kajrerju, in nemški držav- c ni zbor ga ne more odstaviti j od službe. To mora storiti kaj- -'zer. In kajzer je to storil, ko
j« videl, da mu prelliita kri sili .
< < • *, i v goltanec, da je natod po j
vseh koncih nemške države ..
pripravljen raje žrtvovati kaj- ^
zerja, nekoliko časti in slave j
ter pruske junkerjei kot pa s
sam sebe popolnoma iztrebiti ^
iz te zemlje.	o
Listnica uredništva. s
* J. B. Whitehall, Mich. Vi se g morate javiti v vašem mestu I pri pristojni oblati in povedati, k da ste se preselili iz Ctevelan- m da- V taniošnjem uiradu vam č •d^jlc* nadaljna pojasnila. Ako S nimate šteVilke na registracij- i siki karti, nima to ntčesair v i; s»ebi, kajti mnogo tisoč kart ui nima številke. Dotične števil- n ke, ki so na kartah, itak tne bo- v dejo dvignjene, ampak druge, n posebne številke, in postava b zahteva od vas, «da si ogledate z1 to številklo v uradu, kjer je »raz- zj obešena. Sicer pa dobite v li- li stu "dovolj pojasnila o tem. Ne T pozabite se oglasiti pri pristoj- K ni oblasti v mestu, kjer ste se- J; daj. Pozdrav.	L
ify aj" '	. j. i i i , .i. K ■ ■ t ■
Delo dobi Slovenka v uradu _ zidravnika, znati mora angkš-ko. Vprašajte pri Dr. Gairber, X 6204 St. Clair ave.	(85)
✓ Potzofr Slavenici!
Naznanjaim, da imam napro- M daj vsakovrstne thlše, najbolj ! pripravne za nase judi od $2400 s naprej, za eno ali več družin. F" Riajakom se priporočam za do- P1 bro in pošteno postrežbo, ker jim lahko takoj postrežem, ker Opravljani tudi notarska dela. Naznamjam, da 5 g. Kraljem ~ "riisem več v iroobefni zveži.
Josip Travnikar,	rc
378 E. 156^ Str.	na
Tel Wood, 522 R.	(85) zc
Delo dobi Slovenka za splošna ce hišna d»ela. Dobra plača. Dr. 1. Garber, 6204 St. Clair ave.(85) be
Dobro službo dobi ženska za
nisiiti 'cieia. inic prania. Qoura »
r I
\	Hiše naprodaj.
ke	Naprodaj je pet hišna Noi
ce	wood Rd- sedem na Addisoi
je	Rd. štiri na 66. cesti, šest n
ta	St. Clair ave. 9 prodajalnam
v-	pet 74. cesti. Restaurant, can
z	dy store, mesnica, grocerije, ja
:a	ko poceni. Vprašajte pri J. Lu
n-	šin, 1065 E. 66th iSt. Tel. Prln
u-	ton 1167 R (89
ie POLETNE NEPRILIKE
Poletne neprilike v odvajal nih organih imajo razne vzro )a ke, in prikazuje se v mali me prebavnosti do jako huidih bo lezni. Vselej je potretano iz a~ prazniti odvajalne organe. Tri ie nerjevo ameriško vino je naj boljše zdravilo za te bolezni m To zdravilo sčisti te organ« brez oslabi jen ja. Je tudi jak< 0 zameis-ljivo za glavobol, nervoz ^ nost, splošno slabost, itd. Cens $1.00. PO lekarnah. Na Triner je v. linemen t se lahko vedn< X zanesete pri poškodbah, vnet J1 ju, revmatizmu in mevralgij a MJr. Jos. Lihan nam je pisal i1 Muskegon Heights, Mich. 1 julija sledeče: Imel sem vnet? X~ pleča in misem mogel dvigniti roke. Ko so druga zdravila zgrešila svoj cilj, sem kupil 0 Trinerjev linement, in v trefi •• dneh .sem čutil veliko olajšanje V V enem tednu je bolečina zgini ' la. Četna 25 in 50 c v lekarnah a in 35 in 60 c po pošti. Jos. Tri-_ ner, kemist, 1333-39 Ashland
ave. Chicago, III. y- «_——^
>• Ujetniki v Rusiji pozor!
0	, .
i- Prošeni so slovenski ujetni-e ki v Rusiji če kateri ve za moli brata Rudolfa in Alojz i( Majzelj, doma sta iz Metlike a »na Belokranjskem. Pred letom e in pol e prišlo na občino Met-^ liko.da je moj brat Rudolf s .Majzelj v bolnišnici v Moskvi,
-	Alojz Majzelj pa nekje v Sibi-
1	riji. Velikokrat sem jima že pi-[ sala, pa ne dobim nobenega
>	odgovora ali je resnica ali ne. . Ker je veliko Slovencev in tudi iMfetličanov v ujetništvu, pro-
. 'stimi rojake, če ve kateri kaj o mojih bratih, da mi naznani, r za kar mu bom jako hvaležna. _ Oe pa sama bereta te vrstice,
-	naj se nemudoma oglasita pri . svoji sestri Paulini Lettner, j 3017 20th St. San Francisco, . Cal. U. S. A.
Precej dobro ohranjen motor-
* cj'cle (iiz leta 1916 se proda. 1 Baz ve se na 5615 Carry ave.
,	IZLET
izven mesta priinedi dr. Lun-J der-Adamič v nedeljo, 22. ju-[ lija na pnostorih sobrata J. Ja-nežiča v West Parku ,blizu Brodnika Izlet obeta biti vse-| stransko zabaven in zanimiv.
Vsakdo bo imel lepo priliko , ogledati si iniaselbino ondotnih slovenskih farmarjev ter pre-; gledati uspeh njih pridnih rok. i Društvo je najelo "special" , kane, ki bodejo vozile narav-■ most brez presedanja na dolo-1 čeno mesto. Kare odidejo iz
>	St. Clair in 55. ceste točno ob 1. uri popoldne in sprejmejo izletnike ispotoma . še- -na-40.
: utfici. Vsak naj bo tioidno na nnestn. Vožnja za tja in nazaj velja 2oc Kogar vesieli izlet v naravo, je prošen da si preskrbi vožnji listeik všaj do četrtka zvečer, da ve društvo nabaviti zadostno število kar. Vožnji listki do naprodaj pri Alojz Turk, 6010 Bonna ave. Frank Kovačič, 6303 Carl ave. Anton Jankovič, 1166 E, 61 St. Ant. Lovšin, 6128 St. Clair ave.
0dbor.
Sokoli in Sokolice
Telovadnega društva Jugoslovanski (Sokol, pozor 1 Radi odhoda naših bratov na bojišče ter več druzih opravil, ki nas veže s tem dejstvom, sklicujemo izvanredno ;sejo na pretek, 20. julija v navadnih prostorih.
M. Lah, starosta M. Mramor, načelnik
_(84)
Pozor za pilqiikl . Dr. Ritbnica, št. 12. SDZ priredi v nedeljo, 22. julija izlet na L- Petkovškove farme. Vozovi bodejo čakali na E. 62. cesti ob 10. uri zjutraj in ob 1. uri popoldne. Na izletu se bo igral tudi baseball. Za zabavo in okrepčila bode preskr-
he* _W
a"
a-	»jTav^i
r Mr yeselo dete
^ ITKer niste dovolj srečni, I da bi dojili svoje dete, po- :
l- I tem ne *>osto zmotili ■ ako ma dajate
m 4cUJL73o9t£6«,
i I EAGLE
i* I brand
j- M CPHDENSEO
i (MILK
H OM ^OlNAlJ
I To čisto in redilno mleko I a |je V usPe^D0 skozi 60 I
r- H hnfite tm seftM i« »dojite nai I
0	ill Borden's Condensed Milk Ca [I L H	Mew York City, N. T.
HtapMMI boat« brwpMaa nmdlta v H
ji ■ >fcrr—»k»Bi 1—1 kn. hIp»wd>kako — M
NAZNANILO.
a Tužnim in žalostnim srcem U naznanjamo vest prijateljem ^ in znancem sirom Ajimerflke, 'da je umrl naš stric John Modic v starosti 44 let v mestni bol-^ nišnici. Doma je bil iz Topola, občina Bloke, politični okraj j Logatec. Po dolgi in muoni bolezni j*e zaspal v Gospodu 15. „ julija ob 11. zvečer. Večni mir in pokoj njegovi duši, žalujoči Valentin Zbačnik, Marjeta Sadar, Marija Sadar.
1	OBVESTILO.
1 Obveščam članice dr. Slo-
-	venske Sokolice in Srca Marije f ( staro), ida sem se preselila iz , 1177 Norwood Rd. na 6615
-	Bonna ave. Fannie Trbežnik,
-	tajnica, 6615 Bonna ave. (84) t —-
NAZNANILO.
t
Naiznanjam cenjenim se-. tram dr. Naptnedine Slovejnke št.
137 SNPJ, da sem prevzela ' tajniški posel. V vseh društva nih zadevah tnaj se sestre od j slej naprej obračajo na spodaj podpisano. Katera sestra še. ni '1 plačala asesmenta za julij, ima ' priliko plačati do 25. v mesecu. . Odslej naiprej se ne bo za nobe-• no več zalagalo iz dr. blagajne. . Slučaj se lahko pripeti, da katera dolguje za tri mesece, zdi ' se ji prpveč plačati in raje pusti društvo. Pri tem pa trpi . društvena blaigajna.Sestre, pla-. čujte redno vsak mesec, pa bo ■ za vas kakor za društvo in Jed-1 noto najboljše. Nihče ne ve . kdaj in kje ga čaka nesreča. Nt® , pozabite, da je plačevanje ases-, menta vsak prvi četrtek v me-i secu v Jos Binloovi dvorani ter . vsak dan na dioniu tajnice do
25. v mesecu. ' Poz»drav vsem 1
Fannie Trbežinik, tajnica 6615 Bonna ave. (85)
Naprodaj je grocerijska trgovina, jako poceni. Proda se radi bolezni. Krasna prilika za Slovenca. 6904 St ^Clair ave. Tel Princeton ih57 R.	(85)
Soba brez pohištva se odda v najem. 1152 E. 61st St. . .(84)
NAZNANILO.
Podpisani s tem naznanjam občinstvu, da imam dovoljenje za izdelovanje zdravil za razne bolezni, od katerih zdravil se mora vsebina postavno nazna-čiti na labelnu, da ,se garantira, da je pravilno zdravilo.
S svojo iznajdbo sem vsakomur pripravljen postreči s sle-tdečiini zdravili: za zlatenico, želodčne bolezni, vsake vrste revmatizma ter razne zastarane bolezni.
Se rojakom toplo priporočam za zdravila v navedenih slučajih.
Frank Stare, 1408 E. 34th St. Cleveland, O-I J. Stare, the undersigned, do hereby guarantele that the drugs listed here in Starks Stomach Cure are not adulterated or misbranded within the meaning of the Federal Food and Drugs Act of June 30th, 1906, as amended. Frank Stare
3407 St. Clair ave. (83) ---=-----------
Naprodaj je zidana hiša s pro-j dajalno in^^j^b kopališče
Rojakom v naznanilo.
Društvo Zaveidni Slovenci I št. 158 SNBJ v Nottingham If priredi 22. julija veselico ne I prostem pri Jos. Kastelicu, \ I Euclid, O. kamor vabi, vs< prijatelje društva ter vsa dru-I štva iz Clevelanda in okolice, I da nas posetijo na ta dan v ko I likor mogoče velikem številu ter s tem pripomorejo do večje zabave. Na razpolago bo vsega v obilici.
Odbor._(83)
Hiše naprodaj.
I za eno ali več družin na Norwood Rd. , na Carl ave., na Bonna ave., na Addison Rd. na H St. Clair ave. za trgovine. Dalje na 66. do 74. ceste. Naprodaj so grocerije, mesnice, slaščičarne, restauranti. Rojaki, zaupno se obrnite na mene, ker H vam hočem pošteno postreči. It iMnogo hiš na prodaj tudfi v It CdMinwoodu. J. Krall, 961 H Addison Rd. Telefon Prince-H ton 1166 K	(87)
~	POZOR!
m
tn Rojaki v Rusiji, irad bi zve-la del, za brata Franca Jankovič c, in bratranca Franca Placar, il- oba iz Prelož pri Sežani na a, Primorskem. Služila sta pri 97. ij polku in sedaj sta v ruskem ni ujetništvu. Cenjene rojake v 5. Rusiji prosim, da pozvedo za ir njih naslove, ako pa sama čitata či te vrstice, naj se mi nemudoma javita, ker jima hočem po močeh pomagati. A. Jankovič, 1166 E. 61 st St. Cleveland, O. "U.S.A. ,	(84)
je Gracerija naprodaj v sredini jz slovenske naselbine. Dobro ido ^ ča trgovina. Vprašajte v ured-c ništvu.	(84)
)	COLLIN WOOD!
V Collinwoodu jako napreduje, slovenska naselbina in se mno-| ži danzadnevom. Tako smo <se tudi mi prilelopili tej naselbini a z našo stlfto robo (Dry clean-^ ing) In rojaki v Collinwoodu ^ bodejo imeli sedaj lepšo priliki, tf keir znana jim je naša ihitra po-strežba in garantirano delo, s a katerim čistimo, likamo in po-pravljamo vaše obleke.
Zapomnite si, da kadar nam ali našim zastopnikom izročite svojo obleko, ste popolnoma K brez skrbi, da bode dovršena ob ipravem času in v^vašo naj-večjo zadovoljnost. " The Frank's Dry Cleaning Vo.
0	Podružnica na:
"	15513 Waterloo Rd.
e Glasni urad in tovarna: 9	1361 E. 55th St. (91)
Hiša naprodaj za dve družini, r ima 12 sob, dvoje kopališč. Ja-3 ko ppceni. Vprašajte nemudoma na 5920 Prosser ave. (84)
) VABILO V DRUŠTVO 1 (
Kranjsko Katoliško Podporni no društvo "Presv. Srca Jezu-
-	sa" je na svoji redni seji dne 1. 13. maja 19117 sklenilo, da za ) prihodnje tri mesece, t. j. .junij,
-	julij in avgust odpravi vse r vstopninske stroške za kandi-) date med 16 in 35. letom. Cenjenim rojakom, ki niso še v nobenem društvu, ali iki žele
1	vstopiti še v eno društvo, se > torej nudi lepa prilika, da z i majhnimi stroški lahko vstopi-; jo v na'se društvo.
Dr. Srca Jezusa, ustanovljeno 19. avgusta 1899, je danes največje samostojno društvo v . Clevelandu. Šteje nad 300 čla-. nov in ima blizu $8000 gotovine, in zlasti v zadnjih dveh le-
i
trh je jako napredovalo.
Clan plača $1.00 meseično in je zavarovan za $300 in v slu-. čaju bolezni dobi $6.00 na te-, den bolnislke podpore. Oženje-ni člani pa lahko zavarujejo tudi svoje žene za $150 usmrt-nine, ako plačajo še 25c na me-, sec zraven svojega asesmenta. Seje se vrše vsako drugo nedeljo popoldne v Klnausovi . dvorani. Natančneje podatke , lahko vsak dobi pri predsedniku : John Levstku, 1121 E. 66th , /St. ali pa pri I. tajniku: Frank ZupanJčič, 1362 E. 36th 'St. ter pri vsakem društvenem članu. Rojaki, ne odlašajte, sedaj je prilika. Zglasite se tri dni pred sejo pri društvenem zdravniku
POZOR!
i, Kupite 4iišo od poštenega
n	moža. Hiše zidane in lesene,
a	Loti in farme, sploh vse, kar
v	hočete. Če hočete kupiti ali
,e	prodati, oglasite se pri nas, bo-
i-	dete pošteno postreženi. 1065
5,	E. 66th St. Tel. Princeton
V167 R._ (89)
ne POHIŠTVO NA PRODAJ.
a Radi smrti moje žene sem 4*rimoran prodati še skoraj no-) vo pohištvo po jako zmernih cenah. Če želi kateri kupiti vse skupaj, naj se nemudoma ogla-si, ker če ne bom razprodal na a drobno. .Vprašajte pri Fr. a Grandovec, 5348 Spencer ave.
1- _(84)
_______________________________________________
^ FRANK WAHClC, I
v	Slovmki Mxha Trgeyim
i
„	74S E. 152nd STREET
.	COLLIN WOOD, OHIO
- fnuinmiiiiiiiiininiiiiimimmmimiup
Bell Rosedale 2377 W.
Cuy. Central 6678 R. ~c	Plin in kisik.
/ Uradne ure od 9—12 in 1—5 ^ ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. DR. F. L. KENNEDY, f	zobozdravnik,
j Dretje zob brez bolečin. Delo t garantirano. Govori se sloven-l sko in nemško. 5402 Superior _ ave. vogal 55. ceste. Cleveland, ^ Ohio.	(x49)
■1 M V
National Drug 8tors! Slovenska lekarna.
' vogal St. Clair ave. in 61*. ceits d posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar j« treba t najboljši lekarni.	(4f)
Naprodaj je grocerija in mesnica, jako poceni. Lastnik se prime druzega posla. Telefon Central 4590 R.	(83)
KJE JE	!
Štefan Ožbolt, doma iz Volčje Drage pri Gorici. Bil je vjet od Rusov pred dvema letoma Njegov brat bi rad pozvedel zanj. Alojzij Ožbolt, 6119 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. U. S. A._(83)
• HISE NAPRODAJ
1 5 sob za 1 družino na 68. cesti. 'Hiša je v dobrem stanju, podstrešje veliko se napravijo lahko še tri sobe. Lot je .velik, cena tej ihiši je samo $3100, 'ako imate $1000 drugo vam jaz preskirbim.
Hiša za 3 družine na 66. cesti. Velik lot, ako imate $1500 lahko kupite. Za pojasnila vprašajte pri Jon Zulich, 1261 Norwood Rd. Tel. Princeton 1506 W.	(84)
ROJAKI V RUSIJI,
kje se nahaja moj brat Anton Juha, doma iz Iga pri Ljubljani. Ujet je bil v Premyslu leta 1915. Prosim rojake na Ruskem, ida pozvedo za njega, ali če sam bere, da se takoj zglasi njegovi sestri Ana Stoje 1721 E- 29th St. Lorain, Ohio. U. S. A.	(84)
KJE JE
moj brat Franc Oven, doma iz Šmartnopod Smreko pri Ljubljani. Pred tivema letoma in pol je bil ujet od Rusov. Služil je pri 17. pešpolku. Rojaki v Rusiji so prijazno prošeni, da pozvedo za njega. Njegova sestra Fannie Oven, omožena Maljer, 6712 Edna ave. Cleveland, Ohio. U. S. A. (85)
V RUSIJI.
se nahaja rojak Fr. Rebol, do-
McNutt & McCall Co. I
(	Veliki loti, nitke cm na
I	"f* Bliss R J. & St, Clair našel- „ I
I	^^b hini. Jako široke cesteffiak 1
I	po cestah. Električna luč, 1
I	vodovod, fina drevesa. Blizu
C	novih tovaren.
I
■	OGLASITE SE PRI
I LOUIS RECHER. Wood 721 R 1
M	A U PRI
I DAN GARAPIČ, ^ J
iniiimriiiitiimiiiiiniiifi»iii»fiiimii»wyn
|	Imenik
: ^^"^trg'ovcev ^J^M® ki imajo opeke 5.N.Domavzalogi
:	i. Bela j & Močnik, 6205 St. Clair ave. moška oprava.
!	2. John Gornik, 6105 St Clair avo. moška oprava. •
E	3. Frank Gornik, 6113 St. Clair moška oprava, čevlji.
!	4. Beno B. Lcustig, 6434 St. Clair ave. modna trgovina.
!	5. Josip Žokalj, 6408 St Clair ave. moška oprava.
"	6. Frank Butala, 6410 St. Clair ave. trgovina z obuvali.
*	7. Anton Kaušek, 6204 St Clair ave. modna trgovina.
►	8. Avgust Kaušek, 6208 St Clair ave. moška trgovina.
K	9. Tomšič & Stampfel, 6129 St. Clair modna trgovi.
y	10. Anton Anžlovar, 6111 St Clair ave. modna trgovina. j|
j	11. Anton Logar, 3837 S.t. Clair ave. modna trgovina.
^	12. Geo Mllachak, 4316 St Clair ave. modna trgovina.
^	13. Mike Marešič, 4322 St. Clair ave. moška oprava.
I	14. Frank Poje, 4015 St Clair ave. moška oprava. J Imenik slovenskih trgovcev, ki se pečajo z opekami.
J	Narodnega Doma se je skrčil na 14 slovenskih trgovin, (ki |
5	dajejo še opeke mesto druzih znamk. Hvala tem trgoV- |
5	cem, ki so ostali pri tem, da podpirajo narodno podjetje,...
5	da še dajejo opeke Doma. Vtsak delničar in somišljenik *
J	pa naj gleda nato, da se te rojake podpira kar največ mo-
jj	gciče. j
Izdelovatelja smodk pod imenom SND sta:
JOHN BRESKVAR, 3528 St Clair ave. M \	MARY PRAVST, 1028 £. 70th, Street
Priporoča se našim kadilcem cigar, da v vsakem sa- ^ ; loonu zahtevajo te cigare, ki dajejo dobiček S. N. D.
i	DIREKTORIJ S. N. DOMA. 1
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiif
Nič sitnosti tukaj
Nit trolcnl* * sad ubil kahlnll, t« Imete "New Pcrfcctlon". Ni« premo*«, Art ■ nt« dima ali pepel-. »«mo M*t» mirhota bre» duha, ki gre k«mojt »p«d» — I
ObUtena'pUaoTl reie»olr-Po«ebao»t New Perfectioo.
Rabite z uspehom Rayolight petrolej. CENE.
TRIJE PLAMENI 5T„ 33	ŠTIRJE PLAMENI ST. 34
ru	$13.80	$17.25 I
P*« ■ kaVinatom	$18.00	Pa« ■ ItaMaateai	$23.00 I
P*£ * kabinaloaa ia ttrako $21.75	Peč ■ ktbinalom in strah« $26.75 B
THE STANDARD OIL COMPANY M
NEWPERFECTION l^lj
on. cpoit ^TOVE
- MAGNIFICENT STEAMERS - 3 I '
Th« Great Ship "SEEANDBEE"—"CITY OF ERIE"-"CrTY OP BUFFALO* I CLEVELAND— Dally, May*lst to Nov. 15th-BUFFALO I
LmtOuriLUB . »MP. M.I Ctmii I I^save Buffalo • MOP, M. I 'I » ArHra Buffalo . 8:JO A. If. ( Standard Tm jitrirt Uutiuin	M.
Connection««! Buffalo, for Niagara Tall« and all Baatera and Can I'll an potrta. Railroad I Mekata raadlnc batwaan 01e*«lan<l and Buffalo ara aootJ tor trainportatlon on oar I 1
i SSS?BBt7i«*,k !<!*? **<%«» aaant lor UekaU »la C. £ B. Line. *»«	*»<■■■ I Hi.	M
I	* Tftp, with faar* ratara limit, fortara no! waadlagmin. wbaatbaaa. I |
BaaaMfnlly eolatad actional nul< abart a< Tka Oraat «hlp "a«aA»D»«a ;' aan» on I i racalpt ot flTa aauta. Alao aak lor oar k-yif« pictorial and daaartpUFa bookla* fTaa.
Clantaad,4Wa	AT^ ^ I JanL I t^V mhpv— ■ ji
Tin flu.i iiunin-l li
i —i-"""""-""———————t M
I Zločinr Germanov	žfe i
W I SV l I ............^^HBHK^i ■
(Crime* of Germany)	m
t Ji ^ Uradno izvestje francoske, belgijske in imenike k*	^B V
I misije o živinskih delih nemške armade.	V ■
-(Prizor, ki je sledil, se ne da |>Opisati. Osemnajsat moz je stalo v eni vrsti. Poleg domačega župnika iz Anthee inOn-
V	haye in opata Gaspiardi, je bil
kaplan Poskin, njegov svak Smit, zravnik Jacques in njegov sin star 16 let, zraven njega idva mlada sina vaškega pisarja m dva moška, ki sta pobegnila v iSurice iz Dinanta. V vrsto so vojaki potisnili tudi 14 letntga sina (Smita, toda nekaj časa so se obotavljali in ni-. so hoteli streljati, nakar so fan-ti.z nekaj sunki spravili iz vrst«. V tem trenutku sem zagledala mladega nemškega vojaka, ki je bil tako prestrašen, da so mu debele solze padale po licih. Ni si obrisal svojih oči iz strahu, "da ga ne bi opa-; zil častnik, ampak glavo je obrnil stran, da ne bi videl strašnega prizora.
Tako je minilo neikaj minut, nakar so zagnale ženske strašen krik in kričale: "Ustrelite
V	me z možem, ustrelite nas vse skupaj 1" Otroci so kot blazni dirjali semintja, toda puškina kopita so jih ddstranila, in mo-
I le so razvrstili ob ozki stezi, • Iti se na koncu vasi odloči od glavne ceste. Možje, peljani v smrt, -so mahali z rokami ali s klobukom v zadnji pozdrav svojim ženam in otrokom. ž .Mladi 16 letni Henri, zdravni-l*ov sin, je slonel na rami duhovna, ikot bi iskal pomoči, jjyei se je tresel in solze so mu drle po licih. Zdihoval je: "Jaz Item premlad, kar -ne morem ^bogumno zreti -smrti voči." jjjjpNcmagoče mi je bilo še nada-p]e gledati ta prizor. Obrnila l|em glavo in tpokrila oči z rovkami, Vojaki so ustrelili in mo-
!žje so popadali na kup dden za
drugim. Nekdo je zakričali "Glej, vsi ležijo!" Toda niso I bili vsi mrtvi. Nemci so morali jšekakh pet minut tolči s kopi-iti svojih jpušk, da so jim razbili glave.' Med temi je bil tudi župnik iz Surice, ki je imel tako strahovito razbito glavo, da se mi je gnjusilo, ko so mi pripovedovali o njej.
Ko so Nemci postrelili svoje žrtve, so padli na njih trupla in jim vzeli ' vse, ikar so imeli. Pokradli so ure, prstane, denarnice celo molitvene knji- < ge. Gospa Smit mi je povedala, kla je imel njen mož s seboj 3000 frankov, ki so bili ukra- ] deni. Tudi zdravnik Jacques je ; imel precej denarja, dasi žena 1 ni mogla »pričati koliko ga je bilo.	i
V Namur provinciji.
Nemške grozovitosti v pro- 1 vinciji Namur so tako silne, da jih je sploh teško popisati Tudi manjka mnogo podrobnih < poročil očividcev. Za -gotovo .| se ve, da je bilo 800 oseb umor- -jenih, in 1160 hiš požganih. i ■Splošno pa sodimo, da so <te ] števiHke ninoigo premajihne. 1 Okraj šteje 364.000 prebivalcev, in nad 20 vasi je bilo požganih' in oropanih ter nakl j 2000 nedolžnih ljudij ubrtih. 1
V vasi Buecken se je priče! t pokol j dolgo potem, ko so Nemci že stanovali v vasi. 'Stanovali so tam deset dni, in pre- ] strašeni prebivalci so poskusili « vse, da ohranijo Nemce pri < dobri volji. Toda 29. avgusta < so Nemci aretirali vse moške j in jih odpeljali na travnilk, z j zvezanimi rokami na hrbtu, j Potem pa so ustrelili 17 mož, t med njimi starega moža let in i
njegove tri sinove. Bili so
ustreljeni v pričo njih žen in otrok. Predno je padel strel, je neki častnik bral nekako obsid bo, v kateri se je čitalo, da je neki vaščan imel pri sebi neko knjigo, last nemškega vojaka. To knjigo je vojak pustli v hiši, kjer je stanoval deset klnij Drugi mož je bil obtožen, da je nosil s seboj kos nemškega naboja, ženske so upale, da se bodejo Nemci usmilili njih mož in so obupno kričale: "Živela Nemčija in živel kajzer!1" *Ko je bila moritev končanj, so Nemci zaprli ženske in otroke vmalo sobo, tako ozko, da niti leči niso mogli. Siromaki so bili zaprti tu dva dni in dve noči brez vsake hrane. Medtem pa je bila vas popolnoma uničena-, in vse to radi tega, ker je en Nemec pozabil svojo kjnigo v vasi.
Gelrode.
V Celrotle so Nemci zgrabili sedem mladih moških v cerkvi, •kjer so iskali ljudje zavetja, ko se je bližal sovražnik. Moške so (peljali iz cerkve in jih ustrelili, še poprej pa so jih s sabljami tolkli.
Ermeton.
V Ermetonu je -bil ustreljen župnik Schloegel, profesor na univerzi v Louvainu Ponthie-res in vaški učitelj.
V St. Giles.
(Petindvajset ljudi v St. Giles je bilo umorjenih. Razven štirih mož(Hertogh, Van Mal-deren, de Boekh in Mjannaert) so bili vsi ubiti z udarci pušk ali s sekiro. Večina teh žrtev je bila tako razmesarjena, da jih niso mogli drugače spoznati kot po raznih predmetih, katere so nosili pri sebi. Dvanajst
I so jih dobili, zvezali in s seki-I rami pobili. Njih trupla so por
) mož v Lebbeke so Nemci pri-I vezali enega na druzega in jih peljali v St. Giles. Nemci so 1 jim. iztaknili oči, nakar so jih z , bajoneti umorili. Trije drugi (Van Weyenberg, Louis Van ' Damme, Francois Moens) so I bili ubiti s sabljami vpričo njih žensk in otrok. Neki otrok, ki je videl, kako so mu očeta pobili, je znorel-
Vasi Lebbelke in St. Giles skupaj z mestom T remonde štejejo 26.000 prebivalcev. Ta mes»ta in te vasi so pretrpele neznansko trplenje.
Duhovni v Surice.
V iSurice so segnali skupaj 50 do 60 ljudi, dočim je vas gorela. Osemnajst mož so odločili od žensk in jim povedali, da bodejo ustreljeni. iMed njimi je bilo 5 duhovnov. Očetje so stali poleg sinov. Njim nasproti pa so stale ženske, hčere, sestre in matere, topeč se ' v žalosti in strahu, 'klečeč in 1 vzdihujoč. iMasakre se je zvr-šil pred njih očmi. Vsi možje so naenkrat padli. Eden ali 1 Idva sta se nekoliko premakni- 1 la, nakar .so ju vojaki z bajo- 1 neti zabadali. Potem pa so j nemški vojaki mrtvim posegli | v žepe in jim pobrali vse. Dvojna tragedija v Tr«mondei : Dne 2. t! septembra je prišla l nelka nemška partrola tja do ( Lebbeka. Z izgovorom, da mo- '] rajo maščevati smrt šest nem- 1 ških vojakov, kateri so bili 1 kov so zažgali tri farme v Leb beke.	*. ]
Okoli 4. ure zjutraj dne 4-sept, so se zbudili, prebivalci j Lebbeka radi hudega streljanja. Nemška armada je napad- < la vas, katero je 'branilo le nekaj belgijskih straž, ki so se pa 1 kmalu umafknile k Scheldti- 1 Okoli sedme ure so prišli Nem- 1 ci v vas, razbili okna, razbijali vrata in preganjali ženske in j otroke. Može so Nemci pote- 1 gnili iz hiš,da so jih rabili kot h ščite napram belgijskim voja- * kom.	1
1 , ^j.	vr
bombardirana. Nema so s (posebnim veseljem merili na cerkev, ki je bila v razvalinah. Ka kih deset hiš je bilo močno po-škodvanih. Potem se je pa začel rop in umor. Dvajset kmečkih poslopij je bilo zažganih, in vse hiše oropane. Vaški župan je usmiljeno prosi} odpu-ščenja, nakar je general Oroe-nen ustavil nadaljni -rop in požig-
Ob 9. uri zjutraj je nemška armada začela bombardirati Tremonde, in kmalu potem je prišla nemška armada v mesto po ulici l,Eglise. iMalines in Bruelles. Nemške četex so napredovale do mestne Dolnišni-ce, kjer so zaprli dr. Van Win-ckela, predsednika Ruidečega Križa, Iki je pomagal ranjencem, nadalje kaplana Van Po-cke, ki se je tudi nahajal pri 1 ranjencih in iM. Cesarja, tajni- 1 ka združenih civilnih bolnišnic. Te ljudi so zaprli kot talnike, i dočim so se Nemci razkropili po mestu, planili v pekarne, grocerije in mesnice ter gostilne, kjer so kradli inoneči-stovali vse, kamor so dospeli.
Ena nemška kompanija pod ' poveljstvom stotnika, je udarila v poslopje "Dender Central Bank", katero banko so (popolnoma preiskali. V sobi poslovodje so razbili z tdina-mitom blagajno in dobili v nji 24oofrankov. iPotem so se pa lotili podzemeljskih prostorov, kjer se je nahajal denar uložni-kov. Toda dvojna vrata, ki so vodila do denarja, so bola toka močna, da so bili vsi nemški poizkusi zaman. Nemška ropa-rsfka umetnost se je tu izjalovila. In med tem -ropom pa se je dal nemški general vpn Boehn fotografirati na stopnji-cah mestne hiše!
Okoli 3. ure so nemški pijo-nirji zažgali stavbinski pro-sitor v Tremonde in štiri hiše v bližini. Potem so pa vsi prebivalci v mestu /dobili povelje pobrati se iz mesta, kajti mesto so Nemci nameravali uničiti. Okoli 5. ure popoldne je dal nemški general odpreti me- j stno ječo, kjer je bilo 135 zlo-
Sv;iuokoiici0 sc razkrop,~
Požiganji mesta.
Prihodnji dam, 5. depteriibra
se je pričelo popolno uničevale mesta. V mestu j«e poveljeval major Sommerfeld. Niti bolnišnici niso prizanesli. Polili so jo s petroljem in zanetili ogenj. 'Bolnike so prinesli ven n^ cesito, le nekga božjastnega so pozabili, ki je zgorel. Isti dan je blip zažgana kapela, ki je bila zgrajena v 16. stoletju. Drugi dan, v nedeljo, 6. sept. je poveljnik major Somrner-feld ukazal, da se mora z uničevanjem nadaljevati. S posebnim veseljem so požigali boljše hiše, kjer so vojaki pričakovali idober plen.
šele 7. sept. se je nehalo s požiganjem, j iker so morali nemški pijonirji oditi, da uničijo razne ceste. Drugi dan so Nemci streljali na vas Appels, dasi ni bilo tam nobenega belgijskega vojaka. En otrok je bil ubit v vasi.
Po padcu Antwerpena so Nemci zasedli z večjo silo Tremonde. Pognali so iz mesta nekaj prebivalcev, ki so še tam ostali, in oropali so vse, kar je še ostalo. Iz tovaren so odnesli vse blago in odpeljali v Nemčijo. Sodnija, arzenal in skoro vse hiše, ki so še stale.
Iz teh°ddkazov je jasno, dlje bilo mesto Tremonde sistematično uničeno, dasi nekateri nemški listi to zanikajo. Tre- ' monde je bil uničen s požigal-no metodo in z namenom, da se nemški vojaki obogatijo pri ropanju.
Nemška uradna priznanja o masakrih.
Trojne dokaze imamo o nemških grozovitostih v Belgiji. Prvič so dokaz Belgijci sami, ki so bili priča požigov,, umorov in ropov, in ki so radi tega trpeli, nadalje imamo pričevanje francoskih vojakov in civilistov,ki so Ijili tudi priča tem grozovitostim. Drugi dokaz so pisma nemških vojakov in njih dnevniki, katere so /pisali na bojnem polju. Tretji dokaz pa je uradno priznanje in uradni razglasi nemške vlade same.
Dalj« prihodnjič.
POZOR ROJAKI V RUSIJI I"
Iščem svojega brata Alberta Uršič, doma v Slapu pri Ipavi, ki se nahaja že dve leti ujet. Slišal sem, da je nekje v Ta-škentu, toda gotovo ne vem. Kdor ve za njegov naslov, je prošen, da ga naznani Josip Uršič, 5810 Prosser ave. Cleveland, Ohio. U. S. A. (8$)
"SNAPPED* AT LUNCH
—Photo Copyrighted by American Prw Association.
Here >• an official photograph taken in tha Somme dletriot at tha front rha Franch warriors have liquor at every meal. They ara a ooed-lookinj unch of men, and oh I how they CAN light I No, they do not Mlon« t» tin knti-Saloon League.	*
Kleinova razprodaja 110 dnij.
Se začne v četrtek, 19. julija. Cene vas prisilijo, da kupite.
Namen te razprodaje je jasno označen in vsakdo razume to razprodajo. Mi priredimo to razprodajo dvakrat na leto, in sicer kadar se bliža zimska ali letna sezona svojemu koncu. Mi nečemo spravljati blago od ene sezone do druge. Posebno ta sezona je pomembna, kajti čas in prilike so drugačne kot nekdaj. Na razprodaji je naša popolna zaloga moških in fantovskih oblek, klobukov in oprave. Znižali smo cene brez ozira, koliko nas J>lago velja.
OBLEKE
$10.00 obleke po $8.97 Vse $15 obleke $13-97
Razven modrega serge
$3.00 slamniki po $7.97 $2 00 slamniki po $1.49 25c garters po.... .,17c
500 parov hlač:
$1.75 hlače	po	. .$ia47
$2.00 hlače po	..$165
$2.50 hlače	po	. .$i-95
$3.00 hlače	po	. .$2.45
$3.50 hlače	po	..$2.95
$4.00 hlače	po	..$3*45
|$5.oo hlače	po	. .$4-25
$5.50 hlače	po	. .$4-95
Razprodaja srajc:
75c srajce sedaj ..59c $1.00 srajce sedaj 79° $1.25 srajce sedaj 98c $1.50 srajce po ..$1.15 $2.00 srajoe po ..$i.45 $2.50 srajce po . .$i*95 $3.00 srajce po ..$2.25
Klobuki in kape:
$3.00 klobuki po $2.45 $2.50 klobuki po $2.15 $2.00 kliobuki po $1.79 $1.50 kape sedaj $129 $1.00 kape sedaj po 87c 50c 1kape sedaj po 39®
OveraHs niso znižane.
Razprodaja kravat:
$1.00 kravate, po	79c
75c kravate, sedaj	59c
50c kravate, sedaj	39C
35c kravate, sedaj	29c
75c nogavice sedaj 59c
50c nogavice sedaj	42c
35c nogavice sedaj	39c
25c hogavce sedaj	19c
20C nogavice sedaj	I5C
Spodnje penk>:.
$2.00 oprava po.,$1.79 $1.75 oprava po . .$1.59 • $1.50 oprava po ..$1-29 $1.25 oprava po...97c $1.00 oprava po ...87c 65c spodnja oprava 55c 50c spodnja loprava 33c
Beli iicxbci 7c, ne, ,13c.
ŠŠjS KLEIN'S TRGOVINA ZA MOŠKE, [^gr
" 1 6031 St Clair-av. vogal 61. ceste. Odprto zvečer. jt_
'	,	»	' •<;	•	<*	'1	. . . v	. • ■