THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP, AMERICA NEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 193. CHICAGO, ILL., PETEK, 4. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 4, 1929. LETNIK XXXIII. MED ORGANIZIRANIMI IN NEORGANIZIRANIMI DELAVCI PRIŠLO DO BOJA. — DVA MRTVA, 12 TEŽ-KO RANJENIH. — VOJAŠTVO PRIŠLO UPOSTAVIT MIR. Marion, No. Carolina. — V sredo zjutraj je 80 članov Zveze tekstilnih delavcev zapustilo tovarno in stopilo v stavko; postavili so k vhodu v tovarno svojo stražo, da bi neorganizirane delavce, ki bi poskušali štrajk prelomiti in iti na delo, odvrnila od tega, četudi s silo. V resnici je tudi kmalu prišlo do malih prepirov, ki so se razvili v pretep, da je moral vmes poseči šerif. Nenadoma je od neke strani padel strel, ki je dal povod P. splošni bitki. Pričelo se je od obeh strani streljanje in nastal je pravi poboj, v katerem sta bila dva delavca smrtno ranjena in dvanajst jih je odneslo težke poškodbe. Da upostavijo mir so bile iz Raleigh, N. C. odposlani dve kompaniji vojakov. Oba ubita delavca sta bila člana organizacije. Do stavke je prišlo, ker kom-panija ni držala svojih obveznosti, ki jih je imela z delavci po pogodbi. ppp^Jvaita tedni se je namreč končat dva-mesečni štrajk, in sicer so se zedinili med drugim, da smejo poleg organiziranih delavcev biti zaposleni tudi neorganizirani. Baje pa je kompanija dajala preveliko prednost neorganiziranim in tako je zopet prišlo do preloma. CHICAŠKI JUDJE VZNEMIRJENI Chicago, 111. — Židovski novoletni prazniki so pred vrat-mi in ostra verska kazen je predpisana za tistega Juda, ki bi ne obiskoval svetišča v dnevih od 4. do 14. oktobra. Za te judovske verske predpise se pa malo meni Crane Constr. Co., katera je na 3311 Douglas blvd. zgradila veliko judovsko sinagogo na mestu prejšnjega svetišča. Po pogodbi bi morala dobiti kompanija že prejšnji petek plačano $4000, a Judje še do zdaj niso izpolnili svoje obveznosti. Kompanija je torej enostavno spnagogo zaprla in se ne poda niti prošnjam, niti grožnjam, rekoč, da ne bo nihče prestopil praga poslopja, dokler ne bo 4 tisoč odštetih. Judje so kajpada silno vznemirjeni in so se pritožili na okrožno sodišče. PRIPRAVE ZA SVETOVNO BANKO Baden-Baden, Nemčija. — V Četrtek se je sestala v tem mestu komisija, ki ji je naloženo, da izdela podrobnosti glede bodoče svetovne, mednarodne banke. Poleg delegatov 6 držav sta v komisiji tudi dva a-meriška izvedenca, ki bosta sestavila ogrodje za ustavo bančnega poslovanja. Glede mesta, kje naj bi stala banka, Be bodo očivividno težko zedi-njli, kajti nekatere države predlagajo Haag ali Curih, Anglija jo želi imeti v Londonu, druge države pa se zopet zavzemajo za Brussel. širite amer. slovenect DEPORTACIJA ZLOČINCEV V DOMOVINO Ječe prenapolnjene. — Delno odpomoč vidijo v tem, da se tujerodne zločince odpravi v rojstni kraj. — To se bo v kratkem izvršilo. Chicago, 111. — Ječe v državi Illinois so natrpane z ujetniki, skoraj novih došlecev nimajo več kam spraviti. Najlažja odpomoč proti temu je sklep, ki ga je napravila država Illinois sporazumno s prise-ljevalnim uradom, da se tujerodne zločince odpošlje v tisto državo, kamor je zločinec pristojen. Po sedanjih postavah se lahko deportira tistega,, ki je zagrešil kak zločin, ki kaže moralno pok«; rjenost, in sicer tekom petih iet po njegovem prihodu. Kršenje prohibicijske l?o to po'•.>:;. vo. — Do zdaj je določenih 30 Zločincev iz jolietske ječe, ki bodo takoj, ko bodo odsedeli kazen, deportirani v domovino. Je pa med jetniki še kakih 150 zločincev, izmed katerih bi se mnoge lahko odpravilo v rodno deželo. V poštev pridejo taki, ki so obsojeni do dvajset let, dočim bi najtežje zločince, morilce itd., obdržali še naprej tukaj. Ako bi se deportirani zločinec povrnil na kak način zopet nazaj v Ameriko, ga čaka ječa do pet let in nato zopetna deportacija. -o- OSEM URNO DELO V AR-GENTINIJI Buenos Aires. — Tudi Argentini ja se počasi giblje in prihaja za drugimi državami z ozirom na izboljšanje stanja delavstva. Pred kratkim je državni senat sprejel zakon, ki ga mora,' predno postane veljaven, še podpisati predsednik republike, in ki določa za dnevne delavce 8-urno delo na dan, za nočne delavce pa 7-urno. -o- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — V sredo ob 4:80 popoldne je preminula Mrs. Mary Kočevar, stanujoča na 2317 So. Leavitt Street. Pogreb se vrši v soboto dopoldne iz cerkve sv. Štefana, katerega ima v oskrbi pogrebnik Fr. Palasz. Sorodnikom sožalje, pokojni pa R. I. P.! ODŠKODNINSKA PLAČILA DELAVCEM ZARADI POŠKODB Albany, N. Y. — Kakor objavlja delavski department države. New York, znaša skupna svota odškodnin, ki so bile od raznih kompanij plačane delavcem v tef.j državi za poškodbe, 32 milj. dolarjev v enem letu. Odškodnino je prejelo nekaj nad 100 tisoč oseb. Najvišja tedenska odškodnina je $25, in sicer za delavce, ki zaslužijo na teden $30 ali več. V prejšnjem letu je bila najvišja svota $20. NOVO LETALO, NAMENJENO ZA PREKOATLANT5KI POLET. ; p:-..■■'::.-.: ' - - -■ i,-,...............- •■' M <- i *« Wmmsm^^^mrnm^mmmmm^, ^ " .......» ■ ^w-^wwMwwif Na Roosevelt field, Long Island, so preizkusili novo letalo, ki je izdelano na poseben način trpežno. Z njim bodo v kratkem poskusili polet preko Atlantika v Bukarest, Romunijo. Letalo, ki ga vidimo na sliki, je opremljeno z dvema motorjema, in poleg običajnih dveh koles ima spredaj še tretje, ki prepreči, da bi se letalo cpičilo na nos, kadar pristaja. JAVNOST 0 ANGL0-RUSK1 POGODBI Angleška javnost živahno komentira o pogodbi med angleško delavsko vlado in sovjetsko Rusijo. — Parlament se zbere 29. oktobra. KRIŽEM SVETA London, Anglija. — Ko je angleški zunanji minister Arthur Henderson včeraj podal časnikarskim poročevalcem u-radno izjavo, da je prišlo do sporazuma med njim in sovjetskim zastopnikom Valerija-nu Dovgalevskiju, je nastal y londonskih časopisih vsteh struj velik senzacionelni časnikarski vihar. Nekaj listov je izšlo v posebnih izdajah, kjer so komentirali razni politični voditelji o sporazumu. Konservativni listi' Baldwinovega duha, so ljuto napadali sporazum, rekoč, da to ponižuje Ve-, liko Britanijo in njen ugled v tujem svetu. Socialistični pristaši in njihovo časopisje pa na vsa usta hvali aktivnost delavske vlade.! "Manchester Guardian" pravi,,; da bi do tega sporazuma mo-| ralo že zdavnej priti. Konser-j vativce imenuje list "gosposke ministre, ki niso imeli nobenega smisla za delavski razred, ne za revno ljudstvo. Dne 29. oktobra letos ce snide angleški parlament. Sporazum med Anglijo in Sovjetsko Rusijo pride v veljavo še le tedaj, če ga bo parlament odobril. Dotedaj se pričakuje pa močne propagande za in proti sporazumu. POGREB KARDINALA DUBOIS Pariz, Francija. — Odkar je umrl maršal Foch, Pariz se ne pomni takega pogreba, kakor se je v torek zjutraj vršil na čast kardinalu L. E. Dubois, pariškemu nadškofu. Med zv> nenjem zvonov vseh pariških cerkva so prepeljali kardinalo-vo truplo v grobnico cerkve Notre Dame, kjer počiva že več velikih cerkvenih mož. Dasi je dež lil z neba, je na cestah, kjer se je pomikal sprevod, delalo špalir na tisoče in tisoče oseb in s tem izkazalo zadnjo čast priljubljenemu prelatu. --o--- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! — Cadillac, Mich. — Pet minut pred zaključkom uradnih ur je pet oboroženih mož izsililo iz blagajnika Peoples Savings bank, da jim je izročil 40 do 50 tisoč dolarjev. Med ropom1, ki je bil izvršen v par minutah, so morali uslužbenci, po številu 15, ležati na tleh, z obrazom navzdol.'osem oseb, ki so med tem vstopile v banko, pa je moralo poklekniti z obrazom proti zidu. — Sitka, Alaska. — Ruski aeroplan, "Sovjetska dežela", ki je preletel Sibirijo in se moral v Alaski zadržati več dni zaradi neugodnega vremena, je v sredo zjutraj nastopil svojo nadaljnjo pot proti New Yorku. Prihodnje mesto, kjer se namerava ustaviti, je Seattle, Wash. — Chicago, 111. — Upravičena jeza je obšla dva bandita, ko sta se zastonj trudila. Na 33. cesti in Western ave. sta zgrabila Benj. Bridgeja in ga zvlekla v svoj avto, misleč, da nosi v torbici denar za neko banko. Izkazalo pa se je, da so bile v torbici samo reklamne listine in letaki. Ogorčena nad takim varanjem, sta Bridgeja vrgla iz avtomobila na neko "alley" na 45. cesti. — Oslo, Norveška. — Norveški parnik "Botnia" je bil blizu Shanghai napaden od ki-' tajskih morskih roparjev. Iz neprijetnega položaja je bil parnik nato rešen po rednih kitajskih četah, ki so roparje napadle in jih 20 ubile. Predno so roparji kapitana napadene ladje izpustili, so ga nevarno pretepli in kamenjali. — Chicago, 111. — Kakor kaže statistika, deklice še nimajo dosti korajže, da bi se posluževale pravic, ki jim jih nudi prestopno leto. V letu 1928 je bilo namreč v prvih 9 mesecev izdanih 2152 poročnih dovoljen manj, kakor v isti dobi letos, in za 241 manj kakor v 1. 1927. Vidi se torej, da morajo še vedno fantje poprijeti in s^ ne smejo zanašati na dekleta. INDIJA POSTANE "DOMINION" London, Anglija. — Angleška vlada ima v razmotrivanju vprašanje, da bi se koloniji Indiji podelila lastna samouprava in se ji dalo naslov Dominion, kakor ga ima Kanada, Bržkone bo predlog prodrl. ALI KANADA USTAVI IZVOZ ŽGANJAV Z.D.? Vprašanje vtihotapljanja kanadskega žganja in likerjev pred kanadskim parlamentom. — Ali ima Kanada to pravico ? u Iz Jugoslav))«, ZOPET POŽAR, KI UNIČI POSESTNIKU VSA POSLOPJA VRED S PRIDELKOM. — VESTI S KRŠKEGA POLJA. — RAZNOTERE DRUGE VESTI IZ RAZNIH KRAJEV DOMOVINE. Ottawa, Ont. — Na prigovarjanje merodajnih faktorjev v Združenih državah se je pojavilo med kanadskimi poslanci vprašanje, da z ozirom na to, da se omeji spopade med suhaškimi agenti Združenih držav in kanadskimi uradniki ob meji ter kanadskim prebivalstvom, bi ne bilo li na mestu, da Kanada sprejme postavo proti izvozu žganja in o-pojnih pijač v Zdr. države? Predlogo bo predložilo kanadski zbornici par kanadskih poslancev, ki so, kakor se v časopisih komentira, najeti od ameriških suhačev. Za prepoved izvažanja žganja v Združene države je močno vnet tudi sam kanadski pre-mijer MacKenzie King, kakor govore opročila. K temu, pravi poročilo, ga navaja to, da je zadnje čase prišlo do težkih konfliktov med kanadskimi oblastmi ifi oblastmi Zdr. držav, ker Kanadci prodajajo o-pojne pijače raznim strankam, katere ga potem tihotapijo v Zdr. države, taki pa potem želijo se še skrivati za našo oblast. Konflikti nastanejo, oblasti pa zanj odgovarjajo. Da se temu izogne, je najbolje prepovedati izvoz opojnih pijač iz našega teritorija, pravi kanadski premijer. -o- SIN VLOŽIL TOŽBO PROTI STARŠEM Chicago, 111. — J. Vlasnik, star 20 let, iz Des Plaines, 111. je po poklicu barvar in služi na teden 65 dolarjev. Pritožil pa se je na sodišču, češ, da ga njegovi starši drže v pravi suž-nosti; dajati jim mora vedno celo plačo, a njemu puste na teden samo 5 dolarjev. Ne dovolijo mu niti najmanjšega razvedrila, kakor drsanja, plavanja, niti, da bi se ukvarjal z godbo. Negotovo je še, kakor bo sodišče odločilo. -o- Slovenec, ki pravi, da je katoličan, pa nima v hiši katol. časopisa, je kakor vojak brez puške. Velik požar na Gorjancih. Novo mesto, 14. septembra. Snoči okrog 8 ure so prebivalci novomeške pokrajine opazili na Gorjancih velik ogenj, ki je daleč naokrog razsvetljeval okolico. Kmalu nato je tovarniška sirena alarmirala gasilce k pomoči. V petih minutah je bil avto novomeškega Gasilnega društva v pripravi ter je z motorno brizgalno ter gasilci in reševalci oddirjal proti Gorjancem. Spotoma so a-larmirali in vzeli s seboj tudi gasilce iz Brusnice. V treh urah so Novomešča-tii dospeli v vas Gaberje pod Gorjanci, kjer je razsajal požar. Gorela je hiša posestnika Martina Škedla, prebival pa je v njej Škedlov zet čevljar Ciril Mali. Vas šteje 119 hiš in je pretila strašna katastrofa. Rešilna akcija je bila tem bolj težavna, ker ni nikjer vode v bližini. Bilo je torej treba v dolžini 400 m položiti cevi do dveh gnojnih jam, odkoder je nato motorka začela črpati brozgo in je z njo učinkovito dušila ognjeni element. Pogorel je skedenj, hiša in shramba za seno, vse z opeko krito. Dobro in zlo s Krškega polja Leskovec pri Krškem, 11. septembra: Krško polje je zdaj te dni v razpoloženju dobre letine. Posebno Leskovčani, ki so nekak mali center te izrazito poljedelske pokrajine, in venec okoliških naselij so zadovoljni, ko izkopavajo krompir, glavno hrano našega kmeta. Letos je krompirja toliko, da ne vedo, kam ž njim. Prav radi bi ga oddali po 3 krone kilo — tu računajo še mnogi na krone, — pa ga še nihče ne kupuje. — "Letos pa bodo naši prašiči — gospodje, ker se bodo redili ob samem debelem krompirju" hite dopovedovati zgovorne Leskovčanke in Po-Ijanke, če navežeš z njimi razgovor. Kakor kaže dobro krompir jev pridelek,pa ne bo kaj prida z ajdo. Dežja ni, čeprav si ga ves okraj že močno želi. Pa še nekaj težav ima naša soseska: Kurja kuga razsaja. Res! Kurja kuga je začela zadnje čase moi-iti nedolžne piščance. Najprej postane "pi-cek" — kakor pravijo kokošim tu pri nas — ves pobit. Glavico si zarije v perje, ne mara nič za hrano; dan ali dva kasneje pa ga najdejo kje za drvmi ali hišo — nepremično ležečega. Razven "kurjih" težav pa zadevajo naše ljudi še hujše težave. Pred dnevi je — kako, še zdaj ni pojasnjeno — izbruhnil v Kalcih požar. Va-ščanom so pogorela gospodarska poslopja, rešili so si le hiša. Smrtna nesreča pri delu. Trbovlje, 11. septembra. Iz Cetrovca v Medjimurju je prišel v Trbovlje 40-letni poljedelski delavec, Blaž Kozjak. Beda ga je gnala daleč od doma. Doma je pustil ženo in troje otrok, sam pa je vstopi! v službo pri podjetju Dukič. Za jamsko delo ga niso sprejeli in opravljal je, kakor drugi nekvalificirani delavci, zunanje delo. Tudi to delo je postalo zanj usodno. Bil je pri oddelku delavcev, ki so prestavljali ► železniški tir od višje ležeče nasipine na nižjo. Tir so razdirali ter nosili železniške prage iz višine 340 na višino 332. Ko je Kozjak nesel težak železniški prag od starega tira in ga hotel spustiti na nižje ležeči novi tir, ga je težak prag potegnil za seboj, tako da je pade! kakih 8 m globoko na spodaj ležeče prage ter se hudo poškodoval na glavi. Takoj so ga odpremili v bolnico, a je nesrečnež že med potjo umrl. -o- S strehe je padel. 451etni klepar Jože Berčič stanujoč v Ribniški ulici št. 5 v Mostah pri Ljubljani je popravljal 12. septembra domačo streho. Ko je sedel na strehi, pa mu je nepričakovano spodrsnilo in je že starejši mož zdrsnil do žleba, od tam pa na tla. Padel je več metrov visoko in si je poleg strahu prizadejal tudi več telesnih poškodb. Prepeljali so ga v bolnico. -o- Medvedi v okolici Skopi ja. V skopski Črni gori se je zadnji čas pojavilo večje število medvedov, ki so prišli s Sar - planine in povzročajo kmetom precej škode. Nedavno noč jih je v koruzi čakal mladenič Azemovič iz Stan i-ševca. Ko so se sredi noči približali štirje medvedje, je it-prožil in enega ranil v šapo. Tropa je pobegnila, kmalu nato pa se je pojavil velik, star medved. Preden je mogel Azemovič ustreliti, se je besni medved približal in fanta že po-tipal s šapo po obrazu.V naglem odskoku je Azemoviču le uspelo, da je medveda podrl s strelom. Kožo je prinesel prodajat v Skoplje in je obenem naprosil oblasti, naj pomagajo medvede pregnati. -o- Nesreča pri delu. V Mergenthalerjevi tovarni usnja v Mostah je prišlo 18. septembra zjutraj do težje nesreče. Pri nekem stroju je bil zaposlen delaveec Lovro Pod-lipec, ki je postal tekom časa pri upravljanju stroja nepreviden. V trenotku razmišljeno-sti ga je stroj pograbil za desno roko in mu jo skoro popol- , noma zmečkal. Težko ranjenega Podlipca so moral! prepeljati nemudoma v splošno bolnišnico. širite amer. slovenca i ?'AMERIKANSKI SUOVENEC L1 Poj In najstarejši slovenski 2 list t Ameriki. —Ustanovljen leU 1WI. *jr*. ^ t___rrrm ' Izhaja Tsak dan razun nedelj, pon-Beljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. , Telefon: CANAL 009S r Za celo leto Za pol leta Naročnin«] A --J ♦J*:«.' _$5.00 __2.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto---$6 00 Za pol leta_____ 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America Eitablished 1891. T«ued daily, except Sunday. Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year------ For half a year __$5.00 __2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___________$6.00 For half a year _____________________ 3.00 posjed, a politiku su bacili u zapečak . . . "Prije su seljaci zbog političkih stranaka znali mrziti jedni na druge u istom selu tako, da seljak seljaka ne bi po-zdravio, niti bi jedan drugom odzdravio, a o kakvoj pomoči ni govora! Bilo je tu i tučnjava, krvavih glava i ubojstva medju seljacima. "Danes pak seljak pomaže seljaku, lijepo se paze, te sto iedan ima što bolje u alatu iliti orudju, to ima cijelo selo. Medju njima vlada mir i sloga, a sve se sela kao preporodila.' Člankar zaključuje: "Ne opravdavamo diktaturu, ali nam se čini, da je starokrajska politika bila v nečem šepava, kad sad ondešnji narod hvali Boga, što se riješio 'gospodarskih potepenaca'." Vrlo dobro. Kadar se bo narod v Jugoslaviji rešil vseh takih pritepen-cev, bo izginila diktatura in Jugoslavija se bo postavila. Veseli smo za zdaj, da se vsaj nekako — dani.. , POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znači, Po kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker to tem veliko pomagate listu. _ DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-hiStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov joredništvo ne vrača._______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879._____ J. M. Trunk: Ali se dani? Nezadovoljne politične razmere v Jugoslaviji zadenejo skoroda izključno razmerje med Hrvati in Srbi. Slovenci v splošnem nimajo težkoč, ne od strani Hrvatov, niti od strani Srbov, dasi morda ne bo ravno manjkalo kakih nedostatkov in pritožb in težkoč, brez kakršnih ni prav nikjer v politiki. Med Srbi in Hrvati pa je vladalo razmerje, in morda vlada so naprej, da je resno bil ogrožen obstoj Jugoslavije. Nasprot-stva se nikakor niso še polegla in izravnala popolnoma, niti se ne bodo tako hitro. Na to ni misliti. Gotovo se nahajajo razlogi za antagonizem na obeh straneh. Vse je še v stari men-taliteti, ki se izpremeni šele, ko odmirajo ljudje s tako menta-liteto, in nastopa rod z drugačnim mišljenjem. Ni misliti, da bi bila sedanja diktatura nastala le radi diktature, ali da bi bili srbski politični krogi in vojaški krogi posegli po tem sredstvu, ker so si hoteli zagotoviti premoč pred vsem nad Hrvati. Diktaturo so rodile razmere, in te razmere so prišle tako daleč, da ni bilo drugega izhoda. Nihče si ne želi diktature. Morda je tako stanje le manjše zlo izmed dveh, in sredstvo, da se vsaj trenutno nekaj doseže, oziroma prepreči zlo, ki bi se ne dalo več odstraniti, kar bi se zgodilo, ako bi bilo prišlo do popolnega razdora in razpada Jugoslavije. Glasilo H.K.Z., "Naša Nada", ima v št. 38 članek "Culi i zabelježili", ki vsebuje up, da se morda sčasoma vendarle izpremeni mišljenje in pojmovanje na bolje. Sicer list sam pojave le beleži brez komentarja, a dobro znamenje je, da se sploh to beleži v kakem hrvaškem listu. Pojavi so zelo značilni za razmere v prvi vrsti med Hrvati, dalje pa tudi za razmere v vsej Jugoslaviji. Za vso Jugoslavijo je, važna izjava našega poslanika v Zedinjenih državah, dr. Pitamica, kakršno je podal nekemu Hrvatu. Glasi se: "Narod je danas u Jugoslaviji miran i zadovoljan, a nezadovoljstvo vlada samo medju političarima i činovnicima: medju političarima zato, što su sad bez posla, jer ne smiju da huškaju narod, i jer nemaju dohodaka, koje su imali, dok su prije bježali po selima i gradovima i, držali sastanke i govore. Činovnici su pak nezadovoljni, jer sad moraju da rade i po-služe narod koji dolazi u urede po poslu, napose seljački narod, dok su prije činovnici bili lijenčine: došli u ured, kad ih bila volja, a sad moraju doči navrijeme i ostati u uredu sve. GLAS, KI NAJ SEGA DO SV. JANEZA V DETROITU. Chicago, 111. V Chicagi so danes kosti mojega rojstva in ravno tam je vsa obilna masa debelega špe-ha, ki se je v teku časa nabral okoli mojih kosti. Pa komaj vem, da sem v Chicagi in bi morda prav res ne vedel, če bi mi Chicažani ne segali v roke in mi ne voščili dobro jutro in dober večer. Moje misli so pri Svetem Janezu in moje ubogo srce ni hotelo z mano na pot, čeprav sem obetal prosto vožnjo in miren počitek pod skrbnim varstvom gibčnega gospoda Nigra v Pullmanovi palači. Upiralo se je in upiralo in brcalo kot svojeglavno dete, da sem ga le z največjo silo privlekel do Mich. Central postaje. Tam se je pa zgodila nepopisna nesreča. Ko sem segal v roke delegatom in dele-gatinjam od Sv. Janeza, ki so me bili spremili prav do go vsa tri leta, ki je pa zlasti v teh zadnjih dneh neugnano prikipela na'dan. Bog Vam plačaj stotero in Vas blagoslavljaj še v obilnejši meri nego Vas je blagoslavljal doslej. Ne vem, kako se bova gledala s Svetim Štefanom, toda za enkrat naj mi odpusti, če se pri njegovem altarju v Chicagi na skrivnem pogovarjam s Svetim Janezom v Detroitu, njemu, ki je sedaj moj gospod, pa le bolj mimogrede zamahnem z roko v pozdrav in poklon. Ko pride od Svetega Janeza moje srce, takrat, o Sveti Štefan, takrat bova midva prijatelja postala! Sveti Janez je ponosen te dni. Tri leta je bil sam, sedaj bo kmalu dobila njegova cerkev sestrico na West Side. Gotovo je, da bo med tolikim številom Slovencev na zapadni strani mesta mnogo takih, ki bodo z veseljem pozdravili ta napredek in radi hodili tja k pogumom stopa dalje in ga ni strah, da bi se spotaknil ob novem koraku. Vsi dobromisleči ste vabljeni v njegov krog, za nikogar še ni prepozno. Vsem mojim dragim bivšim faranom in drugim prijateljem v Detroitu pa še enkrat prisrčna hvala in najlepši pozdrav! Ne morem pisati posameznim, čeprav sem ob slovesu morda obetal. Tudi tu ne bom brez dela, če Bog da, in sami veste, da je križ s pisanjem, kadar je človek busy. Naj torej velja tale moj dopis vsem skupaj in vsakemu posebej, da boste vedeli, da Vas ne mislim Čez noč pozabiti. Bog Vas živi in bodite mi kar najlepše' pozdravljeni! Rev. Bern. Ambrožič, O.F.M. -o- KAJ JE NOVEGA V LO-RAINU. Lorain, Ohio. V lorainski bolnišnici sv. Jožefa je bila operirana za slepičem Miss Annie Jakopino-va iz 33. ceste. Želimo ji, da bi čimprej dobro ozdravela. — Miss Johana Vidrih iz 34, ceste je bila preteklo soboto prijetno iznenadena. Prijateljice in sorodnice so ji kot nevesti priredile lep "surprise party." Dobila je precej lepih in koristnih predmetov, ki jo bodo spominjali na njene nekdanje prijateljice — Anthony Jakopin ml. je kupil hišo na 32. cesti, in sicer od rojaka Mr. Fr. Dugarja. — In — na vseh koncih in krajih se sliši prijetna in toliko obetajoča muzika — nabijanje sodov, ki pričakujejo sladkega mošta. "A. D." spoda Gatemana, sem samo maši vsako nedeljo. Dne 20 za trenotek izpustil svoje srce s špage. Takrat je pa ta nepridiprav planil od mene, sam nisem vedel kam. Ko sem ostal sam, sem se v zadregi ozrl in hotel zaklicati: Primite ga! Pa sem v svojo veliko grozo zapazil, da moje počeno srce roma z Detroitčani nazaj pod zvon Svetega Janeza. Pognal sem se za njim, da bi še^ še sam nazaj, toda okoli gospoda Gatemana je bila taka gneča, da nisem mogel več skozi železna vrata. Sedaj sem tu in nič ne vem, kako sem prišel na drugi svet. Eno pa vem: ne bo zame ta svet in jaz ne bom zanj, dokler Detroitčani ne vlovijo mojega propisano vrijeme — i poslužiti stranke." Zdi se, da je poslanik zadel v črno. Slaba politika je sad (srca in ga mi ne pošljejo sem slabih politikov, in tem je odklenkalo. O uradnikih je pa celega in vsega, čeprav bi o- znano, da so jim plača in avansma prva in glavna skrb, ne samole v Jugoslaviji, prav vsepovsod. Ako morajo pod diktaturo točno vršiti svoje delo, slava diktaturi! S to izjavo se vjema nekak popis hrvaškega obiskovalca v stari domovini. "Naša Nada" beleži sledeče njegove vtise: "Naši su seljaci sada pod diktaturom sretni i zadovoljni, što su se riješili politike i 'gospodskih potepenaca', koji su dolazili u sela i držali političke sastanke. Kako je bilo mnogo stranaka, svaki su čas seljaci letili pred opčinu, da ih slu-šaju, a kod kuče su ostavili krafve, volove, konje > drugo blago bez hrane i pica, da su nekima goveda krepala od žedje. Stoka je prije bila zanemarena, a sad je milota pogledati seljač-ku stoku, jer seljaci paze na svoja polja, svoju stoku i sav svoj stalo na njem še malo špranj in razpok . . . Še Vas vidim pred sebej vse skupaj in vsakega posebej, kot sem Vas imel pred seboj v uricah slovesa v nedeljo zvečer. Še Vam v duhu stiskam roke v slovo in Vam šepetam poslovilne besede in poslušam, kaj mi ima vsak med vami naročiti. Še se Vam zahvaljujem za vso obilno naklonjenost in ljubezen, ki ste mi'jo skazovali oktobra bo prvič tam maševal Fr. Kerubin, ki je sedaj že v Detroitu. Na 800 Crossley je tista cerkvica, kjer bo od 20. oktobra dalje vsako nedeljo slovenska maša ob en četrt čez devet (9:15). Sedaj je še v rokah slovaških katoličanov, veliko upanje pa imam, da bo kmalu prešla v slovenske roke in bo po škofovi ž,elji postala "podružnica Svetega Janeza. Dosedaj to ni bilo mogoče, ker ni bilo zagotovila, da bosta mogla biti stalno dva slovenska duhovnika v Detroitu. Sedaj, hvala Bogu, se je to doseglo in že sta tam Fr. Pascal in Fr. Kerubin. Prav nič ne dvomim, da bosta z veseljem delovala med dobrimi Detroitčani in prav tako nič ne dvomim, da bodo te dobre duše z isto gorečnostjo ž njima sodelovale kot so skozi tri leta sodelovale z menoj. Toliko na znanje tistim, ki morda tega še ne vedo in v priporočilo vsem, da ta novi korak k splošnemu napredku po najboljših močeh podpirate. Po kratkih treh letih si je Sveti Janez tako krepko utrdil svojcr pozicijo v Detroitu, da je ne le RAZNO IZ WEST ALLISA. West Allis, Wis. Prosim, da natisnete ta moj dopis. Naznaniti imam, da nas bo zapustil naš organist Mr, John Kovačič. Kot čujem, bo šel v Waukegan, 111., in se bo tja preselil, kjer bo' sprejel službo organista. S tem west-alliška naselbina riti zgubi samo organista, ampak najboljšega moža. On je zbral tukaj može in fante in ustanovil dr. Presv. Imena Jezusovega, katerega je bil on tudi -»jredsed-nik. In ko je Mr. Kovačič odložil službo predsednika, se je društvo tudi razpustilo, ker ni bilo voditelja za njegovo mesto. Na njegovo mesto sem bil sicer jaz izbran, ali šlo ni, ker društvo Presv. Imena Jezusovega more napredovati le pod skrbnim cerkvenim vodstvom. Dalje naj poročam, da sem bil napaden zaradi cerkvene seje, katera se je vršila 29. septembra 1929, in sicer to, da nisem odkrit faran in da sem se potegnil za socialiste, kar pa ni resnica. Jaz sem se vedno potegoval za prava katoliška načela in nisem nož, ki bi na dve strani rezal. Tisti, ki tako trdijo, mojih besedi niso pravilno razumeli. Kar jaz govorim, govorim iz srca. Tisti pa, ki niso mojih besedi razumeli, ki so bile izgovorjene v tem oziru razmere, naj pridejo k meni in jim bom drage volje razložil, kaj sem mislil in govoril, in vem, da boste zadovoljni. Zaliti nisem imel namena prav nikogar. Moje misli so bile najboljše. Vse prav iz srca pozdravljam, Marko Plut, 5516 National Ave. -o- BUNCO PARTY. Chicago, III. Ravno smo zaključili poletno sezono s pikniki, že se nam bliža jesen in z jesenskim časom se začnejo jesenske zabave. V šolski dvorani bo v soboto 5. oktobra veliki Bunco party v korist cerkve. Bilo jo že enkrat poročano, da bo 12. oktobra. To se je pa sedaj radi gotovih prošenj prestavilo na soboto dne 5. oktobra ob 7 :30 zvečer. Ker je čisti dobiček od prireditve namenjen za cerkev, zato upamo, da ne bo farana, da bi se te zabave ne udeležil in z malim prispevkom pomagal do boljšega uspeha. Tiket je samo 35c. V ta namen se pobirajo samo prostovoljni prispevki. Ako so bili še celo drugorodci tako dobri, da so nam darovali toliko in toliko lepih darov, bodite še vi tako dobri, da se Bunco party udeležite. Dosedaj nismo v ta namen kolektali od slovenskih trgovcev nobenih darov, pač pa bodo vsi darovi dobro došli, ako želi kateri kaj darovat. Torej ne pozabite očetja in matere, dekleta in fantje, da se brez izjeme vsi udeležite. Pridite in se prepričajte, koliko lepih darov bo pripravljenih za vas. Pozdrav! J. T. nedeljo dopoldan v cerkvi in popoldan pa na hribu, kjer bo obilo prijetne zabave. oo. Frančiškani. 40-URNO CEŠČENJE SV. REŠNJEGA TELESA V CERKVI SV. ŠTEFANA Chicago, 111. V Chicago se začne v nedeljo 6. oktobra zjutraj po pol osmi sv. maši in konča v torek zvečer, 8. oktobra. V soboto popoldne in zvečer spovedovanje za vse člane. društva najsv. Imena Jezusovega in druge možke v župniji. , Nedelja, 6. oktobra. Svete maše. Ob 6-ti, pol 8-mi, 9-ti, 10-ti in 11-ti uri. Pri pol 8-mi slovesni maši re izpostavi Najsvetejše. Ceščenje: Od 1 do 2 ure tretjerednike(ce). Od 2 do 3-tje ure Šolska mladina. Od 3 do 4 :30 Girls scouts in Marijina družba. Od 4:30 do 5-te ure angleška pridiga. Od 5 do 6-te ure Holy Name Jun. Do 7:30 odrasli možje in žene. O pol osmih Rožni venec, U litanije, pridiga in blagoslov. Popoldne in zvečer spovedovanje za ženske, Materno in Marijino društvo. Pondeljek. Svete maše ob 5:30, 6:30, 8 in 9 uri. Ceščenje po dnevu do 5-tih popoldne oskrbe otroci, naprej pa odrasli. Večerna pobožnost kakor v nedeljo. ' Torek maše in češčtnje kakor v pondeljek, zvečer za-ključenje pobožnosti s procesijo in blagoslovom. Rev. Anselm Murn, pFM župnik. -o- TAKO, JE, NE DNEVA NE URE NE VEŠ . . . Elkhart, Ind. Pred par dnevi sem pisala dopH in mojr potovanje po Minnesota a dane^'pa? moram IZ LEMONTA. Prihodnjo nedeljo dne 6. oktobra bo v naši cerkvi zopet izpostavljeno sv. Rešnjo, Telo v češčenje od ^dme ure zjutraj do 2. ure opo1. Častilci sv. Rešnjega Tele ste vabljeni, da se udeležu j te pobožnosti v obilnem številu. Isto nedeljo bo tudi zadnjič sv. ma- pisati o prcžhlostrfem slučaju, š;\v tej sezoni ob 10. uri. Prav.za katerega sem zvedela v pe- šam dovolj močan, temveč s Miamen, da bi se izboljšale v lepi) in hvalevredno bi bilo, da se zberemo to nedeljo v obilnem številu pred milostno podobo Marije Pomočnice, da se ji zahvalimo za prejete milosti preteklega leta. Ker je bilo preteklo nedeljo slabo vreme, zato bo napovedana zabava tudi to nedeljo popoldan. Ze pretečeno nedeljo je bilo' nekaj udeležencev, katerim se prav lepo zahvaljujemo, vendar na željo mnogih bomo to zabavo ponovili, da tako ustrežemo vsem rojakom. x Med je letos tako sladak, da bo vsaki vesel, kateri ga bo dobil če bo srečen za deset centov veliko steklenico. Tudi mnogo drugih lepih reči je na razpolago, ki bodo vsakega zanimale. Zlasti pa še je nekaj prav divnega, vinska trgatev na prostem, kakor v starem kraju. Torej na svidenje prihodnjo tek jutro, da nam je družina Lavrič iz Eveleth, Minn., zadnjikrat segla v roke. Naj vam nekoliko popišem, kako smo se spoznali s to dobro družino. Kakor vasn je znano sem bila v Minnesoti meseca avgusta in tako, kakor z več drugimi smo se spoznali tudi z družino Lavrič, ravnoisto nedeljo so pa, pripovedovali za omenjeno "Buja" in mi z družino Osoi-nik in družino Malesh smo bili na obisku pri njih sosedi. In še k Lavričem smo šli. Mati Lavrič je nas prav prijazno sprejela, enako mož, hčerke Mary in brata, oz. sina ni bilo doma. Torej po nekoliko govorjenju nas Mrs. Lavrič povabi naj pridemo v nedeljo k njim. In res smo šli, kakor sem že omenila in smo se prav po-domače, veselo in prijateljsko zabavali. Od tistega časa je o-stalo med nami prijateljstvo. (Dalje na 3. strani.) G. Kifeljc. KAKO SEM BIL IZVEDENEC ZA VOJNO SODIŠČE Toda ob prvem veselju nad tem odkritjem se plaho zgane zaskrbljena misel: če je tvar tako preprosta, kako da je niso zmogli drugod? In takoj se zavrtinči okoli mene in v meni, da moram zapreti oči: saj tam pri vojaštvu prav dobro vedo, kaj je vsebina tega pisma, tebi so z njim samo nastavili past, da te preizkusijo, koliko si sam zanesljiv. — Je bil že tak čas, da so zbeganega človeka plašile najneverjet-nejše domislice. — "Mors tua, vita mea!" mi nehote zašepe-tajo ustnice. "Ti boš sicer šel v smrt? toda jaz bom rešen!" .— stud nad svetom in samim seboj mi je od nekod prinesel tu pogansko misel. Oči mi počasi zopet zablodi-jo med zagonetne vrste, ki jih držim v tresočih $e rokah. Da. maloruščina je to, ampak kaj naj bo to — saj to je vendar poljska beseda, to je oblika, značilna, za poljski jezik! j pak preprosto vojaško pismo, I kakršnih se je takrat pisalo milijone in zopet milijone. Izza teh krevljastih kljuk me pogledajo plahe oči ubogega fanta, ki je bil rojen nekje, kjer je pomešano malorusko ljudstvo s poljskim; čitati in za silo pisati se je naučil menda ob imenih svetnikov v pratiki, šole ni obiskoval niti toliko, da bi izvedel, kaj je "pika" in "vejica", sedaj pa je očividno v kakem Drugod zopet tičijo, kakor (pionirskem bataljonu, ki je se- ščurki v močniku? besede, ki jih sicer znam prebrati, ki pa jih ne razumem: torej so očividno madžarske! Te mnogo-jezičnosti sem naravnost vesel, saj mi je prvi dokaz, da v pismu ni in ne more biti prav nič nevarnega. Madžarski besednjak mi vse neznane besede lepo razloži; vse so vzete iz vojaškega življenja! In vidim, da v rokah ne držim prav nič nevarnega, am- stavljen po večini iz Madžarov. In kakor milijoni drugih piše domov "čez hribe in doline ..." pozdravlja, očeta in mater . . . brate in sestre . . . tete in strice . . . žlahto in sosede... in kako je z oninvle Matejem... in z živino ... ali so že kosili... kadar pridejo do kake velike vode, mora nositi bruna in deske .. . zadnjič je videl onegale Tomaževega ... in zopet pozdravlja vse, vso . .. kakor že v začetku ... in še tretjič . . . in še na koncu. In ob zadnji vrsti, ko mu je svinčnika nevajena roka že toliko omahnila, da je potegnil prav krivo brazdo, je ob robu ostala leha, v katero je stisnil še dvoje vrstic, ki bi se po naše dale povedati nekako takole: In vrane bodo pile našo kri, in krokarji klju\»ali naše kosti. Polo najlepšega papirja preganem; na levo pride črka za črko, vrsta za vrsto prepis pisma z latinskimi črkami, na desno od besede do besede prevod v nemščino. Najizbra-nejše besede nemškega uradnega jezika izbiram, ko pišem svoj kratek zaključek; vsakega naj prepriča, nihče se ne sme niti ob kaki besedici spo-tekniti. Lahko je zagovorniku ob takem slučaju. Drugo jutro pohitim z vsemi papirji k dvornemu odvetniku. "Hitro ste opravili," se je razveselil; še večja, prav nenavadna radost pa se mu je razlila po licu, ko je prečital moj sestavek. "Čuden — kriminalist!" — $?em razmišljal sam pri sebi, ko sem odhajal. "Pač ne samo paragraf, ampak tudi človek!" Črez pol ure me je zopet poklical k sebi. "Kaj meniti o onem p izpisku v pismu? "O onemle pripisku? Take besede se nahajajo v vseh narodnih pesmih onih krajev. Mož ni znal drugače povedati, kako se mu pri-vojakih toži po domovini, kjer orjejo, kosijo in — pojejo," "Dobro. Še enkrat, lepa Vam hvala, gospod doktor." >!< »s H! (Konec prihod). ŠIRITE AMER. SLOVENEC! MOŽ S CIGARO Kakor orjaški je "Graf Zeppelin" in zmore viharje, tako je brez brambe proti najmanjši iskrici ognja. Ogenj na Zep-pelinu je toliko kot smrt in u-ničenje. Zato je potnikom najstrožje prepovedano kaditi. Vendar pa se je pri povratku v Evropo našel potnik, ki si je iz omejene objestnosti dovolil igro z življenjem in smrtjo toliko ljudi. V nedeljo zvečer, tako slove poročilo, se je eden ameriških potnikov strašno razburjen in razsrjen vrnil v salon in povedal, da je našel v umivalnici Mr. llogga, ameriškega sopotnika, s prižgano cigaro v ustih! Vse je planilo po koncu. Hogg pa ne le ni hotel smotke izročiti, marveč se je še pohvalil, da je tudi že zjutraj kadil in da je však norec, če si da od Zeppelinovih častnikov dajati prepovedi in ukaze. Možu se očividno niti sanjalo ni, da bi mogla ena sama iskrica užgati vodikov plin, s katerim je zrakoplov napolnjen. Razburjeni ameriški sopotniki so se hoteli s pestmi vreči na nevarnega naivneža, kar je pa preprečil kapitan Lehmann. Nato so pobrali Iloggu tobak in vžigalice in vso pot ni nihče več z njim izpregovoril besedico. Da se v prihodnje preprečijo taki nevarni in piučni slučaji, zgrade na "Zeppelinu" najskrbnejo izolirano kabino, kjer bodo mogli strastni kadilci zadostiti svojim željam, ne da bi ogrožali zrakoplov. -o- Podedovani greh. Gospodar: Kje je zopet vajenec? To je že od sile — ravno kadar ga je najbolj treba, ga ni nikdar na mestu. Pomočnik; To ima že od rojstva; njegov oče je namreč občinski stražnik. Petek, 4. oktobra 1929 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 imajo vedno velik uspeh. Poizkusite to, kadar imate na prodaj hiše, za oddati stanoavnja, za prodati pohištvo, ali kadar bi radi našli svoje znance; kadar iščete delo, ali bi radi dobili kako pomoč, vedno objavite v takih slučajih oglas v A. S. Cene malim oglasom v A. S. so: Za eno ali dve objavi po 15c vrsta, Za tri ali več objav po 10c vrsta. Bosebne cene za večje ali stalne oglase na zahtevo. "Amerikanski > Slovenec" jo razširjen po vseh naselbinah, zato ne glede v kateri naselbini živite, oglašajte v AMERIKANSKEM SLOVENCU! OOOOOOOOOOOCKMXX , Družba ) >oooooooooooo»!ali zapečateno, ki je ležaio poleg nje, a oddati ga reva ni mogla več sama. Kako mi je bilo v srcu, naj si vsakdo misli, ko sem prejela pismo, da ta družina več ne živi. Ustrašila sem se pisma, da en čas nisem znala brati, je li resnica ali laž; najbolj mi je hudo, zato, ker je bila v resnici dobra družina. Vse bi bili storili zame. Danes pa ti dobra družina počivaš mirno spanje. Si nam res segala zadnjikrat v roke tisti dan, ki si bila z menoj vred tako žalostna. O usoda sveta! Kaj zahtevaš tako bridko ločitev. Počivajte mirno, saj ste bili trudni od napornega dela in od Vaše plemenite dobrotlji-vosti. Večni Bog, naj Vam bo plačnik, mi vam nismo mogli ničesar vrniti. Spomin težak in žalosten bo ostal pri meni do konca dni, dokler ne pridem za Vami, da se tamkaj spet skupaj snidemo. Vaša žalujoča prijateljica Mary Oblak. SIROM DOMOVINE Iz celjske bolnice. Dne 10. sept. je tukaj umrl 201etni kovaški učenec Josip Tkalec iz Huma na Sotli. Dne 7. sept. je pomagal popravljati neki vodnjak. Ko se je nahajal v vodnjaku, se je nad njim u-trgal kamen in mu padel na glavo. Tkalca so pripeljali v bolnico nezavestnega in se vse do smrti ni zavedel. — Dne 11. sept. je na škrlatinki umrl tri mesece stari Alojzij Rakun, sinček delavca na žagi uprave škofijskih posestev pri Mozirju. — Istega dne je zaprosil za bolniško oskrbo vrtnarski pripravnik Kojc Alojzij iz Šmarja pri Jelšah, zaposlen v Šoštanju. Dne 9. sept. se je vozil z motociklom, se z njim vred prekucnil in motocikl ga je še nekaj časa vlekel s seboj po ostri cesti tako, da ima Kojc prav čedno razmesarjen obraz. Huda nesreča pri delu. 32-1 etna Marija Jeršinova z Rudnika je prišla 14. septembra zjutraj na obisk k neki bolni prijateljici v Florjansko ulico v Ljubljano. Hotela ji je pomagati in se je malo pred poldnem odpravila v drvarnico, da ji naseka drv. Pri nju pa ji je po nesreči spodletela sekira in si je Jeršinova presekala desno nogo v stopalu. Presekala si je kost, žile in kite ter so jo morali močno krvavečo nemudoma odpeljati iV splošno bolnico. Barley-Malt Syrup Zaupanje občinstva v Anheuser-Busch ^e tolikšno, da na tisoče ljudstva pričenja vsak mesec uporabljati Budweiserjev ječmenov sladni sirup. Ne vsebuje nikakoršnih nadomestkov, ni-kake ponaredbe, nikakih primeskov, nič umetne barve, nikakih umetnih dišav. Novi slovenski rekordi. Rccitc svojemu Victor Prodajalci:, naj vam zaigra zadnje Victor ortofonične rekorde na novi VICTOR-RADIO ELECTROLA Re-45 SLIŠITE TA ČUDOVITI NOVI REKORD ADRIJA PEVCEV. NOBEN PRAVI SLOVENSKI DOM NAJ BI NE BIL BREZ NJEGA! 12 inčev — Cena$1.25 V-73001 ZLATA POROKA, Del 1, 2 Pevski zbor "ADRIA"in Hojer Trio DRUGI SLAVNI REKORDI ADRIJA PEVCEV 10 inčev — 75c. V-23006 Kmet in purgar 81454 OB Trgatvi — Cast I, II O polnoči na sresf vasi 81413 Zeleni Jurij V-23003 Društvo Kastrola, Študentska pesem y> 1, 2 Del - , 81520 Vojaški nabor 80526 Naš Maček Na Pustni Torek Ribniška Čc hočete plesati, zahtevajte Victor ortofonične rekord, V-23013 j Kar imam to dam — Polka l Vesela dekleta — Valček Hoyer Trio V-23012 \ To je nemogoče — Dvokoračen ples \ Tajna Ljubezen —Valček Mednarodni Orkester V-23011 ^ Pozdrav od doma i Zbirka valčkov Slovenski Orkester V-23002 ^ Terezinka \ Lepa Jožefa—Valček Hoyer Trio V-23G01 I Poskočna Polka 1 Ljubljanski Valček Hoyer Trio Glejte ime Victor, to je vaša GARANCIJA. Pišite nam za csnik, pošiljamo Brezplačno. Nove Ortofonične kor prvega, tako smo bili pri-|finesa. Blato, ki ga je menila pravljeni sprejeti tudi ostale, ki bi morebiti prišli za njim, s prepričanjem v srcu, da prihajajo med enakovredne br.a- V ožjem prijateljskem krogu je nekdo povedal piscu teh vrstic, da so v New Yorku posneli ter izdelali gramofonsko ploščo neke slovenske umetnice, katere besedilo je baje tako robato in kosmato, da bi spadala plošča kvečjemu v kako kasarno ali pa v zakajen šnopsarski brlog med zapite vagabunde in barabe. — Oseba, ki mi je o tem pripovedovala, mi je to povedala s pridržkom, naj stvar zase obdržim. Nu, ker pa je tista verzija zavzela že dokaj obširen krogotok ter sem jo čul že od več različnih oseb in na raznih mestih, zato je pGslala ta stvar vreči z omenjeno plošča v obraz ameriških Slovencev, ni nikogar oškropilo, marveč je pljusknilo nazaj v njeno lastno lice. Gospodična najbrže še ni videla slovensko-ameriškega doma in naše rodbine v njem, zakaj, če bi bil ta slučaj, bi imela nekoliko drugačne pojme o ameriških Slovencih. — Ali je gospodični znano, da imajo a-meriški Slovenci okrog dvajset svojih listov, med temi pet dnevnikov, svoje banke, svoje gospodarske organizacije, svoje narodne domove ter druge kulturne ustanove in — last but not least! — svoje repre-zeptante lepih umetnosti?! Imamo priznanega slikarja Pe-ruška, dalje pesnika, skladatelja in izbornega pianista, kre-men-moža Ivan Zormana, pianista dr. Lauscheta, ki je pia- Da povečate okus in redilnost kruha, tort in drugega peciva, u-porabljajte pri svoji peki Budweiserjev ječmenov sladni sirup.— Prodaja se pri-groce-rijskih trgovcih povsod. BM-14® - B F C S e u victor "talking m/. ti-iino division R\dio.victor Corporation of America CAwPEN, IJEV/ jaSSEY Vse gori omenjene plošče si lahko nabavite pri KNJIGARNA AMERIKANSK I SLOVENEC 1849 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL. Sveže. V gostilni naroči gost dvoje jajc. Drugi gost: "Tudi meni dve, pa morata biti sveži." Natakarica (pri kuhinji) : "Štiri jajca, dvoje svežih." * :|s Vsi enaki. Kuharica dobi domačo gospodično na pošti pri okencu za poste restante pisma: Gospodična: Ah, lepo vas prosim, nikar ne povejte nič doma. Kuharica: Kaj še! Ce hočete, bom v prihodnje, kadar pojdem po poste restante pisma za gospo mamo, še vaše prinesla! ŠIRITE AMER. SLOVENEC! An h e u Prodajalci: western sales CORPORATION 1525 Newberry Ave. Phone: Canal 7051 Chicago, 111. ( 1 ■ < < < < < » 1 ( 1 < 1 < 1 < 1 i « i < < 1 < i, T. C. Bridges: Ma pomoč ROMAN. ► OOOOOOOOOOOOOj » <>C>ock>ock>o<> ; > <>cKK>o-cK>o-acKX>o J » -0<><>0<>-000-j [ <><><><>O ' ' kjoooooooo'XW' : • joooooooooo^o*; 1 ooo-oo-ooooo-o-o^ * »ooo-o-oo-ooooo-o-ok * ► CK>OCKKKK><><>CK>CH ' > <>O-O<><><><><><>^ ; * OOOOOOOOOOOOO1 ; ► <><>CK><>0<><>C><>CKX>' ) »OOOOOOOOOOOOO" > ooooooooooooo-: » k><>o-ooo<>o j » ooooooooooockh: juj^umujmjiimnnimilm^ Kaj je hotel zažugati, Jim ni več slišal, kajti sredi stavka je lanšin rilec naenkrat šinil kvišku in treščil Gadsdena proti zadnjemu koncu in to s tako silo, da mu je popolnoma zaprlo sapo. Harth pa se je vznak čez glavo prekucnil na dno čolna ter tam obležal, dočim so mu noge bingljale kvišku. "Nasedla je!" zavpije Jim. "Bil je pa tudi skrajni čas," zagode Sam; "ker je pa zdaj oseka, bo precej blizu pela popoldanska ura, preden se bo oprostila. Do tedaj bova pa midva najinemu cilju precej blizu." Pri teh besedah krene s čolnom v neki preliv, ki je vodil v globoko vodo. Jim pogleda na'zaj proti lanši. Gadsden in Harth sta bila spet na nogah in sta si oba obupno prizadevala, da spravita s koli lanšo spet v tek. 5. Zavrnjena! Sam pokaže na ve^lik nasip iz skal, ki jih je nagrmadilo morje okoli in okoli vhoda v nekdanji zaliv, ki je pa zdaj Westward Ho Golf Links. "Tamle je Kremenov greben," reče Sam. "Appledore je pa tam preko njega ob rečnem ustju." "Presneto dobro sva vozila, Sam," še po-baha Jim. "Še pet ni ura." Samu se je kar samo smejalo, ko pravi: ^ "Gadsdenova lanša bo gotovo šele zdaj zopet splavala. In jaz bi stavil, da Gadsden v temi poti ne bo nadaljeval. Najbolj verjetno je, da bo šel naravnost domov." "Toda kaj pa tisti njegov avto?" vpraša Jim v skrbeh. "Gotovo je že cele ure tu." "Da, vse kaže tako, da je že pri Thoroldu; toda če je bil v njem res tisti tajnik, ki ga je Gadsden poslal, potem upam, da mu bova lahko še kako zagodla." Sapa je prav krepko pihala v ustje velikega zaliva in čoln je gladko drsal preko Vode in hitro napredoval. Jim je opazoval obalo, ko naenkrat zagleda, kako dva fanta dirjata po obrežju ter mahata z rokama in kričita. "Sam, kaj neki hočeta ta dva fanta?" reče nato. "Ne morem slišati, kaj govorita, pa zdi se mi, kakor da bi nama dajala znamenje." "Bo pa že spet kaka ukana Gadsdenovih ljudi," zagode Sam in hiti v isti smeri dalje. Jim pa skoči pokonci, gre proti čolnovemu rilcu, se prime za jambor in opazuje oba fanta na obali. Oba sta stala tik ob vodi in enega je videl, kako z vso naglico meče obleko raz sebe. Drugi pa divje maha in kaže na neko stvar na morju. Mahoma pa Jim vzklikne: "Neki fant se potaplja ! Tamle, Sam ! Pravkar se je pokazala njegova glava." "Prav!" reče Sam nakratko in takoj naravna čoln v smeri, ki sta mu jo kazala Jim in fant na obali. Prav tedaj pa Sam in Jim spet zagledata glavo, ki se je borila z valovi in dve roki, ki sta divje natepavali po vodi. Spoznala sta takoj, da je fanta zajela oseka in ga pljusknila venkaj v morje. "Hitro, Sam !" krikne Jim. "Hitro ali pa bo prepozno! Potaplja se." Sam je še hitreje pognal, da je kar brizga- nnmiimiminiimiinJiJumnmiiiibmiiiuMiiiim.u.iiiitTr.S la. pena okoli čolna. "Storim pač vse, kar vem in znam," reče Sam in težko diha. Čoln je res spel z vso naglico, toda prav preden je dospel do fanta, ki se je boril z valovi. vrže ta roke kvišku, obupno krikne in izgine. Jim se niti za hip ni obotavljal. Že je bil odložil vrhno obleko in čevlje, zdaj pa v velikem loku skoči v morje, še nekajkrat zamahne, da pomeri razdaljo med čolnom in utopljencem ter izgine pod gladino. Sam pa zasuče čoln proti vetru, kot bi trenil, spusti jadro in pripravi kratka vesla. Dasi je bil silno uren, mu je vendar čoln pognalo precej daleč, preden je bil z vsem« tem gotov, zato ga z obupnim naporom vesla nazaj, ko pomoli Jim glavo iz vode skoraj petdeset jar-dov vstran. Gnal ga je namreč neznaten pa uren morski tok in ko se Sam ozre preko rame, vidi, da je Jim fanta zgrabil, da pa mora tudi napenjati vse sile, če ga hoče obdržati na površju. Vsak val mu je pljusknil preko glave in plavati je moral z eno samo roko. Sam je veslal kakor besen in prišel še o pravem času, pa tudi šele v skrajnem času. Zgrabi Jima za ovratnik pri srajci prav tedaj, ko se je že potapljal. "Najprej fanta v čoln," dahne Jim brez sape ."Jaz se lahko primem za čoln." Mladec, ki ga je Jim rešil, je bil velik, lepo rašen fant šestnajstih ali sedemnajstih let, toda bil je brez moči kakor cunja in dasi je bil Sam močan, vendar ga je z veliko težavo pri krmi potegnil v čoln in nato še Jima, a je medtem tudi čoln zajel vode do polovice. Jim torej prične z vso naglico in vso silo plati vodo iz čolna, Sam pa veslja proti obali. "Bog vama daj srečo!" zavpije eden izmed fantov na obali. "Reči moram, da sta velika junaka! Midva sva že mislila, da je ubogi Greg izgubljen." "Zavest se mu vrača," reče Jim. "Fanta, ali vama je kaj znano o prvi pomoči?" "Da, k sreči poznava to reč celo prav dobro," mu odgovorita, ko dvigneta svojega prijatelja iz čolna in ga neseta na obalo. "Potem je pa stvar v redu," reče Jim. — "Sam, najbolje bo, da svojo pot nadaljujeva. Prav nič ne smeva izgubljati časa, ako hoče-va prehiteti avto." Sam le prikima in tako sta čez nekaj minut že brodarila proti Appledoru. Ta zadnji kos vožnje je potekel gladko in čez dvajset minut je bil čoln že zasidran na obali pri Appledoru, fanta pa sta poizvedela za pot v Ludford in že stopala urnih korakov po c^eti. Ludford je bil kako miljo iz mesta ven in ko sta prišla do vrtnih vrat, sta zagledalo veliko, štirivoglato, udobno hišo, ki je stala med lepimi drevesi nekoliko proč od ceste. "Avta ni videti," pravi Jim, ko prideta do hišnih vrat. "Morda naju pa Gadsdenov človek sploh ni prehitel." "Bova kmalu videla," odvrne Sam na kratko in pritisne na gumb pri zvoncu. (Dalje prih.) 'Najboljše delo za manj denarja Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tu--di ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj Jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. MeKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje štev. sobe 204 Phoae: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica Odprto: od 9. zjutraj do 8 zvečer. od 10. zjutraj do 12. opoludne. V nedeljo V "Am. Slovencu" izhajajo najzanimivejše povesti, ali jih čitate? Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816 DR. ANDREW FURLAN SLOV. ZOBOZDRAVNIK URAD: OGDEN AVE. BANK BLDG. soba št. 204 Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, 111. Uraduje: Od 9. do 12. clop., od 1. do 5. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop. Dobro ve. Mati opominja svojo šestletno hčerko Lilico: "Sedaj pa takoj spat! Ali veš, kaj se pravi ubogati?" — Lili-ca: "O, da, ubogati se pravi zmeraj storiti rayno nasprotno od tega, kar bi človek rad storil." ROJAKOM V VEDNOST. Kdor namerava kupiti novo pohištvo, se mu priporočam', da se zglasi pri meni. Imam zveze s tovarno pohištva, in preskrbim mu lahko prvovrstno blago po "wholesale" cenah. Oglasite se pri John Šimec, 2056 W. 22nd St., Chicago. — Tel. Canal 5346, ali pa na 6141 W. 19th St., Cicero, 111. (2897) JOSEPH E. SPELICH Kupite pohištvo, karpete in peči od JOSEPH E. SPELICH dolgo letno izkušnjo v pohištvu v Jolietu. Sedaj skupaj z Fitzgeraldr.. Dobro pohištvo za manjšo ceno. 805-807-809 CASS STREET Zunaj iz visoke rentne cene. Odprto zvečer. Zamenjajte pri nas svoje stare pohištvo za novo. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsed. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila 7.z premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221. Louis Stritar <>018 W. 21st Place, Chicago. 151 * * * 4» 4» * * 4f * * * tt 2 I * * * so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vr*te sveže ali suho prekajeno meso tei vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., JOLIET. ILL. Chicacro Telefon 2917. b * b Phones: 257S in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois i S i 00-0000000<>0000000000-0000-00000000000005 0 PISftNQ POLJE £00000000000» j ivi. Trunk' 000000000006 IIIIUfllllllB[IIIIBIIIIIB!!lilBU!lifl!l!!IBi;!:il llllBiin!:ilHIIIIIBIIIIIBIIII!BIIHIBIi!!!H!IIIIB!illia;!:ilklill!Blllin>lltlV ■ M I Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in uložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hilro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našemil mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. Trojna — ogorčenost. Ogorčeni so v Nemčiji, rrialo bolj v Avstriji, zelo hudo ogorčeni pa so vsaj nekateri krogi na Ogrskem. Nad čem? Najstarejši sin bivšega avstrijskega cesarja Karola, princ Oton, je zdaj star 18 let, in njegova mati, cesarica Žita, se je odločila, da se bo O tor, šolal nadalje na vseučilišču v Luvenu. V Nemčiji so radi tega ogorčeni, ker je baje to preziranje nemške učenosti. Ta res nekaj pomeni, a tudi v Belgiji ne bodo ravno na slabem s to robo, ampak ne gre toliko za učenost, gre bolj za to, ker je baje Luven torišče nekega odpora proti Nemcem, Hinc lacri-mae illae. V Avstriji so ogorčeni, pa ne vedo pravzaprav radi česa, in bodo pač, ker so ogorčeni drugi Nemci, in Avstrijci gledajo v Nemčijo, kakor nekoč Judje v babilonski sužnjosti proti Jeruzalemu. V Nemčiji in Av- jstriji imajo republiko, ampak v srcu je skrita misel na — monarhijo, dasi ne vedo, kako bi pravzaprav s tako monarhijo utegnilo biti. Na Ogrskem so pa najbolj ogorčeni. Ta ogorčenost ne prihaja ravno iz ljubezni do Habsburžanov, te so tam najbolj črtili, prihaja pa iz—upanja, ker Mažari ne morejo pozabiti, da 30 nekoč vladali, zdaj pa nije ništa više takega vladanja, a bi pač radi še vladali, in upajo, da bodo zavladali po — legitimnem kralju, in ta bi bil — Oton. Upanj, rodi ljubezen, katere bi drugače bilo bore malo. Pri tem ogorčenju listi omenjajo, da mladi princ Oton govori angleško, nemško, francosko, ogrsko, špansko, la"sko iz. — češko. Kam moli pes taco? Ali ne na — Slovakijo? Manjka le še — rumunjski jezik, a ta bi morda že še prišel, ako je jezik pri upih odločilen. Lepih dni spomin. Pesnik pravi, da je bolečina bolečin lepih dni spomin, in zato je bolečina razumljiva, pa bodo morali tudi spomini — izginiti, ker časi so minuli. * * * V skrbeh so. Vsa moč Anglije je v njenih kolonijah. Ko bi te odpadle, izgine Anglija. Ni Čuda, ako na Angleškem nekako "kolo-nijalno" mislijo, namreč, da mislijo tudi o sedanjih Zedi njenih državah, kakor bi bile le neka kolonija. Od časa do časa se sliši kak glas v Angliji, ki izraža neko skrb za znač. naše Unijo. Ker beseda angleško premalo pomeni, so skovali drugo z večjim obsegom, in tako govorijo o nordiškem značaju Amerike. Beseda je gola pretveza, ničesar ne pomeni, a prikriva le besedo angleško. Ali ima naša Unija res kak nordiški, to je angleški značaj? Angleški element v našem prebivalstvu nazaduje, to "Angleži" čutijo, in zato zahtevajo, da se pomnoži ta element z novimi naseljenci, pravijo radi lepšega, z nordiškimi naseljenci, da se ohrani značaj. Ne bodo uspeli. Amerikan-sko ljudstvo je mešanica iz vseh rodov in ljudstev. Samo jezik je angleški, vse drugo je tuje. Niti naša politična prostost ni prišla po kakih "Angležih", ker Amerika se je morala za to svobodo boriti celo dvakrat. Iz Anglije imamo k večemu ostudno versko nestrpnost, kakršne pa je nas lahko sram. Angleži so tudi grozna mešanica raznih plemen, kakor pokazuje že njih jezik, a so inteligentni, energični, na- predni. Pri tem so pa vse preveč napušni in hudo domišljavi o njih svetovnem pomenu. Odtod izvirajo grozovitosti, kakršne so počenjali nad drugimi. Zedinjene države bodo 0-hranile angleški jezik, ves drugi angleški ali nordiški značaj je že davno šel po vodi, in ni ga nobenega sredstva, da bi se amerikanski značaj kdaj mogel izpremeniti, ker za vedno bo ostal pač — amerikau-ski. Plemena, ki so najbolj "Nordicem" na poti, so močna v potomcih, in pri narodu je to edino, kar šteje. "Nordici" so že preblazirani, in bodo zapadli izginu, ker so si sami izbrali to pot. * * * Nad ruske mnihe in nune. Ruski boljšeji obračajo svoj plašč radi po vetru. Ako jim. trdo prede, so precej pohlevni, če jim pšenica cveti, pa pokažejo rogove. Navidezno je vreme za komunistično pšenico ugodno, in zato so se spravili na mnihe in nune. Pravijo, da morajo biti svojemu programu dosledni. He, he. Malo opravičbe pred širšo javnostjo je treba, in samostani, kar jih je še ostalo, se po-kazujejo za zelo nevarna gnezda. Baje je tam propaganda v cvetu, sovjetom preti nevarnost, da jih nune in mnihi ne zadavijo, dalje so našli v celicah nun in rakvah "silne zaloge živil, moke . . .", in to v čar su, ko ni moke v žitnici in morajo -še boljšeji pri koritu prste lizati. Saj se poznamo. — Brezbožniki so imeli kongres, in kongres je videl klaverne uspehe in vsaj korajžo je treba pokazati in tako so šli nad mnihe in nune. Kako je z ruskimi samostani, mi ni znano. Ako so tam le lenobo pasli, naj jih zatrejo. Poročilo pravi, da "postanejo samostani komunalna last, stanovališča in uradi, mnihi in nune naj pa živijo od dela svojih rok." Dobro, ako so zdaj le lenarili. Ampak isto poročilo pravi, "da bo moralo nad sto tisoč duš (toliko je baje mnihov in nun?) prijeti za koristno delo," obenem pa omenja, da so "naročila, posebno v ženskih samostanih, ki so časih živeli od dragocenih ženskih ročnih del, odpadla, ker je plemstvo v Rusiji odpravljeno." Ako so toraj ruske nune izdelovale celo dragocena ročna dela, kakor boljšeji sami priznavajo, je moralo biti to najmanj tudi — koristno delo, saj na umetnine se celo komunisti malo razumejo in jih radi prodajajo — amerikanskim turistom za drage peneze, seve največ za svoj žakelj. Tudi pri samostanih se kaže, da znajo komunisti pridno jemati tam, kjer niso ničesar zidali, stavbe za urade, stanovanja . . . Počakajmo, ko bo to razpadlo, saj niti ne popravljajo, potem utegnemo videti, kaj znajo ti junaki pri — zidanju. Obstaja pa opravičeno mnenje, da bodo izginili je-majoči junaki kakor kafra, ko bo prišel čas, da naj bi zidali. -o- SREČNA ŠVICA. Brezposelnost na Švicarskem stalno pada, kakor ugotavlja neka uradna statistika. V maju je iskalo 5049 oseb dela, ob koncu junija 4399 in to število se je v teku prejšnjega meseca še znatno zmanjšalo, Nasprotno pa je zraslo število prostih mest, tako da jih jc bilo že ob koncu maja več nego brezposelnih delavcev, namreč 5516. Posebno občutno je pomanjkanje delovnih sil poljedelski in gradbeni stroki.