Poštnina plačana v gotovini. Stev. 35._V Ljubljani, dne 31. avgusta 1921._Leto XXXIV. _
Glasilo Jugoslovanske
Zveze
Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mn je 30 K na leto. — @	Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „D o m ol| ub a", Ljub-Za inozemstvo SO K. §	ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Posamezne številke se prodajajo po 1 K. §>	-Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. _______to
Ljudske množice prihajajo.
Boj proti katoliški veri v naši državi se bije že z vso besnostjo, Vlada, ki je pokorna dekla svobodomiselnih strank, pobere vsak kamen, ki ji je pri rokah, da ga vrže v katoliško cerkev, versko prepričanje in versko življenje našega ljudstva. Po šolah nastavlja svobodomiselne učitelje in jim daje stroge naloge, da morajo delati zlasti izven šole v društvih, to je pri divje-protiverskemu Sokolu, ki naj zastrupi našo mladino v nravnem in verskem oziru. In sadovi te vzgoje se kažejo ne samo v tem, da Sokoli splošno zanemarjajo versko življenje (izjeme so redke), temveč da posebno z mnogimi bogoklet-stvi grdijo naše versko prepričanje. So-kolstvo vlada podpira z ogromnimi vsotami ki jih jemlje iz državne blagajne. Katoliške učitelje preganjajo in zahteva se celo, da katoliški učitelji sploh ne smejo dobiti služb.
Po Vojvodini se tirajo duhovniki iz šol, redovne šole se zapirajo in njihovi prostori se porabljajo v druge namene.
V obilno razpredenem svobodomiselnem časopisju se redno sramotijo duhov-niki-oznanjevalci katoliških resnic in de-livci sv. akramentov ter škofje in papež.
Cerkvam se ne izplačujejo obresti njihovih mašnih in drugih ustanov, duhovnike hočejo izstradati.
Da se Cerkev ne bi mogla proti nasilju braniti, so v ustavi sklenili kancelparagraf, s katerim hočejo s silo potlačiti vsak odpor katoliškega mišljenja.
Na ta način hočejo vzeti ljudstvu iz srca versko resnico, verske tolažbe, hočejo mu izpodnesti tisto veliko močno oporo, na kateri sloni vse poštenje ljudstva ter uspešna in močna vzgoja mladine. Ljudstvo so gospodarsko izmozgali in ga vrgli v žrelo kapitalizmu, katerega najzvestejši služabniki in udeležniki so ravno svobo-domiselci, sedaj ga hočejo še versko in nravno izmozgati, da postane popoln su-ženj.
Ni čuda, da se je ljudstvo začelo zavedati tega svobodomiselnega napada. Množice prihajajo na katoliške shode. Ena sama -velika misel jih žene: dali smo si mnogo vzeti, a tega, kar nam jc najdražje,
nam ne iztrga nihče: naše vere in naših otrok.
Množice prihajajo in izražajo svojo voljo:
Katoliški staHši hočemo za svoje otroke versko šolo. Otroci so naši in božji. Zato hočemo, da se vzgajajo v verskem duhu. Ves pouk, — ne samo veronauk — mora prešinjati verski duh. Zato odklanjamo svobodomiselne učitelje, ki tega verskega duha nimajo in ga tudi potem otrokom ne morejo dati. — Naj imajo svo-bodomiselci svoje šole in svobodomiselne učitelje, svobodno jim, a ravno tako mi zahtevamo verske šole in verne učitelje.
To je volja ljudskih množic, ki so se zbrale na Veliki Šmaren v Novem mestu; ki so zborovale v nedeljo v Domžalah, ki bodo prihodnje nedelje govorile na Brezjah, v Ribnici, Stični, Zagorju.
In preko te soglasne volje ljudskih množic ne bo smel iti nihče, tem manj, čimbolj bo ta volja zavestna in krepka.
Katoliški shod v Domžalah.
V Domžalah se je v nedeljo ob najlepšem vremenu, v krasnem redu in med splošnim navdušenjem vršil katoliški shod moravške in kamniške dekanije Na zborovanje je prihitelo 6000—7000 ljudi iz vseh strani. Došlo bi jih bilo še več, če bi bili vsi ljudje obveščeni, da bo shod to nedeljo. Slavnost je poveličeval s svojo navzočnostjo in nagovori prevzvlšeni kne/.oškof ljubljanski dr. Jeglič, ki mu je ljudstvo prirejalo prisrčne ovacije.
Zjutraj ob sedmih so začeli v Domu zborovati odseki. V šolskem odseku je poročal g. Iglic, v tiskovnem g. Štrcin, o organizaciji fantov g. Primar, o ženski organizaciji gdč. Odlaskova. Sprejete so bile soglasno predlagane resolucije.
Ob 9. uri je bila na prostem sv. maša, k; jo je služil prevzv. g. knezoškof dr. Jeglič ob obili azistenci. Krasen cerkveni govor je imel č. g. kanonik dekan L a v r e n -g i č. Ob pol 11. uri se je začelo veličastno zborovanje na dvorišču »Društvenega doma . Zborovanje je otvoril g. Bore, ki je bil izvoljen za predsednika zborovanja. Podpredsednika sta bila gg. Cerar in Štrcin.
Zborovanje je pozdravil prevzv. lcne-zoškof dr. Jeglič, viharno pozdravljen, > po kratkem in prisrčnem nagovoru podelil navzočim zborovalcem apostolski blagoslov. Po pozdravih zastopnika županov, učiteljstva, dijaštva, bosanskih hrvatskih katolikov in domačega g. župnika Ber-nika je govoril sodni svetnik dr. Lav* r e n č i č o šoli, urednik Fr. K r e m ž a r o tisku. Nato se je razvil veličasten sprevod, tako pester in iep, da ga Ljubljana ni kmalu videla takega. V sprevodu je bilo do 3000 ljudi.
Popoldne se je zborovanje nadaljevalo. Govorila sta urednik Fr. T e r s e g 1 a v in ga. prof. S t u p i c a. Nato je še enkrat govori) prevzvišeni in ljubljeni vladika dr. Jeglič in poslanec G o s t i n č a r.
Po zborovanju so bilo litanije, ki jih je ' imel g. knezoškof in nato slovesna posvetitev. S tem je bil lepi dan končan in ljudstvo se je mirno in potrjeno v dobrem razšlo na svoje domove.	| Bil je to dan, ki ga fe naredil Gospod.
Josip Kremen:
Sedem giavnih točk za izpremembo ustave.
t
III. Za moderno socialno-politično , zakonodajo.	"V.
Ako je na eni strani peščica ljudi, ki ima vsega v izobilju, na drugi strani pa bedna stradajoča ljudska masa nemaničev in gospodarskih sužnjev, potem se mora dobiti sredi med tema skrajnima koncema nekdo, ki drži tehtnici ravnovesje, ker sicer zropota cela človeška družba na tla. Ta naloga pripada socialni politiki, naloga, braniti šibkejšega proti močnejšemu, izkoriščanega proti oderuhu, naloga spraviti koristi posameznih Stanov v medsebojno soglasje v taki meri, da bodo vsi ljudje še vsaj približno zadovoljni, ker jim bo delo njihovih pridnih rok nudilo še vsaj človeka dostojno življenje. Plod je odvisen od zemlje, v katero je bilo . vrženo seme in od vremenskih prilik ali neprilik, uspeh socialne (družabne) politike pa zavisi od podlage, na kateri sloni ter od volje in znanja ter dalekovidnosti vladajočih krogov. Ako ni moderna socialno-politična kmetska za-
ionodaja zajamčena v ustavi, k! ie temelj Jržave, potem bo kmet dajal državi leto ca letom pogače (500 milijonov odvisnega Javka samo za lansko leto) pa bo prejemal tadohle drobtinice od plesnive skorje (eno imetljsko Šolo — za 500 milijonov kron). Vko prelistamo ustavo kraljevine SHS, za atero je glasovalo izmed Slovencev troje iberalcev (dr. Žerjav, dr. Kukovec in prof. leisner) ter devetorice samostojnih poslancev, bomo zamanj iskali členov, po ka-srih bi bila kmetu zasigurana lastna zako-odaja, po katerih bi bil kmet še vsaj po-om nadzorstev pritegnjen k politično-
;ravni službi.
In vendar je toliko reči, preko katerih e sme iti nobena ustava, ako hoče varovati največji sloj v državi: kmetski stan, ki proizvaja poljske pridelke, brez katerih ne more živeti ne navidni berač z ljubljanske frančiškanske portc, ne ekscelenca mini-ter za poljedelst o za belgrajskim zelenim •utltom. Da se dotaknem samo nekaterih "cči:
1.	Kmeta danes odira vse, pri komurkoli mora kupovati svoje potrebe. Ustava bi morala to zabraniti, a v njej beremo samo borne besede: »Oderuštvo vsake vrste je prepovedano«. Kakšno oderuštvo ie prepovedano, o tem ustava previdno molči. Zakaj delali so jo bankir i in kapitalisti, ki mislijo da 'banke in vetižniki ne odirajo, temveč samo kmet, ki preda ajce za en groš dražje,
2.	Rešitev kmeta e zadružništvu. Ena sama primera: Letos spomladi so bili najdcbelejši voli po 26 K kg. »Kmetijski list« se je bahal, (sedaj seveda molči, ko je ccna padla!) da ;c to zasluga SKS Dobro ! A ti naši voli so sc prodajali v Italiji po 45 do 51 K k0 Komu jc služila samostojna »zasluga.<? Kmetu? Ne! Pač pa par liberalnim in samostojnim izvozničarjeni, ki so živino'ccno kupovali, drago prodajali. Ako bi imelo izvoz živine v rokah kmetsko zadružništvo, bi bila živina plačevana po 36 K kg in š draž:e, dobiček pa bi bil ostal kmetom—zadružnikom,, tako pa je romal v nenasitno kapitalistično žrelo. — Zato bi morala uslava dati zadružništvu veliko varstvo in prednost kakor je zahteval naš poslancc Stanovriik. Toda teh določb v v ustavi zastonj iščemo," ampak samo splošno določbo: zadrugam se daje prednost pred privrednimi podjetji. Kakšne vrste prednosti na, bodo to, bodo določali — lastniki privatnih podjetij.
3.	Ako pojde tako napre;, kot se je začelo danes, bo kmet v nekaj letih zadolžen čez glavo. Tedaj mu bodo prodali grunt, on sam pa pojde z družino vred s trebuhom za kruhom .Nujno in neobhodno potrebno zato jc, da se kmetom zagotove takozvani »stalni domovi« po amerikan-skem vzorcu, t. j.,da se določi najmanjši iznos posestvu in nepremičnin, katerih mu ne more prodati niti zasebni upnik, niti država. Ustava pač govori, da se z zakonom določijo primeri, v katerih se najmanjša mera zemljišča ne sme odsvojiti, a o najmanjši meri iznosa, pridelka s katerim mora kmet živeti, ni govora. Kaj pomaga kmetu, če mu upnik ne sme prodati polja, če pad mu lahko vzame ves pri-delekl
21
4. Država bi morala skrbeti za zavarovanje proti požaru, toči, poginu živine in proti raznim vremenskim nezgodam. — O vsem tem molči ustava in — Samostojneži.
Iz navedenega je razvidno še vsaj malo, kje so tisti temelji, ki jamčijo kmetu boljšo bodočnost.
Tudi občine prodajajo.
(O združitvi občin. — Občinski tajniki.)
K članku pod gornjim naslovom v št. 25 »Domoljuba« (22. junija 1921) smo danes v položaju nekaj več povedati o zasnovani in nameravani preureditvi občin. Ta preureditev naj bi se izvršila prejkone sporedno z razdelitvijo države v upravne oblasti na podlagi in v zmislu centralistične ustave. In — seveda — ta združitev občin naj bi se izvršila ne da bi se vprašale popred za mnenje; vsekako torej, ne da bi popred o nameravanih združitvah sklepali občinski odbori, ki so po vseh pravicah edino poklicani za f . Vendar popred nekaj misli o načrtu v splošnem.
Nesporno ;e — in o tem so razmišljali že mnogi najboljši upravni uradniki, da občine v današnjem malem obsegu ne morejo bili kos svojim nalogam, zlasti ne gospodarskim in velikim socialnim vprašanjem, ki se že stavijo nanje in se bodo stavila še v veliko večji meri.
Gotovo ne bo trajno mogoče presojati nalog občin raz omejeno obzorje z vaškega zvonika. Tudi ni v duhu napredka, stati na stališču,, da je najvažnejša naloga občine morda — izdajanje živinskih potnih listov ali dostavljanje raznih oblastvenih odredb. — Zato se tudi ne more več vzdržati tendenca razkosavanja občin na še manjše enote, nego so že. In želja, da bi imela »vsaka vas svojega župana« mora biti konečno pokopana.
S tega stališča in z žel o, da naj občina res nekaj pomenja kot upravna enota, kot prva — in do danes vsaj nekoliko še avtonomna oblast v državnem organizmu — prosimo, da se presojajo in vpo-števajo te vrste.
Misel o reorganizaciji občin nikakor ni nova. Spominjamo se načrta nekdanjega kranjskega deželnega predsednika barona Winklerja, po katerem naj bi se ustanovile velike občine (nadžupani e). Ta zakonski načrt, kakor tudi že sklenjeni zakon kranjskega deželnega zbora leta 1869, po katerem naj bi se ustanovile glavne občine z vsaj 3000 prebivalci, nista prišla do izvršitve, ,
Prišel je prevrat in ukinjena je bila deželna avtonomija; prenehali so deželni odbori, ki sO jim bile podrejene samoupravne občine v rečeh njihovega gospodarstva, takozvanega lastnega delokroga (domačega področja). — Nadzorstvo je prešlo na državno upravo bodisi lastnega kakor tudi prenešenega delokroga občin Tako je prešlo v področje deželne vlade za Slovenijo nadzorstvo nad skoro 1100 občinami vštevši Prekmurje, od kojih je ogromno število takih, ki štejejo komaj 300 do 1000 duš.
Od tod izvira tedaj predlog, ki je do-šel centralni vladi v Belgradu, da naj se združijo vse male občine ▼ večje t stevi. lom po 3000 do iiOOO duš. — Tako bi te znižalo število današnjih občin v Sloveniji s Prekmurjem na približno 400 — in bi se nekako približalo (neli morda spojilo?) številu volišč v konstituanto. — A tu je točka — punktum saliens — z eminentno političnim obeležjem. — Kdo bo odločeval o združitvi? Baje upravna pokrajinska oblast v prvi instanci, v drugi pa ministrstvo. Torej sedaj — po spre.etju centralistične ustave tista centralna instanca ki bo izvršila razdelitev na upravne oblasti v smislu centralizma. Lahko si mislimo kako se bodo prikrojevale, rezale, sekale in zopet krpale in sestavljale občine po enem kopitu, in sicer po onem, ki bo prav le nogam onih vlastodržcev, ki menijo, da bodo na krmilu države do konca sveta. — Politično kopito bi bilo po ni. ho vem načrtu merilo za združevanje ob. čin! — Temu še naslednji dokaz. — Znano je in neštetokrat se je že pisalo, da obsega načrt tudi podržavljeni? občinskih ta'nikov, ki naj se plačajo po državni upravi. Nastavljala, odstavljala in vpoko-jevala bi jih država in imela nad njimi vso disciplinarno oblast. Občinske tajnike nameravajo s tem napraviti neodvisne od županov in občinskih odborov. Njihovo razmerje do države in občine bi se določilo s posebnim zakonom. — Glavna zahteva pa ie, da se nastavi po ustanovitvi velikih občin v vsaki občini občinski tajnik. To bi bila obvezna dolžnost, ki se je bo vlada prav gotovo vsepovsod posluževala, ker dobi s tem vse občine popo\-noma v svojo roko in moč. Ampak občine zgube s tem še zadnji repek avtonomije.
Dvojno konjsko kopito je torej v opisani nameri: 1. Združiti občine tako, da bi imele od njih po'itičen profit stranke, ki so tačas na krmilu in zaokrožiti njihove me,e tako, kakor bi bilo v korist njihovim »državotvornim« korislalovcem. 2, pa. že itak popolnoma v njihovem zmislu prikrojene občine izročiti popolnoma v roke državnim uradnikom, tako da bi bili župani v resnici le njihovi sluge.
Načeloma nismo m tudi nočemo biti proti preureditvi občin najmanj pa proti občinskim tajnikom, kojih socialni in gmotni položaj bo tudi nam vedno pri srcu — Nikdar pa se ne sme zgoditi, da se bo »od zgoraj« samo diktiralo občinam. Če in kar se bo zgradilo, se mora graditi od spodaj. Ljudstvo, občine same naj odločajo o svoji ureditvi in preureditvi. — Čuvajo in varuje o naj svoje pravice! — Opozarjamo naše poslance, naj ne spuste izpred oči vprašanja o preureditvi občin. Poseben interes na tem pa ima gotovo tudi županska zveza.
Kakšen je prost izvoz živine.
Poroča se nam: Kakšen je prost izvoz živine? Da cene živini še vedno padajo, da ne kupujejo živine kupci, ampak samostojni prekupci, ki delajo po zaslugi ministra Puclja velikanske dobičke.
Pred kratkim se je hvalil en tak pre-kupec, da mu celo življenje ne bo treba več delati, ako nakupi 20 parov volov. Pri paru volov mu jo eden zastonj. Neki vdovi je en tak falot plačal 1200 kg težke vole po 10 K žive teže, a prodal jih je gotovo po 6 ali sedem lir, torej je mož pri volih slabo računano, zaslužil najmanj 30.000. Ljudje so kar obupani, če kaj takega slišijo.
In kako delajo na sejmih debeli mesarji? Ako pridejo na sejm tuji kupci, jih ti domenjeni mesarji z oblastjo, sploh ne pustijo na sejmišče do 11. ure dopoldne, da lahko sami delajo cene, kakor se jim poljubi. Ljudje so pa seveda prisiljeni vsled suše oddajati živino, čeravno so tako nesramno nizke cene 6 do 10 in do 13 K.
A cene pri mesarju so pa še vedno 22, 24, 28 K kg.
In kako še samostojna ščiti svoje ljudi. V Št. Juriju ob juž. žel. se je določala plemenska živina za Črno goro, cena je bila še precej dobra. A zato ker je bila cena dobra, se je živina odvzela samo s a -mostojnim kmetom, drugim pa ne, čeravno so ti imeli celo lepšo živino. Tako dela uradna oseba tamošnji živinozdrav-nik L Uršič. Moža si je treba zapomniti.
Bog nas reši samostojnih >dobrot in obljub«, pa prav kmalu, drugače bo moral kmet od samih njihovih dobrot na boben ia popustiti kmetije ter iti v fabrike.
Potem ni čuda, da Urek dela tako velikopotezne načrte o novih železnicah iz Prekmurja na Ptuj—Rogatec—ob Sotli —skozi Globoko na Brežice in odtod do morja, da bo lahko on sam eksploatiral Prekmurje in Slovenske gorice, ne da bi ga kje motili njegovi tovariši iz Maribora ali Ljubljane.
Volitve v cenilno komisijo za dohodnino.
Predpisovanje dohodninskega davka ie bilo v premnogih slučajih v zadnjih letih tako krivično, da je ljudstvo po vsej pravici zahtevalo, da se zopet upostavijo ce-nilne komisije, ki bodo vsaj kolikortoliko krotile in urejevale davčni vijak. Vlada je res zopet razpisala volitve v cenilne komisije, a volivna naredba je tako nazadnja-sko-balkanska, da ni nič čuda, če nas zunanji svet po takih naredbah sodeč šteje med nekulturne in divje narode.
Toda naredba je tu, volitve so razpisane za nedeljo dne 25. septembra in treba se je naredbe držati. Davkoplačevalci naj izvolijo v cenilne komisije poštene može, ki imajo res srce za kmeta in ki do dna poznajo kmetske razmere pa tudi kolikortoliko davčni zakon. Cenilni možje ne smejo biti preboječi in morajo znati ob pravem času postaviti besedo na pravo mesto. Res pa je, da tudi cenilni možje ne bodo mogli vsega doseči in se bo marsikatera krivica proti njihovi volji zgodila. Čudežev ne pričakujmo, če pa vsaj najbolj kričeče krivice preprečijo, so storili svojo dolžnost.
Voliti sme vsakdo, ki plačuje dohodninski davek, moški in ženska in je vpisan v volilni imenik. Volilo se bo ustno in sicer Voli vsak cenilni okraj polovico cenilnih
mož, polovico pa jih imenuje finančni delegat v Ljubljani. Na Kranjskem se bo volilo za cenilne okraje: Črnomelj (3 člani in 3 namesntiki) v davčnih prostorih v Črnomlju in Metliki; za Kamnik (3 in 3) na Brdu in Kamniku; za Ribnico (B in 3) v Kočevju, Ribnici in Velikih Laščah; za Kranj (3 iri 3) v Kranju, Škofjiloki in Tržiču; za Krško (3 in 3) v Krškem, Kostanjevici, Mokronogu in Radečah; za Litijo (3 in 3) v Litiji in Višnji gori; za Ljubljano mesto (6 in 6) na Bregu št. 6; za Ljubljana okolico (8 in 6) v Ljubljani in na Vrhniki; za Logatec (3 in 3) v Cerknici, Logatcu in Ložu; za Novo mesto (3 in 3) v Novem mestu, Trebnjem in žužernberku, za Radovljico (3 in 3) salo v Radovljici. Davkoplačevalci volijo torej vsak v davkariji, kjer plačujejo davke razen davčnega okraja Kranjska gora, ki voli v Radovljici.
Voliti se more le osebno; .volivci, ki jih volilna komisija ne pozna, se morajo na kasen način legitimirati (z davčno knjižnico, plačilnim nalogom, potno izkaznico itd.). Izvoljeni smejo bili le možje, ki so izpolnili 24 let ter uživajo vse politične pravice.
Volitev je večinska; torej je izvoljen tisti, ki dobi največ glasov. Voli se od 7. ure zjutraj do ene popoldne, jazen v Ljubljani, kjer se voli do 5. ure popoldne.
KATOLIŠKI SHOD ZA RADOVLJIŠKO, KRANJSKO IN LOŠKO DEKANI JO SE VRŠI 3. IN 4. SEPTEMBRA NA BREZJAH. NATANČNI SPORED SE KASNEJE OBJAVI. ZAVEDNI KATOLIŠKI GORENJCI SE ZA SHOD ŽE SEDAJ OPOZARJATE!
Iz seje jug. Kmetske Zveze.
V nedeljo, 4. avgusta se je vršila seja načelstva Jugosl. kmetske zveze. Načelnik poslanec Brodar je podal politično po" ročilo in obširno poročal o gospodarskih vprašanjih, ki so sedaj na dnevnem redu. Posebno se je pečal z davčnim vprašanjem in postopanjem davčnih oblasti nasproti kmelskemu ljudstvu. Člani načelstva so poročali o raznih kričečih slučajih, ki si jih dovoljuje davčna oblast nasproti davčnim obvezancem. Načelstvo je sklenilo, da se pošljejo ostri protesti proti te mu na primerna mesta, poslanci so pa dobili nalog, da v tem oziru brezobzirno nastopijo. Zlasti ostro so se obračali vsi odborniki proti naredbi vlade, da se davčni obvezanci ne bodo več obveščali o odmeri davka, ampak bodo davčna oblastva objavljala odmero davkov javnim razglasom na deski na sedežu davkarije. Potemtakem davčni obvezanec ne bo osebno obveščen o odmeri davka, ampak bo moral, da ne zamudi rok za pritožbo, hoditi neprestano opazovat, kdaj bo razglas nabit. Poslanci so dobili nalog, da proti tej nezaslišani naredbi najodločneje nastopijo.
Na ta razgovor o davkih in davčnem vprašanju se še povrnemo.
Sprejeta je bila tudi resolucija, nalog poslancem, da nastopijo proti vsakršnemu določanju maksimalnih cen, za poljedel« ske in druge kmetske pridelke, kar so za« čela zopet nekatera oblastva vpeljavatL Sprejeta je bila nadalje resolucija, da se mora izvozna carina za živino takoj v celoti ukiniti. Sedaj ima pa gospod Pucelj besedo!
V Stično!
Pokrajinski katoliški shod v Stični, za dekanijo Šmarje in Žužemberk 10. in, 11. septembra 1921 se bo vršil po sledečem sporedu:
I.	V soboto 10. septembra od V29.—10, zborovanje odsekov v samostanskem prostoru. 1. Odsek za šolstvo: poročevalec g. Konrad Tekster, soporočevalec g. Janko Polak. 2. Odsek za mladinsko organizacijo: poročevalec g. Janko Pivek, soporočevalec g. Alojzij Zupane. 3. Odsek za tisk: gosp. Franc Pešec, soporočevalec g. Josip Šolar,
II.	V nedeljo 11. septembra: Ob \/29. zbirališče udeležncev iz vseh župnij na pristavi stiškega samostana. Točno ob 9. z godbo na čelu skupni sprevod v samostansko župno cerkev v Stični v nastopnem redu:
a)	Moški. Zastave, Orli, narodno noše, Marijine kongregacije, izobraževalna društva, Kmetska zveza, drugi udeleženci.
b)	Ženske. Orlice, narodne noše, Marijine kongregacije, razne bratovščine, druge udeleženke.
Ob i/210. sv. maša za dušni in telesni blagor vseh udeležencev, pri kateri pojo združeni cerkveni pevski zbori iz vseh žužpnij obeh dekanij. Cerkveni govor govori g. dr. Janko Arnejc. Po sv. maši otvoritev shoda s kratkimi pozdravi g. Josipa Mestnik, posestnika iz Stične, g. Antona Lampret, posestnika z Muljave in g. Jožefa Erjavec, župana iz Drage. Nato glavno zborovanje, na katerem govore gg.: poslanec Anton Sušnik, predsednik Orlovsko: zveze svetnik J. Pire in poslanec Brodar,
Kratek odmor.
Ob 2. pele litanije M. b., posvetitev presvetemu Srcu Jezusovemu in zahvalna pesem.
Od 3.—5.: Govorniki iz posameznih župnij in organizacij: g. Ignacij Košak, žužpan i/. Zagradca, g. Jakob Muhič, posestnik iz Ambrusa, g. Anton Zupančič, posestnik iz Polja. Govori g poglobitvi katoliške zavesti. Med govori petje in godba.
Ob VJ6. zaključek shoda s papeško in narodno himno. Udeležba za vse naše cerkvene in prosvetne organizacije je obvezna! Vsi župljani obeh dekanij brez razlike vljudno in nujno vabljeni!
Kaj se godi s kmetom v Bosni?
Ustava, za katero so glasovali tudi slovenski samostojneži in jo še sedaj hvalijo v Kmetijskem listni je rodila v Bosni take razmere, ki so naravnost nevarne za državo. Stvar je tale: Kakor znano, je ministrski predsednik Pašič mohumedanskim veleposestnikom prepustil vse pravice nad
podložnimi kmeti in jim zato še izplačal državnega denarja 1200 milijonov kron.
Ustava velja in turški veleposestniki — agi in begi — so začeli izvajati pravice, ki jih jim daje liberalno-radikalna-samo-stojna ustava.
Toliko za uvodno pojasnilo. Naprej naj pa govore bosanski in belgrajski listi.
Bclgrajsko »Selo« piše: »Kmeta gonijo z zemlje in liiše; beg ruši kmetsko hišo in družino v njih: ženo, malo deco in ostarele roditelje meče na cesto. Aga in beg, pod zaščito oblasti in žandarskih pušk, jemlje kmetu-mučeniku vse, kar je to leto zasejal in ga pušča, da od lakote in bede na potu umira. Agi in begi, grofi in baroni, večni tlačitelji našega ljudstva, danes, v svobodni Bosni pijančujejo in trosijo ogromen denar za razkošje, a uboga kmetska raja umira od lakote in vzdihuje pod težkim jarmom teh nasilnikov.«
»Težački pohreU piše: ržalostni in sramotni sporazum gospoda Pašiča z bosanskimi begi se je začel izvajati. Vse obsodbe, razsodbe, odločbe in listki okrajnih predstojnikov so postali pravoveljavni in žandarji kot izvršilna oblast so dolžni, da jih izvajajo — če treba tudi za ceno Krvi. Tako ukazuje paša Tefterdarovič. To nam daje ustava, ki jo uzakonila begluško naredbo s katero se ima pregnali z jemlje 51.000 seliakov. Dočakali smo, da je beg (H. Šalih Nišič iz Sarajeva) rekel pet dni po sprejetju ustave svojemu kmetu (Kosti Ostoiiču iz Sovrla, okraj Visoko): »Do Vidovega dne je bilo, kakor ste vi hoteli, a od Vidovega dne dalje mora biti, kakor mi hočemo.« — Hanuma (agova žena) Hazur-hpldija ie rekla svojim kmeticam: :: Vaše vlaštvo je minulo.« Nato je grdo sramotila kralja in rekla: On je na Vidov dan nehal vladati in vi se nimate ničesur več nadjatL«
Ogorčeni kmetje niso mogli mirno prenesti žalitve svojega kralja in preganjanja ubogih kmetskih družin: nekega dne .so obkolili begovo hišo in vrnili milo za drago. Toda če je smel aga brez kazni porušiti kmetsko hišo Dragičevičeve vdove, tega niso smeli storiti kmetje z njegovo: oblast je takoj uvedla preganjanje kmetov in jih zaprla. Mnogo smo pretrpeli začasa Osmanov in začasa švabov, žalostno je, da moramo kaj takega prenašati v lastni domovini.«
Ta dopis so podpisali srbski in moha-medanski kmetje.
»Beogradsld dnevnik piše: Oblast v Bosni so dobili zopet v svoje roke tisti, ki so 1914 in 1915 pokazali, da jih nasproti kmetu — posebno proti kmetu Srbu — vodi zgolj sovraštvo. To so tisti ljudje, ki so seljake javno šibali in mučili. To so tisti neljudje, ki so izdajali naredbe, da se srbskim seljakom daje za hrano oves, drugim pa pšenica. To so tisti ljudje, ki so naše tirane in mučitelje na ves glas hvalili. Leto 1921. se razvija v znamenju novih preganjaj našega kmeta. Kmetu odvzemajo njegovo zemljo, gonijo ga iz liiše, hišo mu podirajo. V najbližji bližini Sarajeva, v bližini Travnika in Visokega so vrgli iz hiše . kmetske družine in hiše takoj podrli. Žan-darmi in vojska so pri tem asistirali.«
Tako je »osvobojenje«, ki so ga Pribi-ceviči in Pašiči prinesli toliko izmučeni 4	*
Bosni in Hercegovini. K vsemu temu pridejo še grozodejstva, ki jih uganjajo od vlade oboroženi in pooblaščeni četaši nad muslimani v pribojskem okraju, pa je slika bosanskih razmer, pod katerimi trpijo tako Srbi kakor Hrvati in muslimani, popolna.
Ni čuda, da se v takih razmerah upirajo kmetje in se potem iz strahu pred kaznijo pridružijo raznim hajdukom in roparjem, ki vedno vznemirjajo naše južne kraje in meje na veliko veselje Italijanov in v sramoto cele države. Vlada mora pošiljati nad te roparje orožnike in vojaštvo, vršijo so cele bitke, da se hajduštvo še bolj ne razpase. In vendar bi se dalo s pravično agrarno reformo vse to kmalu preprečiti.
Eno pa se zopet učimo iz tega: kako neizmerno važno je, da se kmetje res brigajo za politiko, jo proučujejo in potem volijo v državni zbor poslance, ki jim bo res na srcu blagor kmetskega prebivalstva, ne pa strankarska korist.
Samostojni poslanci, ali vas nič ne peče vest, da ste glasovali za ustavo, ki poganja 51.000 kmetov z rodne zemlje. Ali vas nič ni strah krvi, ki leče v Bosni, ognja, ki uničuje kmetske hiše, nasilja, ki ga počenjajo begi? A kaj vam zato, vi imate svoje judeževo plačilo, bosanski kmet naj umira, slovenskemu kmetu pa bo .Kmetijski liste naslikal, kako vzorna je sedanja ustava. S tem mislite, da bo stvar rešena. Pa ne bo, zato bomo skrbeli mi.
Na Brezje!
V nedeljo 4. septembra vsa Gorenjska, ki še katoliško misli, k Mariji Pomagaj na Brezje. Množice ljudstva, v prvi vrsti naša orlovska mladina, bo manifestirala za naše vzore, za naše svetinje. Katoliško življenje in organizacija so pota do njih! Katoliško ljudstvo: močno boš, če boš zavedno in sveto!
Na svidenje v svetišču Marijinem!
Pripravljalni odbor.
Sv. oče proti fašistom.
Tržaško-koprski škof Bartolomasi je poročal svetemu očetu, papežu Benediktu XV., o žalostnih razmerah v Istri. Nato je prejel od Njegove svetosti sledeče pismo:
Častiti brat!
Z veliko žalostjo slišimo z raznih krajev, kako grdo delajo fašisti z duhovniki po Istri, ki so jim hrvatski iu slovenski verniki izročeni v skrb. Pri divjih navalih, ki jih prirejajo, počenjajo ti hudobneži razna nasilja, tako, da se preliva celo kri, predvsem pa besne zoper duhovnike, ki jim ne morejo drugega očitati, kakor to, da so istega naroda in jezika kakor verniki, ki so jim od zakonite cerkvene oblasti izročeni, ter da jih ljubijo in branijo. To nas tembolj boli, ker se ti zločini gode, kakor se sliši, nekaznovano. To seveda še povečava zlobnežev drznost in njih zločine nekako potrja, povečava pa tudi strah in potrtost žrtev, ki so brez vsake brambe. Četudi smo prepričani, da vsi, kar je pametnih, ta dela zločincev obsojajo, in tudi ne dvomimo, da se jih bodo oni sami kesali in sra-
movali, ko se poležejo politični boji, mora mo vendar, svesti .si svoje apostolske službe, že sedaj povzdigniti glas, da se že Je preveč in brez mere, v brezumni politiki kršita pravičnost in človečnost in sicer očitno prav v nasprotju z nameni, ki jj], s takšnimi krivicami hočejo doseči. Ali (ja bi položaj svete Stolice ne bil tako nenaraven! A take so razmere, ki se v njih nahajamo, da naš glas ne .seže do njih, ki bi morali braniti svobodo služabnikov svete Cer. kve in čuvati vernike, ki so jim po sili ugrabili pastirje. Vendar bomo vse poskusili, da se že konča ta sramota, čim manj je pa človeške pomoči, tem bolj bomo prosili pomoči božje, da bi Bog dal svetu tako zaželjeni mir. To smo Ti morali pisati, častiti brat, ko ni za očeta nič slajšega kakor deliti s sinom bolečine in kar je moči, tolažili jih. Sprejmi kot znak naše naklonjenosti Ti, častiti brat, vsa istrska duhovščina in vse ljudstvo apostolski blagoslov, ki ga v. vsega srca podeljujejmo.
V Rimu, 2. avgusta 1921.
Benedikt XV.
* * *
Mi ugotavljamo santo to, da se naša liberalno-samostojna vlada do danes ni upala javno povzdigniti svoj glas proti istrskim divjakom in se zavzeti za naše rojake.
SVETOVNO KOLO se kaj čudno obrača. Anglije sc vedno bolj nagiba k Nemčiji in jo povsod zagovarja, kier ima priliko. Vzrok temu je, ker so angleški kapitalisti stopili v zvezo z nemškim kapitalom in hočejo skupno v Rusiji pokupiti vsa velika podjetja, rudnike in šume. Ker pa danes kapitalisti vodijo politiko še veliko bolj kot kdaj prej, zato ie razumljivo, da Anglija varuje Nemčijo in vedno bolj zapušča francosko politiko. Ta se pozna tudi pri naši zunanji politiki, ki se povsod naslanja samo na Francoze. Angleži — če le morejo — povsod odločijo proti nam.
ČEŠKOSLOVAŠKA VLADA pridno preganja katolicizem po Slovaškem. 30 katoliških gimnazij, ki so si jih Slovaki sami postavili, je enostavno vzela in jih svobodomiselno preustrojiia. Končno je na pritisk katoliških slovaških poslancev vendar bila voljna tri vrniti, toda tndi to so preprečili socialistični in agrarni poslanci. — Sedaj sta Jugoslavija in Češkoslovaška edini dve državi, ju sta tako nazadnjaški, da preganjata katoliško vero.
ČEDNE RAZMERE morajo vladati v pravoslavni cerkvi na Ru-munskem. Zakaj vlada (!) je izdala naredbo 1. da se mora vsak duhovnik vsaj enkrat M leto ostrici in obriti, 2. da se v cerkvah ne smejo prodajati alkoholne pijače. — Pravoslavna cerkev se je odločila od katoliške Cerkve, zato je mrtva in lahko počenjajo z njo, kar hočejo: duhovniki, ljudje in vlada.
DBAGINJSKI NEMIRI
so izbruhnili na Bavarskem. Letošnja letina za žito je bila prvovrstna, toda vrgli so se nanjo razni prekupci in verižniki in jo pokupili za silno visoko ceno, revnejši sloji pa bodo stradali. V glavnem mestu Bavarske, Monakovem, so nastali nemiri, pri katerih je padlo nekaj strelov in je množica redarje pretepla. Passavski škof je naslovil na kmete pismo, naj nikar ne prodajajo verižnikom žita za visoko ceno, Iii jim jo pouujajo in naj mislita ua usmiljeno ljubezen do siromašnih slojev.
GRČIJI
je kolo sreče zopet obruilo. Že so šteli pred glavnini turškim mestom v Aziji, Angoro in so bili pripravljeni, da jo zavzamejo, toda Turki so jih tako premikastili, da zopet beže.
SREČNA DRŽAVA so ameriške Zedinjene države, kjer i- ; il v zbornici predložen zakon o znižani'- Vov za 788 milijonov dolarjev.
CEL SAMOSTAN
^rotestantovskih redovnic blizu Londona je te dni piestopil v katoliško vero. Redovnic je 60. V Angliji se posebno izvbraženci trumoma vračajo v katoliško cerkev.
Sirom domovine.
BREZNICA.
Po tej grozoviti suši, katera nam letos dela (;i!io škodo, da jesenskega pridelka skoraj nič ne bode, je v naši fari še pred sušo veter napravil toliko Ikode. da je vso koruto in sad;'e uničil. Kaj se bode dalo prašičem in goveji živini? — Prejšnji teden se je dogodil v naši tari žalosten dogodek. Obesila se je na škednju žena posestnika Janeza Hebrla ii Studenčie. Vzrokov je več, vsekakor pa premalo vere in molitve. Zato na nogo naše izobraževalno društvo, da postane vzgoja otrok krščanska.
NOVINAR IZ ŠMIHELA PRI NOVEM MESTU.
Človek b: ne verjel, da so kolo časa zavrti tako naenkrat in tako nerodno na korist samostojnih. Slišali smo, kako se je učeni gospod i Grma pri predzadnjih volitvah, ko je samostojna zvezda še ljubko žarela na samostojnem obzorju, in so se oeaei veselili svojo zmage v Smihelu, izrazil proti g. kaplanu: »Kajno, g. kaplan, še bo treba izobraževati našo ljudstvo, seveda vsak po 8roj«m muštru t Ne pomaga nič, zaenkrat bo le treba ponosne samostojne glave ukloniti pred žn-panom, ki je vnet pristali »osovražene Ljudske stranke, g. Alojzij Vovk ii Gotne rasi. Bog ga ČHvaj in ma lajšaj težko breme županovonja v naši rairiti lari. — Katoliški shod se je vršil 14. in 15. t. m. v Novem mestu, Vesel sera bil, da som videl toliko ubranega vernega ljudstva okrog oltarja na kolenih pred Brezmadežne. Značilno je, da je naš vzgled privlekel celo liberalne zagrizene« iz Novega mesta preko kapiteljskega hriba k našemu zborovanju, ko bi vendar lahke skozi okna gledali naie slavje, ako jim ne bi seveda njih brezverska strast velevala, da so »branili služba božjo na Glavnem trga. Toda tudi njim kličemo: Časi se spreminjajo, in tndi vas bo ta čin kruto tepel, ker Bog ima bič vedno pripravljen. Pozdravljeni, gg. liberalni trgovei in zobozdravnik na našem I. pokrajinskem katoliškem shodu v Novem mestu in Bog daj, da bi se tudi vo« kaj prijelo od navdušenih govorov gg. zbo-rovaleev.
IZ MENGŠA-
Očitni politični boji so x volitvami minuli, začeli so se pa zahrbtni, o katerih bomo že o svojem času poročali. Drobnih novie se je pa med tem časom nabrale več, Imeli smo birmo, novo in zlato mašo. Vse tri cerkvene slovesnosti so pokazale, da ljudje še s Cerkvijo žive ln čutijo, in da bo delo nasprotnikov zastonj. — Nesreč nas je letos obiskalo nenavadno veliko. Od 4. junija smo imeli 5 požarov. Trikrat je užgala strelo, dvakrat pa otroci. V zadnjih dveh slučajih je bila velika nevarnost zo sosede, vsled suše in hude vročine. Obakrat je bilo požarna brambo zelo hitro na mestu in se ji je posrečilo omeiiti ogenj samo na ono poslopje. — Tudi toča jc obiskala našo okolico. Na Dobenem so jo imeli kar štririkrat. Prvič je padala toliko časa i tako debela, da bo jo še po preteku 9 tednov dobili v Rašici.
DOLENJAVAS PRI RIBNICI.
Občinski odbor je v svoji prvi seji sprejel s 17 glasovi predlog, da so ustava moro spremeniti predvsem da se sprejme avtonomijo Slovenije. Za predlog je glasovalo tudi par odbornikov iz Gospodarske stranke. Z veseljem vidimo sto-
pati zopet v naše vrste uglednega g. Pavla če-šarka in pozdravljamo g. Frane Kromarja. Proti avtonomiji Slovenije se je dvignil bivši župan Ignacij Merhar. Tako je prav, le jasno na solneel
12 SMLEDNIKA.
Dne 14. t. m. je imelo gasilno društvo veselico s plesom, ki pa ni bil slučajen; bil je pripravljen plesalni oder in določena visoka
pa radi vedeli, kdo je. ki piše ta poročila, »am pevem, da eden tistih, kt je precel prispeval in ima zato tudi pravico brigati se za društvo.
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI.
Šentjernejsko orlovsko okrožje priredi namesto 21. avgusta 4. septembra tabor v Sv. Križu pri Kostanjevici. Ob tej priliki bo tudi blagoslovitev novega Katoliškega doma. Naša slavnost mora biti res izraz zmagovite katoliške samozavesti, zato prihitite vsi. Naj ne bo župnije v bližnji in daljnji okolici, ki bi ne bila zastopana v kar največjem številu. Pri celi
erireditvi igra šentjernejska orlovska godba, i fe že na novomeškem katoliškem shodu pokazala, kaj zna.
TREBNJE.
Na Mali šmaren, 8. septembra, praznuje orlovski odsek v Trebnjem, eden najstarejših odsekov na Dolenjskem svojo desetletnico. Ta dan bo v Trebnjem orlovski tabor trebanjskega okrožja. Tabora se udeleži tudi celotno novomeško okrožje ter drugi odseki ob dolenjski progi in okolici. Sodeluje godba iz Št, Jerneja. To bo zadnja večja orlovska prireditev v letošnjem letu na Dolenjskem. Po prijavah sodimo, da bo prav veličastna, — Prihitite prijatelji Orlov ta dan v Trebnje, v naš prijazni kraj, v najobilnejšem številu, da vidite delo naših društev, preebno dobrodošle so narodne noše) Nasvidenje v Trebnjem. Bog živil
Tedenske novice.
Politične.
p Sijajna logika »Kmetijskega lista«.
Kmetijski list se je spravil na drugi članek naših 7 točk. Tako pravi- »Člen 4. (ustave) pravi, da se ne priznavajo ne plemstvo, ne stanovi, ne kakršnakoli predstva po rojstvu, vsled česar je dana podlaga, da more uspevati le tisti, ki dela.« Sijajna logika!! Torej edina ovira, da ljudje niso delali, so bila plemstva, stanovi, ali kakršnakoli predstva po rojstvu. Po mnenju Kmetijskega lista so torej kapitalisti, ki žive od svojih obresti in kuponov, ki jih strižejo od delnic, pridni delavci! In ravno temu nasproti je povdarjal g. Kremen, da naj kapitalisti, vojni dobičkar;« in drugi taki lenuharski krvosesi s svojim delom služijo kruha, ne pa z odiranjem. Io te zahteve v ustavi ni. To je tudi razumljivo, ker ustavo so delali ravno zastopniki kapitalistov, njen oče pa je Pašič, znani belgrajski kapitalist. — Dalje se »Kmetijski list« trudi dokazati, kako ustava skrbi za zadružništvo. Naj o tem sodijo srbski zadrugarji! Zemljeradniški poslanci, ki so v prvi vrsti zadružna stranka, so izdali na srbski narod proglas, kjer pravijo glede zadružništva v ustavi sledeče: »V ustavi je v tem pogledu ostalo pri starem. Tudi zanaprej kakor doslej bodo dobro živeli leni bogataši in bankirji a v pomanjkanju bodo živeli in se mučili oni, ki delajo od rane zore do temnega
mraka. Kmet hoče, da ljudje delajo, proizvajajo in žive v takih zadrugah, v katerih ni tlačenih niti krvosesov, a ustava pušča na eni strani velike trgovine, velike fabrike in velike banke v rokah nekaj ljudi, a ogromni večini prepušča delo zadruge in bedo vsake vrste. Dalje pravi »Kmetijski list«, da je g. Kremen naravnost zgledno lagal, ko je trdil, da o splošnem zavarovanju ni duha ne sluha. In vendar je to res. Ustava pač nekaj govori o delavskem zavarovanju,, ki je deloma že sedaj izpeljano, nekaj nejasnih besedi ima o kmetijskem zavarovanju — a o splošnem zavarovanju ni ne duha ne sluha, kar ravno omenja g. Kremen. Kdo torej laže, — Dalje pravi »Kmetijski list«, da ustava nudi celo več, kakor g. Kremen zahteva. In tu našteva skrb za ljudsko zdravje, ki jo ima ustava. Smešno! G. Kremen vendar našteva pomanjkljivosti ustave ne pa to, kar so naši poslanci in zemljera-dniki s trudom vendarle van;o spravilL p Sijajen shod SLS se je vršil v nedeljo 28. t. m. v Mariboru. Znamenita izvajanja dr. Korošca objavimo prihodnjič.
p Poraženi samostojneži. V občini Zminec so samostojneži ovrgli občinske volitve, ker so upali, da bodo drugič boljše opravili. V nedeljo teden so bile volitve in izvoljenih je bilo 13 odbornikov SLS in — 3 samostojneži.
p lms kralja Petra. Demokrati in radikal ci so hoteli dati ime: Peter Veliki, Osvoboditelj Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dr. Korošec je v imenu Hrvatov in Slovencev ugovarjal proti temu, je skupščina sklenila, da se pokojni kralj imenuje le Peter Veliki Osvoboditelj.
p Zagrebški občinski svet je razpu-ščen, ker se ni udeležil — pogreba pokojnega kralja.
p Veliki nemški kapitalist Hugo Stin-nes, ki ima 1000 milijonskih podjetij v svojih rokah, hoče pokupiti v Jugoslaviji največja in najbolj dobičkanosna podjetja. Belgrajski listi poročajo, da posredujejo v ta namen visoke osebnosti v naši državi. — Človeku se gabijo ti »državnotvorcic, pri vladi. V ustih polni patriotizma, za hrbtom pa nas prodajajo nemškemu vele* kapitalu.
Domače novice.
d Izkaznice za polovično vožnjo ob priliki katoliškega shoda na Brezjah, ki je obenem orlovska prireditev, se dobe pri župnih uradih radovljiške »kranjske in loške dekanije ozir. pri tamošnjih orlovskih odsekih. Izkaznica stane 4 K. Vozni listek kupi do Otoč — velja pa tudi za nazaj, zato ga ne daj iz rok, ampak ga pri kolodvorski blagajni pusti žigosat skupno z izkaznico. Izkaznice se bodo žigosale tudi na Brezjah v samostanski pisarni v dokaz, da si se shoda res udeležil. Da ne bo zmede, naj se določi za vsako faro eden, ki bo vsem domačimu deležencem oskrbel vozne listke in žigosanje. — Pripravljalni odbor.
d Modroslovje navadnega človeka. Neki socialist veže v »Ljudskem glasu« pod gorenjim naslovom take kolobocije, da bi bilo dobro, da bi ga kakšen otrok iz prvega razreda nekoliko poučil o katekizmu. Naravnost donebesno nevednost pa kaže
trditev, da gradi katoliška cerkev ves svoj uauk na umazano materialno sebičnost. Gospoda modrijana bi vprašali, če so socialisti že imeli med seboj na milijone pristašev, ki so žrtvovali svoje življenje za bližnjega, kot so to delali katoliški svetniki in dela dandanes na stotisoče katoliških redovnikov in redovnic. Ali so socialisti že sezidali na tisoče dobrodelnih zavodov, kot jih je katoliška cerkev? Ali so socialisti toliko storili za omiljenje vojnih ujetnikov kot je storil papež Benedikt XV? Ali ni Etbin Kristan v Ameriki nabral več tisoč dolarjev za slovenske siromake? Kdaj in kje jih je delil? Kaj pa je ukrenil g. Anton Kristan ko je s pomočjo delavskih žuljev prišel do milijonov in ima sedaj vsako leto 5 milijonov dohodkov? Kaj pa so ruski socialisti-boljševiki dobrega naredili za ljudstvo itd. itd.? Danes si je vsakdo na jasnem, da so socialisti prav ravnotako kapitalističnega mišljenja kot kapitalisti sami. To pa ravno zato, ker ne poznajo v življenju nanka — katoliške Cerkve. — Sedaj pa modrovanje lahko nadaljujete.
d Velika jeza »Kmetijskega lista« se
nadaljuje. Kmetijski list hoče na vsak način dokazati, da oblastne skupščine, ki jih predvideva ustava, pomenijo avtonomijo. Dcbro! Toda med oblastno skupščino, kakor jo zahtevamo mi, in oblastno skupščino, kakor jo ima ustava, je taku razlika, kot med gospodarjem, ki svobodno gospodari po svoji pameti in volji in gospodarjem, ki je pod kuralelo in zato niti z mezincem ne sme jjeniti. Ali razumete člen 99?
d Malo laži nič ne škoduje, pravi »Kmetijski list« in piše: >>Pogreva (namreč Dcmcijub) da ima Slovenija na davkih letno /00 milijonov prebitka.« Gospodje, prosimo povejte, I:jc rte našli lo trditev? Domoljub je trdil — oziroma finančni minister trdi ■— da je imela Slovenia lan-' sko leto 500 milijonov prebitka, letos pa 200 milijonov, v dveh letih 700 milijonov. Upamo, da finančni minister ni uradno lagal.
d Za polovično vožnjo jc prosilo Ceciiijino društvo za organiste-udeležence eerkveno-glasbenega tečaja. Državna železnica je odgovorila, da nima. za pokritkov niti ni v zakonu utemeljeno. — Seveda, pokritki so namenjeni ; revnim« lovcem in Športnim čolnom.
d Polovična vožnja na železnicah je dovoljena — lovcem.
d Lahki čolni za zabavno veslanje so oproščeni uvozne carine. Kako velikodušna je naša vlada do — luneta? Kuj še! Do gosposkih postopačev!
d 4 milijone kron so dobili liberalci cd vlade, da širijo pri nas »državno edin-stvo«, to se pravi; liberalno stranko. To •je denar davkoplačevalcev, ki morajo vedno hujše plačevati,
d 400.000 kron je dala vlada podpore deseterim Sokolom, ki so šli za nekaj dni v inozemstvo na neko mednarodno telovadbo, kjer pa niso nastopili. — Kmet, ti pa plačuj!
d 100.000 kron so ponudili liberalci nekemu železniškemu uradniku, če bi hotel pričati zoper izvoljenega ljubljanskega župana, da bi s tem preprečili njegofvo potrditev. Tako poroča »Jugoslovija«.
d Po balkansko. Ob državni meji pri Logatcu so doslej vzorno opravljali carinsko službo domačini. Po centralistični na-redbi pa so prišli na njihovo mesto drugi, ne Slovenci. Namesto bi varovali carinsko mejo, so postali pravi balkanski hajduki. Popotnike, ki so slučajno brez potnega lista, nabunkajo in obrcajo, jim poberejo ves denar in če kdo pokaže, da mu tako hajduštvo ne prija preveč, dobi za slovo še par klofut. — Naj bi vse naše samostojne in liberalne centraliste poslali enkrat med te centralistične hajduke.
d Železničarjem organiziranim v Zvezi Jugoslovanskih železničarjev se mora kaj slabo goditi, da so se v svojem glasilu j Jugoslovanski železničar« z pristno pondelj-karskim ali samostojnim zmerjanjem spravili končno na »elegantne cvikernosaše gospode kaplane«, »častite rejene župnike«, /šnultabak nosljajoče dekane« in 2 celo na gospode fečkajnarje« in »druge pobožne menihe«. — No, mi samo to vemo, da imajo elegatni cvikernosači gospodje kaplani« po 700 K plače na mesec in tistih par maš-nih daril, j reje 11 i župniki« pa tudi nima nobeden nad tisoč kron, če izvzamemo tiste redke, ki si pomagajo z bero, za vse svoje obilno delo v pisarni pa dobivajo 30—50 K letne nagrade. Dalje vemo, da noben jugoslovanski železničar ne živi s 1000 K na mesec (saj bi tudi v resnici ne mogel) in <ia g. člankai' v omenjenem listu gotovo od svojega premoženja ni žrtvoval enega procenta tistega, kar žržtvuje marsikateri »elegantni cvikernosač gospod kaplan« od svoje beračijo za prosvetno delo med ljudstvom.
d Kako skrbi država za katoliške duhovnike. Gospodje ministri, ki so si pred kratkim zvišali plačo na 50.000 kron jn nekaj čez, so se spomnili tudi katoliških duhovnikov in jim zvišali mesečno plačo za — 50 kron. Tako bo sedaj kaplan tlo-I bival približno 700 kron na mesec. ; Kme-I lijksi list« pa uči svoje vernike, da je po ustavi najboljše preskrbljeno za verstvo, in sicer za vse enako. Pravoslavni duhovnik Janjie, ki jim je govoril v Št. Vidu, bi jih lahko v tem oziru drugače poučil.
d »Vera iti v nevarnosti«, pravijo samostojneži. Nov dokaz za to je sledeči: V Somboru se nahaja samostan šolskih sester. Po prevratu pa je ta samostan postal nekim prenapetežem neljub in delali so na vsak način, da ga dobe v svoje roke. In nekega lepega dne so dobile sestre ukaz, da morajo takoj izprazniti vse prostore v samostanu, ker se isti »nujno;; rekvirira za pravoslavno ž ens k oučiteljsko
šolo. To naredbo je potrdil policijski minister Pribičevič in sestre so se morale izseliti ter poiskati pribežališča pri usmiljenih privatnikih.
d Tiho bodi in molči! Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je izdalo objavo, da komunisti hujskajo vojake in njihove domače s tem, da pisarijo v imenu domačih na vojake in v imenu vojakov na njih domače pisma, kjer popisujejo na eni strani, kako je hudo doma, na drugi strani, kako slabo se ravna z vojaki. Ravnateljstvo poziva občinstvo, naj odda taka pisma na policijo. — Znajo pa res naše oblasti! Ker resnica v oči bode in naši fantje niso navajeni in se nesejo navaditi raznih balkan-
skih metod v kosarnah, je treba njihova pisma proglasiti za komunistično hujska-rijo in molčati bodo morali! Gospoda, rajže jih dajte tistim oficirjem in feldvebelnom ki po nepotrebnem šikanirajo naše funte po 25 tja, kamor spadajo, pa bo veji munizem« med fanti prenehal.
d Vsaka druga pot v inozemstvo razen po železnici in carinskih potih je strogo prepovedana. Tako je odredil g. Pribičevič, Po našem mnenju bi bilo najbolj pametno če se postavi kroginkrog države visok zid z bodečimi žicami na vrhu.
d Liberalni list o slovenski liberalcih, Amerikanski liberalni dnevnik »Glas Naroda omenja prestopanje naših liberalcev, k pravoslavju in pravi končno: »Oni, ki je prestopil, je slab katolik ter bo še slabši pravoslavnež, in pravoslavna cerkev ne bo imela od njega absolutno nobenega dobička. Človeku je približno tako pri srcu kot mu je bilo takrat, v usodepolnih dneh leta štirinajst, ko so Ljubljančani obešali raz svoja okna turške zastave. Klečeplastvo, kje so tvoje meje?«
d Kako bomo žalovali? Do 27. oktobra bo globoka žalost. Vse hrupne veselice in plesi so prepovedani. Na državnih poslopjih visi črna zastava. Uradniki nosijo na levi roki žalni trak. Od 27. oktobra dalje še 4 mesece in pol pa bo navadno žalovanje, ki bo izraženo v tem, da bodo ob slovesnih prilikah visele državne zastave samo na pol droga.
d Samo dinar! Na poštne nakaznice in čeke se smejo od 1. septembra naprej upi-savati zneski samo v dinarski označbi. Krone in' vinarji izginjajo.
<1 Političen odbor SLS za novomeSko okolico vabi vse zaupnike k važnemu sestanku, ki se vrši v pondeljek, dne 5. sept. ob 10. uri v Rokodelskem domu v Novem mestu. — Prosi se gotove in obilne udeležbe. — Tajnik.
d Ljubljanske šole se začno vse (razen učiteljišča in liceja) 14. septembra z običajno službo božjo.
d V zavodu č. sester križark na Mali Loki pri Ihanu se prične šivalni t e -č a j za leto 1921/22 dne 1. septembra 1291.
d Zgledni Sokoli. Zužemberški Sokoli so kaj navdušeni patrio.tje. Čeprav drugače nikoli ne gredo v cerkev, so se 22. avgusta vseeno žrtvovali in šli k žalnemu opravilu za pokojnim kraljem Petrom. Menda so se pa bali da jim ne bi postalo slabo, zato so prišli v cerkev tik pred koncem žalnega opravila. Ravno jih je pričel notar Carli komandirati, kako in kam naj se postavijo, ko je duhovnik odšel v. zakristijo. Ampak najlepše pride pa sedaj. Ker so gospodje Sokoli že bolj navdušeni de-nuncijanti kot patrijoti, so obdolžili g. dekana, da je nalašč okrajšal žalno opravilo in ga nameravajo — nemara so ga že — zatožili višji oblasti radi tega. — Mar naj bi bili gospodje Sokoli še pet minut počakali in prišli v cerkev, ko je g. dekan že odšel v zakristijo. Potem bi bili lahko z zadoščenjem poročali na »višje mesto«, da g. dekan žalnega opravila sploh ni imel. Vsaj se lahko tako naredi vzrok, če kdo hoče za vsako ceno dcnuncirati.
d Umrl je v Sp. Luši g. jFranc Fojkar, po dolmače Starman, posestnik in lesni trgovec. N. p. v m.!
d Dve svatbi brez poroke. V mali prijazni vasici v ljubljanski okolici se je pripetil pred kratkim sledeči zanimiv slučaj. — Med vojno se ie sporazumelo neko dekle z vojakom Cehom tako, da ga počaka zaročenka na vsak: način, dokler se ne vrne in jo poroči. —\c,e" ie odšel in dekle je čakalo, — Ker pa Ceha
le predolgo ni bilo po nevesto, se je dekle izneverilo Čehu in se udalo drugemu domačemu ženinu. Priredili so poroko in svatbo. Na dan poroke se pelje nevesta v veselem svatbenem sprevodu v cerkev. Skoro pred cerkvenimi vrati pa nastane hrum in šum. V istem hipu namreč je pridrvel pred cerkev avto — ustavi se in iz njega stopi ženin — Čeh. Odločno zahteva nevesto zase in pokaže župniku pismeno obljubo neveste, da ga brezpogojno počaka. Župnik je seveda poroko od-godil, da se stvar pojasni, nevesti je ženin Čeh zopet vzbudil stare spomine in ljubezen, oso-bito jo je v tem podprl še izreden Čehov nastop, ki pride v zadnjem trenutku z avtomobilom in si vzame nevesto izmed svatov. In napravili so tako, da se je vse mirno izteklo. — Stare svate je odpeljal Čeh v gostilno, kjer so imeli izborno svatbo. Gostili so se tako, da so sploh pozabili na nevesto in prejšnjega ženina. Čeh pa je vzel nevesto, šel z njo domov, kjer je tudi priredil v ožjem krogu zaročno svatbo. Tako je prišel Čeh do neveste, cela zadeva pa se je mirno končala. Tako poroča neki ljubljanski dnevnik. Zraven pa nismo bili.	,	„ .
d Kakor se vaga, tako se odvaga. i o ie bilo v tistih časih, ko je tekla kri za domovino . .. Pek je kupil od kmeta štiri kile masla. Domov prišedši ga je stehtal ter videl, da kaže kazalec na vagi na tri. — Ves ogorčen gre h kmetu ter se pritoži. Kmet pa pravi: »Vaga ie bila poštena. Ko si kupoval od mene štiri kile masla, so mi otroci nekam uteži zamešali. Na vago sem dal osem štruc kruha po pol kile ter maslo zvagal. Kot veš. sem kupil tiste štru-ce prejšnji dan od tebe.«
d Griža zelo razsaja v Ljubljani, ljubljanski okolici ter po nekaterih krajih Gorenjske. — Snažnost, snažnost, to je predvsem potrebno. Milo, voda, lizol, to mora biti pri vsaki hišil
d Griža. V tednu od 24. do 31. julija je bilo v celi Sloveniji prijavljenih bolnih na. griži 142, v tednu od 31. julija do 6. avgusta se je zvišalo število na 267. Umrlo jih je v imenovanem tednu 21.
d Ponesrečen avtomobil. 23. t. m. je neki zagrebški avtomobil pri Rogaški Sla-
tini zadel ob cestni kamen ter se prevrnil. Zagrebški trgovec Štrlek je bil takoj mrtev, njegova žena si je zlomila obe roki, dva sta se smrtnonevarno poškodovala, šofer in še neki trgovec pa sta ostala zdrava.
d Drugi vid. V Podgorici v Bosni so nedavno našli mrtvo 211etno Milico Radi-vojevič. Ker ni bilo videti na njej nobenih znakov nasilja, so vsi mislili, da je umrla naravne smrti in so jo pokopali. Deklica je imela zaročenca, ki se je ravno vračal iz Amerike. Na dan njene smrti je sedel v družbi svojih tovarišev in je v razgovoru zaspal. Naenkrat se prebudi in zakliče: »Ubijalec!« in pove, da je sanjal, da je sosedov pastir zadavil njegovo zaročenko. Ko se je vrnil domov, je stvar prijavil sodniji, ki je odredila aretacijo dotičnega pastirja, ki je tekom preiskave priznal, da je deklico res umoril.
d F. M. O.: Vaš dopis ni razumljiv.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, IftikloSičeva cesta št. 6 (tik za
frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po
«r 3°
brez odbitka rentneaa in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubliani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1920 nad 60 milijonov kron vlog in nad K 1,100.000 rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke v tekočem računu.
Gospodarski obzornik.
Letošnja letina.
Žitna žetev se je pospravila, preostaja .e še, spraviti jesenske poljske pridelke in sadje pod streho. 0 množini žitnih pridelkov v naših žitorodnih krajinah: Banat, Srem sicer še nimamo točnih podatkov, vendar pa vemo že toliko, da letošnja žetev radi zimske in spomladanske suše ni prvovr&tna, ampak srednja, ozir. komaj nadsrednja. Izpad v naravnem pridelku Sirom države se sicer malo izravna po okoliščini, da se je mogla žitna žetev (pšenica, rž, ječmen) radi trajno lepega vremena v najlepšem redu pospraviti, toda jesenski pridelki bodo ravno vsled dolgotrajne občutne suše neprimerno manjši kakor v normalnih letih. To velja za: koruzo, krompir, fižol, proso, ajdo. Dež, ki je padel od 12. t. m. dalje po naši državi, je veliko prepozen, zlasti glede fižola in krompirja. Sicer pa utegne nastopiti po večdnevnem deževju hladno vreme, ki bo oviralo pravočasno in pravilno dozoritev koruze, ajde in prosa, posebno v višjih legah.
Zaključek je tedaj, da nam v celem živil ne bo preostajalo za večji izvoz in da se živežne potrebščine kljub .vladnim od-
redbam proti draginji ne bodo pocenile. Saj je cena pšenici že zopet 1000 K, ječmenu 800 K za 100 kg itd.
Še slabše, kakor z živili stoji s krmili. Iz gori navedenega razloga (zimska in pomladanska suša) je bila že prva košnja sena veliko manj izdatna, kakor n. pr. lani. Otave pa radi trajne poletne suše takore-koč sploh ne bo. Nekaj malega je zrastlo v ravnini in na globoki zemlji, bregovi m plitev svet pa kaže sežgano ruševino. Zadnji dež ne more nadomestiti storjene škode, ker se otava v drugi polovici meseca avgusta navadno že kosi. Tako bodo padavine zadnjih dni v ugodnih okoliščinah pripomogle le do jesenske paše. Ako se bo mogla ta izrabiti v septembru, oktobru in oziroma tudi v novembru, potem se bo izpad sena malo omilil. Nastali usodni položaj je tudi državna uprava uvaževala in prepovedala vsak izvoz krmi. Razen te odredbe pa bi bil tudi pospeševati uvoz krmil od drugod (Nemška Avstrija, Severna Italija), kjer se suša ni tako občutila. Seno je poskočilo v tuzemstvu že na 3—6 K za 1 kg, oves na 7 K. Da se ne polaste špekulanti odvisnih množin sena v. nekaterih tuzem-_
skih krajih, bi bilo treba takoj izdati najstrožjo prepoved nakupovanja sena V pre-kupovalne in verižniške namene.
Radi popolnega preobrata v razmerju povpraševanja in ponujanja goveje živine je nastala seveda tudi prememba v cenah. Radi pomanjkanja krmil živinorejec namreč ne bo mogel prezimiti vsega števila dosedanje živine, zato jo ponuja v nakup za domači zakol in za izvoz. Čezmerne ponudbe so spravile cene od 22—18 na 16—8 za 1 kg žive teže.	'
Dvojna nevarnost grozi pri tem položaju: 1. da živinorejci odprodajo preveč živine, tako da bi primanjkovalo drugo leto in morda še pozneje i delavne, i klavne, i plemenske živine. S tem pa bi bil ogrožen ves naš gospodarski in v gotovem oziru tu-1 di prehrana. 2. Obstoji nevarnost, da zgubimo pri prevelikem izvozu svoje živine v. inozemstvo ob sedanjih liizkih cenah del' svojega narodnega premoŽenja. Da se to prepreči, je storiti vse mogoče, da obdrži kmetovalec čim več živine. Sredstva za to' bi bila kakor že deloma naznačeno: prepolna izraba jesenske paše, uvoz krmil, prepoved nakupa krmil v tuzemstvu v preku-j povalne svrhe, štedenje s krmili, olajšanje izvoza živine, v kolikor je neobhodno po-' tj eben. V ta namen bo odpravljena izvo/na carina na meso in prešiče do 30 kg teže. Tudi izvozna carina na živino bi se morala^ odpraviti, da moremo uspešno konkurirati z mažarskimi, rumunskimi in drugimi izvozniki.
Ako bo ugodna jesen, se bodo popra, vili in razvili sadeži, namenjeni za krmljenje prešičev; repa, pesa, korenje, tako da bomo mogli kriti i lastno potrebo na svinj-' skem mesu in masti i izvažati gotove množine.
Sklepni zaključek teh izvajanj je, da, nimamo pričakovati ob splošno srednji, ozi-, roma podsrednji letini niti pocenitve živili na domačem trgu, niti zboljšanja valute v/ kolikor je isto odvisno od izvoza naših ; poljskih pridelkov. Ker pa so cene poljskih pridelkov in izdelkov, v naši državi v prvi vrsti merodajne za padanje in rast cen drugim predmetom, tudi ne bomo še dosegli
, nižjih cen pri teh. Draginja torej še ostane.1 * * *
»Ljubljanski veliki semenj« se otvori nepreklicno v soboto dne 3. septembra 1921 ob 10. uri dopoldne.
Dostop na sejmišče. Ker se dovršujejo z vso nsglico zadnja dela na paviljonih, je urad »Ljubljanskega vzorčnega semnja? prepovedal publiki dostop na sejmišče. Razstavitelji in drugi interesenti, ki bi posečali sejmišče, naj se zglase v uradu »Ljubljanskega vzorčnega semnja«, da dobe dovoljenje za vstop.
g Vstopnina za »Ljubljanski veliki semenj«. Vstopnina za enkratni vstop v vse! razstavne prostore »Ljubljanskega velikega semnja« bo znašala Din. 5. Do trajnega prostega vstopa pa upravičuje le legitimacija s sejmslcim znakom. Legitimacije s sejmskim znakom so dobiti za din. 25.—t pri sejmslcih zastopnikih v vseh večjih mestih kraljevine in pa neposredno pri Uradu ljubljanskega velikega semnja. Za polovično vožnjo po železnicah upravičuje le legitimacija s sejmskim znakom, ne pa tudi vstopnica za enkratni vstop. Da pri blagajnah na sejmišču ne bo gneče, se bo prodaja vstopnic za enkratni vstop po ceni • . ------------...i... k.,.. - . . . .
"5 i,.
5 dinarjev poverila tudi nekaterim trafikam v mestu, kakor tudi Tourist Office-ju v Ljubljani, Dunajska cesta, ki oddaja tudi sejmske legitimacije z znakom.
g ^Ljubljanski veliki semenj« bo nudil pregled vsega tega, kar poljedelstvo proizvaja in potrebuje. Ker tvori poljedelsko prebivalstvo poglaviten sloj naše države, je bilo prirediteljem 6emnja na tem ležeče, da se ravno kmetijski oddelek čim-najbolj spopolni. Letošnja suša je sicer povzročila, <Ja kmetovalec-razstavljalec ne more razstaviti vsega tega, kar bi drugače mogel in želel. Ne glede na to bo pa posetniku kmetovalcu dana prilika videti in kupiti na »Ljubljanskem semnju«: vse kar rabi. Kazstavljeni bodo vsakovrstni stroji mlatilnice in čistilnice za žito, stroji za sejanje in za košnjo, vsakovrstne črpal-nice, posnemalniki za mleko, garniture za mline, ruzlično poljedelsko orodje kakor motike, lopate in drugo. V obratu bo tudi dvojica motornih plugov. Med kmetijskimi proizvodi bodo zavzemala odlično mesto naša dobra vina, zastopana pa bode turli mlevska industrija, med vosek, čebelarske priprave in vsi drui?i naši deželni pridelki.
Motorni plugi na sejmišču. Poročali smo že, »Ia ho i,a »emuju zastopana v najboljši izbiri in v veliki meri industrija poljedelskih strojev. Vsakdo to zaveda odločilnega pomena poljedelstva m našo iližavo. 0<l stopinje, na kateri stoji kultura poljedelskih pridelkov od ekstenzivnega in intenzivnega obdelovanja polja je odvisno blagostanje pretežnega dela našega naroda. Industrija poljedelskih strojev postavi na sejmišče koristno in zanimive stroje, od katerih bodo mnogi v pogonu, 'lako se pojavita že na prvem semnju dva motorna pluga, ki bosta rm proutem orala zemljo in kazala interesentom, kako prihraniti na trudu, čaau in denarju pri važnem poljedelskem delu. Motorna pluga sta nemžko-avstrljukega in češko-slovaškega Izvora in bosta brnzdvoumo ena največjih zanimivosti našega m mnjo.
Telovadno orodje na aemnjii. Kolikor jo doslej znano, bo razstavljeno na semnju telovadno oi od je domačega, ncmškoavstrljskega ln češko-nlovašk"/zo izvora. Domačo telovadno orodje najmodernejših vrst razstavi tukajšnja tvrdka Bašin in drug. Tako bo mogoče v tem in v mnogih drugih pioduktib presodili konkurenčno zmožnost našo mlade industrijo /. nemškoavstrijsko in češkoelova-
CKNE.
g Cene v Zagrebu: Govedina: I. vrste 1 kg 26 K, II. vrste K 16. Toletina: prednji del 20 K. Svinjina K 36 do 40, rebra K 32, slanina K 40, salo 42 do 44, mast K 44. suho meso K 44 do 54, suha slanina K 48 do 56. Perutnina: piški par K 40 do 100, kokoši K 40 do 60, purani mladi K 70 do 100, puro K 60 do 80. Žito: pšenica 100 kg 950 do 1000 K, ječmen R50 do 950 K, oves K 680 do 700, koruza K 690 do 750. Moka: pšenična št. 0 K 16 do 18, št 2 K 14.40 do 17, št. 6 K 14 do 16, koruzna K 8 do 10. Sočivje: čebula K 6, česen K 40, grah zeleni K 6 do 8, grah olupljeni 1 liter K 6, hren K 60, kan mre za ukisati K 8, za jesti K 40, zelje K 6, krompir K 3, koleraba K 3. leča K 18, paprika komad 50 v paradižniki K 6 do 8. Mlečni proizvodi: mleko liter K 6, smetana K W "•r sveži 1 kg K 10, polsuhi K 14 do 16, suhi K 20 do 30, ovčji sir K 44 do 48, surovo maslo K 60. Sladkor 1 kg K 38 do 44, riž K 16 do 24, kumna K 26 do 33, jajce komad K 1.50 do 2, sol 1 kg K 6 do 7, jesih liter K 5 do 6, petrolej K 20 do 22. Gorivo: drva trda kub. m K 225 do 300. Krma: 100 kg
seno K 360 do 650, detelja K 600 do 640, slama K 140 do 160, Sadje: jabolka 1 kg K 4 do 8, hruške K 4 do 8, slive K 4, orehi suhi K 14 do 16, maline liter K 16, grozdje K 26 do 30, breskve K 30.
DENAR.
g Jugoslovanska krona in sicer 100 naših kron je vredno v Švici le 3 franke 30 santimov (3 K 30 v). Kakor se vidi, gospodarijo demokrati in samostoneži v naši državi res po mesarsko. Namesto navzgor, gremo počasi vedno navzdol.
Vrednost tujega denarja.
Denar	23. avg.	26. avg.	29. avg.
	K v	K v	K v
ameriški dolar	176 50	175 —	177 50
avstrijska krona	— 18	- 18	— —
čeSkoslova-.ka krona	2 15	2 14	2 12
angleški funt	—	— _	_ _
francoski frank	13 64	— —	13 —
italiianjka lira	7 62	7 55	7 58
bolgarski lev	— —	— —	--
carski rubel	- 26	— 33	— —
grSka drahma	_ _	— _	__ —
nemška marka	2 05	2 10	2 06
ruumnski le;	2 20	2 10	2 18
Sv-carski frank	— —	— —	_ _
poljska marka	_ —	_ —.	_ —
mažarska krorif.	- 16	--	--
DAVKI.			
g Davek. V objavi (uradni?) po časopisih (Slovenec, 13. 8. 1921) ;e bilo brati, da zakon o proračunskih dvanajstinah »ne nalaga davkoplačevalcem nikaldh večjih bremen«. Ali je to res? Doslej se je zem-ljarina določala od trikratnega čistega donosa (a 20%), zraven še 150% državnega prebitka in 2%ni prispevek za elementarne škode; zanaprej se določa zem-ljarina od štirikratnega čistega donosa (l>o 20%), zraven 120% državnega prebitka, 2°/b za elementarne škode odpade. Vzemimo kmetijo, ki ima 100 kron čistega donosa, doslej je bilo plačati K 156 državi davka, zanaprej bo 176 kron, torej 20 kron več!
g Opozarjamo davkoplačevalce še enkrat na najnovejšo odredbo, da se davčni plačilni nalogi v sedanji obliki odpravijo, ter bo samo pri davčni oblasti plačilni nalog na vpogled; čas bo županstvo naznanilo. Prizivni rok ne znaša več 30 dni temveč samo 15 dni. Po tej novi odredbi, kakor smo zadnjič v uvodnem članku obširno dokazali, jo naš kmet silno udarjen. Tekati bo moral na davčno oblast, če bo hotel zvedeti, koliko davka mu je bilo naloženega, če ne bo prezrl ali preslišal, kdaj so plačilni nalogi razpoloženi na vpogled. Radi-tega bo krivično naloženih davkov veliko več zapadlo kot sedaj. — Opozarjamo, da se je ta napad na žepe in čas našega kmeta naredil, ko je ministroval g. mesar Pucelj, samostojen >kmet«.
2IVINA.
g Cene iivini v Prekmurju so padle na 6 K žive teže. Kmetje doma koljejo živino in prodajajo meso po 12 kron. — Kje so »veliki uspehi« samostojnežev? Samo v Kmetijskem listu.
g Koliko je vredna naša živina? V naši državi je 1,458.000 konj in mul, 5,496.000 ijovedi, 4,849.000 prešičev, 9,771.000 ovac n 2,448.000 koz. Skupna vrednost znaša 46 milijard kron. Kakšno blagostanje bi
lahko prinašal ta ogromni kapital, ko bi se vodila v državi kmetsko-zadružna, ne pa kapitalistična politika.
IZVOZ IN UVOZ.
g Naš izvoz v maju je znašal: 592iJ vagonov koruze = 58 milijonov dinarjev, 283 vagonov mesa = 26 milijonov, 700 tisoč dinarjev, ivine v vrednosti 37 milijonov dinarjev itd. Vsega skupaj smo izvozili v tem mesecu za 197 milijonov, 693 tisoč, 239 dinarjev.
g Izvoz italijanskih vin. Italija močno trpi, ker je po vojni zelo padel izvoz laških vin. Zato dela na vso moč na to, da sa pribori svetovni trg in sicer potom raznih trgovskih pogodb. Tako je sklenila s Češko pogodbo, da sme letno uvoziti 100 tisoč hI navadnega vina, milijon butelj raznega vina itd. Tudi s Švico je sklenila Italija podobno pogodbo. Sedaj se trudi, da si pridobi avstrijski in poljski trg. Kakor se vidi, se Italija na vso moč trudi, da iznosi kolikor mogoče veliko vina. Kaj pa naša vlada? Kaj neki dela samostojni minister Pucelj? Če misli, da je storil za našega kmeta vse, če pride na kak »bal« samostojnežev, se zlodjevo moti. Veliko bolj pametno bi storil, da dela to, za kar vleče mesečno plačo nad 56 tisoč kron in se pobriga za izvoz naših vin, dokler nam Italija ne pobere vseh trgov v najbližjih državah,
RAZNO.
g Pri »Kranjski industrijski družbi «, ki ima tovarne na Jesenicah in Javorniku, imajo Italijani glavno besedo. Ali smo res tako slabi, da ne moremo pognati italijanskega kapitala čez mejo?
g Nemški železniški materijal za Poljsko. Poljska dobi od Nemčije 2070 lokomotiv in 85 tisoč vagonov.
g Novo češkoslovaško posojilo. Češkoslovaška najame posojilo v znesku 220 milijonov češkoslov. kron. Na račun tega posojila dvigne pri državni banki 500 milijonov kron. V višini tega zneska (500 milijonov K) natisnejo bankovcev, katere nameravajo po preteku pol leta vzeti iz prometa.
g Bosanskih sliv so letos pridelali okoli 1400 vagonov, torej za polovico manj kot lansko leto.
g Dolg Češkoslovaške znaša 43 tisoč 809 milijonov 926 tisoč češkoslov. kron.
g Tri tovarne za orožje in municijo namerava zgraditi konzorcij »Omnium Serb<r. Te tovarne nameravajo zdelovati tudi poljedelske stroje. Sedaj se gre za to, da dobe koncesijo od vojnega ministra. Da jo bodo dobili, je skoro gotovo, ker za tem konzorcijem stoji g. Radomir Pašič, sin ministrskega predsednika Pašiča. Znano pa je, da vrana vrani oči ne izkljuje.
g Brezposelnost v Italiji se vedno bolj širi, ker zapirajo tovarne in ladjedelnice vsled pomanjkanja dela. Kakor znano, italijansko blago ni posebno dobro, zato ne more tekmovati z nemškim. Sedaj je brez dela 300 tisoč delavcev, 400 tisoč delavcev pa dela samo po tri dni na teden. Ladjedelnice v Trstu zahtevajo od italijanske vlade 400 milijonov lir podpore, da morejo sploh delatL
g Amerika je dobro zaslužila v svetovni jrojni. v Ameriki imajo zelo .veliko
data. Tam je poplava zlatega denarja, v Svropi pa papirnatega. Naj navedemo slučaj , da imajo Federal Reserve denarni zavodi koncem junija t. 1. odvisnega zlata v Miesku 2445 milijonov, 568 tisoč dolarjev.
g Sadovi boljševiškega gospodarstva v Rusiji. Odkar so v Rusiji boljševiki na vladi, so vedno delali na to, da cene vsem kolikor le mogoče padejo .in s tem pomagajo nižjim slojem. Da so jim s svojim »umnim gospodarstvom res temeljito pomagali, se vidi iz tega, da se je v Rusiji vsaka reč podražila za okoli 400 tisočkrat.
g Naseljevanje v južnih krajih. Vedno, • gotovo dnevno prihajajo prošnje poljedelcev, ki se žele kolonizirati v Banatu, Bački, Sremu in v Slavoniji. Njih prošnjam pa nikakor ni mogoče ustreči, dokler ne bo vdovoljeno prošnjam tamkajšnjih domačinov in prostovoljcev, ki so brez zemlje. — Zato se razglaša vsem (istim, ki se žele v omenjenih krajih naseliti, da se jim za ekonomsko leto 1921/22 tamkaj nc more dodeliti zemlja, marveč samo v južnih krajih (Stara Srbija in Makedonija), kjer pa lahko zemljo takoj dobijo. — Tisti pa, ki bi pristali na to, da se kolonizirajo v južnih krajih, so dolžni po členu 13. uitedbe o naseljevanju v južnih krajih, da priklope prošnji vsa predpisana uverenja. — Po čl. 17. te uredbe so prošnje in priloge proste kolkovine. — Tisti pa, ki vztrajajo kljub temu pri želji, da se na-scle v Bački, Banatu, Sremu in Slavoniji (iz-vzemši domači element), naj dostavijo prošnjo z istimi prilogami, ki so naznačenc v čl. 13. Uredbe, vendar pa vse pravilno kolkovano. Njih prošnje se bo držalo v evidenci kr. Ministrstva za agrarno reformo tako dolgo, dokler ne bodo krite potrebe domačinov in dobro-voljcev, potem pa sc bodo prošnje reševale po vrsti, kakor so dospele, — Nadalje so se vsi prizadeti opozarjajo, da ne hodijo za to osebno 11 a ministrstvo, marveč naj pošljejo prošnje direktno po pošti ali pa potom nižjih uradov Agrarne Reforme,
Vinogiadniki, negujte vinsko posodo.
Pri nas se veliko vina spridi vsled slabe posode. To kaže, da smo še vedno neuki ali nemarni kletarji. Mnogo vina dobi dušek po pustem ali plesnivem sodu. Še hujše so pa bolezni vina, ki nastanejo vsled tega, ker je vino ležalo v posodi okuženi po škodIjiyih glivicah. Vino sc v taki posodi zmoti, skisa (scikaj ali celo zavre.
Ker so bila lani vina močna in letošnje poletje jako vroče, se dobi letos zlasti mnogo cikastega vina. Kadar bo vino slabotno, bo pa dosti zavrelke. V posodo, v kateri jc bilo poprej kako skvarieno vino, se ne sme nikdar drugega vina prej napolniti, dokler se je temeljito ne osnaži in ne razkuži, sicer ie skoraj gotovo, da se bode v njej tudi naslednje vino pokvarilo.
Zato priporočam tako vinogradnikom, Kakor vinskim trgovcem, zlasti pa (gostilničarjem, da svojo vinsko posodo spravijo v red in da jo dobro negujejo. Le tako se bomo po-vspcli na višjo stopinjo v kletarstvu. Večna škoda vsakega vina, ali mošta, ki se spravi v slabe posode.
Kanaste, cikaste sode cd zavrelke najprej znotraj dobro postrgajmo, potem temeljito izdrgniino s kartačo in vodo. Vedi, kateri sod pomivamo, dodenimo nekaj natrijevega bisulfita. Nato sod zakuhajmo z- vrelo vodo, kateri pridenimo dva do pet odstotkov sode. Zakuha moramo pa še toplo izliti iz soda, drugače nc koristi nič. Bolj ko je sod po slabili glivah okužen, večkrat ga je treba zakuhati, tako da se doge in dno vse pregrejejo in glivice v luknjicah lesa, iz katerega je sod izdelan, zamore.
Naazdnje izperemo sod še z mrzlo vodo in ga pustimo osahniti. Ako ga v kratkem ne rabimo, ga moramo polem ko usahne zažvep-lati, zabiti in spraviti v shrambo, ali klet, ki ni prevlažna. Tudi zunaj kaže sode z isto tekočino, to je z vročim sodovim lugom in nato •i raztopino bisulfata pomiti. Sod sc tako ne--le bolje ohrani od gnilobe, temveč je tudi za
hranenje vina bolj pripraven nego zunaj umazan ali plesniv sod.
Sode z duškom moramo ravnotako dobro zakuhati, ako pa so znotraj plesnivi, jih je treba najprvo suho postrgati, da pride vsa plesniva plast, do zdravega lesa ven iz soda. rlesnoba se najbolj drži v razpokah, špranjah, veturjih ali za odpokano skorjo vinskega; kamna, zato moramo vse to pred zakuhavanjem jako skrbno in temeljito iz soda postrgati. Polem smemo še-le sod zakuhati, nikdar pa poprej. Da se prazen sod ne pokvari, (ne plesni) ga je vselej takoj po izpraznjenju dobro pomiti, povezniti da usahne in nato za-žveplati in zabiti. Žveplanje je treba vsaka dva meseca,, ponoviti. Pred vporabo se sod zopet pomije. Le tako se ohrani posoda zdrava in le tako je mogoče pridelati ali ohraniti vino zdravo in brez slabega okusa. Porabite tedaj sedanji čas pred trgatvijo in spravite svojo posodo v redi Snaga je prvi pogoj umnega kletarstv- — Kmetijski svetnik Skilicky.
Prstan kraljice iz Sabe.
Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec.
(Dalje.)
Ko sva prišla do njega pod levjo kožo, jc bil profesorjev obraz videti črn in strašen; toda na svojo uteho sva spoznala, da ni bil mrtev, zakaj gibal je z roko in stokal. Orme me je pogledal.
»Voda bi ga rešila,« sem dejal.
Nato je prišel trenutek, poln skrbi. Eno izmed naših posod za vodo smo izpraznili, preden se je začel vihar, druga pa, večja, patentirana posoda, obdana s klobučevino, ki je imela zavit pokrov iz trdega gumija, bi je morala še precej imeti, morebiti tri četrti — to se pravi, če tekočina v .strašni vročini ni izhlapela. Če se je to zgodilo, bi pomenilo, da mora Higgs umreti in da, če ne pride na pomoč bova šla midva takoj za njim. Orme je odvil posodo, zakaj moja roka se je temu delu odrekla in ie z zobmi izvlekel zamašek, ki ga je premišljeni Kvik dovolj previdno vtaknil v vrat pod zavinke. Nekaj vode, ki hvala Bogu! ni izhlapela, dasi je bila popolnoma vroča, je teklo proti njegovim razsušenim ustnicam, in videl ie, kako se je vanje ugriznil, dokler ni pritekla kri v besni izkušnjavi, da bi si ohladil divjo žejo. Toda premagal se je kot mož, kakršen je, in ne da bi pil kapljico, mi je podal posodo in preprosto dejal:
»Vi ste starejši; prevzemite skrb zanjo, A dam s.«
Sedaj sem bil jaz na vrsti za izkužnjavo, toda tudi jaz sem se premagal, sedel in si položil Higgsovo glavo na kolena; nato sem po kapljicah izpuščal malo vode, da je kapljala med njegove otekle ustnice. Učinek je bil čaroben, zakaj prej nego v eni minuti ie profesor sedel, z obema rokama zagrabil za posodo in mi jo poizkušal iztrgati.
»Vi krvoločna zveri Vi krvoločna sebična zver!« je grgral, ko sem mu jo izvil. _
»Poglejte, Higgs,« sem mu prijateljski odvrnil; »Orme in jaz bova prav kmalu potrebo, vala vode, pa je doslej šc nisva nič dobila. Pa bi vi lahko vso popili, če bi vas rešila, toda ne bi vas. Mi smo izgubljeni v puščavi in moramo z njo varčevati. Če sedai vso popije-te, boste v malo urah zopet žejni in umrli. «
Pomišljal je nekoliko časa, nato pogledal kvišku in dejal:
»Prosim odpuščanja — razumem. Jaz sem sebična zver. Toda tu imamo precejšnjo množino vode; izpijmo jo vsak požirek; dokler tega ne storimo, se ne moremo premakniti.«
Pili smo torej in merili vodo v mali gumijevi čaši, ki smo jo imeli s seboj. Držala ie približno toliko kot kupica za portsko vino: vsak izmed nas je pil, ali bolje: počasi srkal
tri polne čašice: pa smo čutili, da bi vsak izmed nas sam lehko izpil galono1) in še gledaL Pa naj je bil delež še tako majhen, je vendar povzročil v nas čuda; bili smo zopet možje.
... .Vstali smo in se ozirali krog sebe, toda veliki vihar je vse izpremenil. Tam, kjer so bili prej po sto metrov visoki, peščeni griči, so bile sedaj ravnine in doline; kjer so bile gre; doline, so se zdaj pokazali peščeni griči, bamo visok greben, ki smo na njem ležali, je bil kot prej. zakaj stal ie višje kot drugi in je imel skalnato jedro. Poizkušali smo po stanju solnca najti smer proti oazi, pa smo se zmotili, zlasti ker sta se naši dve uri iztekli in nismo poznali dnevnega časa in ne tega, kje na nebu naj bi bilo solnce. V tej strahotni pustinji tudi ni bilo ničesar, kar bi nam bilo pokazalo strani sveta.
Higgs, čigar trma je ostala nezmanjšana, naj se je sicer z njegovimi življenjskimi silami zgodilo karkoli, je imel o stvari svoje mnenje, Orme pa njemu popolnoma nasprotno. Pravkar sta razpravljala o tem, kje leži oaza, na naši desni ali levi; saj sta bili njiju ubogi glavi tako zmedeni, da sta bila komaj zmožna natančno misliti ali opazovati. V tem sem sedel na pesek in premišljeval. Skozi dim sem videl obrise nečesa, kar sem mislil da bi morali biti griči, odkoder so nam Zevi pravili, da prihajajo levi, dasi so, kakor sem vedel, mogli biti drugi griči.
»Poslušajta«, sem dejal; »če žive na onih gričih levi, mora biti voda tam. Poizkusimo jih doseči; morebiti bomo spotoma zagledali oazo.«
Tedaj sc je začela naša strašna pot. Levjo kožo, ki nam je rešila življenje, in je bila zdaj trdo zapečena kot deska, smo pustili za seboj, puške smo pa vzeli s seboj. Ves dan smo se vlačili gori in doli po strmih peščenih gričih pa zopet iznova počivali in pili požirek vode v vednem upanju, da bomo z vrha prihodnjega grebena zagledali rešilno četo pod vodstvom Kvikovim ali morebiti oazo samo. Enkrat smo jo resnično videli, zeleno in ble-stečo, nič dlje kot tri milje; toda ko smo dospeli na vrh griča, ki smo mislili, da mora za njim ležati, smo spoznali, da je bila prikazen samo fata morgana'), in srce nam je ob tej prevari skoro počilo. O, ta zračna prikazen je bila v rcsnici kruto norčevanje iz ljudi, ki so od žeje umirali.
Končno se je približala noč, gore so bile pa še daleč proč Mi nismo mogli več hoditi in smo utrujeni popadali na tla. Ležali srno na obrazih, zakaj hrbti so bili ranjeni po pesku, ki nas je ogulil, vsled soinca pa so se nam iz-pahnili mehurji, da nismo mogli sedeti. Zdaj je tudi skoro vsa voda pošla. Higgs naju je naenkrat sunil in pokazal na kvišku. Sledila sva njegovo iztegnjeno roko in videla trideset jar-dov proč, kako se je jasno pokazala na ob-nebju vrsta antilop", ki je bežala preko peščenih gričev; brez dvoma je bila na nočnem potovanju od ene paše do druge.
»Fanta, streljajta«, ie zamrmral; jaz bi utegnil izgrešiti in prepoditi«; v tej stiski je namreč Higgs postal skromen.
Orme in jaz sva sc počasi obrnila na kolena in nastavila puške. V tem so vse živali razen ene izginile; bilo jih je samo šest, ta edi-razen ene izginile; bilo jih je samo šest, ta drugimi. Orme je pritisnil na petelina, toda njegova puška ni hotela sprožiti, ker je kakor je pozneje dognal, nekaj peska zašlo v zaporo.
V tem sem tudi jaz pomeril na kozla in toda solnčni zaton ie slepil moje razbeljene oči in roke so mi oslabele; hkrati mi je straš-
1 Galona jc anglešku mera, k drži štiri litre in pol.
*) Fata morgana je čuden zračni pojav, zračni privid v puščavah. Potnikom se prikaže v razbeljenem puščavskem ozračju voda; (mogočni studenci, jezera); domačini jim pravijo: satanova voda: zopet drugokrati pričara tok zračni privid cela krasna mesta in pokra-jine, s palmami in zelenjem; ko se pa potniki s hrepenenjem in veseljem pribliiato, izgin« ta krasota v prazen nič.	.
') Antilope so neke vrste divie koze * »friških In indijskih puščavah.	,
na tesnoba za uspeh jemala moč živcem, saj sem vedel, da od tega strela zavisi naše življenje. Toda moralo je biti, zdaj ali nikoli; še tri skoke in žival bo izginila s pobočja.
Ustrelil sem, in ko sem spoznal, da sem izfjrešil, mi je postalo slabo. Antilopa je skočila nekoliko jardov naprej naravnost na rob grebena; ker pa še nikdar ni slišala takega glasu, jo je prijela neka usodna radovednost in ostala je, se obrnila in strmela v smer od koder je prišel.
V obupu sem še enkrat ustrelil, skoro meril'nisem; zdaj pa je krogla zadela žival pod vratom jo po dolgem prodrla in jo vrgla mrtvo na tla kot kamen.
Plezali smo proti njej in se lotili v grozni pojedini, ki nismo nikdar kesneje radi nanjo mislili. Na našo srečo je morala antilopa nedavno piti vodo.
Ko smo na ta strašni način utešili glad in žejo, smo nekaj časa spali ob trupu, nato pa izredno okrepčani vstali, odrezali nekaj debelih kosov mesa, da jih vzamemo s seboj, in zopet odšli. Po stanju zvezd smo spoznali, da mora oaza ležati nekje proti vzhodu od nas; ker pa se je zdelo, da med nami in njo ni ničesar razen treh večnih peščenih gričev, ki so se raztezali veliko milj daleč, in ker se je zdelo, da se pred nami proti pasu gorovja inačaj puščave izpreminja, smo mislili, da je varnejše, če se beseda varnost v taki zvezi sploh more rabiti, nadaljevati pot proti temu pasu gorovja. Vso ostalo noč smo hodili; in ker nismo imeli kuriva, da bi meso skuhali, smo £a ob zori nekaj surovega pojedli, ki smo ga umili z zadnjimi kapljicami vode.
Zdaj smo prišli iz peščenih gričev v veliko kremenito puščavo, ki je ležala med nami in med vznožjem gora. Zdele so se nam čisto blizu, v resnici pa so bile še daleč proč. Vedno bolj in bolj smo slabeli in se opotekali naprej, ne da bi koga srečal« ali našli vodo, dasi : mo tu in tam šli skoz nizko grmičevje, ki .no žvečili njegove vlaknaste in dišeče liste, »■:! so imeli nekaj vlage, ki nam je pa usta in }>r!a skup zvlekla kot galun.
Higgs, ki je bil najnežnejši izmed nas, je prvi omagal, dasi se je s presenetljivo srčnostjo naprej vlekel; pravkar je moral vreči od sobe svojo puško, ker je ni mogel več s seboj nositi, dasi na to nisva pazila. Ko se ni mogel več na nogah vzdržati, ga je Orme prijel za eno roko, jaz pa za drugo in sva mu pomagala naprej, prav kakor sem videl dva slona, ki sta isto naredila svojemu tovarišu iz črede.
Približno pol ure kasneje je tudi meni pošla moč. Dasi sem prileten, sem vendar žival in vajen puščave in težav; kdo bi ne bil, ce je bil suženj kalifov? Zdaj pa nisem mogel nič več, obstal sem in prosil ona dva, naj Rifsta naprej in me pustita. Ormejev edini odgovor ie bil, da mi je ponudil svojo levo roko
v Vi s<Jm se *e' zaka' živlie"ie nam je vsem sladko, z'asti če imamo za koga živeti _ izpolniti željo, kakor sem jo imel jaz, dasi me le bilo tedaj — da po pravici povem _ samega sebe sram.
Varčna gospodinja rabi edino le
GflZELfl MILO
ki je najboljše in najceneje.
Obžalujem žaljive besede, katere sem Izrazila proti gospodoma Ivan Lap in Miha Burgar.	Marija Jagodic.
DEKLA
pridna, poštena, vajena vsakega kmet-škega dela, se sprejme takoj v župnišču. Kje, pove uprava Domoljuba pocl št. 3051.
Zl*- Sprejmemlf» HJII|BJ |Ak 8 fantkom
takoj izobraženo .T. AII TI I Iv JU od 4 do 7 let, katera zna šivati in opravljati vsa hišna dela. Plača in hrana dobra. — F. ČUDEN V LJUBLJANI, ftelenburgova ulica št. 7.	294.r>
Ml APFP H0 sPlcj"le Proii plavi i„ ..„„ , HLflrtb Josip Cihfaf, Ljubljana, Dunaj' ska cesta, nasproti topniške vojašnico. 2tr
Pozor mlinarji! volnena mlinska sita St^Ssfr svilena sita
priporoča trgovina Avgust Cadož, Ljubljana, kol^ dvorska ulica štev. 35, nasproti »Stare Tišieri«
g*-" Zahtevajte cenike i
ženitbena ponudba!
Mladenič 26 let, resnega značaja, čiste pret., ta-čas v dri službi, ki pa jo pusti, ker prevzame (ioma malo posestvo z gostilno, se želi v svrho ženitve seznaniti s kmetskim dekletom, ozir. tudi vdovo, ki bi imela kako trgovino ali posestvo z vinogradom in bi bila podjetna in čiste preteklosti. — Ponudbe, ako mogoče s sliko, pod označbo »Prijazna bodočnosti 3012 na upravuiStvo »Domoljuba^:.
Pšenico, rž, ječmen, fižol
2883
laneno seme
Fran Pogačnik Ljubljana JSf
Ržene rožičke
Ijana, VVoHova ulica 12.
kupuje trgovina s semeni SEVER & KOMP., Ljub-
2865
nnjvišjih cenah
2884
SUHE fiflRF in TS0 drn8° deWM
UUIIt. UUDt pridelke kupuje po
Fran Pogačnik Ljubljana
DUNAJSKA CESTA 36.
KMETOVALCI!
Kupujem po najvišjih dner. cenah
pšenico, rž, ječmen, oves
I. ROJC, Selo-Moste .pri Ljubljani.
RDIM IE P"°"stno novo h'a>?0 sc zopet dobi i
DnmjLpri Franc Pogačniku
Ljubljana, Dunajska cesta št.
ČEVLJARSKI POMOČNIK.
„ lako smo sli dalje, podobni treznemu možu, ki poizkusa peljati dva pijana prijatelja iz Območja tega strogega stražnika, ki se mu
pravi smrt. Ormejeva moč mora biti čudovita-pa je bil *" .....i"-; ti. . - 1
ali
to njegov veliki duh in njegovo nežno sočutje do najine nebogljenosti, ki ga je usposabljalo vzdrževati to dvojno breme/
Sprejme se JBf-
Prednost imajo oni z dežele. Pismena pojasnila ilaie
JOSIP ŽAGAR
2986 Dolenji Boštanj 40. Rudna pri Sevnici.
Krasno POSESTVO pri Celju.
64 oralov, skoraj vse novo gospodarsko poslopje, z lepim malim gradičem in vsem živim (2 konja, 4 voli, 4 krave in 6 telic) in mrtvim inventarjem so takoj za l,200.000 kron proda. — Vpraša
30/0
R Stermecki, Celje,
se pri
ženitbena ponudba.
__ Lep, mlad, inteligenten mlinar, s srednjim pre-moženjem, se želi seznaniti z gospodično ali mlajšo vdovo, katera bi posedovala mlin, žago ali kaj primernega njegovi obrti, Slika se želi. Resne ponudbe prosim pod: >Sreča ti je mila< na upravo tega lista.
Proda s^asE hrastove oprave
obstoječe iz: 2 visokih omar, 2 postelj. 2 nočnih omaric z umetnim marmorom, 1 umivalnika z ume!-nim marmorom, 1 mize, 3 stolov, eventuelno posamezni deli po znižani ceni.
2978 s"»r mi"r9tT0 m. Gogala, Bled.
Modna
in manufakturna trgovina
»PRI IVANKI«
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
naznanja svojim cenj. odjemalcem., da je dosjitda velikanska množina blaga za jesen in zimo, n. pr.: sukno za moške in ženske obleke, za površne suknje, iu plašče, barhent, hlačevina, žamet, kotenina, bela in pisana, blago za srajce, volneni robci, volneni plcti, cvilh, odeje v raznih barvah, posebno za neveste, in rnzno drugo blago predvojne kvalilrle.
Za čas »Ljubljanskega sejma«, od 3. do 12. septembra se nudi posebno velika i: bira ter nizke cene.
(Dalje.)
tiltttlK
pife za UNije.
Glavno zastopništvo
za Če3ko Slovaško, Avstrijo ln balkanske države
J. D1FFENBACHER Sinovi, Eppingan specialna tovarna sa hldravllike stlskalne naprave
HlEfesaradsr DentSCh, Dana] I. Lugeck ?., (Husfrija.)
Naprave za tovarne olja in mline za olje za vse vrste oljnat, semen in sadeže, hidravl. stiskalnico, stiskal, sesalke, koler,i za papirc., valjčni stoli, pregrejevalci i. t. d., hidravl. stiskalnice za grozdje, sadje in sokove, univerz, stiskalnice za v,no in mošt na ročni pogon, milni za sadje, hidravi. plošč, stiskalnice za bale, stiskalnice za les in furnir,
stiskalnico za roženino in celulozo z vsemi pomožnimi stroji. „ , ,	, Dunajski semenj 11.-17. sept. odd. 7004.
Vstopnice za obiskovalce na željo. Odda se krajevno zastopstvo. _ Dopisuje se nemško,
francosko, angleško.
Brinjeoec
zalamčeno pristen, v sodčkih ln steklenicah', nudi na debelo Parna veležganjarna Bobert DlebI, Celje.
Prvovrstna
ES-KA KOLESA
NajflnujSe predvojno kvalitetno blago.
i. GOREČ, Ljubljana
Gosposvetska cesta 14.
NOVO dospeli CERKVENI ZVONOVI
pravi iz brona, desetletno jamstvo. Na zalogi okoli 60 komadov razne veličine pri tvrdki: »ME TAL L. UM« d d., ZAGREB Ilica br. 134.	Telef. 1-98.
Zahtevajte cenikel
i: rrrrr rsi-j-r, rrir j-j-j ■rs-r,rrrr, nnmr- L1
mm - podgane stenice -ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkus. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim mišim 12 K, za podgane 16K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura' proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi ,'unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust.
Pošilja po povzetju Zavod za eksporti M. J0NKER, Petrinjska ul. 3. ZAGREB 1.
IV. JAX IN SIN
Dunajska cesta St. 15, LJUBLJANA Šluzlni sirota in stroji za pletenje.
zborna konstrukcija in elegantna IzvrSitev iz tovarne v Lincu. — Ustanovljena 1. 1867. — DoSlo je ravnokar večje število strojev za
vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji ..ADLER". Ceniki zastonj ln franko. Kolesa fz prvih tovarn: Ditrkopp, Stgria, Waffenrad.
Cosulich-Line
(prej Rustro-flmerlkana)
Trst - Amerika
prevaža potnike v New-York redno 3 k-nt v Ju?no Ameriko po 1 krat mesečno. Po -nila in prodaja voznih listov.
Simon Kmetec
glavni zastopnik za Slovenijo. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26.
Otfpln trza paralka Prnldait WH«on 1«. iMa . poltnega parnlha ArjMtlM 30. ajjiiti ! . . Bihridiri	iktolr«
MAOTIU v krrao> angletki krmilni praSek za mu A H živino, po pošti B zametkov po ';« kg l IIIVIIU 2a so kron. Glasom ukaza deželne vlade v Ljnbllanl smejo prodajati Mastln lekarnarji, trgovci, kramartl, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte:
01 ADIII hrana M dojenčke, za otroke. Krepek
UuHllIn ?B)utrc- z® odrasle, daje bolnikom
,	. daje
kri, moč, zdravje. Z njegovo uporabo se prihrani mleka ln sladkorja. To dokazuje na tisoče zahvfllnih pisem. Po pošti 5 zamotkov po "4 kg 100 kron.
kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duba in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 kron pri
IE
ti
Menjalnica
Slovenske eskomptne banke
LJGBLJRNR
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute : po najugodnejših dnevnih cenah. :
Ima poseben toni oddeleh- Prevzemi vse bančne posle.
Telefon Stev. 5.
borovih drogov
KUP! SE 1000
do 1600 komadov _______________
za električni daljnovod 8-5 m do 10 m doliine proti takojSnji dobavi. — Cenjene ponudbe na: 2025 »Elektrarna Zagrac d. d.« v Višnjigorl.
Razno- PnUIČTUn stanovitno, dobite po vrstno r Ulllo I VU konkurenčnih cenah
er'ino ln v novo začeli trgovini s pohištvom:
Iv. AndloviČ, mizar, Ljubljana, Kolizej, Gosposvetska cesta št. 13. vrata St. 38. 2917
Angleška parobrodna družba
CUNARD LINE.
Odprava potnikov I., II. in III. razreda preko TRSTA-REKE in CHERBOURGA v NEW YORK.
Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko ter obratno za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daje:
CUNARD LINE,
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26.
Tovarna
JOS. REICH
MIlana, Pollaki nasipi fMniea.-ŠeleiMgva Dl.4.
PODRUŽNICE: MARIBOR	NOVO MESTO
Barva vsakovrstno blago.
Kemično cisti obleke. Svetlolika ovratnike, za-
pestnice In srajce.
Gosposka ul. 38.
Glavni trg.
KOČEVJE
Stev. 39.
/P
Potrebno in koristno j@v
da brez' odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja lz Hmerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, ln dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poŠtah, Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelnl preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bU denar pravilno Izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se Vračamo Se na one rojake ln rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naSe banke,
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naSe geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
S2 CORTLANDT STREET, NEW VOBK, N. V.


j
Poroč. prstani Donble verižice Stenske ure Budilke
Ženue ure Uhani
Najstarejša trgovina urt zlatnitie ln I srebrnlna F> ^UDEN |
LJUBLJANA 22, Prešernova 1.
Zahtevajte ponudbe I
za vse sloje dovršeno, trpežno IjtnpInftLfl rfPlfl in ccno, kakor tudi vse vrste lUjJKtllliMlU UCIU
■ffi BRATA SEVER fflS
Hlode, irome in gozdne parcele
kupuje Lasna druZba Ilirija, Ljubljana, Eralja Petra trg Stev. 8, pred sodnijo.
Prvovrstne Pftff H slmje
za Šivilje, krojafe in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle, olje itd. za vsakovrstne Šivalne stroje priporoča Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ulica St 7.	_
-TZ2- K. Pmienbo
Ljubljana, Sv. Petra c. 13 (vogal Kolodvor, ul.)
Usnje ter potrebščine.
Cene konkurenčne, postrežba solidna.
Ljubljana, Krefsov trg št. lo
kupuje vse vrste
klavno živino in prašiče
po mafvišj! ceni.
ZADRUŽNA GOSPODARSKI] BANKA D. D. v Ljubljeni
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 38|I.
Pedruinice:
SO^BGR, MARIBOR, »JAKOVO, SS>L8T.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem raCunu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Državne Razredne Loterije.
Izplačuje svojim klijeutom vsak znesek brez odpovedi d gotODflif.
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto!
SUTTNER
&
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto!
flkff
H. Suttner, Ljubljana št. 1
Mestni trg št. 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
. Izdaj« konzorcij »Domoljuba..
\v
Odgovorni urednik Anton SaSnik v Ljubljani
Tiska Jugoilov»n»kn UikjrP«-