Celje - skladišče D-Per 582/1981 Leto IV. — oktober 1981 Izhaja vsakega 20. v mesecu HOBISS glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva To pa pomeni, da tudi naša občina mora prispevati svoj delež k večji proizvodnji žit, predvsem pšenice, in to tržnih viškov, tako da s tem zmanjšujemo ali celo odpravimo potrebo po uvozu pšenice in to za ves slovenski prostor. Naša občina se je že v srednjeročnem programu razvoja ne želimo zmanjševati površin, namenjene za živinsko mrvo, pač pa intenzivneje izkoristiti obstoječe orne in še druge primerne površine. V občini obstoja okrog 3.200 ha ornih površin. Poleg teh pa ocenjujemo, da jih je okrog 400 ha (ornih površin) neobdelanih ali kakor pravimo »v mirovanju«. strani obdržimo, če že ne povečamo obstoječi stalež živine, na drugi strani pa še vključimo v obdelavo preostala zemljišča, še bolj pomembno pa je, da povečamo hektarski pridelek. Dandanes, ob obstoječi možni agrotehniki, ni nobena »-velika strokovnost« doseči pridelek 3.500 do 4.000 kg pšenice na ha. Ob taki odkupom 150 ton pšenice kot tržni višek. Do konca meseca septembra t.l. je bilo sklenjenih 111 pogodb za setev pšenice, in to za površino 59 ha. Ta podatek nam pove, da moramo vložiti še precej dela, da dosežemo sprejeto površino in da znatno povečamo, z dvigom pridelka, tudi vse tržne viške. V letošnjem letu se tudi naša občina vključuje v pogodbeno proizvodnjo žit — pšenice. Tak korak je v skladu z nalogami srednjeročnega programa razvoja kmetijstva v Sloveniji za obdobje 1981-1985 in resolucijskih določil o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije, ki določa, da moramo podvzeti vse potrebne ukrepe in aktivnosti, da bo plan jesenske setve v proizvodnem letu 1981/82 dosledno uresničen. Plan kmetijstva opredelila in usmerila v primarno živinorejsko proizvodnjo. To pomeni, da se je del orne površine namenil za proizvodnjo mrve za govejo živino. Ne glede na to opredelitev se v naši občini seje na mnogih površinah pšenica. S to akcijo tudi proizvodnji pa bi bili že veliko večji tržni viški. Naša kmetijska organizacija KK — Temeljna organizacija kooperantov Šentjur pri Celju se je vključila v pogodbeno proizvodnjo pšenice v tem letu s svojimi kooperanti in sklenila samoupravni sporaum o medsebojnih pravicah in obveznostih v proizvodnji pšenice v proizvodnem letu 1981 in 1982 za setev pšenice v občini Šentjur na 75 ha in z Med ostalimi poljščinami se seje pšenica še vedno na okrog 800 ha, na katerih ocenjujemo pridelek v občini povprečno 26 — 27 centov na hektar. Naša skupna naloga je, da v tej smeri poučimo proizvajalce in izkoristimo vse možnosti, da na eni Od tu in tam V KS ŠENTJUR — CENTER potekajo sestanki uličnih odborov. Sestanki so vsebinsko povezani s pripravo na skupščinske volitve, ki bodo leta 1982. 2. OKTOBRA SE JE V KS ŠENTJUR — CENTER sestala komisija za varstvo prometa, na kateri je bila obravnavana problematika prometne varnosti. 8. IN 9. OKTOBRA JE BILA V OSNOVNI ŠOLI FRANJA MALGAJA — ŠENTJUR zanimiva razstava gob. Razstavljenih je bilo 132 vrst užitnih in neužitnih gob. Razstavo so uredili in organizirali učenci 4. d razreda in člani biološkega krožka pod mentorstvom tov. Nike Mihevc in tov. Milene Jančič v sodelovanju z republiško svetovalko tov. Bertosi. Zanimanje je bilo veliko. Ogledu razstave so vse razredne skupnosti posvetile po eno uro pouka. Na osnovni šoli Franja Malgaja sta bili še dve razstavi. V mesecu septembru je bila razstava ob 20-letnici neuvrščenosti. Pripravil jo je klub OZN s pomočjo mentorice tovarišice Nade Močnik. Druga razstava je bila ob 150-letnici rojstva Frana Levstika. Razstavo sta pripravila AKTIV UČITELJEV SLOVENSKEGA JEZIKA in OBČINSKA KNJIŽNICA ŠENTJUR. 11. OKTOBRA JE LOVSKA DRUŽINA »HANDIL« IZ DOBJA organizirala lovski piknik in streljanje na glinaste golobe. 11. OKTOBRA JE PLANINSKO DRUŠTVO ŠENTJUR organiziralo izlet na Bukovico nad Grižami. Učenci osmih razredov vseh osnovnih šol v občini so 9. oktobra obiskali operno hišo v Ljubljani, kjer so si ogledali opero Seviljski brivec. Vstopnice je plačala Kulturna skupnost Slovenije. Prevoz so opravili šolski avtobusi in avtobusi Izletnikove poslovalnice v Šmarju. Učenci so prispevali po 62 din. Sezona gob je posegla tudi v programe šol. Učitelji so skupaj z učenci pripravili odlično organizirane ekskurzije v gozd in kvalitetne razstave gob v osnovni šoli Šentjur in osnovni šoli Slivnica. Ob tej priložnosti so se na osnovni šoli Slivnica sestali učitelji iz celjske regije, ki so med letom dodatno izpopolnjevali v poznavanju gob. Poleg ekskurzije v gozd in ogleda bogate razstave gob so tudi poskusili gobje jedi. DOVOLJ DELA DO ZIME! Na zadnji seji sveta Krajevne skupnosti Šentjur-center so bile sprejete glavne usmeritve, ki izhajajo iz sklepov skupščine o nalogah predvsem komunalne narave. Tako je bila sprejeta odločitev, da se že v začetku meseca septembra začne z izgradnjo pločnika Šentjur — Kmetijska šola, in sicer prva faza Zikošek — kapela. Delo bo izvajalo Cestno podjetje Celje. Vrednost investicijskih del pa bo znašala po predračunih 700.000,— din. To je pločnik, ki je v tem delu Šentjurja nujno potreben, saj je cesta terjala že veliko človeških žrtev. Izgradnja pločnika pa sovpada tudi z izvajanjem B programa, ki ga je spomladi tega leta sprejela skupščina KS. Druga večja investicija, ki pa ne bo finansirana iz sredstev samoprispevka, je ureditev hudournika v Hruševcu. V celoti pomeni ureditev tega potoka eno od rešitev, da v tem muhastem jesenskem obdobju ne bo prihajalo do po-plav, sicer komunalno urejenega naselja Hruševec. Nekaj sredstev pa bo namenjeno za izgradnjo oziroma ureditev nekaterih cest v posameznih ulicah. (nadaljevanje iz 1. strani j Pogodbena proizvodnja pridelovanja pšenice za občino Šentjur ne bi in ne sme biti vprašljiva, saj vemo, da sleherna srednje velika kmetija še vedno seje pšenico na 70 arih in več površine. Do danes ne razpolagamo s podatki, kolikšni so tržni viški pridelka pšenice v letu 1981, znano pa je, da ti obstajajo. Pred leti je imela naša kmetijska organizacija na svojih poslovnih enotah zamenjevalnice pšenice za moko, vendar so bile te ukinjene. Na teh zamenjevalnicah je bilo veliko pšenice zamenjane, po oceni preko 200 ton. Vprašanje je, ali ne bi kazalo podobno obliko uvesti oziroma organizirati. Poleg tega pa se postavlja vprašanje, kje so ostale količine pešnice. Obstaja odlok o prepovedi uporabe pšenice, ki ga bomo morali izvajati, kršitelje pa predlagati v postopek. Naj zapišemo, da nam je nerazumljiv odnos, da nekateri dobri kmetovalci z usmerjenimi kmetijami ne želijo in ne pristopijo k pogodbeni proizvodnji pšenice. Kljub temu da sejejo pšenico na površini hektara in več, ne želijo ustvarjati tržnih viškov. S takimi kmetovalci bi se le kazalo pogovoriti v okviru sekcij za kmetijstvo pri SZDL ali pa celo z drugimi ustreznimi organi. Še posebej je vprašljiv odnos tistih, ki nekaj dni po podpisu pogodbe to odpovedujejo. Vsi imamo dolžnost, da dopri-nesemo delež k skupnim stabilizacijskim naporom in k čim večjemu zmanjševanju porabe deviznih sredstev za uvoz artiklov, kultur, ki jih lahko sami doma proizvedemo oziroma pridelamo. Mnenja smo, da obstajajo možnosti, da postavljene naloge in program, ki smo si ga zastavili, ne samo dosežemo, temveč celo presežemo. K realizaciji te akcije pa mora prispevati sleherni, ki ima kakršenkoli vpliv na to vrsto proizvodnje, predvsem pa moramo ugotoviti možnosti za regresiranje semena, mineralnih gnojil ali podoben reprodukcijski material, kar bi stimulativno vplivalo na proizvajalce. Prav tako pričakujemo na tem področju primerno uskladitev cen, ki bo tudi pomemben regulator v tej vrsti proizvodnje. Jože Pečenko Pojasnila uprave za družbene prihodke V eni prejšnjih, številk lista «UTRIP« smo občanom pojasnili nekatera vprašanja v zvezi s prenosom odmere prispevkov na občinsko upravo za družbene prihodke in med drugim tudi zagotovili, da bodo kmetje-zavaro-vanci, ohrtniki in nekateri drugi pogodbeni zavarovanci prejemali združene davčne in prispevne ob-veznsti na položnicah. Po prevzemu odmemih poslov pa ugotavljamo, da imajo nekateri zavezanci za prispevke neporavnane prispevne obveznosti (zdravstveno, pokojninsko zavarovanje in ostale SIS) za prejšnja leta in prvo polletje 1981, kar iz knjigovodsko-tehničnih razlogov ni mogoče združevati s kasnejšo odmero. Zato bomo mo- rali tam, kjer niso možni morebitni poračuni, zavezancem vročiti ločene položnice za te stare obveznosti in pozivamo prizadete občane, da tako trenutno stanje vzamejo z razumevanjem na znanje in da te obveznosti tudi takoj poravnajo, saj je uživanje določenih pravic normalno povezano s poravnavanjem tekočih obveznosti. Zaostajanje plačil — največkrat tam, kjer za to ni socialnih razlogov — pomeni nedopustno kreditiranje in prenašanje posledic na razmena zavednejšega dela občanov, česar si v zaostrenih razmerah ne moremo dovoliti. Uprava za družbene prihodke občine Šentjur pri Celju To zmorejo le »huligani«! Kdo ne bi poznal kraj Prose-niško, ki s svojo izredno lepo lego v zadnjem obdobju privablja vse več ljudi, ki si želijo tam postaviti stanovanjski objekt, ali pa zaidejo tja kot obiskovalci. Vendar pa pri vsem tem moramo opozoriti na nekaj kar moti vse, ki si želijo reda tudi v teh manjših naseljih. Ni težko ugotoviti, da na Proseniškem v zadnjem obdobju nepridipravi vse prevečkrat izkazujejo svojo moč (in to ponoči) z ruvanjem obcestnih prometnih znakov. Kar lepo število sem jih naštel, ko sem to krajevno skupnosti obiskal. Tem »•huliganom« so na poti tudi obcestni stebrički, ki označujejo rob cestišča in so nujno potrebni voz- nikom saj na cesti, ki ni široka, opozarjajo, do katere črte lahko pelješ, da se ne boš kopal v bližnjem jezeru. Da ne bi govorili o tem, kaj vse je še v obcestnih jarkih, bi poudaril, da bi vendarle morali o tem kaj reči tudi v mladinski organizaciji. Še dobro, da na Proseniškem nimajo gostinskega lokala, sicer bi počasi tudi na tem področju bilo več prekrškov, ki pa jih na srečo do sedaj še ne beležijo. Pa brez zamere, če se je kdo od vas, mladih, našel v tem članku. Pokažite dobro voljo in prometne znake postavite na svoje mesto! Drago Slakan V znamenju predkongresnih priprav Aprila leta 1982 bo potekal v Ljubljani 9. kongres ZK Slovenije, ki je vsekakor najpomembnejši, ne le politični, marveč tudi družbeni dogodek v naši republiki v vsem tekočem štiriletnem obdobju. Komunisti stojimo pred pomembnimi nalogami nadaljnjega družbenega razvoja, ki posebno v času težjih in zapletenih pogoje, številnih ekonomskih problemov in zaostrenega mednarodnega stanja zahtevajo učinkovito akcijo nas samih kakor tudi drugih organiziranih socialističnih sil. To akcijo pa moramo spremljati z intenzivno in pretehtano informativno propagandno dejavnostjo, kot sestavnim delom širših prizadevanj ZK za socialistično preobrazbo. Zato si je tudi komisija za informativno propagandno dejavnost pri OK ZKS Šentjur pri Celju v okviru programa njene predkongresne aktvnosti zadala nalogo informirati preko občinskega glasila Utrip čim širši krog delovnih ljudi in občanov o dosežkih in problemih na posameznih področjih v naši DPS. Tako je danes pred nami prvi zapis, ki obravnava ob posameznih uspehih še veliko problemov v delegatskem sistemu. Delegatski sistem — ob posameznih uspehih še veliko problemov Nobena skrivnost ni, da se v mnogih TOZD ali KS delegacije ne sestajajo, predvsem to velja za delegacije za interesne skupnosti. Vemo tudi, da ni prave povezanosti med delegacijami in občani oziroma delavci, samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi oragnizacijami. Tudi nesklepčne skupščine SIS niso tako redek pojav. Čeprav našteto ne velja za vse sredine, pa se moramo vendarle vprašati: zakaj je stanje takšno, ali gre za neodgovornost posameznikov, ki so jim občani in delavci zaupali naloge delegatov, ali gre za premajhno in neorganizirano skrb DPO za delo delegacij, ali gre za neustrezno vsebino dela delegatskih skupščin. Prav zdaj, ko se končuje štiriletno obdobje dela delegacij in se pripravljamo na volitve delegacij v letu 1982, je najprimernejši trenutek, da kritično ocenimo vse razloge za takšno stanje ter naredimo vse, da delegacije v letih 1982-86 ne bodo delale enakih napak. To morajo storiti predvsem komunisti, ko v pripravah na 9. kongres ZK Slovenije ocenjujejo uspešnost našega dosedanjega dela pri uveljavljanju delegatskega sistema. V tem prispevku želimo naše občane opozoriti na nekatere ugotovitve, do katerih smo prišli v ZK in drugih DPO ob ocenjevanju delegatskega sistema in sploh našega političnega sistema. Poznavanje teh problemov bo brez dvoma prispevalo k temu, da bodo bodoče delegacije in delegatske skupščine uspešnejše. / Delovanje delegacij ni cilj (delegacija ni »-kolektivni« odbornik), ampak organizacijska oblika, v kateri bi morali omogočiti vsakemu občanu in delavcu, ki to želi, vplivati na vsebino odločitev znotraj KS ali TOZD, v občinski skupščini, v interesnih skupnostih, v republiki itd. Če hočemo to doseči, pa mora biti delegacija najtesneje povezana z ljudmi, delegati morajo poznati stališča in sklepe samoupravnih organov in DPO svoje sredine, iti morajo pred občane, biti aktivni na zborih delavcev. Samo tako bomo lahko trdili, da delegati dejansko prenašajo resnič- ne interese ljudi, ki jih zastopajo. Če hočemo to doseči, bo potrebno vključiti v delegacije tiste delavce in občane, ki so pripravljeni delati, ki tudi strokovno poznajo problematiko (strokovnjaki razen vodilnih delavcev, ki po zakonu ne morejo biti izvoljeni v delegacije TOZD). Drugo pomembno vprašanje, ki se postavlja je ali sama vsebina dela skupščin oziroma zborov na nek način ne zmanjšuje aktivnosti delegacij. Težko bi zapisali dokončno oceno o tem, verjetno pa je res, da vnaprej pripravljeni sklepi, neupoštevaje argumentiranih stališč delegatov, neizvajanje sprejetih sklepov oziroma druge pomanjkljivosti bistveno zmanjšujejo interes delegatov, da bi ustvarjalno sodelovali pri sprejemanju odločitev. V tej smeri so predlagane določene spremembe v interesnih skupnostih. Izvršni odbori SIS, ki so bili včasih sestavljeni tudi po teritorialnem načelu, so pogosto opravili vlogo usklajevalca različnih interesov in potreb, namesto da bi do tega usklajevanja prihajalo na skupščinah. Z odpravljanjem izvršnih odborov (v nekaterih SIS so te spremembe že opravljene) bo skupščina prevzela konkretnejše naloge, s tem pa se bo zagotovo povečal interes delegatov. Velik prispevek k poglabljanju delovanja delegacij morajo prispevati družbenopolitične organizacije, predvsem ZK. Poleg kandidiranja in izvolitev delegatov morajo DPO prevzeti tudi konkretne naloge pri ustvarjanju pogojev za delo delegacij in delegatskih skupščin. Bolj kot doslej je potrebno zaostriti odgovornost za izvajanje sprejetih odločitev, redno letno preverjanje uspešnosti dela posameznih odgovornih delavcev in organov mora postati pravilo, ne pa izjema. K izvajanju takšnih usmeritev bo prispevalo tudi uveljavljanje kolektivnega dela in odgovornosti ter skrajševanja mandatov. Tako naj bi po predlogu statuta občine, ki bo v naslednjem obdobju v razpravi, uveljavili dvoletni mandat z možnostjo enkratne ponovitve za vse funkcionarje SO, skupščin SIS, KS in drugih samoupravnih organov. Izvršilni organi (IS, iz-vrišlni organi SIS ipd.) naj bi bili izvoljeni za štiri leta z možnostjo enkratne ponovitve, predsedniki teh organov pa bi lahko opravljali ta dela le štiri leta. Smiselno bomo te opredelitve uveljavljali v vseh organizacijah in organih v občini, ob tem pa zagotavljali predvsem vsebino kolektivnega dela. Praksa je pokazala, da tudi organizacijska in tehnična vprašanja lahko vplivajo na kvaliteto delovanja delegatskega sistema, zato bo potrebno z večjo odgovornostjo odpravljati vse pomanjkljivosti, ki so uresničljive glede na materialne možnosti. Prav tako bomo morali rešiti probleme udeležbe delegatov na sejah (delegati iz TOZD, ki zastopajo KS). Vse te in druge ugotovitve in predlogi niso novi. Doslej jih ni- V UTRIPU smo že pisali o aktivnosti, da bi s skupnimi močmi uredili RESEVNO v spominski park in prijetno izletniško točko. Program, ki je bil zastavljen dokaj racionalno, je predvideval obnovo spomenika, ureditev parka ob spomeniku, ureditev ceste na Resevno, ureditev cestne povezave med RESEVNO in SVETINO, ureditev planinske koče ter postavitev razglednega stolpa. Sedaj že lahko ugotovimo, da so nekatere naloge že opravljene. Asfaltiran je prvi odsek ceste HRUSEVEC — RESEVNA, za katero je zagotovila sredstva KS Šentjur — okolica v višini 138 milijonov starih dinarjev. KS Šentjur — center predvidenih 30 milijonov starih dinarjev še ni zagotovila, upamo pa, da bo za- radi pomena RESEVNE za Šent-jurčane vendarle sprejela pozitivno odločitev. Opravljena je tudi prva faza obnove planinskega doma na RESEVNI, v katerega je vložilo PLANINSKO DRUŠTVO poleg prostovoljnega dela 5 milijonov starih din, 10 milijonov starih din je namenila namensko teles-nokulturna skupnost, 15 milijonov starih din pa naj bi namenili šentjurski kolektivi. Dela so že bila opravljena do proslave 30-letnice PLANINSKEGA DRUŠTVA, ki je bila 20. septembra. Drugi del ureditve (vodovod, stanovanje oskrbnika ipd.) bo smo uspeli v celoti uresničiti, čeprav bi jih večinoma lahko. Torej bo potreben odgovornejši odnos do sprejetih obveznosti, ne pa razmišljanje o primernosti delegatskega sistema. Tudi odklanjanja sprejemanja dolžnosti v delegacijah in drugje naj ne bi bilo, saj gre pri tem za ustavno pravico in dolžnost. Nobenega razloga ni, da bi dvomili o tem, da so oziroma da bodo občani izbrali res najsposobnejše za opravljanje odgovornih nalog v delegacijah. Vsi pa smo dolžni ustvariti pogoje, da bodo to svoje znanje in odgovornost lahko dokazali ! opravljen v naslednjem letu. Tudi spominski park ob spomeniku bo kmalu dobil svojo podobo. Arhitekt Šmid iz Velenja je pripravil idejni projekt ureditve, ki je racionalen in ustrezen. Ta načrt predvideva na zahodnem delu jase neke vrste amfiteater za različne prireditve, na vzhodnem delu pa naj bi stali ustrezni leseni objekti, ki bi služili v primeru prireditev, obiskov, piknikov ipd. Gre torej za združitev spominskega parka z uporabo tega prostora za izletniške in rekreativne namene. Ce kateri od bralcev želi, lahko ta načrt vidi na Občinskem odboru ZZB ter tudi da konkretne dopolnitve. V jeseni in spomladi bomo tu posadili 88 dreves za tovariša Tita. Zemeljska dela pri cestni povezavi s SVETINO so v glavnem končana, Gozdno gospodarstvo Celje pa bo delo nadaljevalo naslednje leto. Glede razglednega stolpa so opravljeni razgovori v Železarni Štore. Obljube so tu, upamo, da se bodo samoupravni organi v Železarni pozitivno opredelili do prevzema obveznosti, da postavijo razgledni stolp. Torej, premika se. Upamo, da vas bo poslej pogosteje zanesla pot na RESEVNO — posebno v lepih, sončnih jesenskih popoldnevih ! S. L. Resevna dobiva svojo podobo Javne prireditve in javni shodi Vlak bratstva in enotnosti - Vlak prijateljstva To je enkraten vlak na svetu. Potuje vsako drugo leto z juga na sever in s severa na jug. Vsi na njegovi poti ga poznajo in pozdravljajo. To je vlak ljubezni, solz, pesmi, objemov, prijateljstva. Vse se je začelo v temačnem času 1941. leta, med krvavimi in težkimi izkušnjami Jugoslavije v drugi svetovni vojni. Svoje mesto ima tudi usoda Slovencev iz Štajerske in Gorenjske. Hitlerjevi rablji so naredili načrt za nji- hovo izseljevanje na jug, kjer so se morali prilagoditi tamkajšnjemu prebivalstvu, in na sever, kjer so se morali germanizirati. Deset tisoč Slovencev se je leta 1941 znašlo izven svoje domovine. Nekateri so bili poslani v Srbijo, drugi v Hrvaško, tretji v Nemčijo. Med tem se je zgodilo nekaj, česar natančni Nemci niso predvidevali. Potlačeni narodi Jugoslavije so sprejeli brate Sloven- ce, ponudili so jim svojo skorjo kruha in roko prijateljstva, s katero se je utrdila veriga bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije. V srcih nekdanjih izgnancev in njihovih družin se je urezala globoka zahvala domačinom, ki so jim v težkih pogojih okupacije podali roke. Takšni občutki polni ljubezni, spoštovanja in bratstva, so prisotni na številnih povojnih srečanjih in manifestacijah. Vlak bratstva in enotnosti je trajna vez, ob kateri se vzgajajo mlade generacije v duhu solidarnosti. Bodočim generacijam pa tako o-staja dokument o tistem velikem času naše novejše zgoodvine, ko sta se gradila bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Vsak vlak je vlak novih prijateljev, vlak, ki s ponosom nosi ime Titovih zamisli, vlak src tisočerih Jugoslovanov. Zaradi vse večjega števila prirejanja javnih shodov in javnih prireditev želimo seznaniti čim širši krog delovnih ljudi in občanov z načinom priglasitve oziroma s postopkom za pridobitev ustreznega dovoljenja za njihovo izvedbo. Javne shode in javne prireditve imajo pravico organizirati občani in njihove organizacije. Za javni shod se šteje zbor občanov na prostem ali v zaprtem prostoru, ki na temelju prostovoljne udeležbe pod enotnim vodstvom izražajo svoja mnenja in stališča o vprašanjih družbenopolitične narave ter ga je sklicatelj dolžan priglasiti najpozneje tri dni pred časom, za katerega je napovedan. Tu so mišljena razna zborovanja, mitingi, ulični sprevodi, demonstracije, manifestacije in druga svobodna zborovanja. Za javno prireditev pa se štejejo športne in druge igre, predstave, razstave, veselice in druga zbiranja občanov zaradi razvijanja telesno-vzgojne kulture, znanstvene, tehnične, zabavne ali druge aktivnosti, tako da je dostop k prireditvi dovoljen vsakomur in jo mora organizator priglasiti oziroma vložiti vlogo za izdajo dovoljenja najpozneje pet dni pred nameravano prireditvijo. Dovoljenje je potrebno za baklade, ognjemete, vžiga-nje kresov in raket, cirkuške predstave, predstave artistov in glumačev, vrtiljake, gugalnice, avtodrome in druge podobne prireditve, na katerih se uporabljajo predmeti, zaradi katérih je lahko ogroženo življenje, zdravje ali premoženje ljudi. Vse ostale javne prireditve pa je potrebno priglasiti v prej navedenem roku, razen za prireditve na cesti, za katere je potrebno vložiti vlogo najpozneje v roku 30 dni prej in za strelska tekmovanja, za katera je potrebno vložiti vlogo najpozneje 15 dni prej. Priglasitev oziroma vloga za izdajo dovoljenja se vloži pri oddelku za notranje zadeve občine Šentjur pri Celju in morajo v njej biti navedeni podatki o sklicatelju javnega shoda oziroma organizatorju javne prireditve, kraj, čas in trajanje javne-gas hoda oziroma program prireditve, podatki o vodji shoda ali organizatorju javne prireditve, podatki o osebi, ki bo vodila rediteljsko službo ter dnevni red javnega shoda oziroma javne prireditve. Sklicatelj javnega shoda Šentjurski obrtniki Na 30 m2 pokritega prostora in približno 10 m2 odprtega razstavnega prostora se je širši javnosti na XIV. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavilo 14 članov Obrtnega združenja Šentjur. Obiskovalcem tega sejma se je ponudila priložnost, da si ogledajo pestro izbiro izdelkov, ki so jih ti razstavljali, in sicer od trajnožarečih kotlov za centralno oziroma organizator javne prireditve mora zagotoviti tudi ustrezno službo prve pomoči in požarnovarnostno službo. Prav tako je potrebno priložiti k priglasitvi upravno takso za 4,00 din, k vlogi za izdajo dovoljenja pa za 24,00 din ter druge potrebne priloge, kot na primer pogodbo o najetju prostora oziroma zemljišča, da naprave za ljudsko zabavo niso nevarne (atest ali druga dokazilaj, soglasje KS ali druge organizacije in podobno. Za javne prireditve, katerih sestavni del je tudi glasba in moti ljudi v okolju, pa je potrebno še dovoljenje za uporabo zvočnih naprav, katerega prav tako izda oddelek za notranje zaeve občine Šentjur pri Celju na podlagi vloge, ki mora biti kolkovana z u-pravno takso 24,00 din. Takšno dovoljenje se lahko do sprejetja odloka Občinske skupščine Šentjur, ki lahko ta čas podaljša, izdaja le do 22. ure. V kolikor pa glasba ne moti drugih ljudi v okolju, to dovoljenje ni potrebno. V kolikor gre za javno prireditev, katere sestavni del je tudi glasba, je torej potrebno javno prireditev priglasiti oziroma zaprositi za ustrezno dovoljenje in za dovoljenje za uporabo zvočnih naprav. Naj še navedemo, da se z denarno kaznijo do 1.000 din ali z zaporom do trideset dni kaznuje za prekršek, kdor priredi javni shod ali javno prireditev, ne da bi jo poprej v predpisanem roku priglasil ali jo priredi brez dovoljenja, kdo dovoli, da je v njegovih prostorih ali na njegovem zemljišču nepriglašen ali prepovedan javni shod ali nepriglašena ali prepovedana javna prireditev ali javni shod oziroma prireditev, za katero ni bilo dano dovoljenje. Z denarno kaznijo do 500 dinarjev ali z zaporom do 15 dni se kaznuje za prekršek sklicatelj javnega shoda oziroma organizator javne prireditve, ki ni določil vodje shoda ali ni organiziral rediteljske službe, kakor tudi če ne poskrbi, da imajo reditelji označbo reditelja. To so le nekatere sankcije zaradi nespoštovanja zakonskih določil v zvezi z javnimi shodi in javnimi prireditvami, vendar želimo, da bi se uporabile čim manjkrat oziroma da jih sploh ne bi bilo potrebno uporabljati. Oddelek za notranje zadeve na sejmu obrti ogrevanje različnih velikosti in moči, kaminskega grelca, kmetijskih strojev ličkalnika in re-poreznice, varnostne kabine za traktorje, kamnoseških izdelkov, izdelkov grafike, kovinostrugar-stva, orodjarstva pa do kovinske galanterije in ključavničarstva. S svojimi mojstrovinami sta se predstavili tudi šivilja in modna krojačica ter izdelovalec spominkov. Posebna pozornost obiskovalcev sejma je veljala Eksponatom, ki so se prvič pojavili na sejmu in na tržišču nasploh. To je bilo vrtljivo napenjalo za vinogradniške žičnice, ki ga je po svoji zamisli izdelal obrtnik Franc Gajšek, posebna varnostna kabina za traktorje in specialni stol za obuvanje — izdelek Edvarda Solinca ter stroj za rezanje živinske krme mojstra Silva Oseta. Da so zamsili omenjenih inovatorjev res tehtne, potrjujejo plakete, ki so jih prejeli vsi trije, ter posebna 3. nagrada Zveze obrtnih združenj Slovenije, ki jo je podelila tov. Gajšku za njegov inovacijski dosežek na področju samostojnega osebnega dela. Udeležba na obrtnem sejmu mednarodnega značaja ne pomeni samo reklame posameznikov, temveč predstavitev proizvodne in storitvene sposobnosti obrti oz. širšo družbeno afirmacijo samostojnega osebnega dela in združenega dela s področja obrti. S prikazom bogastva proizvodov obrtništva in z njegovo družbenopolitično opredelitvijo vloge je podan celovit pregled tega dela gospodarstva, tako predstavnikom družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, šolstvu, združenem delu kot tudi slehernemu občanu. Zato pričakujemo naslednje leto še večji odziv članov obrtnega združenja, saj je gotovo, da je na našem področju še veliko pomembnih dosežkov, ki bi jih veljalo predstaviti. A. G. 30 let PD Šentjur V nedeljo, 20. 9. 1981, se je zbralo na Resevni lepo število ljubiteljev narave in planin bližnje in daljne okolice. Tega dne je praznovalo Planinsko društvo Šentjur 30-letnico svojega delovanja. Pred tremi desetletji so se na tem področju povezali prvi planinci iz vrst takratnih prebivalcev. To so bili ljudje, ki so znali opazovati lepote narave. Tudi samoupravna socialistična skupnost je v svojih temeljih opredelila pogoje in možnosti razvoja in delovanja društev in družbenih organizacij. To je omogočilo, da so se vsa prizadevanja prvih članov društva uspešno realizirala. Društvo se je že kmalu na začetku odločilo za tri pomembne naloge : a) zgraditi planinsko postojanko na partizanski Resevni — postavljen je bil prvi planinski dom v občini (brunarica), b) urediti planinske poti ter jih ustrezno markirati, kar je skrbno opravljal tovariš Franc GRADIŠNIK, c) izostala pa ni skrb za povečanje članstva, še posebno za vključevanje mlajših mladincev in pionirjev v organizirane pohode, katere so vodili tovariš Jože GABERŠEK in drugi ter tako mladim prib- ližali lepote naše prelepe slovenske domovine. Članstvo si je želelo boljši razgled z Resevne in v ta namen so postavili razgledni stolp. Prizadevni člani, ki so opravili precej udarniški ur, in ob posluhu kmetov, ki so dali les v ta namen, se jim je tudi ta želja uresničila. Aktivnosti in delovanje planinskega društva so se nadaljevali. Skupno z organizacijo ZZB NOV Šentjur je bila dana pobuda za budo so sprejeli SO Šentjur ter izgradnjo planinskega doma. Po-združeno delo iz Šentjurja in Štor. S skupnimi napori z združevanjem sredstev in materiala, prostovoljnega dela članov Planinskega društva, krajanov, delavcev pa tudi osnovnošolcev ter gojencev Kmetijske šole Šentjur je bila zgrajena in v letu 1961 predana svojemu namenu ta planinska postojanka. Aktivnosti pa niso prenehale, saj je bilo na domu še dosti zunanjih opravil — ureditev fasade in oprema ter u-reditev sob, saj ima dom 36 ležišč in prostora za približno 100 do 150 obiskovalcev. Te dni so potekala na domu precejšnja dograditvena in adaptacijska dela v vrednosti okoli 300.000,— din. Zidarska, pečar-ska in pleskarska dela je opravilo Komunalno obrtno podjetje iz Šentjurja. Prizadevni planinci v društvu pa so tudi za ureditev doma opravili 800 udarniških ur. S slovesnostjo smo se pridružili številnim drugim po Sloveniji, ki so namenjene 40-letnici vstaje slovenskega naroda in ustanovitve OF, ki je postavila samoupravne politične temelje nove oblasti, postavila pa je tudi organizacijske politične temelje vstaje narodov in narodnosti vseh naprednih in progresivnih sil ter jih popeljala v boj za lasten obstoj slovenskega in jugoslovanskih narodov. Revolucio-naimi duh in aktivnost delavskih, kmečkih množic in inteligence, ki so zaznali svojo nalogo že v letu 1941, sta omogočala, da se je organizirano odporniško gibanje na Resevni in pod njo začelo že v letu 1941. Na Resevni je izkrvavela pod nemškimi streli vsa Celjska četa. Se posebno okrvavljena je bila Resevna na pragu svobode. Sredi marca 1945 se je na tem področju zadrževal II. bataljon Kozjanskega odreda. Štel je 120 borcev. Z bataljonom se je na Resevni zadrževal tudi Okrožni komite KPS. Nemci so obkolili Resevno z okoli 7000 vojaki 18. 3. 1945. V tem boju je padlo 90 borcev II. bataljona, med njimi tudi Cvetka Jerin in Dušan Lah. Ta dogodek je bil najmračnejši med NOB v naši občini, tako danes upravičeno imenujemo ta kraj partizanska Resevna. Zato so se Zveza borcev, Planinsko društvo in DPO Šentjur odločili, da se ta kraj primemo uredi. Za urejanje celotnega področja je izdelan ustrezen samoupravni sporazum, v katerem so opredeljene naloge posameznih podpisnikov DPO, SO, IS, SIS, ZB, KS pa tudi društev in družbenih organizacij. Izdelan je že idejni načrt urejanja spominskega parka »RESEVNA-«, ki zajema: ureditev spomenika z okolico, zasaditev 88 dreves v spomin tovarišu Titu, modernizacijo ceste do spomenika, izgradnjo pomožnih športnih prostorov, cestno povezavo s Svetino, ureditev II. faze planinske postojanke ter postavitev razglednega stolpa. Zavedati se moramo, da je dom na Resevni velikega pomena za vso našo družbo z gospodarskega, samoupravnega, humanega, posebno pa še z vidika splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Še bolj kot doslej pa bomo morali samoupravno delovanje in društvene aktivnosti povezovati v SZDL kot frontni DPO, financiranje teh aktivnosti pa urediti s samoupravnimi sporazumi ustreznih SIS. Društvo ima letos 240 članov s plačano članarino, od tega 50 mladincev ter 100 pionirjev. V društvu je bilo realiziranih 15 izletov v letošnjem letu — tudi zimski pohodi po poteh in ob spomenikih NOB. Uspeli smo se povezovati s šolo in pridobiti tudi nekaj pionirjev. Tako so bili naši izleti kar številni in to večkrat od 60 do 80 članov. Nekateri člani so tudi končali s savinjsko krožno potjo in prejeli značke ob tej slovesnosti od predstavnikov MDO — Savinjska. Značke savinjske poti so prejeli: Jože ZUPANC, Kati ZUPANC, Ivan in Dragica ZORENC, Miha FERLEŽ, Jožica FERLEŽ, Ivan STRAŽE, Dragica STRAŽE, Jani STRAŽE, Mojca STRAŽE. Predlog IO PD Šentjur je bil, da prejmejo priznanja ob tej slovesnosti vsi ustanovni člani društva, dosedanji predsedniki in nekateri prizadevni člani. Priznanja pa so prejele vse DO in DPO v Šentjurju. Za najvišje priznanje je bil predlagan dolgoletni predsednik in tudi ustanovni član ter še sedaj gospodar doma na Resevni tovariš Jože GABERŠEK. Prejel je zlati znak Planinske zveze Jugoslavije. Društvo je ob svojem jubileju, 30-letnici delovanja, prejelo priznanje PZS in medaljo MDO-Savinjska. Za sodelovanje so podelila priznanja se PD Rogaška Slatina (sliko Donačke gore), PD Zabukovica (izdelek Keramične iz Liboj) in Temeljna telesna kulturna skupnost Šentjur. Ob koncu bi rad občane obvestil, da ima Planinsko društvo Šentjur pisarno v Ul. Dušana Kvedra 2, kjer se lahko včlanite in nabavite dnevnike in vodnike po transverzalah. Odprta je vsak četrtek od 14.00 do 15.00 ure. Ivan Straže Priznanje najstarejšemu članu tov. Gaberšku Sirna polja smo zaorali... močju, ki je primerno za obdelavo s kmetijsko mehanizacijo, zato poskušamo iz leta v leto dosegati čim večje rezultate. Ne bi pa mogel trditi, da nam to vedno uspeva, saj smo v kmetijstvu odvisni od marsičesa in poleg vremenskih razmer vplivata na kmetijstvo tudi pravočasno spravilo in kvalitetno pripravljanje kmetijskih površin. V prihodnje bomo poskušali poiskati tiste rešitve, ki bi dale maksimalne rezultate.« »Ali imate kakšno vprašanje o problematiki kmetijstva oziroma imate kakšne predloge?« »Trenutno mislim, da ni posebnih težav pri nadaljnjem razvoju kmetijstva in sodelovanju v okviru kooperacije. Če bo tudi v bodoče tako, rezultati ne bodo zaostali.« »Želimo vam veliko uspeha pri nadaljnjem delu in čim boljše pridelke prihodnje leto.« Povprašali smo tudi druge, ki se ukvarjajo z nekaterimi problemi. Na Vrhu pri Grobelnem kmetuje Albert Jevšinek — kmet, borec, ki kljubu 66 letom vedno skrbno obdeluje zemljo, da bi iz nje dobil kar največ. Pri delu smo mu zastavili naslednja vprašanja: »Tovariš Jevšinek, povejte mi, s čim se ukvarjate na vaši kmetiji?« »Naša kmetija je v osnovi usmerjena v živinorejo, seveda pa na njivah gojimo tudi nekaj kultur, kot so koruza, pšenica, krompir, repo in še nekatere, ki nam služijo za živinsko krmo. V zadnjem času posejemo največ koruze, ki je za prehrano živine nujno potrebna. Ker imamo v hlevu trenutno 19 goved, je dela kar precej«. »In kako vse to zmorete, ali si kako pomagate?« »Največ dela opravimo s kmetijsko mehanizacijo, ki jo imamo, sicer pa pri delu pomagata žena in sin. Seveda pa razmišljamo tudi o tem, kako bo v prihodnje, saj sem že star in delo zahteva celega človeka, ki bo kos vsem težavam in razmeram, ki pestijo kmetovalce.« »Kako ocenjujete sodelovanje s Kmetijskim kombinatom, saj ste tudi v kooperant?« »Sodelovanje s Kmetijskim kombinatom je zelo dobro in veliko težav lahko le tako premagamo. Tudi z dobavo raznih gnojil, škropiv in drugih kmetijskih pripomočkov je tako lažje in zanesljiveje dobiti. Danes mora biti kmet organiziran in moderniziran, če hoče dosegati dobre rezultate. Te pa bo lahko dosegal s povezovanjem in z organiziranim načinom dela. Seveda še vedno ni vse tako, kot bi želeli, toda začetki so spodbudni. Splača se tako sodelovati.« »Kako pa vi ocenjujete letošnji pridelek koruze, krompirja in drugih pridelkov?« »Po mojih ocenah je letošnji pridelek še kar zadovoljiv, kar se tiče pridelave na naši kmetiji. Menim, da bi lahko pridelek bil še večji, toda trenutno pridelamo toliko, kot zmoremo. Želimo »Tovariš Zidanšek, kakšen je bil letošnji pridelek in česa ste pridelali največ?« »Po mojih ocenah je bil letošnji pridelek še kar dober, na to je vplivalo tudi sorazmerno lepo vreme. Pšenica je obrodila dobro pa tudi koruza je boljša kot prejšnja leta. Sicer pa je na naši kmetiji, ki se ukvarja predvsem z živinorejo posejanih več vrst kultur in kar zadovoljni smo s pridelkom.« »Pričeli ste že z oranjem njiv, kaj nameravate posejati tu?« »Na tej površini nameravam letos posejati pšenico in vreme Obiskali smo nekaj kmetij in se pogovarjali s kmeti, ki v teh dneh pospravljajo še zadnje pridelke. V tem mesecu ni bilo potrebno veliko razmišljanja o osnovni temi, ki bi jo naj obdelali v »Utripu«. Želeli smo dobiti nekaj odgovorov na vprašanje, kakšni so letošnji pridelki in kako kaže za prihodnje leto. Da smo dobili najbolj konkretne odgovore, smo obiskali nekaj kmetov. Z njimi smo se pogovarjali kar pri njihovem delu na njivi ali kjer so pač bili ob našem obisku. Najprej smo se napotili do Ponikve, in sicer k spravilu jabolk na Slomu. Žal zaradi največjega obiranja jabolk nismo uspeli dobiti več odgovorov. Želeli smo se temeljito pogovoriti z Jože tom Mastnakom, vendar nas je poprosil, da bi prišli kdaj drugič, ker nima časa. Verjeli smo mu, saj je bila pri odkupu sadja zelo velika gneča in kar težko je bilo ustreči vsem naenkrat. Na vpraašnje, kdaj bodo končali z obiranjem, je tovariš Mastnak povedal, da najverjetneje že prihodnji teden, saj dela potekajo nemoteno in več kot sto delavcev pridno opravlja pomembno delo, ki je pač vezano ne samo na čas, ampak tudi na kvalitetno spravilo sadja in razvrščanja po kvalitetah. Naslednji postanek je bil na Vrhu v krajevni skupnosti Sent-jur-okolica. Pri delu na njivi smo se pogovarjali z Milanom Zidanškom, ki sicer ni kmet, pač pa je kmet njegova žena. Da jih ne bi motili pri njihovem delu, smo tovarišu Zidanšku postavili naslednja vprašanja: mi omogoča pravočasno pripravo polj za jesensko setev. Seveda pa nas čaka tudi drugo leto, ki ga na kmetiji nikoli ne zmanjka, toda trenutno je to najpomembnejše.« »Uspešno vodenje kmetije vam omogoča tudi kmetijska mehanizacija, ki jo imate tudi vi, mar ne?« Danes je zelo pomembno, da čim več dela opravimo s stroji. Seveda so tudi dela, ki jih je mogoče opraviti le z rokami. Teh pa ob konicah spravila pridelkov vedno primanjkuje. V zadnjem času smo se uspeli usposobiti za vsaj nekaj napomembnejših strojev, na katerih delamo žena, sin, hči in jaz. Seveda je potrebno vedeti, da sin in hči zaradi obveznosti v šoli ne moreta od jutra do večera delati na polju in v hlevu, kajti tudi onadva imata svojeo bveznosti, katere je pač potrebno opraviti.« »Ali ste kooperant Kmetijskega kombinata Šentjur in kakšno je sodelovanje?« »Seveda smo kooperanti, kajti brez tega bi le težko uspešno vodili kmetijstvo. Kmetijski kombinat skrbi za dobavo umetnih gnojil, škropiv in za druge ugodnosti pri razvoju usmerjenega kmetijstva. S sodelovanjem smo zadovoljni in združevanje na tej ■osnovi je primerna oblika vsestranskega sodelovanja.« »Vaša kmetija leži na območju, ki je izredno primerno za obdelavo kmetijske površine, ali razmišljate, kako bi v prihodnje dosegali še večje rezultate?« »Res je naša kmetija na ob- si, da bi bilo prihodnje leto tudi tako, če nam bo ustrezalo tudi vreme, od katerega smo delno odvisni. Seveda bomo še naprej trdno sodelovali s Kmetijskim kombinatom, TOZD Kooperacija, kar nam daje tudi garancijo, da lahko vztrajamo ob trdem delu na kmetiji.« »Ali se že pripravljate za jesensko setev?« »Trenutno imamo še nekaj dela pri spravilu letošnjih pridel- kov, vendar bomo v kratkem pričeli s pripravo polj za jesensko setev. Dela je veliko in vsega ni mogoče opraviti naenkrat.« Tovarišu Jevšineku smo se zahvalili za pogovor in pot nadaljevali proti vznožju Resevne. Ustavili smo se pri Alojzu Rataju, ki se je po končani osnovni šoli odločil, da ostane na kmetiji. Najprej ga čaka še odsluženje vojaškega roka, nato pa bo že s svojo dosedanjo izkušenostjo pomagal očetu Karlu pri delu na kmetiji. »Lojze, povej mi, zakaj si se odločil ostati doma na kmetiji? »Na kmetiji želim ostati zato, ker me to delo veseli. Ker pa je tudi kmetija predvsem v ravninskem delu, je tudi delo na polju veliko lažje, saj lahko veliko dela opravimo s kmetijsko mehanizacijo. To je izredno pomembno in vidim, da bom to delo tudi zmogel opravljati.« »S čim se ukvarjate doma na kmetiji?« »Osnovna usmeritev na naši kmetiji je živinoreja. Mi smo tudi kooperanti Kmetijskega kombinata Šentjur. Naša kmetija spada v nesrečno območje. To je del območja Hruševca, ki pa je po predvidenih načrtih namenjeno individualni gradnji. Njive se krčijo, pridelkov je manj in le s sodobnim načinom gospodarjenja lahko uspešno gospodarimo.« »Koliko zemlje imate?« »Trenutno imamo 6 ha obdelovalne zemlje in 6 ha gozda v predelih bližnje Resevne. Večino dela opravimo s stroji, vedno pa še najde tudi dovolj ročnega dela. V prihodnje nameravamo adaptirati hlev. Zaradi sodobnega načina gospodarjenja je to nujno potrebno. S Kmetijskim kombinatom redno sodelujemo in to sodelovanje je tudi garancija, da kmetijstvo v zadnjem času dobiva vse več prostora. Mislim, da bi moralo na kmetijah ostajati več mladih, saj se je način dela v nadašnjem kmetijstvu bistveno spremenil in ročnega dela ni več toliko, kot je to bil ovčasih. Kmetijska mehanizacija, povezovanje ter sodelovanje s Kmetijskim kombinatom mora biti trdna osnova za boljše in kvalitetnejše premike na področju kmetijstva.« Tovarišu Rataju smo ob odhodu zaželeli, da bi vztrajal pri načrtih in da bi mu kmetijstvo pomenilo tisto, kar pomeni delavcu združeno delo. S tem obiskom smo končali kratko reportažo pri kmetih kooperantih. Zapisali smo tisto, kar so nam zaupali. V jesenskem času je pač pravi trenutek, da spregovorimo o temi, ki mora najti prostor tudi v našem glasilu. Seveda nam pomanjkanje časa ni dopustilo, da bi obdelali še druga področja pri kmetijstvu. Pa vendarle smo želeli ugotoviti, kako smo bili v preteklem letu pravočasno pripravljeni na pripravo njiv. Rezultati so vidni in to pomeni, da jih čas ni prehitel in da so pravočasno opravili vsa potrebna dela. Pričakujemo, da bo tudi letos tako in da bomo v prihodnjem letu lahko govorili o še večjih pridelkih. Od tega pa smo odvisni vsi, tudi vi, dragi bralci. Tekst: Slakan Drago Poto: Franc Škoberne Več zrnja, za več doma pridelanega kruha Brezhibno v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Šentjur pri Celju je skupno s Postajo milice Šentjur pri Celju ob sodelovanju strokovnjakov — članov Združenja šoferjev in avtomehanikov Celje organiziral in izvedel akcijo »BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO«. Akcija je bila izvedena 29. 9. 1981 s pričetkom ob 7. uri. Pregled motornih vozil je bil v naseljih : ŠENTJUR — pred bencinsko črpalko PONIKVA — pred domačijo Podgoršek DRAMLJE — v naselju Laze AP in pred Osnovno šolo Dramlje GORICA PRI SLIVNICI — pred gostiščem »Zarja« PLANINA PRI SEVNICI — pred križiščem Planina — Marof Pri celotni celodnevni akciji je sodeloval tehnični urednih občinskega glasila »UTRIP«, ki je napravil večje število posnetkov in intervjujev z različnimi vozniki motornih vozil. V akciji pregleda tehničnega stanja vozil so bili zajeti avtobusi, tovornjaki, osebni avtomobili, motoristi, traktorji in nekaj kolesarjev. Pregledanih je bilo skupaj 97 motornih vozil in 6 koles. Pregledali so naslednja motorna vozila: 2 avtobusa 18 'tovornjakov 61 osebnih avtomobilov 9 motorjev 7 traktorjev Akcija pod naslovom »BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO je bila izvedena po kriterijih, ki jih je na enotnih obrazcih pripravil Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki obsega naslednje: število pregledanih vozil, ugotovljene napake na zavornem dn krmilnem mehanizmu, gumah, svetlobno signalnih napravah, število brezhibnih vozil, uporaba varnostnih pasov in število vozil z naslonjali. S to akcijo smo želeli ugotoviti, kakšne napake so pri motornih vozilih najbolj pogoste in uporabo varnostnih pasov. Po izvršeni analizi pregledanih motornih vozil je ugotovljeno naslednje število napak, in to: — na zavornem mehanizmu v 5 primerih — na krmilnem mehanizmu v 6 primerih — na dotrajanih gumah v 9 primerih — na svetlobno signalnih napravah v 23 primerih. Te napake so bile ugotovljene pri 32 motornih vozilih. Dokaj zaskrbljujoča je ugotovitev, da so le trije redni uporabniki varnostnem pasu in 35 občasnih uporabnikov. Po izjavah le-teh uporabljamo varnostne pasove le na daljših relacijah vožnje. Kar 11 voznikov pa je izjavilo, da varnostnih pasov ne uporablja. V 7 primerih oziroma v 7 osebnih avtomobilih pa varnostni pasovi sploh niso bili vgrajeni. To je zaskrbljujoče stanje, saj komaj 0,5 % voznikov od obravnavanih redno uporablja varnostni pas, občasno le 58,3 %, 18,3 % pa pasov sploh ne uporablja. Tu moramo še pojasniti, da so v kategorijo osebnih avtomobilov vključeni tudi jeepi in kombiji, ki niso imeli vgrajenih varnostnih pasov. Ta zaskrbljujoča ugotovitev pa je še toliko bolj občutna, saj je moral navzoči delavec postaje milice v teh kritičnih primerih ukrepati, in sicer tako: — 8 primerov odvzema prometnih dovoljenj, — 11 primerov uvedba postopka, — 4 vozniki so bili mandatno kaznovani in v — 3 primerih delovne organizacije niso imele brezhibnih vozil. Med akcijo smo se pogovarjali s posameznimi udeleženci v prometu. Vsi se zavedajo nevarnosti, vsi pravijo, da je ta akcija koristna. Reagirali pa so različno. Prisluhnimo! Na bencinski črpalki v Šentjurju smo zaustavili tovornjak — last avtoprevoznika iz Šentjurja, CE 139-795. Začudeno je gledal, ko mu je član tehnične ekipe ZŠAM iz Celja ugotovil hibe na krmilnem mehanizmu. Vozilo je bilo izključeno iz prometa. Drugo pregledano vozilo je bilo kombi DOM-biroja iz Šmarja pri Jelšah. Ugotovljena je bila neizpravnost na krmilnem mehanizmu. Prednje gume so bile skoraj neuporabne. Voznik ni ozilo imel potnega naloga in ni mogel dojeti, da je njegovo vozilo ne-izpravno. Bil je pod vplivom alkohola. Na Ponikvi smo pred domačijo Podgoršek zaustavili traktor — last kmeta iz Srževice pri Ponikvi. Sam je priznal, da je traktor neizpraven — to je opravičeval s tem, da ga je delo nagnalo na cesto. Vse dokumente o vozilu je pozabil doma oziroma jih ne nosi s sabo, da jih ne izgubi. Voznik Zastave 750 CE 104-540 iz Srževice pri Ponikvi nam je izjavil, da je ta akcija zelo koristna in želi, da bi bile takšne in podobne akcije večkrat. Pre- pričan je bil, da ima brezhibno vozilo. Redno se vozi v službo in vedno tudi sam kontrolira svoje vozilo. Tehnična ekipa je ugotovila, da je njegovo vozilo neiz-pravno. V naselju Laze pri avtobusni postaji se je zaustavil moped CE 85-004. Izjavil je, da se z mopedom redno vozi v službo od leta 1971 in da ne ve, zakaj je takšna kontrola na cesti. Čudil se je, da so na cesti tudi drugi ljudje poleg miličnika. Vozila ne kontrolira sam. Ce bi vedel, da bo tisti dan kontrola na cesti, bi zagotovo popravil svoj moped. Vozilo je bilo neizpravno. V Gorici pri Slivnici je bila vsa ekipa prijetno presenečena. Voznik vozila Zastava 126/P CE 121-679 se je sam odločil za naš test. Vozilo je bilo izpravno, možakar pa dokaj zanimiv. Povabil sem ga na mali klepet. Z veseljem se je odzval. Prosil sem, da mi pove svoje vstise. Povedal je naslednje: »Menim, da je ta akcija zelo koristna, pohvale vredna. Voznik sem že 45 let in vozilo uporabljam vsak dan. Redno ga kontroliram, ker je to v moje dobro. Zdi se mi, da ljudje premalo pozornosti polagajo temu in da ne upoštevajo prometnih predpisov ali precenjujejo svoje sposobnosti.« Ekipa, ki je izvedla akcijo Akcija se je končala ob 15. uri. Ocenjujemo, da je v danem primeru akcija v celoti uspela. Mnenja in predlogi veščih voznikov so ta, da bi ta akcija morala biti večkrat na leto. Ugotavlja se, da predmetna analiza še ne more pokazati celotne zaokrožene problematike in stanja motornih vozil. Akcija je bila oprav- ljena na najbolj prometnih odsekih, prav bi pa bilo, da bi se ta občasna akcija izvedla tudi na bolj frekventiranih občinskih cestah. Ocenjujemo, da je bilo določeno število motornih vozil namerno odmaknjeno od kraja tehničnih pregledov. Torej odmik so izvršili vozniki, ki so bili v dvomu o brezhibnosti svojega vozila. Občinsko tekmovanje gasilskih enot CZ Dne 22. 8. 1981 je bilo v okviru programa strokovnega usposabljanja pripadnikov enot CZ in izbora za področno tekmovanje izvedeno občinsko tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite občine Šentjur. Tekmovanja so se udeležile gasilske enote CZ vseh KS in DO v občini Šentjur. Namen tekmovanja je bil, da preizkusimo usposobljenost pripadnikov gasilsko reševalnih enot CZ za delovanje v izrednih razmerah. Doseženi rezultati na tekmovanju so odraz dobre pripravljenosti in usposobljenosti gasil- sko reševalnih enot CZ za delovanje v izrednih razmerah. Tekmovanje je zajemalo dve tekmovalni disciplini in to: »Vaja s hidrantom« in »Raznoterosti«. Vrstni red doseženih mest je sledeč : 1. KS Ponikva — enota Dolga gora 2. DO Toper — TOZD Elegant Šentjur 3. KS Ponikva 4. DO Alpos 5. Občinska enota CZ 6. KS Loka pri Žusmu 7. KS Kalobje 8. KS Dobje 9. KS Bohor 10. KS Sentjur-center 11. KS Dramlje 12. KS Slivnica 13. DO Tolo 14. KS Blagovna Za prva tri mesta so bili podeljeni pokali in prehodni pokal, ostali pa so prejeli pisna priznanja. Področno tekmovanje vseh gasilskih enot Dne 19. in 20. 9. 1981 je bilo na novem nogometnem igrišču v Šentjurju organizirano in izvedeno področno tekmovanje gasilskih enot CZ, gasilskih društev in industrijskih gasilskih društev. Področno tekmovanje je zajemalo občine Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šmarje in Šentjur. Prvi dan tekmovanja so sodelovale enote CZ po programu A in B, starejši gasilci — veterani, pionirji in pionirke po programu A in B ter pionirji mešano. V tekmovalni disciplini programa B za enote CZ je v močni konkurenci zasedla 1. mesto enota CZ Elegant Šentjur, 3. mesto KS Ponikva — enota Dolga gora, 5. mesto KS Loka pri Žusmu in 7. mesto KS Ponikva. Pri starejših gasilcih — vete- (nadaljevanje na 10. strani) ranih so zasedli 2. mesto veterani GD Slivnica. V disciplini pionirke A so zasedle 4. mesto pionirke GD Loka pri 2usmu, v disciplini pionirji A so zasedli 7. mesto pionirji GD Loka pri Žusmu, v disciplini pio-nijri B pa so zasedli 4. mesto pionirji GD Ponikva — enota Dolga gora. Drugi dan tekmovanja so sodelovali člani, članice, mladinci in mladinke gasilskih društev. Rezultati drugega dneva so naslednji: mladinke GD Slivnica so zasedle 3. mesto, mladinci GD mesto, mladinci GD Planina 6. Ponivka — enota Dolga gora 3. mesto. Pri članicah so zasedle 5. mesto člani GD Planina, 5. mesto člani GD Ponikva — enota Dolga gora, 6. mesto člani GD Šentjur. Za vsa prva tri mesta so bili podeljeni pokali, ostali pa so pre- jeli pisna priznanja. Sodelovalo je preko tisoč udeležencev, podeljenih pa je bilo 51 pokalov. Celotno tekmovanje je bilo dobro organizirano, saj je potekalo brez večjih spodrsljajev, za kar gre vse priznanje Občinski gasilski zvezi Šentjur, članom GD Šentjur, ki so pripravili tekmovalni prostor ter opremo in orodje za tekmovanje, kakor tudi tekmovalnem odboru in sodnikom za pravilno in nepristransko sojenje. Z izvedbo področnega gasilskega tekmovanja se je še enkrat dokazala strokovna usposobljenost vseh struktur gasilske dejavnosti, hkrati pa smo dobili garancijo, ko so pripadniki vseh enot gasilske dejavnosti usposobljeni delovati in pravilno ukrepati v izjemnih primerih. Hitrostno tekmovanje gasilcev v Dobju GD Dobje pri Planini je 27. 9. 1981 organiziralo hitrostno tekmovanje gasilcev v izvedbi mokre vaje in v izbijanju tarče. Tekmovanja se je udeležilo 16 gasilskih enot iz 9 gasilskih društev celjskega področja. Tekmovalo se je v dveh tekmovalnih disciplinah: z motorno brizgalno 800 1/min in 600 1/min, ločeno člani in članice. Rezultati tekmovanja so: Članice: 1. GD Šalek 2. GD Šentjur 3. GD Slivnica Člani : 1. GD Lokrovec 2. GD Šentjur 3. GD Ljubečna 4. GD Stranice 5. IGD Bohor Šentjur Motorna brizgalna 600 1/min: Članice: 1. GD Prožinska vas 2. GD Planina 3. GD Šentjur Člani : 1. GD Prožinska vas 2. GD Škofja vas 3. GD Šentjur 4. GD Ljubečna 5. GD Planina silska dejavnost dosegla raven, ki je potrebna glede na požarno ogroženost v občini Šentjur in, da je zanimanje prebivalstva za delovanje gasilskih društev večje, kakor je bilo prejšnja leta, to pa je garancija za boljše delovanje teh društev. Res je, da oprema še ne zadostuje vsem potrebam glede na požarno ogroženost v občini, vendar se tudi oprema izpopolnjuje in modernizira. Vsem gasilcem in gasilskim društvom želimo, da bi njihovo delo bilo še naprej plodno in učinkovito, tako v resničnih akcijah kakor tudi v preventivni dejavnosti. Cvetko Erjavec Tekmovanje je bilo dobro organizirano, s čimer je mlado gasilsko društvo, kot je Dobje, dokazalo, da se uspešno in aktivno vključuje v gasilsko dejavnost, katero tudi podružablja, kar je izrednega pomena tudi za SLO in DS. Analiza vseh teh tekmovanj je, da je v zadnjih nekaj letih ga- OGLAS Prodam stari vinograd in prešo po ugodni ceni. Informacije na naslov: Jože Polutnik, Lopaca 8 — Prevorje. Pripravimo se na zimski šport in rekreacijo Kraj smučarskih dopustnikov je zimski gorski svet. Če se vreme na smučišču ali tekaški progi v nekaj minutah spremeni, ni tako enostavno najti zavetje pod streho. Tudi megla ni dobrodošla. Sonce pa lahko v gorah pomeni oster mraz ali neznosno vročino. Za smučarja ni dovolj samo športno znanje, poznati mora tudi vedenje v gorah. Obvladanje tehnike in vožnje še ni dovolj za popolno veselje pri smučanju. Smučar se mora počutiti v okolici alpskih in tekaških prog kot doma, seznanjen mora biti s posebnostmi, ki se v alpskem svetu razlikujejo od tistih v dolini. Za razliko od drugih športnih zvrsti, smučarski šport privede tekača, sprehajalca na srpučeh, smučarja, ki smuča samo po označenih smučiščih, turnega smučarja v popolnoma nov svet. Zato smučanje ni samo športna zvrst, pač pa se vedno bolj ponuja kot nov način življenja. Tek na smučeh in alpsko smučanje nam bosta nudila več, če bomo telesno čimbolj pripravljeni. Celodnevno smučanje ali tek na smučeh trošita moči vsakega smučarja. Statistika je pokazala, da se največ nesreč zgodi takrat, ko smučarji postanejo preveč utrujeni. Najboljša kondicijska priprava za zimski dopust je stalno ukvarjanje s športom. Kot dopolnilni športi so posebno primerni: vse igre z žogo, različne oblike teka, kolesarjenje, sprehodi, planinske ture, gimnastika itd. Če pa športa ne gojite redno, potem pričnite vsaj s smučarsko gimnastiko pravočasno. Smučarska gimnastika ni namenjena samo vadbi za povečanje gibljivosti, določene vaje so namenjene tudi za povečanje moči nog, kar je predpogoj za celodnevno smučanje. Zato vam bomo podali nekoliko nasvetov za smučarsko gimnastiko doma. Vadbo doma pričnite z zibi v kolenih, s stopali na tleh. Pri tem lahko položaj stopal spreminjate: stoja sonožno, srednje razkoračena stoja s stopali vzporedno, široko razkoračena stoja ^ stopali navzen in navznoter. Pri vsakem od teh položaj lahko tudi različno prenašate težo (enakomerna obrmenitev, samo na prstih ali petah, na zunanjem ali notranjem delu stopala}. Sedite na stol in dvignite skrčene noge nekoliko od tal. Močno gibajte stopala v gležnju gor in dol, krožite s stopali navzen in navznoter. Če ste se pri tej vaji ogreli, lahko nadaljujete svoj program z razteznimi vajami za mišice nog. Z obrazom proti steni se postavite en meter in pol stran od stene. Z iztegnjenimi rokami se oprite na steno in z iztegnjenimi nogami dajte pete izmenično na tla. Polagoma povečujete razdaljo od stene, dokler ne pridete do meje, ko se s petami še komaj dotaknete tal. Med posameznimi vajami vedno sprostite noge. Če že imate nekaj izkušenj pri smučanju, lahko nadaljujete z imitacijskimi vajami. Posnemajte prenašanje teže pri plužnem zavoju ali obračanje stopal pri paralelnem zavoju. Tudi za nakup nove ali stare smučarske opreme vam nudimo nekoliko nasvetov za lažjo izbiranje smučarske opreme. Ko so smuči izdelovali še iz lesa, čevlje iz usnja, vezi pa so služile samo za pritrditev čevlja na smučko, je bilo malo znakov, po katerih smo lahko razlikovali dobro opremo od slabše. Odkar pa so opremo tehnično izpopolnili, lahko njeno kvaliteto ugotavljamo le s posebni testi. Da bi se izognili težavam pri izbiri pravilne opreme, so v zadnjih letih najvažnejši deli smučarske opreme izdelani po enotnih normah. Glede na to so na osnovi obsežnih poizvedovanj smučarji razdeljeni po znanju in motivaciji v različne skupine. Toko so posebni pripadniki teh skupin razvrščeni tudi po oprem . Začetnik si ne bo nabavil tekmovalne opreme, s katero se bo zelo težko naučil smučati. Tudi dobrega smučarja opozarjamo pred nakupom takih smuči, ki ne bodo zadovoljile njegovih zahtev. Naslednja priporočila so le napotki, ki naj bi vas odvrnili od nakupa nepravilne smučarske opreme. Če kupujete posamezne dele opreme, je nujno, da upoštevate nasvete strokovnjaka, kajti smuči, čevlji, varnostne vezi in lovilci so s smučmi celota, s katero se morajo vsi sestavni deli ujemati. Zato samo skrbno izbrana oprema prihrani veliko jeze in slabe volje. Pri izbiri smuči za alpsko smučanje so smuči razde j ene v tri skupine. V prvo skupino spadajo L smuči, ki so lahko vodljive, vendar pri nekoliko hitrejšem tempu slabo držijo smer. Priporočajo se začetnikom smučanja. V drugo skupino sodijo A smuči, ki so dobro vrtljive pri zmerni hitrosti in tudi pri hitrejši vožnji zagotavljajo dobro in varno vodenje. Priporočajo se smučarjem z večjim znanjem smučanja. V tretjo skupino spadajo S smuči, ki so dobro vrtljive samo pri velikih hitrosti, zato pa so tudi pri hitri vožnji zelo dobro vodljive. Priporočajo se tekmovalnim smučarjem. Ko izbiramo smuči za odrasle in otroke, moramo paziti na dolžino smuči. V naslednji tabeli vam bomo opisali približne dolžine smuči. Znanje smučanja otroci — ženske odrasli — mladinci, moški začetnik srednje dober smučar športno smučanje največ — telesna višina telesna višina + 5 cm telesna višina + 10 cm približno — telesna višina telesna višina + 5 do 10 cm telesna višina + 10 do 20 cm Varnostna vez mora opravljati dve nalogi, in sicer: trdno mora povezovati čevelj s smučko in popustiti, ko nastopijo tiste sile, ki pomenijo nevarnost za poškodbo. Ta meja je dosežena različno, odvisna je od moči kosti in od telesne teže. Jasno je, da je taka vez zelo zapleten varnostni avtomat, ki ga vsak smučar sam ne more nastaviti. V vsakem primeru velja, da mora montažo, nastavitev in kontrolo delovanja opraviti strokovnjak, ki razpolaga s potrebnimi merilnimi in nastavitvenimi napravami. Podobno kot pri smučeh tudi pri vezeh razlikujemo različne vrste: vezi za moške, ženske, otroke in mladino. Da bi lahko vezi pravilno montirali, nastavili in preizkusili njihovo delovanje, morajo biti določeni osebni podatki smučarja (premer glave piščali, teža). Delovanje vezi pa monter preveri s smučarskim čevljem. Smučarska vez je pripravljena za vožnjo, samo takrat, ko je opravljena kontrola vezi s pritrjenim čevljem. S tem parom smuči lahko smuča samo tisti, za katerega so bile vezi nastavljene. Vsaka varnostna vez pa mora biti opremljena tudi z lovilno napravo (snežna zavora ali lovilni jermen). Pri nakupu smučarskih čevljev se ne smete omejiti na en sam model. Odločiti se morate za tisti model, ki se najbolje prilega nogi. Če ustrezajo smučarski čevlji določenim normam, se vidi na podplatu, kjer mora biti označena sredina čevlja. Ko ste pri pomerjanju smučarski čevelj že obul, ga postavite na peto in močno pritisnite nogo v opetnik. Šele potem čevelj zapnite, in sicer od spodaj navzgor. Ko napravite nekaj smučanju podobnih gibov, vas čevlji pri tem testu ne smejo nikjer tiščati. Pravo dolžino smučarskih palic za alpsko smučanje dobimo, če telesno višino pomnožimo s faktorjem 0,7. Drugo Dravilo, ki prinaša enak rezultat, pa je, da izberemo tiste palice, ki navpično postavljene na trda tla tvorijo med nadlahtjo in podlahtjo pravi kot. Smučarska očala morajo opraviti dve različni nalogi, in sicer: varovati oko pred sneženjem, ob močnem žarčenju pa morajo zaščititi oko pred škodljivimi ultravioletnim! žarki. Praviloma zadostijo obema nalogama samo draga očala. Cenejša večinoma zavarujejo oko le pred sneženjem. Zato se pred nakupom očal vedno pozanimajte, katera zaščita je zagotovljena. Drugače moramo uporabljati dve vrsti očal, ena sončna in druga za sneg. Tradicionalna smučarska obleka je običajno vetrovka in smučarske hlače. To v zadnjem času zamenjuje dvodelen, podložen smučarski komplet, ki telo bolje varuje pred vremenskimi vplivi. Tesno se prilegajoče smučarske hlače ali kavbojke komaj zadržujejo mraz, veter in vlago. Material za vrhnja oblačila ne sme biti preveč gladek, zato da se pri padcu na gladkem smučišču lahko čimprej ustavite. Ker je v zadnjem času smučarski tek tudi pri nas v občini dobil svoje privržence, vam bomo tudi s tega področja podali nekoliko praktičnih nasvetov. Alpske in tekaške smuči delimo v tri skupine. Skupina W smuči so predvsem za hojo, so bolj grobo izdelane, v sredini so široke približno 55 mm. Smuči skupine A so nekoliko lažje, širina v sredini je okoli 50 mm. Smuči skupine S so izredno lahke, namenjene so predvsem za tekmovanje, širina v sredini je 45 mm. Pri tekaških smučeh imamo take, ki jih ni potrebno mazati. Tiste, ki jih ni potrebno mazati, imajo na drsni ploskvi nalepljen mo-her ali pa profilirano oblogo v obliki lusk, zarez ali ribje kosti. Pri izbiri dolžine tekaških smuči velja naslednje enostavno pravilo: telesna višina + približno 35 cm. Pri tekaških čevljih so se proizvajalci zedinili za tri norme, ravno tako za vezi. Nordijska norma 75, (številka označuje širino čevlja v mm) ustreza tradicionalni tekaški vezi in je namenjena skupinama smučarjev, ki uporabljajo smuči skupine W in A. Tekaški čevlji po tej normi imajo spredaj normalno obliko: čevlji za ostale norme pa imajo spredaj kljunasti podplat. Turing norma 50 vez je namenjen a smučarjem, ki pripadajo skupini W in tistim, ki nameravajo za tek na smučeh uporabljati bolj močne čevlje. Čevlji, ki ustrezajo tem vezem, morajo imeti debelino podplata 12 mm. Norma 50 vez je namenjena tekačem, ki pripadajo skupini A in S. Čevlji za to vez marajo imeti debelino podplata 7 mm. Za tekmovalni šport pa je poseben sistem čevlji — vezi, pri čemer je širina čeljusti 38 mm. Ti sistemi pridejo vpoštev samo pri vrhunskih smučarskih tekačih. Pri vseh tipih vezi moramo imeti še dodatno ploščico, ki pride pod peto in preprečuje drsenje čevlja s smuči. Pri nakupu tekaških čevljev morate najprej paziti na to, da ustrezajo normi izrabnih tekaških smuči. Poleg tega mora biti podplat pri petnem delu tako oblikovan, da se ujema z obliko petne ploščice. Za smuči skupine W se priporočajo višji in močnejši čevlji iz nepremočljivega usnja, z mehko podlogo in profiliranim podplatom iz gume ali umetne snovi, ki preprečuje drsenje pri hoji. Ti čevlji ustrezajo nordijski normi 75. Za tiste, ki uporabljajo smuči iz skupine A, pridejo v poštev čevlji, ki ustrezajo normi 50. Čevlji za normo turing 50 so močnejši in zdržijo dlje, tekmovalni čevlji norme 50 pa so lažji in se hitreje obrabijo. Za tiste, ki pa želijo tekmovati, so jim namenjeni posebno lahki čevlji, ki ustrezajo normi za tekmovalce. Za zaščito proti vlagi pa vam priporočamo za moker sneg galoše iz gumija ali umetne mase, ki se obujejo čez tekaške čevlje. Pri izbiri tekaških palic vam priporočamo naslednjo formulo: telesno višino x 0,8. Palice naj praviloma segajo do pazduhe, za ženske pa naj bodo 2 — 5 cm krajše. Obleka za tek je večinoma izdelana iz zelo lahkega materiala, ki zelo malo ščiti, tako da jo priporočamo samo tekačem in tekmovalcem, ki tečejo brez odmora. Tisti pa, ki se le sprehajajo in delajo priložnostne odmore, naj oblečejo lahko vetrovko in ogrevalne hlače do kolen (pumparice). Posebno pozornost pa moramo polagati smučarski opremi, jo pravilno vzdrževati, saj so stroški za nabavo smučarske opreme precej visoki. Vendar ob redni in pravilni negi lahko opremo ohranite dalj časa. Drsna ploskev alpske smučke potrebuje redno mazanje s srn čarskim voskom, sicer v enem tednu izgubi svoje dobre vozne lastnosti, slabo drsi, se ustavlja, za spremembo smeri pa potrebujemo precej več moči kot sicer. Če nimate možnosti, da bi vosek zalikali na drsno ploskev, potem uporabite poseben razpršilec. Rohnike je priporočljivo po enotedenskem smučanju ponovno nabrusiti. Tudi popolnoma nova alpska smučka po desetdnevnem smučanju izgubi polovico svoje prvotne ostrine robnikov. ■ Nastavitev varnostnih vezi morate stalno preverjati. Vrednosti nastavitve so označene s skalo na glavi in peti varnostne vezi. Če uporabljate smuči vso sezono, je priporočljivo, da preveri vezi strokovno usposobljen strokovnjak v trgovini ali pa na servisu. Priporočamo tudi, da vezi od časa do časa namažete z oljem. Smučarske čevlje za alpsko smučanje shranite vedno z zapr- timi zaponkami, da ohranijo svojo obliko. Mokrih tekaških čevljev ne smete nikoli sušiti v bližini peči, ampak jih natlačite s časopisnim papirjem in jih počasi osušite. V kolikor nameravate kupovati novo smučarsko opremo, si lahko veliko prihranite, če ste član Smučarske zveze Slovenije. V Šentjurju boste to lahko storili pri TVD Partizan vsako sredo od 15. do 18. ure. Članarina Smučarske zveze za leto 1981/82 je za odrasle 200 din, za otroke do 15. leta pa 100 din. Ko postanete član, imate ugodnosti pri nabavi opreme in popuste pri množičnih prireditvah. Vsak član je tudi zavarovan pri zavarovalni skupnosti Triglav. Vsakdo, ki se včlani, prejme izkaznico s kuponi za popust pri nabavi opreme, FIS pravilnik o obnašanju na smučiščih, knjižico Smučarski gost v Alpah in knjižico Pozor, plazovi. Vsi, ki plačajo članarino, sodelujejo v bogati nagradni igri, pri kateri je 500 nagrad. Smučarska zveza Slovenije in TVD Partizan Šentjur URNIK VADBE V TELOVADNICI OSNOVNE ŠOLE ŠENTJUR PONEDELJEK od 18.00 do 19.30 — TVD Partizan — karate sekcija od 19.30 do 21.00 — TVD Partizan — rekreacija moški TOREK: od 18.00 do 19.30 — Delovna organizacija TOLO od 19.30 do 21.00 — TVD Partizan — košarkarska sekcija SREDA: od 18.00 do 19.30 — TVD Partizan — košarkarska sekcija od 19.30 do 21.00 — TVD Partizan — rekreacija ženske ČETRTEK: od 18.00 do 19.30 — TVD Partizan — karate sekcija od 19.30 do 21.00 — Delovna organizacija ALPOS PETEK: od 18.00 do 21.00 — TVD Partizan — košarkarska sekcija SOBOTA: od 16.00 do 20.00 — TVD Partizan — košarkarske tekme NEDELJA: od 9. do 11.00 — TVD Partizan — košarkarska sekcija TVD Partizan Šentjur Nagradna križanka TÈT7T SKU- MTEU (BFDRIUO .ihduska UtSTOVICA ŽABJA JAJČECA SODOBNI S PANSKI DRAMATIK ffERHAHOO) POPAČENA BESEDA JPAHSKI FILOZOF (JOSE) ITAL. POPEVKAR [FAUSTOJ VLADIMIR LEVSTIR SEMITSKA BOGINJA IISTAR) DOBA spremlje- valec BOGA EROSA TIHO STOPANJE IURIJINA KOZMET. KOLEKCIJA SIBIRSKI VELETOK TOPILO _ EWKT ODTENEK PISAN METULJ USEDLI KA NA SEV. BMVAIP PEVEC PARIAN NOBELOVEC ZAKEMUO L.197S VLADIMIR) n Planota NAD VIPAVO mu OB- SLCNICA KLJUBO- VANJE PRESTOPI TEVMEJE RKA OČE M-IME DELAVEC V APRETDRl REO- meter JEZEROMA HIMALAJI ZIDARSKA ŽLICA PREBIVALCI DRŽAVE Dl NILU * GLASBILO VRSTA INSTRU- MENTA eh» Ki Črki verski POGLAVAR Šiitov 6RŠKA ČRKA ANA PEČNIK PRI TRDI LNICA RENU AFRIŠKA ANIILOPA ERIKA TROFRSTi LENIVEC NASA IM TUJA . ČRKA ELEMENT VNETLJIV TEHNIČNI PLIN OSAMUE-' OST ä NENADNA SMRT PRJPO lEVALHi MOČE« KIRURŠKI NOŽ STARO-(Rt KIPI SEC TRAGIKU PRIPADNIK LANAIZMA LUTKAR JIMONCiČ S0KJ.FIZ1K (LEONID) LUČAJ NASA MAJDA USA REKA KOMANOVO STARO- PERZIJSKI KRALJ ŽE UMRLI .HRV. SAHIST IBRASLAVj ram PRIRE- DITEV šiTOiT m SUITA RIMSKEGA KORSAKOVA jjemSki FILOZOF (GEORGI VERDIJEVA OPEKA PLAST DEČEK DAUMA SORODNICA PRINCA VSPANIJI KIS RADON PREBRI- SANEC SIKAMA LETNI 40ZPNI OSEK KARLOVAC NENA- VADNA LEPOTA Rešitve nagradne križanke pošljite do 10. novembra na uredništvo UTRIPA. NAGRAJENCI — Dejan MIHEVC, Tončke Čečeve 14, Šentjur — Klavdija BERGLEZ, Goričica n.h., Šentjur — Silvo OBREZ, Žegar 1, Pre-vorje Nagrajencem čestitamo. Nagrade dobijo po pošti. Resnica je podobna koprivi: če se je dotakneš, te zbode, če pa jo krepko držiš, ti ne more ničesar. SAPHIR Ni večjega izvora zablode, kot je iskanje absolutne resnice. Samuel BUTLER Diamante najdeš samo v temini zemlje, resnice samo v globočinah misli. HUGO Če zaprete vrata vsem napakam, bo tudi resnica ostala zunaj. TAGORE Samo ena stvar se večno ponavlja, pa je zmeraj nova in plodna: resnica. LACORDAIRE Resnica je edina stvar, ki se ne more olepšati in brez katere se propade. ROSTAND REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE ŽUSEM, ALPOS, KRAVA, MI-HEK, AVON, IKONA, K, RAL, AE, L, MA, E, URUGVAJ, NEP, EDVARD, CET, TRIK, IL, TASSO, LIDO, MERX, S, I, T, PIJAN, ME, OR, JUTRO, VAR, ASTMA, SL, ALMA, V, LEVAK, KES, GODALO, VB, A, ITO, ALAH, LIBANON, T, K, LE, ATOS, OBALA, OM, REVOLT, RL, ETA, ML, OVEN, A, MODA, V, B, OSA, AA, AGERAT, ITA, TAJFUN, AL, O, NIZ, ZE, TEN, FILM, ANA, IRMA, TOLO, TE, JIAN, NOB, Š, KRISTJAN, T, JI, EMO, GAGA, K, IL, JODL, NELA, JOTA, GRADNIK, TLENJE, L, AM, ST, JOD, KOP, K, ATI, UNA, LE, LOKAL, ERAK, KE, BOHOR Tekmovanje strelcev Tekmovanje z vojaško puško je bilo 27. 9. 1981 na strelišču v Vezovju. Tekmovanja se je udeležilo 7 ekip, ki so dosegle na- slednje rezultate: krogov 1. SD Franjo Vrunč Gorica pri Slivnici 579 2. SD Stari Grad Planina pri Sevnici 535 3. SD PONIKVA 463 4. SD Bratov Bevc Loka pri Žusmu 341 5. Strelski aktiv Kalobje 323 6. SD Franjo Malgaj Šentjur 300 7. SD PREVORJE 283 Posamezniki pa so dosegli naslednje rezultate: krogov 1. Jelen Edi, SD Slivnica 172 2. Grosek Marjan, SD Ponikva 163 3. Skale Marjan, SD Loka 160 4. Rezar Fric, SD Slivnica 154 5. Špan Franc, SD Slivnica 151 6. Jazbinšek Silvo, SD Šentjur 147 7. Podpečan Viki, SD Planina 142 8. Vojsk Boris, SD Slivnica 130 9. Žibret Hinko, SD Planina 123 10. Vodeb Alojz, SD Slivnica 123 Tekmovanja se niso u 'aležile ekipe, katere so bile vabljene (TO, PM, ZRVS). Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.500 izvodov. Uredniški odbor: Clan, ki nadomešča glav. in od. urednika: Hinko Pap; uredniki: G. Kaiajdžiski — tehn. urednik, Jano Kogovšek — splošna problematika — mentor dopisnikov, Miha Močnik — aktualne zadeve s področja dela organizacije ZZB NOV — odmevi, Drago Slakan — delo KS in OZD, Franc Skoberne — delo KS in OZD — fotografije, Branko Vareško — rubrika za razvedrilo, Mira Pečar, Irena Rauter — lektorstvo. Naslov uredništva: Ul. Dušana Kvedra 2, tel. 741-371, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekrija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.