Celje - skladišče D-Per III 19/1990 1119900824,10 COBISS • MEHX VESTNIK Glasilo delavcev sestavljenega podjetja Mera Številka 10-Leto X- November 1990 Merx, sestavljeno podjetje sestavljajo: Avto Celje, Avlotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinstvo ir turizem Celje, Gostinsko podjetje Ravne na Koroškem, Kmetijska zadruga Celje Kmetijska zadruga Laško Kmetijska zadrutra Slovenske Konjice, Korotan Ravne na Koroškem.KozjakRadlje ob Dravi,IzbiraLaške> Jelen Slovenske Konjice. Jelša Šmarje pri Jelšah, Košenjak Dravograd, Lipa Šentjur, Meja Šentjur, Mlinsko predelovalno podjetje Celje' Mesarstvo Jurij Šentjur Moda Celje Potrošnik Celje Potrošnja Zagorje ob Savi Prodaja Šoštanj Resevna Šentjur, RTC Golte Mazeje Savinja Laško. Savinja Mozirje, Špik Šentjur, Teko Celje, Tok Šentjur, Toper Celje, Trgovsko podjetje Radeče. Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna, Žila Slovenj Gradec Izhaja enkrat ^ebe'uirej29 Uredn,Ca:^ Dam/ DosecUa- fdenka M^f>n, Darinka Osel Zelenka Zimšek. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, ČZP Enotnost. Ljubljana, Dalmatinova 4. Naslov uredništva: Merx, sestavljeno podjetje, ul. 29. novembra 16,63000 Celje - telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je Vestnik Merx oproščen plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tiska tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. I OB DNEVU MERXA ČESTITAMO VSEM DELAVCEM IN KMETOM ZA USPEHE NA RAZVOJNI POTI IN JIM ŽELIMO TUDI V PRIHODNJE ŠE BOU SPODBUDNE DOSEŽKE NA PROIZVODNEM IN POSLOVNEM PODROČJU uredništvo IB HM \ SLU-. " / Tri družbe z omejeno odgovornostjo za področje trženja, razvoja in izobraževanja Na podlagi Zakona o podjetjih se tudi v Merx SP posamezni sektorji in službe preoblikujejo v nove organizacijske oblike, ki se bodo vsekakor lažje prilagajale zahtevam in razmeram na tržišču. Tako so se v Mera SP konec oktobra ustanovile tri družbe z omejeno odgovornostjo in center za lastninsko podjetniško preobrazbo. Pogodbe o ustanovitvah družb z omejeno odgovornostjo, in sicer Mera trženje, Mera razvoj, podjetništvo, inženiring in Mera Izobraževalni center, so že podpisane in trenutno teče že postopek za registracijo. Predvideva se, da bi vse tri družbe pričele normalno poslovati s 1. 1. 1991, ko naj bi bila izvršena že tudi registracija. V vsaki od teh treh družb z omejeno odgovornostjo ima večinski delež Mera SP, ostali delež pa imajo delavci zaposleni v teh treh družbah. Tako ima v Mera trženju Mera SP . 60-odstotni ustanoviteljski delež, zaposleni delavci pa 40-odstotni. V družbi z omejeno odgovornostjo Mera, razvoj, podjetništvo in inženiring ima Mera SP prav tako 60-odstotni ustanoviteljski delež, delavci zaposleni v tej družbi pa 40 odstotkov. Nekoliko drugače je samo v Mera Izobraževalnem centru, kjer je ustanoviteljski delež Mera SP 85-odstotni, delež delavcev pa 15-odstotni. Pa si še nekoliko podrobneje poglejmo dejavnosti posameznih družb z omejeno odgovornostjo. MERX TRŽENJE, d.o.o. - uvoz in izvoz neživilskega blaga vseh trgovskih strok, - zastopniške in posredniške storitve v prometu blaga in storitev (v zunanji in notranji trgovini). MERX RAZVOJ, PODJETNIŠTVO, INŽENIRING, d.o.o. Dejavnost družbe: - prestrukturiranje podjetij in organizacija poslovnih procesov, - organiziranje novih oblik podjetij, - razvijanje novih programov za organiziranje podjetništva (nova delovna mesta), - dolgoročne sanacije podjetij in izvedba ukrepov, - ocenjevanje premoženja, - organiziranje in izvajanje razvojnih projektov s področja dejavnosti (tehnološki in poslovni razvoj sistema - elaborat), - investicijski inženiring in posamezne faze (projektiranje, elaborat, finančni inženiring, leasing), - konsulting za investicije, ekonomiko in podjetništvo, - nadzor investicij, - operativno izvajanje gradbenih del, - razvijanje tehnologije (predvsem v trgovini in gostinstvu), - zastopstvo pomembnejših dejavnosti (oprema, tehnologija, računalništvo itd.), - izvajanje storitev za dejavnosti, ki jih organizira družba (stanovanjska zadruga, odnosi z obrtniki oz. podjetniki). MERX IZOBRAŽEVALNI Dejavnost družbe: - ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve na področju trženja, - storitve reklame in ekonomske propagande, storitve raziskave trga, kreiranje ekonomske propagande trga, priprave in prezentacije plakatov in reklamnih panojev, - piiicjtiiijv ovjiiiov, strokovnih posvetovanj in razstav, stiki z javnostjo (puhlic relations), - trgovina na debelo in drobno z živilskimi proizvodi vseh trgovskih strok, - trgovina na debelo in drobno z neživilskimi proizvodi vseh trgovskih strok, - uvoz in izvoz živilskega blaga vseh trgovskih strok, CENTER, d.o.o. Dejavnost družbe: - organiziranje in izvajanje izobraževalnih programov za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev, - organiziranje in izvajanje izobraževalnih programov za usposabljanje za potrebe dela in razvoja, - organiziranje in izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za pridobitev strokovne izobrazbe. Javna zahvala Nepričakovani obseg škode, ki jo je povzročila vodna ujma ob 1. novembru, je mnogim podjetjem povezanim v MERX povzročila domala nepopravljivo škodo. Hudo pa je prizadeto ali v celoti uničeno tudi premoženje posameznih delavcev in njihovih družin. Odpravljanje posledic te naravne nesreče bo dolgotrajno in p mnogih primerih tudi p celoti nepopravljivo. Škoda in prizadetost ljudi pa bi bila še mnogo višja, če ne bi nesebično in skrajno požrtvovalno priskočili na pomoč sosedje, prijatelji, znanci, skratka človek z vso svojo čutnostjo do človeka in vso srčno kulturo, bodisi kot posameznik ali povezan p različne oblike organiziranosti. V občinah Mozirje, Laško in Celje je bila še posebno izrazita pomoč organiziranih oblik načrtnega zaščitnega delovanja. Posebej želimo poudariti neprecenljiv delež gasilskih društev, povezanih p občinske gasilske zveze, Radia Celje in enot JLA. Ob nesebičnih prizadevanjih gasilcev, ki so z izvežbano spretnostjo uporabili vsa razpoložljiva tehnična sredstva in lastno znanje ter fizične sposobnosti za neposredno reševanje ljudi, živine, premoženja ter varovanja pred dodatnimi težavami, se je Radio Celje p izjemno težkih pogojih in znanim lastnim prostorskim in tehničnim težavam organiziral tako uspešno, da je, sicer izjemno prizadet in izpadel sistem prenosa informacij (telefonija), praktično p celoti in zelo učinkovito nadomestil. Mnogi posamezniki so se vključili p reševanje, četudi jim je vodna stihija v lastnih domovih neprizanesljivo uničevala premoženje. MERX sestavljeno podjetje, vanj povezana podjetja in vsi prizadeti delavci, se gasilskim društvom ter njihovim občinskim gasilskim zvezam Mozirje, Laškega in Celje ter delavcem Radia Celje in pripadnikom JLA javno iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč pri reševanju življenj in premoženja, blažitvi posledic katastrofe in preprečevanju še težje prizadetosti. Hvala vsem ljudem širom domovine, ki nesebično prispevajo svoj delež k ublažitvi posledic nesreče. MERX SP CELJE MERK VESTNIK STRAN 2 NOVEMBER 1990 25. NOVEMBER DAN MERKA Zlato značko prejmejo: Alojz Selič, Rado Tržan in Maks Vodopivec Priznanja bodo podeljena 26. novembra Tako kot vsa leta nazaj, bomo tudi to leto ob dnevu Merxa podelili priznanja številnim delavcem, ki so s svojim delom prispevali k doseganju boljših rezultatov tako v svoji delovni sredini, kakor tudi v sistemu kot celoti. Najvišje priznanje Merxa ZLATO ZNAČKO ' bodo letos prejeli trije delavci: Alojz SELIČ, direktor Avtotehnike, Rado TRŽAN, direktor podjetja Mesarstvo Jurij in Maks VODOPIVEC, direktor Izbire Laško. Alojz Selič, roj. 1938, po poklicu dipl. ing. prometa, prejema Zlato značko Merxa za svojo veliko delovno zavzetost, ki je s prenovljenimi poslovnimi cilji, razširitvijo programa poslovne aktivnosti ter prostorsko in tehnološko usposobitvijo podjetja zastavil sebi in kolektivu izjemno vsebinsko bogato razvojno zasnovo, z vsemi karakteristikami in pogoji za obvladovanje novih tržnih odnosov in gospodarskih presnov. Avtotehnika Celje je pod vodstvom Alojza Seliča kljub Dejavnost drobčasnim in kratkoročnim materialnim zadregam uspela zastaviti svoj razvojni korak v smeri iskanja novih poslovnih poti, še posebej na področju servisne in kooperantske storitvene dejavnosti. Vzporedno z zastavljenimi gospodarsko preobrazbenimi cilji v strukturi poslovnega predmeta trgovine in servisne dejavnosti, pa je čutiti tudi uspešno prilagajanje kadrovske strukture in ostalih ključnih dejavnikov. Rezultati v poslovni aktivnosti pa se že manifestirajo tako v rezultatih gospodarjenja kot tudi poslovni in razvojni agresivnosti na vse bolj brezkompromisnem tržišču. »Prav gotovo je Zlata značka Merxa veliko priznanje tako meni, kot tudi mojemu kolektivu, saj gre za priznanje, ki ga vsako leto dobi samo nekaj ljudi izmed osemtisoče množice delavcev. Mislim pa, da mi to priznaje ni bilo podeljeno samo za moje dveletno delo v Avtotehniki, ko smo podjetje postavili na drugačne osnove, pridobili nove prostore itd., ampak da sem priznanje prejel delno tudi zaradi mojega nekdanjega dvajsetletnega dela v Merxu. Takrat smo delali na povsem drugačnih osnovah, pod drugačnim okoljem in vplivom družbe. Bilo je težko, pa vendar so tudi tisti trenutki v Merxu bili zame nepozabljivi. No in Alojz Selič prav zaradi te moje prejšnje službe v Merxu, delal sčm namreč v istih prostorih kot danes, zato sem jih tudi dobro poznal, sem se nekako lažje odločil s svojimi delavci za odkup in prenovitev ter hkrati preselitev podjetja Avtotehnika na Bežigrajsko 13. Vedel sem, kaj se da narediti in kaj ne, koliko bo potrebnih sredstev in prav zaradi tega seje celoten projekt delal po moji zamisli in po mojem projektu. Z malo denarja smo naredili veliko. O tem se lahko prepričate tudi sami. Tudi v bodoče nameravamo svojo strmo pot nadaljevati. Trenutno tečejo razgovori za dva nova programa prodaje vozil, in sicer gre za program peugeot in program japonskih vozil. Oba programa bi želeli poslati na trg še pred novim letom. Pridobili smo servis za Renault vozila, želimo pa še za vozila opel in škodo. Na novo odpiramo tudi prodajalno za orodje Black & Decker in av-toopremo. Gre za specializirano prodajalno, ki bo vezana na nas na osnovi kooperantske pogodbe. Rado TRŽAN, roj. 1956, po poklicu dipl. ekonomist prejema Zlato značko Merxa za izjemno prizadevno delo, ki je grajeno na elementih jutrišnjega menedžersko zasnovanega vodenja firme, marketinške skladnosti z interesi novih tržnih odnosov. Rado Tržan je eden tistih intuziastov, ki se je med prvimi lotil vsebinske preobrazbe podjetja na podlagi sodobnih znanj. Rado Tržan je za današnji čas še vedno direktor, ki deluje nekoliko abstraktno, saj je praktično opustil vse znane klasične pristope pri obvladovanju proizvodnje, trženja in notranjih medsebojnih odnosov v kolektivu. Dober poznavalec sodobnih ekonomskih znanj s področja organiziranosti, marketinga, tehnologije proizvodnje ter motivacije zaposlenih za ustvarjalno delo, je uspel kakovostno povezati v celoto vodstvenega pristopa izraženega v sodobno menedžersko usmeritev. Ambicije Rada Tržana, da skupaj s svojim kolektivom dvigne raven proizvodnje in trženja nad klasično razumevanje in doživljanje živilsko predelovalne gospodarske enote, še že manifestira v rezultatih, ki jih ta kolektiv dosega. Rado Tržan »Najvišje priznanje Merxa Zlata značka, ki jo bom prejel, je vsekakor priznanje kolektivu za dosežene uspehe v zadnjih letih in hkrati širše priznanje pravilnosti poslovnih usmeritev, ki smo jo izoblikovali pred petimi leti ob mojem prihodu in po kateri naj bi naše podjetje bilo leta 1992 sposobno sodelovati v proizvodnji in prometu mesa in mesnih izdelkov v združeni Evropi. V nekaj letih nazaj smo naredili v našem kolektivu izredno veliko. Fizični obseg proizvodnje smo povečali za 2,5-krat. Prisotni smo na pretež- nem delu slovenskega tržišča in v Istri. Še naprčj širimo lastno maloprodajno mrežo. Pretežni dej proizvodnje smo tehnično posodobili, uredili smo okolje firme, naredili tudi nekaj malega za ekologijo. Mislim pa, da smo se tudi uspešno preobrazili v samostojno družbeno podjetje. In kako naprej? Preoblikovanje podjetja v delniško družbo z mešanim lastništvom. Ta preobrazba se je že začela, sklep delavskega sveta že imamo, prav tako smo že tudi razpisali prvo izdajo internih delnic. Mesarstvo Jurij se bo organiziralo v delniško družbo namreč v dveh fazah. V prvi fazi bo šlo za razpis internih delnic. Z vpisom in vplačilom internih delnic bodo zaposleni delavci, upokojenci in druge zainteresirane fizične osebe delno odkupili družbeni kapital Mesarstva Jurij. Torej bo šlo v tem primeru za enostaven in hiter postopek privatizacije do ca. 1/3 delniške glavnice. V drugi fazi pa naj bi privatni kapital dosegel več kot polovico delniške glavnice s tem, da bo šlo v tej fazi tudi za povečanje kapitala podjetja. Z razpisom druge izdaje delnic bodo tudi interne delnice zamenjane s pravimi.« Maks Vodopivec, roj. 1928, prejema Zlato značko Merxa za njegov uspešen in ustvarjalen delovni ciklus, ki nedvomno predstavlja trdno osnovo njegovemu kolektivu za vključitev v nove pogoje gospodarjenja in razvoja trgovine na tem področju. Je eden od tistih vodstvenih delavcev, ki svoje osebnosti nikoli ni postavljal v ospredje do te mere, da bi prekomerno dejstvoval v svojem delovnem ali življenjskem okolju. Gre za izkušene-nga poznavalca trgovinske stroke, ki je skozi spoznanje, da je le z delom in širjenjem materialne podlage ter kapacitet, možno postopoma graditi kakovost in trdnost gospodarskega subjekta. Maks Vodopivec si je v času svojega službovanja ves čas prizadeval za ustvarjalen pristop k razvoju firme, dobrim notranjim medsebojnim odnosom in učinkovitosti gospodarjenja. Njegova prizadevanja, ki jih je vlagal v razvoj firme skupaj s svojim kolektivom, se odražajo v mnogih adaptacijah, renoviranjih. Skratka v posodabljanju vrste trgovin, tako v Trbovljah, Marija Gradcu, Tevčah in seveda v Laškem, kjer še posebej izrazito izstopa adaptacija in dograditev marketa z upravnimi prostori, poslovalnice Maja, Železninar, Konfekcija itd. V popolnosti novozgrajen je market v Debru. Za relativno majhen, a delovno zagnan kolektiv, ki ves ta čas ni poznal rdečih številk v rezultatih gospodarjenja, je vsekakor tak napredek in razvoj najboljše merilo za učinkovitost in delovni prispevek Maksa Vodopivca. »To visoko priznanje, ki ga bom prejel, mi pomeni predvsem spodbuda za delo naprej. Škoda le, da tega ne bom mogel uresničiti, kajti z novim letom se nameravam upokojiti. Zlato značko sprejemam z veseljem, ker mi ime Mera in vse kar je povzano s tem imenom, veliko pomeni. Ob Letošnji nagrajenci 3. Delavcem MOTELA Šentjur - GOSTINSTVO IN-TU-RIZEM Celje Komisija za priznanja in odlikovanja je ugotovila, da je na podlagi razpisa natečaja za zbiranje predlogov za podelitev plaket in priznanj v MERX SP v letu 1990, ki je bil objavljen v VESTNIKU, razpisni rok zaključen in je po proučitvi predlogov sprejela sklep, da posreduje delavskemu svetu MERX SP predloge za nagrajence. Delavski svet je predloge potrdil. ZLATE ZNAČKE se podelijo: 1. SELIČ Alojzu, direktorju TPP AVTOTEHNIKA Celje 2. TRŽAN Radu, direktorju Mesarstvo JURIJ Šentjur 3. VODOPIVEC Maksu, direktorju TP IZBIRA Laško PLAKETE ZA POSLOVNE PARTNERJE se podelijo: 1. AGROTEHNIKA - GRUDA Ljubljana, Titova 40 2. EMONA - MERKUR Ljubljana, Šmartinska c. 130 3. HMEZAD - MLEKARNA ARJA VAS, Arja vas, Petrovče 4. VINAG Maribor PLAKETE ZA DELAVCE OZ. KOOPERATNE se podelijo: 1. BLASUTTO Viktoriji, delavki BLAGOVNEGA CENTRA 2. ČIŽEK Rajku, delavcu MLINSKO PREDELOVALNEGA PODJETJA 3. GALUF Pavli, delavki BLAGOVNEGA CENTRA 4. HUDEJ Kristini, delavki TPP AVTOTEHNIKA 5. IRŠIČ Antonu, delavcu MLINSKO PREDELOVALNEGA PODJETJA 6. JEVŠENAK Mariji, delavki DRAVINJSKEGA DOMA Slov. Konjice 7. JOVAN Julijani, delavki PTTP SAVINJA Mozirje 8. KREUH Mariji, delavki MERX SP - SS POTROŠNIK Celje 9. LESKOVAR Elizabeti, delavki Mesarstva JURIJ Šentjur 10. NEMEC Jožici, delavki TP IZBIRA Laško 11. PEŠKO Miroslavu, delavcu DRAVINJSKEGA DOMA Slov. Konjice 12. VEC Janezu, združen kmet KZ Laško 13. VERDNIK Miroslavu, delavcu MLINSKO PREDELOVALNEGA PODJETJA 14. VERDNIK Tereziji, delavki DRAVINJSKEGA DOMA Slov. Konjice 15. VREČAR Mileni, delavki MLINSKO PREDELOVALNEGA PODJETJA 16. ZIMŠEK Zdenki, delavki BLAGOVNEGA CENTRA Celje 17. ŽF.LJEŽIČ Marijani, delavki GOSTINSTVA IN TURIZMA Celje PLAKETE ZA SKUPINE DELAVCEV se podelijo: 1. Delavcem DE AVTOMEHANIČNA DELAVNICA -PE TRANSPORT IN SERVISNE DEJAVNOSTI BLAGOVNEGA CENTRA Celje 2. Delavcem MESNICE MAGISTRAT Celje, MESARSTVO JURIJ Šentjur PRIZNANJA ZA DELAVCE OZ. KOOPERANTE se podelijo: 1. BOŽNIK Danijeli, delavki BLAGOVNEGA CENTRA Celje 2. CIGLER Stanislavu, delavcu BLAGOVNEGA CENTRA Celje 3. CINK Heleni, delavki Finančne organizacije MERX BANKE Celje 4. FIJAVŽ Edvardu, delavcu MLINSKO PREDELOVALNEGA PODJETJA 5. HRIBERŠEK Olgi, delavki BLAGOVNEGA CENTRA Celje 6. JURIČKO Pavli, delavki Finančne organizacije MERX BANKE Celje 7. PERŠIČ Zlatku, delavcu BLAGOVNEGA CENTRA Celje 8. RAJH Ivanu, delavcu TPP AVTOTEHNIKA Celje 9. ŠIPEK Ivanu, delavcu TPP AVTOTEHNIKA Celje 10. ŠTAUT Antonu, delavcu KMETIJSKE ZADRUGE Laško 11. ŠTAUT Karlu, delavcu KMETIJSKE ZADRUGt Laško 12. TOMAN Ivanu, delavcu MERX SP. PRIZNANJA ZA SKUPINE DELAVCEV se podelijo: 1. Delavcem službe kalkulacij komercialnega sektorja BLAGOVNEGA CENTRA Celje 2. Delavcem delovne enote Pekarne Laško MPP Celje 3. Delavcem mesnice DISKONT Mesarstva JURIJ Šentjur Y . STRAN 3 MERK VESTNIK NOVEMBER 1990 25. NO VEMBER - DAN MERXA Maks Vodopivec njem sem ustvarjal skoraj trideset let. Zato mi tudi ni vseeno, kaj se bo s tem Merxom zgodilo. Srečen sem in zadovoljen hkrati, ker se zavedam, da to priznanje ne prejemam samo zaradi svojega dela, ampak zato, ker smo vsi skupaj z mojim kolektivom v raznih organizacijskih spremembah to tudi zaslužili. S tem mislim, da smo v vsem tem času ekonomsko, pa tudi drugače visoko kotirali, kar pa vsekakor ni samo moja zasluga, ampak vseh delavcev, jaz pa sem bil samo eden izmed njih. Če bi naredili analizo razvoja trgovine na našem območju, bi ta pokazala, da smo naredili marsikaj. Resje, da nismo zgradili velikih objektov, zato pa imamo naše lokale dobro razporejene po občini, skoraj vse obnovljene, kljub temu, daje trgovina veja, ki zaostaja daleč za gospodarstvom. V prihodnosti verjetno ne bomo pridobivali novih prodajaln, saj trenutno število prodajaln odgovarja številu prebivalcev, poleg tega pa se je odprlo tudi mnogo zasebnih trgovin. Veliko več pa bi morali narediti na usposabljanju in dodatnem izobraževanju delavcev ter na izenačitvi pogojev dela med družbeno in zasebno trgovino. Danes namreč še vedno veljajo različni zakoni, ki pa zasebno trgovino postavljajo v bolj ugoden položaj proti družbeni. Zato bi si morali trgovci čim-prej ustanoviti svojega legitimnega predstavnika v Republiki, ki bi zastopal naše interese.« njetrgovinsko kooperacijo in uvoz. Promet med Agrotehniko — Grudo in članicami SP Merx je obojestranski in analitiki bi se morali potruditi, predno bi lahko z gotovostjo potrdili ali gre za večjega kupca ali dobavitelja naših članic. Dolgoročna naravnanost poslovnotehnič-nega sodelovanja in obojestranska blagovna menjava sta kvaliteti, zaradi katerih predlagamo Agrotehniko - Grudo za prejemnika PLAKETE SP Merx za poslovne partenerje v letu 1990. Pri tem seveda računamo, da poslovno sodelovanje še ni doseglo svojega vrhunca, ampak se bo v prihodnjem času nadalje krepilo in poglabljalo. »HMEZAD - C E LEI A« Arja vas prejme plaketo za dolgoletno oskrbo z mlekom in mlečnimi proizvodi ter odkupom mleka. Kontinuirana redna dobava je omogočala MERX-u dosledno izvajanje oskrbe na področju, za katerega je bil MERX zadolžen. S kvaliteto proizvodnje, ki je iz leta v leto naraščala in z dopolnitvijo asortimenta s proizvodi tujih proizvajalcev, je CELEIA v celoti zadovoljevala zahteve potrošnikov po mleku in mlečnih izdelkih. emona merkur Emona Merkur Ljubljana je ena največjih trgovskih družb na področju živil v Ljubljani. Tesne poslovne in prijateljske vezi že segajo leta nazaj in se iz leta v leto poglabljajo. Tako je že več let med prvimi kupci v našem podjetju. Njen je tudi velik prispevek pri naložbeni aktivnosti podjetja. Kot priznanje za vsestransko sodelovanje predlagamo, da se ji podeli plaketa za poslovne partnerje. agrotehnika - gruda GRUDA export-import, LJUBLJANA, p.o. Agrotehnika Gruda šteje med tista podjetja - poslovne partnerje članic SP Merx, s katerimi teče vsestransko poslovno sodelovanje že dolga leta, ne da bi bilo odvisno od takšnih ali drugačnih usmeritev družbenopolitične skupnosti. Takšno poslovno partnerstvo pa je potrebno danes, še bolj kot doslej, ceniti in vsestransko negovati. Paleta poslovnega sodelovanja med Agrotehniko- Grudo in članicami SP Merxje izredno široka in obsega področja agroživilshe .proizvodnje, tehnične trgovine, izvoz, zuna- VINAG Maribor prejme plaketo za dolgoletno sodelovanje. VINAG je s svojim širokim izborom blaga zadovoljeval vse vrste potrošnikov, s kvaliteto pa privabljal tudi najbolj zahtevne kupce. Ni težjega v življenju, kot pot do izobrazbe Merx ustanovil šolo za podjetniški marketing V sodelovanju z Ekonomsko poslovno fakulteto Maribor je Merx Izobraževalni center ustanovil šolo za podjetniški management za direktorje in vodilne delavce podjetij. Izobraževanje bo trajalo sedem dni, in sicer vsako sredo od 10. do 17. ure v dvorani Zdravilišča Dobrna. Program šole za podjetniški management obsega naslednja področja: Strateški management podjetja in strateški marketing, politika in organiziranje nabavnega in prodajnega marketinga, poslovne finance, podjetniška logistika v trgovini, in informatizacija podjetja. Po končanem izobraževanju bodo pridobili vsi udeleženci šole diplomo, ki jo bo izdala Ekonomska poslovna fakulteta. Šola je pričela z delom 14. novembra. Gre torej za pomemben dogodek, kajti vsakodnevne vse zahtevnejše naloge zahtevajo od nas nenehno izobraževanje in dopolnjevanje. Brez znanja ni razvoja, ni napredka. Ali, kot je dejal v svojem uvodnem govoru dekan Ekonomsko poslovne fakultete Maribor dr. Dušan Radonjič: »Ni težjega v življenju, kot pot do izobrazbe!« Ob tej priložnosti smo zaprosili dekana EPE dr. Dušana Radonjiča za kratek razgovor z novinarji. Gospod dekan, kaj vas je vodilo k temu, da ste se odločili za poslovno sodelovanje z Merxovim Izobraževalnim centrom? »Mislim, da je bilo osnovno vodilo obojestranska pobuda za sodelovanje. Že pri prvih razgovorih z vodstvom Merxa pa smo spoznali, da je Merx sistem, ki resno razmišlja, kako čimveč znanja ponuditi svojim delavcem. To pa je bilo merilo, ki nas je vodilo h končni odločitvi. Moram pa povedati, da smo imeli tudi mi na fakulteti interes za takšno sodelovanje. Kajti vsaki stiki s prakso so nam še kako potrebni.« Šola za podjetniški management se bo zaključila 26. decembra. Slušatelji bodo prejeli diplome in se razšli. Ali menite, da je s tem konec izpopolnjevanja za vse slušatelje? »To vsekakor ne. Mi smo se z vodstvom Merxa dogovorili, daje ta program, ki poteka sedaj, le izhodiščni za vsa področja managementa. Zato od tega programa slušatelji ne morejo pričakovati nekp poglobljeno študijo, ker je za to premalo časa. Zato se že dogovarjamo, da bi po tem programu izpeljali se specializirane programe, ki Dušan Radonjič bodo zadevali določeno problematiki. To pa je lahko v obliki različnih krajših seminaijev oziroma predavanj.« Kaj vi, kot dekan Ekonomsko poslovne fakult-te, pričakujete od sodelovanja z Merxovim Izobraževalnim centrom? »Mislim, da tako mi kot tudi Mera, od tega sodelovanja pričakujemo samo eno. To je, da se dvigne zavest vodilnih delavcev, da je takšno osnovno ip poglobljeno izobraževanje potrebno. Zato moram poudariti, da smo ravno v primeru Meraa prvič startali z vodilno strukturo, to je s strukturo, ki ponavadi nikoli nima časa. Naše izkušnje so namreč pokazale, da so se na seminarjih do sedaj pojavljali vedno ljudje, ki niso odločali o strateških zadevah. Ko bomo spremenili razmišljanje vodstvenih struktur, da vsako vlaganje v izobraževanje, pa tudi v raziskave, ni strošek ampak dobro naložen kapital, ko bodo sami spoznali, da imajo na tem področju določeno praznino ter da so za njih izobraževanja prav tako potrebna, bomo dosegli resnično veliko.^ , Gospod dekan, hvala za pogovor. STRAN 4 MERK VESTNIK NOVEMBER 1990 Ujma uničila tudi Merxova podjetja Potrošnikov Market na Ljubljanski cesti je bil povsem uničen Ujma, ki je pustošila prvega novembra po celjski regiji, ni prizanesla nikomur. Niti SP Merx ne. Škoda je velika. Kolikšna pa je škoda, ki jo je narasla voda prizadejala ljudem, delavcem Merxa, pa ni znano. Kljub temu, da tudi tokrat poplavljeni ljudje niso ostali sami, da so jim v nesreči priskočili na pomoč številni krajani, da se je ponovno zgodil narod, ne upoštevajoč pri tem na „raso, narod, vero ali politiko, pa še dolgo časa ne bodo mogli pozabiti »pobesnele« Savinje, ki ..jim je v enem dnevu vzela praktično vse, kar so si ustvarjali vse življenje. V laški občini je največ škode „ utrpela Kmetijska zadruga La-,pko, prava katastrofa pa je bila tudi v trgovini v Rimskih Toplicah. Poplavljeni sta bili tudi obe Merxovi trgovini v Laškem, zaliti pa so bili tudi kletni prostori hotela Hum. Karel Krašek, direktor Kmetijske zadruge Laško, nam je ob samo okoli 500 kilogramov mesa. Tudi v trgovinah je sanacija potekala vse tri dni. Sedaj so očiščene, izpraznjene, po pregledu inšpekcijskih služb bomo pričeli z delom. Škodo ocenjujemo na 11.000.000,00 din.« Maks MAČEK, direktor Potrošnika: »V podjetju ocenjujemo, da smo imeli za približno 2.718.000,00 dinarjev škode na blagu, opremi in zgradbah. Najbolj je bil poškodovan market na Ljubljanski cesti. Vodo smo imeli v osmih objektih, predvsem v kletnih prostorih. Nekoliko drugače je bilo s kioskom pri bolnici. Od prvega alarma dalje smo imeli stalno dežurno službo, kije rešila tudi vsa osebna vozila in spremljala delo na terenu. Poklicali smo tudi ljudi ogrožeih objektov, ki so blago reševali, kolikor se je pač dalo. Prav zaradi številnih ljudi, ki so delali na svojih delovnih mestih, je bila škoda veliko manjša. Kako bomo pokrili škodo, še 200.000 dinarjev pa je bilo pri opremi, to je dvigalu, elektromotorjih in podobni opremi, ki se ni dala rešiti. Kljub izrednemu stanju pa smo se v Teku organizirali in že naslednji dan kar pri vhodu v blagovnico prodajali najnujnejše blago: kruh, vodo, mleko, baterije in sveče.« Ko so delavci Merxove pekarne po radiu slišali, da je voda zalila tudi prostore Peternela ve pekarne, so jim takoj priskočili na pomoč. Že p petek so se lahko Prebolčani prepričali, da je celjski kruh prav tako dober kot Peternelov. Alojz SELIČ, direktor Avto-tehnike: »Poplava nam je naredila kar precej škode, tako pri opremi kot tudi pri blagu. Kar šest naših prodajaln, v centru mesta v Miklošičevi ulici in na Trgu oktobrske revolucije, je imelo poškodovano opremo. Kar precej škode je bilo tudi pri sploh niso prišli pogledat, kaj se dogaja v trgovini. Imamo pa tudi svetel primer. Poslovodja trgovine Ideja je s svojo požrtvovalnostjo rešila vso blago v vrednosti 500 milijard dinarjev. izven Celja niso bile preplavljene. Naj na koncu še rečem, da smo imeli veliko srečo, ker smo preselili skladišče. Če bi ostali tam, kjer smo bili, bi bilo vse uničeno.« ke za hčerko in pomoč v delovni sili pri urejanju domačije, hiše in okolice.« Franc MIKLAVC, direktor Savinje Mozirje: »Zaradi popla- — Kmetijska zadruga Laško je utrpela veliko škodo ■■el Diskont Nabrežje v Laškem v času saniranja tem povedal: »Savinja nam je poplavila Diskont, to je trgovino s tehničnim blagom, repro-materialom in sortirnico ter skladišče jajc. Vse to je namreč na eni lokaciji. Poplavljena je bila tudi klavnica Laško, in sicer strojnica klavnic in strojni park v Laškem. Prav tako je bila poplavljena tudi trgovina zadruge v Rimskih Toplicah. Takoj, ko je bilo mogoče, smo angažirali ves kolektiv, to. je okoli trideset ljudi. Delavci zadruge so se takoj odzvali. Tudi uprava je v celoti delala v petek, soboto in nedeljo. Tako je bila v ponedeljek vsaj delno usposobljena klavnica, kjer delo poteka z manjšimi zastoji. Prizadet je bil strojni del. Možnost, da bi se meso pokvarilo, je obstojala. V hladilnici je bilo precej mesa. Vendar zahvaljujoč ljudem v klavnici in ekipi električarjev, ki so hitro intervenirali, je bila že v petek zvečer ena hladilnica usposobljena. Tako ni bilo večje škode. Neuporabnega je bilo Čeprav je voda zalila tudi kletne prostore številnih celjskih Merxovih trgovin in popolnoma uničila Potrošnikov market na Ljubljanski cesti, je oskrba v teh najtežjih dneh potekala normalno. Delovni čas pa so podaljšali celo do 22. ure, da so se lahko ljudje normalno oskrbeli z vodo, mineralno vodo in živili. V veliko pomoč Potrošniku je bil v teh dneh tudi Diskont Blagovnega centra na Mariborski cesti, ki ga ujma ni prizadela. ne vemo in tudi v tem trenutku ne razmišljamo. Naša prva skrb je v tem trenutku, da čimprej usposobimo naše prodajalne za normalno poslovanje. Prav tako v tem trenutku še nimamo točnih podatkov, koliko naših delavcev je bilo poplavljenih. Tu mislim predvsem na težje primere, ko so delavci ostali brez osnovnih pogojev za normalno življenje. Vsekakor bomo tem delavcem pomagali, kolikor bo v naših močeh. Market na Ljubljanski cesti, najbolj poškodovana prodajalna z Živili v Celju, je je pričel z delom. Za tako hitro usposobljenost gre vsekakor zahvala celotnemu kolektivu Potrošnika, še posebej pa pomočniku direktorja Ivanu Lenku in celotnemu kolektivu samega marketa, ki so noč in dan polnih sedem dni usposabljali market. Dobro so se namreč zavedali, da je v tem okolišu približno 10.000 potrošnikov, ki jim bodo kot kupci povečali denarni priliv, ki jim je potreben, če bodo hoteli vsaj delno zmanjšati škodo. Alojz FORŠTNER, direktor Teka: »Pri nas je voda zalila samo kletne prostore blagovnice »T«. Zaradi dežurstva in prisebnosti številnih delavcev smo pravočasno rešili najnujnejše. Z nenehnim črpanjem vode iz kleti in hitrim premikom blaga, smo pri blagu utrpeli samo 74.000,00 dinarjev škode. Nekoliko več škode, približno blagu. Poškodovane imamo motorne žage, električne vrtalne stroje, komplete Black & Decker, motoma kolesa, rezervne dele za avtomobile, opremo za avtomobile, avtomobilske prevleke in podobno. Trdim, daje bilo v nekaterih prodajalnah večja škoda tudi zaradi malomarnosti nekaterih delavcev, ki V kolektivu smo se odločili, da ji za njeno požrtvovalno delo izročimo nagrado v višini 1 odstotka od vrednosti rešenega blaga. Prav tako bi pohvalil v.d. poslovodkinjo Simono Perme, ki je s pomočjo svoje matere vse blago prestavila na višje police, čeprav na srečo v tej prodajalni ni bilo poplave. Druge trgovine Peter PRIVŠEK, direktor To-pra: »V celoti je poplavilo tudi prostore Topra. Najhuje je bilo v spodnjih prostorih s kotlovnico, kompresorsko postajo, skladišči repromateriala, priročnimi skladišči pomožnega materiala. Potopilo pa je tudi vse rezervne stroje, poplavilo trgovino in del zgornjega skladišča. Ocenjujemo, da bo škoda višja kot 20 milijonov dinarjev. Precejšen bo tudi izpad proizvodnje, saj za njeno nadaljevanje nimamo potrebnega repromateriala. Drago HORVAT, direktor Gostinstvo in trurizem Celje: »Najbolj poškodovan je bil hotel Mene, kjer je voda napravila izrazito veliko škodo tako na objektu in opremi. Škodo smo imeli tudi v restavraciji »Pigal«, kjer je voda dobesedno razvila šipo in uničila opremo in blago, objekt pa ni naš, ker ga imamo v najemu. Skupno škodo ocenjujemo na približno 2.500.000 dinarjev.« Jože MELANŠEK, v.d. direktor Turist Nazarje: »Voda je uničila popolnoma Savinjski gaj, slaščičarno v Nazarjih in Savinjo v Nazarjih. Kljub temu, da so v vseh obratih delavci ukrepali takoj, se samoorganizirali in delovali zelo prizadevno, je bilo škode v Turistu, ocenjene po trenutnih cenah za približno 238.616,20 dinarjev. Prav tako je naša delavka Marija Robnik iz Podveže 58, p. Luče utrpela večjo škodo zaradi poplave. Iz sredstev sindikata smo ji nudili denarno pomoč 10.000,00 dinarjev, nekaj oble- ve smo škodo utrpeli v Trgovskem domu Nazarje, kjer je voda zalila kletne prostore in prodajno skladišče do višine 40 cm, v skladišču gradbenega materiala v Nazarjih, na bencinski črpalki Nazarje, kjer je" voda zalila v celoti kletne prostore, bencinske črpalke do števcev in prodajni prostor ter pisarno do višine 40 cm. Voda je zalila tudi kooperacijo in komercialo na upravi v Mozirju. Škodo na objektih, opremi, aparatih in trgovskem blagu ocenjujemo na 7.910.847,00 din. Takoj smo pristopili k reševanju in preprečevanju nastanka škode, vse dni po poplavi pa smo pospešeno delali na odpravi posledic in zagotovitvi redne preskrbe z neoporečnimi živili v Nazarjih.« Ivan POŽLEP, direktor Avto Celje: »Po sedaj ugotovljenih zapisnikih znaša ocenjena škoda po katastrofalni poplavi 4.306.600,00 din. Poplavljena je bila prodajalna rezervnih delov v Velenju, prodajalni* rezervnih delov na Ljubljanski 11 in 37, arhiva, ekonomat in, kotlarna z izlivom kurilnega 'olja na Ljubljanski 11. Na IpaVcevi 21 pa je bilo poplavljeno: prodajalna rezervnih delov,' prodajalna osebnih vozil in 27 parkiranih vozil, tehnični pregledi, servis osebnih in servis tovornih vozil vključno s skladišči in pisarniškimi ter ostalimi prostori in skupna blagajna. Z rednim poslovanjem smo že pričeli 5. novembra s tem, da vzdrževalna ekipa še vedno tekoče odpravlja posledice.« Dutyfree trgovina v hotelu Merx je bila čisto razdejana « MERK VESTNIK STRAN 5 NOVEMBER 1990 Najprej rešiti, potem bežati Agencija za klirinške posle ih c Nekaj dni po ujmi -je mesto Celje ponovno zaživelo. Trgovine so odprte, v gručah se debatira, opazuje. Celjani vedo povedati marsikaj. Tudi kakšna pikra misel je vmes. Jaz pa hitim naprej proti prodajalni Ideja. Komaj dva meseca je minilo, odkar so odprli trgovino z mešanim, uvoženim blagom. Hitim na razgovor s Heleno Ogra-jenšek-Urbas, poslovodkinjo te prodajalne, ki je s svojim 22-letnim sinom Robertom rešila pred vodno ujmo vso prodajno blago, pa tudi embalažo. Takole je pripovedovala: »To je bila prava katastrofa. Vse dopoldne sem prihajala k Savinji in opazovala naraščanje vode. Slutila sem, da ne bo nič dobrega, saj sem že kot petletni otrok leta 1954 doživela poplavo. Odhitela sem domov po sina in oba sva še enkrat šla do Savinje. Voda je bila že zelo visoka. Vedela sem, če se Savinja napolni do roba, je Celje v vodi. S sinom sva izpraznila klet in pomagala še štirim starejšim osebam v Stanetovi ulici. Potem pa sva odhitela v Avtotehniko- opravičila svoj obstoj Helena Ograjenšek - Urbas vo trgovino Ideja, kjer sem po-slovodkinja. Vso prodajno blago sva še pravočasno uspela premestiti na police, tako da voda blaga ni poškodovala, razen treh malih zvočnikov, ki so ostali v embalaži na pultu. Tako sva rešila za približno 500 milijard dinarjev blaga in embalaže. V trgovini je bila voda do samega pulta. Vse do dveh zjutraj sva s sinom dežurala in ho- TEKO za poplavljence NUDIMO VAM POTROŠNIŠKO POSOJILO NA 6 MESECEV, OBRESTI 7 %, brez pologa. PODARIMO VAM DARILNI BON ZA 5% VREDNOST GOTOVINSKEGA NAKUPA NAD 3.000,00 DIN. Prejeli smo pismo bralke Narava - večna neznanka Narava! Kako čudovita je lahko. Vsak dan nas napolnjuje z novimi močmi za življenje, nas razveseljuje, nam daje užitke. Brez nje ni življenja. Pravijo, da je jesen naj lepši del leta. Takrat narava dobi priložnost, da nas obdari, da ponudi največ kar zmore. Človek pa hiti in hiti ter želi čim več dobiti od nje. Grabi, kot da se ne zaveda, da vsega ni mogoče imeti. Da je potrebno nekaj pustiti naravi, da se kiti s svojim delom. Tokrat pa seje zgodilo drugače. Kot da je narava želela izstaviti račun za vsa dolga leta svojega dajanja. Kot daje želela opozoriti ljudi, da je nezadovoljna z njihovim ravnanjem do nje. Da je napočil trenutek, ko seje treba ustaviti in razmisliti kako dalje. Prihrumela je v vsej svoji veličini. Poplava. Dejanje narave, ki grozovito prizadene ljudi, njihovo imetje. Groza, ki se je naselila v ljudeh, je nepopisna. V trenutku so spoznali svojo nemoč, svojo odvisnost od narave, od drugih ljudi. Voda pa je nezadržno pustošila po Sloveniji. Odnašala s seboj vse, kar ji je stalo na poti. Ni izbirala ljudi, ne imetja. Ni ji bilo mar, če bodo pri tem prizadeti tudi otroci. Zahtevala je svoj davek. Veliko je družin, ki so v tej vodni stihiji doživljali propad svojega dela, imetja. Tudi tovarne in drugi objekti so morali plačati svoj račun. Uničenih je veliko število strojev, materiala, prodajaln, skladišč. Ko je bilo ne-urje za nami, smo se vprašali: »Kaj zdaj?« Začel seje boj za preživetje. V ljudeh seje oglasil nagon po ohranitvi. In glej! Naenkrat smo vsi postali enaki. Ni bilo več , bogatih in revnih. Nič več sprtih sosedov, namišljenih sovražnikov. Ni bilo več razlik med delavci in izobraženci. V trenutku je tragedija povezala vse. Pomagati drug drugemu je , bil moto vsakega človeka. Rešiti, kar se rešiti da. Ovir ni bilo. Bili so ljudje, ki so se v stiski našli, si želeli pomagati. Pomoč so prejemali in pričakovali. Vojaki v svojih sivih uniformah so postali njihovo upanje. Ni bilo važno od kod so, kakšen jezik govorijo. Važnejša je bila njihova pripravljenost in požrtvovalnost, da jim pomagajo. Že njihova prisotnost jim je vlivala pogum in upanje. Še dolgo bo trajalo, da bomo s skupnimi močmi odpravili posledice poplav. Zavedamo se, da mnogim tega nikoli ne bo uspelo. Vedno je tako. Zmeraj se najde kdo, ki ostane poza-.bljen. Narava nas je opozorila. Obenem pa nas je zbližala. Povezala nas je še tesneje med seboj. Pogledali smo preko svojega plota. Zavedali smo se, da le kot celota lahko uspemo. Se vam ne zdi, da smo za to spoznaje morali plačati prevelik davek? A.P. dila gledat trgovino. Ko pa se je voda umirila in nekoliko znižala, sem odšla domov. Spati nisem mogla. Že takoj drugo jutro sem odšla pospravljat v trgovino. Zelo hitro smo jo usposobili za normalno poslovanje.« Peklenski dan Noč groze pri Resnikovih Bo podivjana voda prišla tudi k nam, so se vpraševali ljudje v Petrovčah, ko so gledali naraslo reko. Toda Savinja ni izbirala ne kraja, ne ljudi. Kot da je hotela pokazati, da smo vsi enaki. Tako je prišla tudi do domačije Resnikovih v Petrovčah. Angela Resnik je zaposlena v Merxo-vem Potrošniku, mož Andrej pa v Mlinsko predelovalnem podjetju. Vsi trije, skupaj s trinajstletnim sinom Andrejem so doživeli svoj najhujši dan v življenju. Takole nam je pripovedovala Angela Resnik: Sredi letošnjega leta je Mene banka ustanovila Agencijo za klirinške posle. V to so jo prisilile tržne razmere na področju finančnega poslovanja in vse večja nelikvidnost Merxovih podjetij. Agencija za klirinške posle, ki jo uspešno vodi diplomirana ekonomistka Cveta Kovačič, je v tem kratkem času opravičila svoj obstoj in vsekakor potrdila pravilno odločitev vodstvenih delavcev Merx banke za njeno ustanovitev. Vodja agencije Cveta Kovačič nam je povedala, da se Agencija ukvarja z vsemi oblikami poravnavanja obveznosti. Želi si, da bi agencija kar najhitreje polno zaživela, da bi tesno sodelovala z vsemi članicami Merx banke in tako postala zanje nepogrešljiv poslovni partner. Zato je še toliko bolj vesela, da se bo dejavnost te agencije predstavila tudi v Merxovem glasilu, še posebno zaradi tega, ker bo agencija tudi v novi organizacijski formi Merx banke zasedla pomembno mesto. »Vse oblike poravnavanja obveznosti bomo izvajali v skladu z 12. členom Zakona o finančnem poslovanju in v skladu z Zakonom o obligacijskih razmerjih. Tu mislim predvsem na kompenzacije ali pobote, na ce-sije ali odstope terjatev s pogodbami, na prevzeme dolgov, na asignacije ali nakazila in na no-vacije ali prenovitve.« Ali nam lahko poveste, katere aktivnosti vse so potrebne za izpeljavo ene poravnave, ki se bo izvedla preko vaše agencije? »Ja, to je pa kar obsežno delo. Začnemo pri zahtevku, da se težko izterja, preko iskanja zvez med upniki in dolžniki. Pripravimo celotno dokumentacijo do finančnega nakazila terjatve na žiro račun naročnika oziroma do predložitve potrjenega kompenzacijskega predloga.« Kaj pa vrednostni papirji? »Opravljali bomo tudi posle z vrednostnimi papirji. Tu mislim predvsem na diskontne posle (nakup menic in čekov), emisijske posle (emisija vrednostnih papirjev in izdajanje denarnih kartic), efektivne posle (nakup in prodaja vrednostnih papirjev) in depo posle (hramba in upravljanje sredstev in vrednostnih papirjev).« Dejavnost agencije je dokaj obširna. Kako boste zmogli uspešno delovati glede na to, da bodo vrata agencije odprta tudi za druga zunanja podjetja? »Pri svojem delu uporabljamo računalnik, v katerem že imamo obsežno bazo podatkov o medsebojnih povezavah številnih gospodarskih subjektov. Prav tako uspešno sodelujemo z nekaterimi drugimi organizacijami, ki opravljajo sorodna dela, predvsem zaradi lažjega iskanja poslovnih povezav z južnimi republikami in tudi v Sloveniji.« Na kratko smo vam predstavili Agencijo za klirinške posle, ki posluje v okviru Merx banke. Upamo, da smo skupaj z vodjo agencije Cveto Kovačič povedali vse, kar je zanimivega za vas. Če pa želite izvedeti še kaj več, potem pokličite na sedež agencije, kjer vam bodo prav radi odgovorili na vsa vaša vprašanja. Golte se pripravljajo na sneg S prodajo obveznic niso zadovoljni RTC Golte vsi bralci že dobro poznate in nam ga ni treba posebej predstavljati. Dobro veste tudi to, da se ta center že kar nekaj časa ukvarja z velikimi finančnimi težavami, ki so predvsem triletne zelene zime, da imajo velike načrte ter da so pred kratkim izdali svoje obveznice, ki pa se niso najbolj dobro porodajale. »Ne morem verjeti, da je kaj takega sploh mogoče. Voda je drla in odnašala vse. Ker je naša hiša pritlična, je voda zalila vse stanovanjske prostore, ki niso Zanimalo nas je, kaj se v tem trenutku dogaja na Golteh in ali tta. • centra Marjan Prelog nam je povedal, da so Golte pripravlje-I ne in da bi tudi sami bili zelo veseli snega. Vsa dela na vzdrževanju so končana, trenutno obnavljajo še samo hotel. Že to zimo so želeli pranje perila prestaviti v dolino in v sproščenih prostorih urediti dve savni, vendar jim to ni uspelo. To pa še niso vsi njihovi načrti. Pričakujejo, da bi v letošnji normalni zimi ustvarili sedem milijonov din dobička in da bi potem nekoliko lažje, seveda ob pomoči drugih sovlagateljev, pričeli z izvajanjen svojega načrta obnove, ki ga delijo nekako v štiri faze. Pravijo, da bi se najprej lotili instaliranja ustreznih naprav za umetno zasneževanje 12 ha smučišč oziroma štirih' prog. V izdelavi so že projekti za primarni vodovod. Želijo, da bi zaključili finančno konstrukcijo že pred novim letom. Računajo na sredstva Ljubljanske banke, Nivoja in rezervnega sklada Republike Slovenije. Tako bi lahko podpisali pogodbo z izvajalcem. Druga faza njihovega načrta obnove je kompletiranje prometne infrastrukture do centra. V ta dela sodi dograditev žičniškega sistema. Kupljeno že ima- Izguba je, vendar iščejo rešitve Angela Resnik več primerni za bivanje. Voda je bila v hiši več kot meter visoko. Rešili pa smo ob pomoči dobrih sosedov le nekaj oblačil in nekaj manjših stvari. Pred vrati je zima in vprašanje je, kdaj se bo vse to lahko posušilo in kdaj_bomo uspeli hišo usposobiti, da se bomo spet lahko vselili. Sin trenutno živi pri sosedih, midva z možem pa sva si na podstrešju naredila začasno bivališče. Obupana sem, saj sva z možem vlagala vse svoje prihranke v to hišo. Pred dobrimi tremi leti sva si tudi na novo opremila nekatere dele hiše. Potem pa nam je v nekaj minutah podivjana voda uničila vse. Naj še enkrat povem, da so nam v teh najtežjih trenutkih bili v veliko pomoč prav sosedi.« Ob devetmesečju so v Teku imeli 2.688.000 dinarjev izgube. V vodstvu podjetja menijo, da bodo izgubo do konca leta pokrili, seveda če medtem ne bi prišlo do bistvenih preobratov v bačništvu in do sprejema neugodnih gospodarskih ukrepov. In kaj se trenutno dogaja v tej firmi? Podjetje Teko je navezalo poslovne stike s štirimi znanimi italijanskimi firmami za uvoz blaga široke potrošnje: plastike, porcelana, orodja, čevljev, konfekcije, športnih koles, otroških vozičkov in otroških igrač. Zaradi boljših pogojev nabave pri dobaviteljih, so se v Teku registrirali tudi za veleprodajo in upajo, dajo bodo lahko vršili že ob koncu letošnjega leta. V Teku so že tudi podpisali pogodbo o nakupu nove opreme v vrednosti 1.040.000 dinarjev. Gre za opremo firme Alpos, ki jo bodo namestili v kletnih prostorih in pritličju in tako obnovili ta dva prostora za prodajo predvsem uvoženega blaga. Delavci v Teku še vedno prejemajo nižje osebne dohodke, kot pa je republiško povprečje v tej branži. Zato v vodstvu podjetja razmišljajo, kako bi izboljšali socialno-materialno stanje zaposlenih. Naredili so že mnogo analiz in med ostalim tudi ugotovili, da bo potrebno v firmi Teko zvišati produktivnost najmanj za ca. 35 odstotkov, torej za toliko, za kolikor zaostajajo za republiškim povprečjem produktivnosti. Zavedajo se, da bo potrebno za dosego takšnega cilja bistveno spremeniti pri posameznih delavcih odnos do dela in do zniževanja stroškov, na katere imajo delavci neposredni vpliv. jo dvosedežnico, dolgo 1400 metrov. Z njo je možno prepeljati 1800 oseb na uro. S to žičnico bi se število prevozov na Golteh povečalo na 8200 oseb na uro. S tem bi Golte po teh kazalcih postale tretji največji smučarski center v Sloveniji. Kot tretjo nalogo so si zadali dograditev bivalnih kapacitet na Golteh. Tu gre predvsčm za dograditev hotela in izgradnjo apartmajev. S tem bi pridobili 400 postelj. Gradnja bi potekala za trg pod pogoji, ki bi jih odredil center. V izdelavi je ureditveni načrt. V novembru bi naj že bila javna razgrnitev načrta in nato lokacijsko dovoljenje. Potrebno bo še pridobiti veliko sovlagateljev, pa tudi mogoče kakšnega inozemskega partnerja. Na Golteh upajo, da jim bo na koncu še ostalo veliko moči in vsaj nekaj denarja za ekološko sanacijo centra. Tu mislijo predvsem na čiščenje odpadnih vod, ureditev proge Blatnih in Turist. S tem projektom so kandidirali tudi za republiška sredstva za ekologijo. Vse te naštete aktivnosti, ki naj bi se v prihodnjih letih izvajale na Golteh, kažejo, da so razlogi in tudi možnosti za center. S tem sta tesno povezana tudi sanacija in ekonomska upravičenost centra na Golteh. Seveda so nekaj sredstev želeli pridobiti tudi s prodajo obveznic in sezonskih kart. Vendar pa so v centru nezadovoljni in pravijo, da niso dosegli tisto, kar so načrtovali in da je bila prodaja obveznic daleč pod pričakovanji. Pravijo, da je to delno tudi razumljivo, kajti številni ljubitelji belih poljan Golt so ob treh tako slabih zimah postali že malce nezaupljivi. Na drugi strani pa jih tudi pestijo iz dneva v dan večje finančne težave. In kaj naj napišemo na koncu. Ljudje na Golteh se trudijo, imajo še voljo in velike načrte, zato jim zaželimo, da bi vsaj to zimo imeli veliko snega. MERK VESTNIK STRAN 6 NOVEMBER 1990 Center za lastninsko Ijetniško preobrazbo IIIII V skladu z republiško zakonodajo, ki narekuje podjetniško preobrazbo v smislu preoblikovanja podjetij iz ene lastnine v drugo oziroma prestrukturiranje družbenega kapitala in urejanje pravice do vodenja na temelju kapitala, smo v Merx ustanovili Center za lastninsko podjetniško preobrazbo, katerega vodi diplomirana ekonomistka Boža Dakič-Ivančič. Osnovni namen Centra je kvalitetno izvajanje procesov kapitalske preobrazbe v posameznih družbenih podjetjih in nudenje strokovne pomoči članicam v poostopku privatizacije oziroma pri prestrukturiranju družbenega kapitala. Vsebino dela Centra bo predstavljala: - kapitalsko - podjetniška preobrazba podjetja oziroma lastninska transformacija podjetja, - in ekonomsko ter pravno svetovanje v najširšem pomenu besede. Na področju lastninsko podjetniške preobrazbe načrtujemo: - svetovanje in sodelovanje na področju prestrukturiranja podjetij (glede oblike organiziranosti, načina privatizacije . . .), - svetovanje in sodelovanje pri ustanavljanju novih podjetij, - izdelava analiz, ki so osno- va za prestrukturiranje podjetij ter priprava programov prestrukturiranja družbenih podjetij, - priprava aktov o ustanovitvi, statuta in drugih aktov, ki jih zahteva zakonodaja in sam proces prestrukturiranja, - priprava dokumentacije za registrsko sodišče ter pridobivanje dokumentacije za registracijo pri drugih organih, - vzpostavitev celovite evidence o družbi (deležih, ustanoviteljih, delničarjih, delnicah ...). Ekonomsko pravno svetovanje pa bo vključevalo: - svetovalni inženiring - ekonomsko pravno organizacijsko in finančno svetovanje pri vodenju podjetij ter izvajanje projektov s tega področja, - analiziranje poslovanja podjetij na ekonomskem, finančnem, organizacijskem in informacijskem področju, - sodelovanje pri sanacijskih, razvojnih programih podjetij z ekonomsko-finančno-pravnega vidika, - analiziranje ekonomskega stanja podjetij - uspešnosti in premoženja podjetij zlasti z vidika učinkovitega plasiranja kapitala, - svetovanje pri zaključevanju finančnih konstrukcij in predlaganje raznih načinov ka- pitalskega financiranja razvoja, - analiziranje poslovnih usmeritev, pripravljanje novih predlogov, spremljanje njihovega izvajanja in uspešnosti, - pripravljanje predlogov gospodarskih načrtov, analiziranje uspešnosti poslovanja in pripravljanje predlogov za izboljšanje poslovanja zlasti z vidika dobička, - izvajanje informiranja ustanoviteljic o rezultatih poslovanja Merx in ustanoviteljic, - informiranje ustanoviteljic o spremembah v zakonodaji, - pripravljanje konkretnih informacij in analiz poslovanja za različne uporabnike v poslovnem sistemu, - pravno svetovanje in poslovne storitve s'pravnega področja - zastopanje pred sodišči in drugimi organi, - priprava pogodb, sklepov, vlog za sodišča, - vodenje disciplinskih postopkov, - pravna pomoč pri vseh vprašanjih s pravnega področja, - vzdrževanje stikov s svetovalnimi podjetji in posredovanje raznih oblik pomoči podjetjem. Center bo deloval v tesni povezavi s strokovnjaki z republiške agencije in sklada za razvoj ter z ostalimi sokreatorji republiške zakonodaje. Poslovni bonton O poslovnem komuniciranju Iz knjige Eduarda Osredečke-ga Poslovni bonton smo izbrali nekaj najzanimivejših in po mnenju uredništva najuporab-nejših poglavij, ki jih bomo objavili v nadaljevanjih. Upamo, in želimo seveda, da bodo tovrstni prispevki našli svoje bralce in jim tudi koristili. Poslovno komuniciranje je dvorezen meč. Enkrat je koristno in uspešno in prinese korist vsem ali vsaj večini udeleženih, spet drugič pa zaradi napačne izvedbe vse pokvari. jČe hočemo, da bo imelo 'koristne in dolgotrajne posledice z blagodejnim povratnim delovanjem, se moramo vseh njegovih oblik - osebnega pogovarjanja, dopisovanja, telefoniranja itd. - pravilno naučiti. V sodobnem poslovnem svetu bo zmeraj uspešnejše sporočilo, ki je okusneje in spretneje oblikovano - če domnevamo, da tako tisti, ki ga pošilja, kakor tisti, ki ga sprejema, govorita v istem »kodu« in na isti valovni dolžini. To še posebno drži, kadar se na nekoga obračamo prvič. Ravno tako važno je, da ga niti ne precenjujemo niti ne podcenjujemo. Če smo se umetnosti občevanja z ljudmi naučili že na začetku svoje poslovne kariere, nam ne bo težko dosegati pomembnih poslovnih uspehov v vsakdanjem poslovanju z na videz nepomembnimi malenkostmi. Lepa beseda, kadar ni prazna obljuba, nič ne stane, ravno tako ne olikanost (bonton) v poslovnem komuniciranju; če nam je tuja, pa lahko to drago plačamo. Mar ne plačujemo (pre)visoke cene vsakokrat, kadar ne odgovorimo na telefonski klic, ne odpišemo na pismo, pozabimo poslati teleks? Vse to velja tudi za napake med pogovori - bodisi da gre za nezainteresiranost ali pretirano dlakocepstvo (vsiljivost), uporabljanje napačnega tona (osornega ali nesramnega) ali metanje besed v veter (prazne obljube). Kako besedo spremeniti v denar? Če jih znamo prav obračati, lahko ljudi prepričamo, da nam verjamejo in če kupijo, kar bi jim radi prodali. To je največja umetnost, ki jo mora obvladati prodajalec. In v današnji družbi malodane ni človeka, skupine ali organizacije, ki ne bi česa prodajali. Zato je nadvse važno, kako to počnemo, seveda, če nečesa ne nameravamo »prodati« samo enkrat in nikoli več. Ali se kdaj povprašamo, kako jasno se znamo ustno izražati? Ali ljudje takoj razumejo, kaj jim hočemo povedati? Ali gojimo govorno kulturo? Ali pred neko formalno skupino nastopamo preveč neformalno ali na- O reklami Vsaka stvar, ki jo danes želimo prodajati, potrebuje določeno reklamo. Temu moramo v ceni izdelka nameniti določen delež. O mediju, ki ga bomo za oglašanje glede na posebnost izdelka izbrali, v tem članku tokrat ne bomo govorili. Reklama nas z nekim izdeb kom seznanja. Uči nas, kako ga uporabljati in kje ga lahko kupimo. Kupec izdelek tako spozna. Vemo, da brez reklame veliko izdelkov ne bi uporabljali, oziroma bi zanje izvedeli kaj klasično - s poznanim »halo efektom«, Oglaševanje v različnih medijih, glede na njihovo specifičnost in publiko, uporabljamo robe? Ali razmišljamo o tem, kako se prav uporablja telefon? Ali se nam po mizi valja kup pisem, na katera še nismo odgovorili, na nekatera med njimi že tako dolgo ne, da je za odgovor prepozno? Ali resno jemljemo nujna sporočila, ki jih dobivamo po pošti ali telefaksu? Se ne dogaja, da zgine za njimi vsaka sled, kakor hitro zapustimo pisarno? In za koneč tega niza vprašanj še zadnje in za vse, ki sodelujemo v poslovnem komuniciranju, najpomembnejše: ali se dovolj trdno zavedamo, kako močno vse našteto vpliva na našo poslovno pogodbo in koliko nam lahko pomaga k uspešnosti v poslovnem življenju? Edini odgovor je: veliko! V poslovnem svetu so največ v rabi naslednje tri osnovne oblike komuniciranja: - ustno, - telefonsko, - pismeno. zato, da z novostmi seznanjamo kupce. Reklama ima tudi to lastnost, da ob večji prodaji njena cena na izdelek pada. Izdelek je vedno predrag, če ga glede na proizvodne stroške premalo prodamo. Z drugimi besedami: če mi napravimo samo 100 komadov izdelka in vsak stane na primer 1,00 din, je to drago. Zdaj moramo za reklamo porabiti toliko, da bomo prodali 1000 izdelkov. Torej bomo prodajali za 0,10 din dražje in to porabili za reklamo. Ta pa se bo glede na večjo proizvodnjo serijo, gledano v ceni posameznega izdelka - le-ta proporcionalno zmanjšala in bo končna cena nižja kot 1,00 din. Izdaja internih delnic za pospešeno prestrukturiranje družbenega kapitala Markovičeva vlada je v dveh svežnjih uspešno »spravila« skozi zvezno skupščino celo vrsto sprememb in dopolnitev zakonov (o podjetjih, družbenem kapitalu, osebnih dohodkih itd.) s ciljem, rešiti potapljajoče se gospodarstvo ali drugače rečeno, z gospodarsko reformo rešiti Jugoslavijo za vsako ceno. Zadevna zakonodaja omogoča preoblikovanje podjetja v družbeni lastnini v mešano oz. zasebno lastnino. Pri tem so zlasti pomembne zadnje spremembe Zakona o podjetjih, Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, Zakona o družbenem kapitalu, ki skuša določiti titularja lastnini in dileme okoli uporabe Zakona o izplačilu osebnih dohodkov ..., ki je po mnenju nekaterih sporen. času ob svoji vlogi prejel že vnaprej dogovorjene obresti, ali pa bo vložil denar v odkup delnic in bo po izteku poslovnega leta deležen dividende (dobička) ali pa bo ob slabem poslovanju poravnal izgubo v skladu z vrednostjo delnice. Prav na tem segmentu pa Markovič z Zakonom o družbenem kapitalu izrecno zagotavlja prehod družbene lastnine preko internih delnic v zasebno ali mešano lastnino. V tem je tudi bistvo preobrazbe (prestrukturiranja) družbenega kapitala v zasebno premoženje. Vsekakor zakon poleg nakupa internih delnic dopušča prodajo podjetja in dodatna vlaganja s katerim se spreminja lastninska struktura podjetja, kjer gre za dotok svežega kapita- nakupu, kaže, da si je zakonodajalec prizadeval spodbuditi k nakupu tiste, ki so v ustvarjanje družbenega kapitala vložili lastno minulo delo, kar je ekonomsko upravičeno, vsekakor pa ima tudi določeno moralno dimenzijo. Ob upoštevanju značaja razmerij, ki jih ureja zakon, predvideva, da odločitev o izdajanju internih delnic prejme delavski svet, s tem, da je istočasno dolžan odločiti o preoblikovanju podjetja v mešani lastnini (delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo). Neizogibnost odločitve o organiziranju podjetja kot mešanega podjetja, izhaja iz dejstva, da se z izdajanjem in prodajo internih delnic omenjenim osebam, spreminja lastninska struktura podjetja. Osnovna dilema je v tem, ali je mogoče delavce prisiliti z močjo zakona, da del svojega OD (plače) namenijo za nakup internih delnic ali obveznic. Na zahodu je nakup delnic povsem poslovna poteza posameznika, ki se svobodno odloča, ali bo svoja odvečna sredstva (denar) vložil v banko ali kupil obveznico in po določenem PRIMER: V ZDA so naredili zobno krtačko. Izmislili so si nekaj novega. Proizvajalec je za reklamo porabil veliko denarja. Ljudje so jo kupovali. Stala je 2.50 USS. Po treh do štirih letih je proizvajalec sklenil, da je ščetka na trgu dovolj poznana in dajo bodo pocenili. Prodajali sojo za 1.50 USS. Nihče večje ni kupil. Ljudje so nanjo pozabili ... S tem kratkim sestavkom smo vas želeli samo spomniti, kako pomembna je reklama za dobro prodajo blaga, še posebno danes, ko je konkurenca na trgu vse močnejša, predvsem s strani privatnikov. la. Tokrat bomo govorili samo o internih delnicah oz. delnicah s popustom, ki jih je Markovičeva vlada uveljavila zaradi pospeševanja sprememb lastništva. Z izdajanjem delnic vstopa podjetje v proces lastninskega prestrukturiranja, ki omogoča pridobivanje dodatnih sredstev za nadaljnji razvoj in sočasno zmanjšuje delež družbenega kapitala v skupnem kapitalu podjetja. Interne delnice je močno prodajati: 1. Delavcem, ki so zaposleni v podjetju. 2. Osebam, ki so bile v delovnem razmerju v podjetju oziroma v sestavljeni obliki organiziranja, v kateri je bilo podjetje včlanjeno in upokojemim delavcem poodjetja, ki so bili v podjetju najmanj 2 leti v delovnem razmerju. 3. Drugim domačim fizičnim osebam. 4. Organizacijam za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninskim skladom). Omenjeni seznam možnih potencialnih kupcev internih delnic oziroma delnic, za katere so odobreni bistveni popusti ob Vsekakor je posledica preoblikovanja podjetja tudi sprememba v notranji organizaciji podjetja v skladu z določili zakona o podjetjih. Zakon določa, da podjetje de-' lavcem, ki so zaposleni v njem' in upokojenim delavcem, pro^ daja interne delnice po knjigo-' vodski vrednosti s 30-odstotnim' popustom od nominalne vrednosti, popust pa se poveča za' 1 % za vsako delovno leto v' podjetju s tem, da skupni popust ne sme presegati 70 % nominalne vrednosti internih delnic. Pomembna kautela zakona' je v tem, da lahko podjetja izda-i jajo interne delnice enkrat "ali večkrat, vendar ne po izteku \ enoletnega roka. Pri tem je za-i poslenim po podpisu pogodbe o' odkupu ustreznega števila inter-| nih delnic možno obročno odplačevanje, kar se izvaja preko’ odtegljajev pri izplačilu OD. Po 18. 8. 1991 je možno prodajati delnice le po tržni vrednosti v skladu z Zakonom o vrednost-1 nih papirjih. Kolikor delavci ali poslovodstvo v odprtem roku ne bodo iz-, Koristili njožnosti, ki jih ponuja' zakon, bo država preko svoje' agencije prevzela podjetje in ga odprodala. MIERX VESTNIK STRAN 7 NOVEMBER 1990 MESARSTVO d£D MESARSTVO JURIJ OBVEŠČAMO VSE NEKDANJE SODELAVCE, da je delavski svet podjetja Mesarstvo Jurij na svoji seji, dne 13. 11. 1990 sprejel sklep o preoblikovanju družbenega podjetja Mesarstvo Jurij v delniško družbo v mešani lastnini. Zato RAZPISUJEMO v prvi izdaji DELNIŠKO GLAVNICO v višini 36,268.756 dinarjev. Vrednost posamezne delnice znaša 100 dinarjev. Pri prvi izdaji delnic je za nekdanje sodelavce in druge zainteresirane občane rezerviranih 60.000 internih delnic v vrednosti 6,000.000 dinarjev. Delnice se vpisujejo na sedežu podjetja Mesarstvo Jurij, vsak torek od 12,00 do 16,00 ure. VABIMO VAS K VPISU DELNIC MESARSTVO JURIJ, d.d. ŠE VEDNO NI PREPOZNO, DA POSTANETE NAGRAJENEC VAFRE Že v prejšnji številki smo objavili nagradni razpis obratovalnice VAFRA, ki je pripravila veliko nagradno žrebanje za vse bralce Merxovega Vestnika. Podarila je 22 bogatih nagrad v vrednosti preko 5.000,00 dinarjev. Ker pa smo v uredništvu prejeli bolj majhno število pisem z nagradnim kuponom, smo se odločili, da rok sodelovanja nekoliko podaljšamo. Naj ponovimo še enkrat, kdo vse lahko sodeluje v igri. V nagradni igri lahko sodelujejo vsi tisti bralci Merx Vestnika, ki bodo do 11. decembra 1990 poslali v zaprti kuverti kartonski ovitek, v katerem je VAFRA filter (filter lahko kupite v vsaki Merxovi prodajalni) in nagradni kupon iz Vestnika na naše uredništvo: ---------------------NAGRADNI KUPON IME IN PRIIMEK: ..................... NASLOV: ............................. SODELUJTE! ČAKAJO VAS LEPE NAGRADE VAFRE. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke Vodoravno: STRATEG, TRAVICA, RINA, IG, AZA-LEJA, BO, VAT, DOBRNA, ZEN, URNA, SB. PROPAGANDA, VAŠO, OATES, RE-NOVATORKA, AV, NADZIDEK, OPALOVINA, TARO, POET, MOL, TEG, NČ, SV, RAAS, SOBNA, LIPA, ETE, ONEIDA, CL, OLE, NAREV, SERAK, INLET, OROLON, INARI, TN, DAN, SILOS, VIAN, ATOM, ATLANTA, ŠO, KOJOT, IL, LIKA, N KOMO, PEČ, CIRENAJKA, IDOL, TALON, ATE, OTO, IRIAN, NARA Izžrebani nagrajenci: L nagrado 500 din prejme Maja HODOŠČEK, 63270 Laško, Badovinčeva 10 2. nagrado 300 din prejme Breda SIMON, 63000 Celje, Pod kostanji 22 3. nagrado 200 din prejme Kristina ČEPIN, 63260 Kozje, Kozje 24 4. nagrado 100 din prejme Bogomir OSET, 63212 Vojnik, Razgor 2/c 5. nagrado 50 din prejme Jožica ZALOKAR, 63262 Prevor-je, Krivica 42 Nagradni razpis L nagrada 800 din 2. nagrada 500 din 3. nagrada 300 din 4. nagrada 200 din 5. nagrada 100 din 6. nagrada 50 din Vsi, ki boste hoteli s svojimi rešitvami priti v boben za žrebanje bogatih nagrad, pošljite rešitev križanke v zaprti kuverti in z vašim naslovom na naslov: SP MERX 63000 Celje Ul. 29. novembra 16 Na kuverto napišite obvezno Nagradna križanka. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve,' ki bodo v uredništvo prišle najkasneje do 10. decembra 1990. Veliko užitkov pri reševanju! Uredništvo MERK BANKA NOVE VIŠJE OBRESTNE MERE S 1. 11. 1990 veljajo nove - višje obrestne mere za hranilne vloge. Vrsta vloge VLOGE NA VPOGLED VEZANE VLOGE nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev Letna obrestna mesa 35 % 37 % 39 % 41 % 43% Če pa imate na vpogledni vlogi vsaj 21.000,00 din več kot 6 mesecev vam za celotno vlogo pripadajo 41 % letne obresti. Obresti vam bomo obračunali in pripisali ob koncu meseca v katerem je poteklo 6 mesecev. KDOR VARČUJE, Sl SREČO KUJE! ___razveselite svoje prijatelje mBBmz darilom, ki ste ga izbrali TEKO CELJE v prodajalni °DOM° STRAN 8 «_______________ Nagradna križanka MERK VESTNIK NOVEMBER 1990