Poštnina plačana v gotovinL " Posamezna stev. Din V— Stev. 27. V Ljubljani, dne 2. julija 1931. Leto XIV. Upravništvo „0omovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tazemstvo: četrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno 36 Din; za ino. zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711. Zastopniki ameriških rojakov v domovini Jugoslavija je prisrčno sprejela drage goste V petek 26. t. m. zjutraj so se pripeljali na Jesenice številni ameriški rojaki, ki so prišli na cbisk stare domovine in na izseljenski kongres ki se je začel v Ljubljani, nadaljeval v Zagrebu in zaključil v Beogradu. Jeseničani in zastopniki raznih oblastev in društev iz drugih krajev države so drage goste najprisrčneje sprejeli. Solze so stopile v oči Američanom, ko so jih pO' Pri skupnem kosilu, ki sta ga na čast gostom priredila na vrtu «Zvezde» ban g. dr. Marušič in župan g. dr. Puc, so bile izrečene številne prisrčne zdravice. Žal je bivanje dragih rojakov v Ljubljani trajalo le kratko časa. Pozno popoldne so se Američani že morali podati na kolodvor in so se odpeljali v Zagreb, kjer so zborovanje nadaljevali, zdravljali rojaki kakor brati_ brate Niso pričako- r zakijučjU ko„gres v Beogradu. Tudi vali tako ljubeznivega sprejema od stare domo- J " ad sta kaza]a yse prisrčno .vrne, ki je nekateri niso videli ze lepa desetletja. . .. , a^u*** Po mali zakuski je vlak z gosti med sviranjem godbe odbrzel proti Ljubljani. Po dveh krajših sprejemih v Lescah in v Kranju je vlak dospel v I veselje nad prihodom rojakov izza dalinjega morja. Na kongresu samem so se obravnavala važna Ljubliano. Slovenska prestolica je dočakala gQSte 1 izseljenska vprašanja, pri čemer se je zlasti po-z izredno prisrčnostjo. Peron glavnega kolodvora udarjala potreba tesnejsih stikov med izseljenci je bil nabito poln zastopnikov oblastev in raznih I ^ staro domovino. Med drugim se je razmotri-društev pred kolodvorom pa, kjer je čakala na^alo tudi vprašanje, kako bi se izseljenski pn-ameriške rojake močna sokolska četa s svojč hranki, ki znašajo v ZedmjSmh državah gotovo godbo, so se zbirale nepregledne množice me-!okr°g 4 in pol milijarde dinarjev, pjodonosno na-ščanov. elektrifikaciji, pri gradnji železnic, v kmetijstvu in drugod. Obrestna mera je pri nas višja kakor v zapadnih evropskih državah in naš dinar je stalen z uveljavljenjem zakona o denarju. Zlata dinarska veljava nudi tujemu denarju vso varnost. Kmalu za prvo skupino ameriških rojakov, to je na Vidov dan, je prispela na obisk v staro domovino druga skupina Američanov, ki je bila z enako bratsko ljubeznijo sprejeta na Jesenicah in v Ljubljani. Za prisrčne pozdrave na ljubljanskem kolodvoru sta se iskreno zahvalila vodja Američanov, predsednik KSKJ g. Josip Z a 1 a r in župnik g. Josip P 1 e v n i k, ki je že 40 let dušni pastir ameriških rojakov. Gostje so bili sprejeti tudi pri škofu g. dr. Rožmanu. Na banketu v restavraciji g. Mikliča so se izrekle številne zdravice in sta bili poslani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in papežu Piju XI. Po banketu so se gostje odpeljali z novim tramvajem na Vič, kjer so na tamošnjem pokopališču položili žalni venec na grob župnika Šušteršiča, ki je bil eden prvih organizatorjev ameriških Slovencev. Ameriški rojaki, bodite najprisrčneje pozdrav- Ko je vlak obstal, je zadonela pozdravna koračnica železničarske godbe, vmes pa so se slišali veseli pozdravi množic. Pozdravnim nagovorom se je zahvalil vodja ameriških izletnikov g. Grdina, ki je zaključil govor z navdušenim vzklikom kralju in Jugoslaviji, potem pa se je razvil obhod po mestu. ložili v domovini. Možnosti za plodonosno na- jljeni na domačih tleh! Naj bo vaš prihod k nam ložbo ima naša po prirodi bogata država izredno velik korak za čim tesnejšo zvezo med vami in mnogo, tako v industriji, v tujskem prometu, v'nami! Pomanjkanje kmetijskih delavcev v Franciji V tvornicah odpuščaio delavstvo, na kmetih I «Naši tovariši, ki so zaposleni na kmetijah, Hvnranl Delavske 'Pa menda povsod primanjkuje delovnih sil. Zlasti se letos zelo pritožujejo na svoje gospodarje. U • rr 11. J 1 ordn» ueiavsK® I FranHii ep nritnžuieio da zaradi nomanikania Dočim so lani plačali gospodarji za sezonsko delo zbornice. Ko so okoli predsedniške mize zavzeli, v Franciji se pritožujejo, da zaradi pomanjKanja, e 2Q fra na ^ jzrab. dr. Drago Marušič, ameriški posla- i kmetijskih delavcev zaostaja kmetijsko delo. f 1s . ,MtrsiHanfi f1ela vce ki sn biIi VS( Zborovanje se je vršilo v mesta ban g nik g. Prince, predsednik kongresa g. Marjanovič,! Časopisje poroča, da je morala Francija v letih podban g. dr. Otmar Pirkmajer in ljubljanski žu- 1920. do 1930. uvoziti 675.316 inozemskih polj- ljajo letos sestradane delavce, ki so bili vso zimo brez dela in jela. Nekemu tovarišu plača kmet na teden le 30 frankov pri slabi in nezadostni pan g. dr. Dinko Puc, so pevci zapeli nekaj do-.skih delavcev' iz vzhodne Evrope. Francosko hrani. Tukajšnji kmet ni darežljiv, dasi ne ve, moliubnih pesmi. ■ Burno pozdravljen je nato otvoril kongres predsednik g. M a r j a n o v i č z dobrodošlico rojakom na domačih tleh in s poudarkom po-i , v .. . , „ , _ , trebe, da bi se taki kongresi vršili trajno, kar bi ,nimi državami so delno ze končana. Francoska i kmetijsko ministrstvo zahteva zopet novih moči za dobo od leta 1930. do 1935. Zadevna pogajanja med francosko vlado in ostalimi interesira- služilo v jačenje vezi med izseljenci in domovino.: vlada nudi velike olajšave za prihod poljskih de-Zatem je predsednik predlagal, naj kongres 'IaVcev, ker se boji, da ne bi francosko kmetijstvo odpošlje vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Ale- naenkrat ostalo brez delovnih moči. ksandru in predsedniku Zedinjenih držav gospodu Hooverju. Predlog so zborovalci pozdravili med viharnim odobravanjem. Goste so pozdravili z nagovori ban g. dr. M a-rušič, ameriški poslanik g. Prince, župan Vkljub vsem prizadevanjem francoske vlade pa ni prav verjetno, da bo dobilo francosko kmetijstvo dovoli delovnih sil, zlasti ne v Alzaciji, kjer so delovni pogoji premalo ugodni, kakor po-ivzemamo iz pisma našega rojaka iz Wittels- 1 r^. , , ., . , ,. 1 ; VZ.^111CU11U ltj IJlJlllU liuov^a 1UJUUU if »i g. dr. Puc predsedniki narodnega izseljenskega hej Naj objavimo ponovno zadevn} odiomek nnhnro cr rir l-c r» »1 i n 1 o nitoi* o" / o k r o 1 _ 1 . odbora g. dr. B o h i n j e c, pater g. Z a k r a j še k. starosta ljubljanske sokolske župe gospod cir. P1 p e n b a c h e f, rajnik Zbornice za TOI g. dr. Ples s, predsednik Narodne strokovne zveze g. J u v a n, za Prosvetno zvezo gospod dr. Krek, za Zvezo indust-ijcev tajnik g. G o r -i up, za Jugoslovensko žensko-zvezo ga. H o č e-varjeva in za Jugoslovensko strokovno zvezo g. Kotnik. Nato je predlagal predsednik dnevni red, ki je bil sprejet soglasno. Ko so izvolili še predsedstvo kongresa, je bil kongres v Ljubljani zaključen. Predsedstvo so sestavljali gg.: Milan Marjanovič, profesor Juraj Devic iz Pittsburgha, predsednik JSPJ Anton Grdina iz Clevelanda, i pisma, ki smo ga objavili že v maju letos: kaj je kriza, ker lahko vse prav dobro proda. Kmetje hočejo, da bi jugoslovenski iii poljski delavci delali poleti samo za hrano, pozimi pa bi nas pognali na cesto. Globoko v Franciji se dobijo dobri kmetje, ki dajejo poleg hrane še dobro plačilo in zasluži boljši kmetijski delavec na mesec do 400 frankov. Posebno taki delavci so v čislih, ki znajo ravnati s stroji in z živino.» Toliko v pojasnilo onim, ki bi morda želeli iti na kmetijsko delo v Francijo. V notranjosti Francije je torej mnogo boljši položaj za kmetijske delavce kakor v Alzaciji. Gornjo vest o pogajanjih Francije za dobavo kmetijskih delavcev smo povzeli iz drugih listov in nam podrobnosti niso znane. Odpis zemljarine ©b elementarni škodi Vsako leto, osobito v tem letnem času, zadenejo našega kmetovalca različne elementarne nesreče, zlasti po toči. Zaradi škode, prizadete posevkom in drugim pridelkom po elementarnih nezgodah, se sme deloma odpisati osnovni davek od zemljišč. Osnovni davek na dohodek od zemljišča. se sme odpisati: a) ne glede na površino, če je letina poškodovane parcele uničena za več nego polj- .... ...... ^ __________..... __________četrtino z ognjem, požarom, vodo, točo, major" Milojkovič in'Tobst7 zapisnikada sta'bila j skimi miši, rastlinsko ušjo ali kobilicami; b) če gg. Ivan Mladineo in Neboiša Travica. [je prizadel škodo drug izreden in neodvraten dogodek brez lastnikove krivde, na primer mraz, vihar, orkan, velika suša itd., toda samo, če ni zarlel le posameznih parcel, ampak cele pokrajine. Poškodba za več kakor četrtino letine je tudi v tem primeru pogoj za odpis vsake poškodovane parcele v dotični krajini. Osnovni davek na zemljišče se ne odpiše, če je nastopila elementarna nezgoda takrat, ko so oili kmetijski pridelki že požeti. Za davčni odpis je pogoj, da je nastopil elementarni dogodek pred žetvijo ali med njo, ne pa po njej. Zaradi tega se odpis davka dovoli le, če je na- stopil elementarni dogodek takrat, ko so bili poljski pridelki že požeti (oddeljeni od tal), toda so bili še na polju. Če se kako zemljišče v letu po gospodarskem običaju dvakrat obdela, se oceni prva obdelava z dvema tretjinama, druga pa z eno tretjino letine. Pri mešanih obdelavah (na primer vinograd s sadjem, koruza s fižolom, rž z deteljo itd.) se oceni poškodba glavnega ploda," odnosno pridelka z dvema tretjinama, postranskega ploda pa z eno tretjino, če sta res oba uničena. Odpis davka se ravna po velikosti škode, prizadete letini zemljišča, in sicer: 1.) če je poškodovana več kakor četrtina, a manj kakor polovica letine, se odpiše 25 % letnega osnovnega davka; 2.) če je poškodovana polovica, a manj kakor tri četrtine letine, se odpiše 50 % letnega osnovnega davka; 3.) če je pošk- dovana vsa letina, se odpiše ves osnovni letni davek dotičnega zemljišča. Da se ne izgubi pravica do odpisa davka, se mora prijaviti vsaka škoda, ki je bila prizadeta po elementu in ki daje pravico do odpisa davka, brez takse najdalje v osmih dneh od dne, ko se je škoda opazila. Prijavo mora vložiti v primerih pod a) davčni zavezanec sam ali njegov pooblaščenec; v primerih pod b) jo lahko vlože oškodovani davčni zavezanci skupno, vloži pa jo lahko tudi občinsko oblastvo samo. Prijave se morajo vlagati pri pristojni katastrski upravi (n e pri davčni upravi!) — labko tudi po pošti. V prijavi, če je individualna, to je, če jo vloži posamezni posestnik, je treba točno označiti poškodovane parcele in navesti občino, vas in kraj, kjer leže poškodovane parcele; če je prijava skupna, je treba navesti, kateri in kolik del okoliša ie poškodovan. V vsakem primeru mora (morajo) navesti vložitelj (vložitelji) prijave, čas in vrsto elementarne nezgode ter prijavo podpisati. Prijave, ki so prispele tako pozno, da se po mnenju oblastva škoda ne da več ugotoviti, se morajo kot prepozno izročene takoj zavrniti Zoper tak odlok je dopustna pritožba na finančno direkcijo v osmih dneh od dne obvestitve. Škodo ugotovi na licu mesta komisija, ki je sestavljena iz enega uradnika katastrske uprave in dveh članov občine. Ocenjanju škode morata prisostvovati za- pala nova vlada proti vsem, ki sejejo nemir po radi potrebnih pojasnil starešina vasi (župan), če ga vas ima, in pa oškodovani davčni zavezanec. i Da bodo vedeli davčni zavezanci vlagati prijave na pravilni naslov, navajamo še, pod katero katastrsko upravo spadajo področja posameznih davčnih uprav v dravski banovini. Področja davčnih uprav za Ljubljano mesto, za Ljubljano okolico, v Kamniku, Litiji, Logatcu iu Višnji gori spadajo pod katastrsko upravo v Ljubljani; področje davčne uprave v Novem mestu ima tudi katastrsko upravo v Novem mestu; področja davčnih uprav v Kranju, Radovljici in Škofji Loki spadajo pod katastrsko upravo v Kranju; področji davčnih uprav v Kočevju in Čabru pod katastrsko Upravo v Kočevju; področji davčnih uprav v Brežicah in Kršk.em pod katastrsko upravo v Krškem; področja davčnih uprav v Celju, Laškem, Konjicah in Šmarju pri deželi. Glavno skrb pa bo vlada Malinova posvetila izboljšanju težavnih gospodarskih razmer. Parlamentarne volitve so se vršile tudi na Madžarskem, kjer si je vlada zagotovila dvetretjinsko večino. Opozicijski listi pišejo, da so vladni organi zelo pritiskali na volilce. Kljub temu pa so opozicijski glasovi napredovali. Kmetijski pouk PROPADANJE ČEŠPLJEVEGA DREVJA. Naši češpljevi nasadi že dolgo niso več to, kar so bili nekdaj in kar bi morali biti tudi še Jelšah pod katastrsko upravo v Celju; področja danes. Manjka jim rasti in rodovitosti. Temu davčnih uprav v Slovenjgradcu, Prevaljah, Gor- smo krivi največ sami, ker smo to drevje po- ujem gradu in Šoštanju pod katastrsko upravo 1 P°lnoma zanemarjali. Ne le da mu nič ne Slovenjgradcu; področji davčnih uprav v Mari- gnojimo, ga tudi sicer puščamo v nemar, kei boru in Slovenski Bistrici pod katastrsko uprave ne varujemo pred raznimi škodljivci m v Mariboru; področja davčnih uprav v Ptuju boleznimi, ki ga napadajo. Žalostna je slika, Ormožu, Ljutomeru in Gornji Radgoni pod kata ki se nudi Pri tem drevju našim očem. Če bomo strsko upravo v Ptuju in področji davčnih uprav vso to škodo še nadalje mirno gledali, se je v Murski Soboti in Dolnji Lendavi pod katastr- bati> da bo vse drevje uničeno. Mnogo je skn upravo v Murski Soboti. Politični pregled drevja, ki se sploh ne da več rešiti, ker je preveč oslabelo. Ono pa, ki ima še več življenske moči, bi se dalo še rešiti, če se tega dela pravočasno poprimemo. Češplje, ki so že napol suhe in se vidno suše, je posekati in sežgati, da pokončamo tudi j tisti mrčes, ki vrta v lesu in izpod jeda življenske sile. Največ škode pa dela danes kapar ali šči- V nedeljo so se vršile , v Španiji parlamentarne volitve. Borba je bila precej huda in je prišlo na več krajih do spopadov med monarhisti in republi- tasta uš, ki je doslej pokončala že številne kanci, pa tudi komunisti so hoteli malo razgra- češpljeve nasade in ki se širi čim dalje bolj pri jati. Zmagala je nas in dela ogromno škodo. V Bosni so izginili vlada, ki je dobila ogromno večino. že celi nasadi in to preti tudi nami, če bomo Od vseh 470 poslanskih mest ima republikan- vso Škodo, ki jo dela ta mrčes, ttako mirno ska zveza s socialisti, radikalnimi socialisti in pedali, kakor delamo danes. Sušiti se bo za-njihovim levim krilom okrog 400 mandatov. Za- čelo pa tudi drugo drevje, kajti kapar ne na-morova vlada je z volitvami izvršila prevzeto na- Pada samo češpljevega drevja, kakor kažejo , logo. Sodi se, da bo novo vlado sestavil Lerroux. žalostne izkušnje no drugih kraiih. ■o ,__, n„, , . . ,v, .„„ Kanar ima obliko male kapice ali ščita (od Bolgarska vladna kriza se ie zakliucila s tem, , , , ... . », . ' , J ' t"d tudi ime scitasta us) in se tisci drevesne da je sestavil vlado vodja prejšnje skoriice po vejah in vejicah, kier ga najprej opozicije Malinov. najdemo. Pod temi kapicami, ki so rjavo bar- Kakor poročajo iz Zofije, hoče Malinov za vane, se zareja bodoči zarod, ki se spomladi in vsako ceno uvesti red v Bolgariji. Zato bo nasto- proti poletju razleze in prične samostojno živ- Soteščan: ljubljena sreča Povest iz vaškega življenja. «Škoda jih je, pa nič ne pomaga. Samo da ga dvignemo iz blata .. .* Brezar jo je ubral proti domu. Gnali sta ga dve sili, močni kakor struga, ki žene mlinska kolesa. Najprej bo zapodil deklo — grešnico, ki ni vredna, da biva pod njegovo streho. Potem bo povedal Ivanu, kaj pravi Rožanc iz Potoka. Prej ga ni maral; zdaj pa, ko mu teče voda v grlo, bo videl, kdo je njegov prijatelj. Stopil je na prag in nedolžno zarobantil. Nato je pograbil metlo ter jo vrgel po veži. Nekaj loncev se je prevrnilo. Franca je planila iz kuhinje; vedela je, komu preti nevihta. Tedaj je pričelo grmeti. «Beži, ne-čistnica! Proč od moje hiše! Glej, da se mi več ne prikažeš!* Ni se utegnila niti preobleči. V peči je kipelo mleko in gasilo žerjavico. Neprijeten duh se je širil po veži. Prišel je Ivan kakor vselej, kadar je slišal rohnenje. Vedno se je potegnil za siroto — ne morda toliko iz ljubezni, kolikor iz usmiljenja in sočutja. Očetu se je mahoma izkadila jeza. «Segnal sem jo*, je povedal sinu. «Proč naj se mi pobere!* «Kam pa naj gre?» se mu je Užalilo. «Pa zdaj v takem stanju...» «Vrag naj jo odnese*, se je zopet zadri. Ivan je počasi ugovarjal. «Oče, to ni kar tako... Mene bo držala...* «Seveda, dokler ji ne plačaš.. .* V starcu jo kar kipelo. Vendar se je premagal; ni mu opo-nesel nerodnosti, katero je zagrešil «Hm, plačati..Fant se je zamislil. «Kje naj vzamem toliko denarja?» • «Človek, ki je izgubil srečo, ne pričakuje nič več od življenja .. .» Brezar ga je zavrnil: «Čemu pa so pripomočki? Ako prevrneš, dvigneš voz ter iznova pože-neš. Pokvarjeno orodje damo v popravilo. Nihče ne zaide tako daleč, da bi se ne mogel vrniti.* «Pa vendar!* Sin ga je očitajoče pogledal. «Francko ste prej imeli radi. Povsod ste jo hva-lili.» «Zakaj?» ji skoro ni mogel verjeti. «Brezar me je zapodil od hiše .. .> «Čudno», je zmajal z glavo. «Pet let si pri njem, pa se še nisi pritožila.* «Hudo se je šele začelo.* — Franca mu je odkrito povedala vse, kar jo je zadelo. Punč ji je zavezal birmo, njemu ni smela prikrivati resnice. «A taka je ta reč*, ga je presenetilo. «Zato so te zapodili.* «Oh, kaj bo z mano, boter. Kdo me bo vzel pod streho?* RADIOM PERE SAM !, Majdica svetuje ! Njena mala prijateljica je med igranjem padla in-se joče. Majdica jo tolaži: „Reci samo Tvoji mamici, da naj opere oblekco s Schichtovim Radionom, pa bo takoj zopet čista". Ona to prav dobro ve, kajti njena mamica jemlje vedno samoSchichtov Radion. 5 C H I CHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA ljenje. V podobi malih uši si poišče pripravna mesta, kjer se zabode v mlado vejico, iz katere pije sok do popolnega svojega razvoja. Tukaj raste in tukaj se tudi razvije tisti ščitu podobni ollop ali kapica, ki varuje nežno žival in bodeči zarod in po kateri najlaže spoznamo to cevarno škodljivko. čim bolj je drevo oslabljeno vsled pomanjkljivega gnojenja in druge oskrbe in čim bolj je podvrženo raznim poškodbam, tem prej podleže zajedanju kaparja. Proti kaparju se je mogoče uspešno bojevati jedinole s škropljenjem arborinove tekočine v pozno jesenskem in zgodnjepomladanskem času, preden začne drevje brsteti. Arborin pomaga proti kaparju kakor tudi proti drugim živalskim škodljivcem. Za škropljenje češpelj jemljemo 5- do 6odstot-no raztopino. Za 9 do 10 litrov vode potrebujemo torej 1 kg arborina. Skušajmo torej z arborinOm rešiti, kar se da še rešiti pred popolnim poginom! Češplje so sad, ki ima veliko vrednost za dom in za kupčijo. ŽIVINSKE RAZSTAVE IN PLEMENSKI SEJMI. Leto za letom se prirejajo tudi pri nas razstave živine in premovanja, zdaj z večjim zdaj z manjšim uspehom. Take prireditve so potrebne in poklicane, tudi nadalje vplivati na povzdigo domače živinoreje, naj se tičejo te razstave že ene ali druge vrste domačih živali. Najbolj važne so razstave goveje živine, ki se zato tudi najbolj pospešujejo, Po obsegu teh razstav jih lahko razločujemo v s r e s k e, ki se prirejajo za en srez ali za posamezne okraje, in v b a n o v i n s k e, ki obsezajo vso banovino ali pa po več srezov. Še največ pomena imajo manjše sreske razstave, ker se laže prirejajo in tudi z manjšimi stroški, Te razstave trajajo po en dan, zato je živino laže prignati in razstaviti. Tudi je vsa reja v posameznih srezih bolj enotna in zaradi tega vse ocenjanje živine olajšano in bolj uspešno. Sreske razstave omejimo lahko na posamezne okraje (sodne okraje) ali tudi na okoliše živinorejskih zadrug. Banovinske razstave za govejo živino je veliko teže uprizarjati, ker so razdalje do razstavnega mesta veliko večje in je zaradi tega ves prigon težavnejši in dražji. Navadno trajajo po več dni, da se živali zadostno odpočijejo. V tem času jim je treba strehe in prehrane, kar močno podraži take prireditve. Ne le da se kažejo razne neprilike z vso oskrbo in strežbo, so tudi živali bolj izpostavljene poškodbam na transportu itd. Vse to se še bolj pojavlja pri molznicah, ki pridejo z vso molžo in porabo mleka iz vsakdanjega tira. Banovinske in večje razstave so na mestu, če gre obenem tudi za prodajo plemenske živine. Tudi sreske razstave imajo veliko več pomena in vrednosti, če so združene s plemenskim sejmom. Zaradi tega so poklicani za take razstave predvsem kraji, kjer se pečajo živinorejci tudi s prirejo govedi v plemenske svrhe in ne samo z rejo živali, ki jih potrebujejo le za domačo rabo in svoj užitek. Pred očmi in za zgled je imeti razstave, kakor jih prirejajo po naprednih živinorejskih deželah, ki se pečajo s smotrenim vzgajanjem plemenskih živali. Pri nas so pa prignane živali večkrat zelo dvomljive vrednosti, ne le po svojem pokolenju, ampak sploh, tako da jih ni vredno nagraditi. Te živali so večkrat le slučajno ugodnejših telesnih oblik, večkrat so celo dokupljene, torej brez vsake posebne zasluge posestnika. Kjer je vsa reja na taki stopnji, tam prav za prav ni mesta za pre-movanje, pač pa tam, kjer se živinorejci resno pečajo s prirejo dobre plemenske živine za dom in za prodajo in kjer se trudijo, da pridejo do čim lepših uspehov. Tudi po naših krajih imamo že take zglede v okolišu živinorejskih zadrug. Kakor je priporočati tudi nadalje prirejanje živinorejskih razstav, tako je gledati predvsem na to, da se v te namene izdani denar prav porabi in da se z njim nagrade živinorejci za živali, ki to res zaslužijo. Nekoliko tozadevne revizije za bodoče postopanje bi bilo zaradi tega umestno tudi pri nas. Sejmi 5. julija: Mengeš, Krka-Videm, Peklo pri Poljčanah, Hodoš. 6. julija: PolšniK. 7. julija: Kapla pri Prevaljah. 8. julija: Pišece, Gradac. 9. julija: Tirna-Št. Lambert. 10. julija: Dobova - Mihalovec, Poljčane, Pu-conci. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutahl 1 dolar za 56'20 do 56-40 Din; v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 797"59 do 799-59 Din; 100 nemških mark za 1342-11 do 134613 Din; 100 madžarskih pengov zo 98838 do 991-34 Dinj 100 italijanskih lir za 295-90 do 296-80 Din; 1 dolar za 56 45 do 5662 Din; cPoročila se bova. Tedaj bo vsega konec ...»: Francka je mahoma pozabila vso žalost, objokano lice se ji je razvedrilo. «Ivan, kako ti bom hvaležna 1» Stopila je predenj ter ga hotela objeti. «Nikar», je namignil na očeta ter ji prestregel roko. Dekle ga je razumelo. Pograbilo je košaro in odšlo na polje. «0 Bogb je Brezar obupno vzdihnil proti nebu. «Ali ni še dovolj greha? Ivan, Ivan! Kdaj boš izpie,gledal?» «Vem, da ni bilo prav, zato bom popravil. Vi pa storite, kar ste se namenili. Ne bom vas silil za kmetijo.» Brezar je bil ves iz sebe. Tolkel se je po glavi in begal po veži. Venomer je ponavljal: «Kam bi se zaprl in zaklenil...» Hipoma se je nečesa domislil, preoblekel se jo ter jo mahnil proti Vrtičju. S sabo je nesel ver liko vprašanje, na katero si ni mogel odgovoriti. Ali naj prepreči ženitev? Naj mu li zapiše kmetijo? O vsem tem se je hotel posvetovati z duhovnim gospodom. Kaplan Izidor ga je mirno poslušal. «0 vašem sinu sem že nekaj slišal», se je spomnil, ko mu je starec potožil svoje nadloge. «Poprej se je menda ukvarjal s Sevčevo Julko, ki je potem nekam izginila....» Prikimal je ter se pobahal: «Takrat sem razbil, zdaj pa nisem vedel... Oh, taki so otroci!* «Nazaj mi pojdeš», ji je zapovedal. «Zdaj jih imaš v pesteh ter jih boš tudi držala. Kar tako te ne bodo odgnali. Sicer se mi Ivan smili, toda staremu privoščim kakor beraču kos kruha. Le trda bodi; čim bolj se boš bala, tem huje te bodo strahovali.» Obrisala si je lice s predpasnikom in vzdih-nila: «Ali res ni drugega pripomočka? Saj ne bom mogla prestati.. Punč jo je osrčeval: «Zalega ti ne smejo storiti, drugo boš pa potrpela. Ako ti bodo delali krivico, jim bova že navila uro.» dvan se me ne sramuje, ni mi še rekel žal besede. Celo postavi se zame pred očetom.» «No, vidiš. Potem te bo osrečil. Drugega mu tudi ne kaže, sicer pojdejo tisočaki. Starcu se pa le postavi. Ne pusti, da bi s tabo pometaL> «Ako me plačajo, bom morala oditi.. .» «Pazi, kako se boste pogodili. Pokliči me za pričo, ako se bojiš, da te utegnejo nasukati. K meni se lahko vedno zatečeš, vrata ti bodo vselej odprta.» Punčove besede so jo čudežno okrepile. Vrnila se je z novim pogumom, močna in odločna. Nikogar se ni več sramovala. Vsakomur, ki se jo bo drznil sramovati, bo odgovorila, kakor bo zaslužil. Tako jih bo polagoma ugnala. Odšla je z Julko ter se ne bo več vrnila.. .* ...... Očeta je zabolelo, a mu tega ni hotel pokazati. Delal se je še bolj trdega kot je bil v resnici. Sin je stal pred njim kot pohlevna ovca. «Kaj bo pa s kmetijo, ako se misliš ženiti ?* ga je vprašal po kratkem molku, ' «Ne vem, kako boste ukrenili*, mu je počasi odvrnil. «Tako, da bo prav. Jutri že lahko urediva. Dal mi boš hrano in stanovanje, pa pet tisoč v gotovini. Ob letu mi boš vse izplačal.* «Oče, veliko je, veliko!* Ivana je kar pogrelo. «To je več kakor polovico kmetije.. .* «Kar sem rekel, sem rekel. Pogajala se ne bova. Ali hočeš, ali nočeš?* «Moram*, je vzdihnil. «Vem, da ne bom nikoli srečen.. .* Drugi dan sta opravila pri sodišču. Ivan in Franca sta se oglasila v župnišču in naročila oklice. Gospod Izidor se je oddahnil. Zopet bo odpravljeno grdo pohujšanje, ko ju poveže pred oltarjem. Ivan se je poslavljal od nesrečne mladosti. Odpiralo se mu je resno življenje — resna moška doba. Ob tem velikem trenutku se je ustavil kakor na razpotju in gledal nazaj v preteklost. Marsikako nerodnost je zapazil, marsikaj bi bilo lahko drugače. Zamahnil je z roko in vse je izginilo, samo Sevčeva Julka je ostala. Sramoval se je samega sebe, ker jo je tako naglo pozabil. Vsa je bila objokana, nobene besedice ni spregovorila. Oh, koliko očitkov je bilo v njenem molčanju! Franca se je preselila k Punču na Samoto, kjer je ostala do poroke. Tako je zadostila predpisom, ki branijo ženinu in nevesti skupno bivališče. Seveda je podnevi gospodinjila pri Brezarju, na Samoti je samo prenočevala. prišla že kmalu po 6. uri. Prosimo duhovščino, da se drugič točno drži ure. Pokojnici blag spomin! ŽETALE. (Smrtna kosa.) Zopet so se oglasili žetalski zvonovi in naznanili žalostno vest, da je v Vodulah, občina Čermožiše, umrl naš Kores Gašper, kmet vinogradnik in cerkveni ključar romarske cerkve pri Mariji tolažnici. Zbolel je za rakom in jetiko ter šel iskat zdravja v bolnico v Celje. Pa je bila vsaka pomoč zaman. Zatisnil je svoje trudne oči v Celju dne 20. junija zvečer. Spavaj v miru, vrl tovariš in dober kmetovalec tam v prijaznem Celju! Ohranimo te v dobrem spominu! — V Vodulah je letos zahtevala smrt že tri može. Prvi je bil naš vrli Matevž Stopišek, drugi njegov sosed Gašper Pulko, kateremu je baš sedaj umrli Kores govoril krasne besede v slovo. BUNČANI NA MURSKEM POLJU. Tukajšnji trgovec g. Netko Vidmar je dobil razne poškodbe na nogah. Zatekel se je v ljubljansko bolnico, pa je čez nekaj dni umrl. Blag mu spomin! — Ozi-mina in jara setev kažeta zdrav razvitek, kar je pospešil vedno pravočasni in pohlevni dež. Upati je, da ne bo zaman naša prošnja k nebu: «Daj nam danes naš vsakdanji kruh!» Up naš je tudi sadje, ki je bujno cvetelo. Živimo v času gospodarske krize. Cene svinjam in kmetijskim pridel-! kom padajo dan za dnem. Odkod naj jemljemo denar za davščine in obleko in kako naj odstranimo vzroke krize? Pomoč bi bila v tem, da bi se na istih površinah doseglo več pridelkov kakor do sedai in da bi bil pridelek tudi po kakovosti boljši. Ta čili pa dosežemo le z gnojenjem. Umetnih gnojil dandanes ni lahko nabavljati, zato so čudni mnogi gospodarji, ki puščajo dragoceno gnojilo gnojnico iztekati v obcestne jarke, da se tam izgublja, po vrhu pa je še zdravju v kvar. V občini ne beležimo niti enega umetnega gnojišča. čeprav se je dobivala podpora. Kaj nam pomaga, če sledimo pouku o umetnem kmeto-I vanju, praktično pa teh naukov ne izvajamo. Kmetijski odbor naj bi s pomočjo odobrenih banovinskih prispevkov pripomogel k splošnemu nanredku kmetiistva. — Hudo stališče ima tudi občinski odbor. Dosti dela je treba na raznih občinskih cestah. Če pa ljudi opominja, da bi se s tlako kaj naredilo, je več nasprotovanja kakor dobre volje. RAČNA. Po 14 dnevih suše smo vendar dobili zopet dež in to dvakrat. Struga Šice je bila že skoro čisto suha. — Ob koncu šolskega leta Dobrota ob vročih dnevih.-,. je, če si umijete glavo zElida Shampoonom. Lasje se Vam ne samo dobro izperejo . . . ampak Vam ostanejo tudi lepi in zdravil Vsak teden po enkrat si umijte glavol ELIDA SHAMPOO so imeli otroci vidovdansko prireditev z dekla-macijami, petjem naše himne «Bože pravde», «Lepe naše domovine» in drugih pesmi in z igro «V kraljestvu palčkov». Vse to pa pod vodstvom učitelja g. Čuka. Prireditev je prav lepo uspela. — Pri župniku g. Kogovšku je nekdo ukradel večjo množino svinjskega mesa. Upamo, da bodo tatovi kmalu za zamreženimi okni. DOMAČE NOVOSTI * Veličastna sokolska manifestacija ob Jadranu. Na Vidov dan in na praznik so bile v Splitu velike sokolske svečanosti. Jadranski so-Sokol iz vardarske banovine, ki so prinesli s srednješolske mladine, ki so mu sledili nastopi vojske in mornarnice 20. in 21. junija, dočim je bil glavni zlet določen za 28. in 29. junija. Na zlet so pripeljali številni vlaki in parniki ogromne množice Sokolov, Sokolic in drugega občinstva iz vseh krajev države. Mnogo je bilo med njimi kmetskih Sokolov. Tako so prišli kmetski okoli iz vardarske banovine, ki so prinesli s seboj zemljo s Kosovega in Kumanovega in jo pustili na obali Jadranskega morja. Telovadni nastopi na Vidov dan, pred katerimi je bila odposlana Nj. Vel. kralju Aleksandru udanostna brzojavka, so prav lepo uspeli. Lep je bil prizor, ko je bil izročen splitski sokolski župi nov prapor, dar Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Na praznik dopoldne so se zbrale na zletišču nepregledne množice in je krenil po mestnih ulicah veličasten sprevod, v katerem je bilo 55 praporov in 19 sokolskih godb. * Proslava 14Qletnice osnovne šole v Cerkljah pri Kranju se je vršila preteklo nedeljo, na Vi- dov dan. Obenem je bilo odkritje spominskih plošč skladatelju Davorinu Jenku in slovitemu dramskemu igralcu Ignaciju Borštniku. Slovesnosti so se udeležili gostje iz raznih krajev Slovenije. Svečanost se je pričela že zjutraj z mašo v župni cerkvi. Po maši so se udeleženci podali pred šolo, kjer se je izvršilo na njej odkritje novega napisa: Davorin Jenkova narodna šola. Pri odkritju je imel lep govor o pomenu svečanosti in o prosvetnem razvoju župnije šolski upravitelj gosp. Lapajne. Nato so razvili novi šolski prapor, ki mu je kumovala gospa Julka Lapa jnetova in jo je zastopala njena hčerka gospodična Anda. Nj. Vel. kralju je bila odposlana udanostna brzojavka. Prav zanimiv je bil ogled šolske razstave, nameščene v petih šolskih sobah. Na razstavi so se videli tudi redki zgodovinski predmeti. Popoldne sta se slovesno odkrili spominski plošči slovečih cerkljanskih rojakov, skladatelja Davorina Jenka in dramskega igralca - umetnika Ignacija Borštnika. * Vlada za oškodovane kmete. Ker je te dni razsajalo v nekaterih naših krajih hudo neurje in so nevihte napravile veliko škodo, je zahteval | minister za kmetijstvo od vseh referentov, naj ' mu predložijo poročila o provzročeni škodi. Mi-' nister se je pobrigal za odobritev izrednih kre-ditev za nujno podporo poškodovanim krajem. V krajih, kjer je to potrebno, se bo dajala prebivalstvu tudi prehrana, v drugih krajih pa podpora v semenju uničenih pridelkov. * Vdova predsednika Wilsona v Jugoslaviji. Kakor poročajo iz Dubrovnika, bo v bližnjih dneh prispela tjakaj vdova predsednika Zedinjenih držav Severne Amerike Wilsona. V Dubrovniku ostane nekaj dni, potem pa odpotuje v Po« znanj, kjer bo na povabilo slavnega poljskega glasbenika in državnika Paderewskega pri- Ivart Albreht: "esa ušsocie Lotar je tako silno truden, da se mu ne . ljubi niti vstati; samo sede z lahnim naklonom malomarno pozdravi ljubko pojavo. Niti govoriti se mu ne ljubi, ko je itak vse brez pomena in se življenje suče po svoje, pa naj se kdo še tako oteplje in skuša toku razvoja dati nadih svoje osebnosti. cčisto tako seveda ni», mu z besedo vpade v misli srebrn glas in Lotar čuti, da ne more biti to nihče drugi kakor gospodične Lelija. Kadarkoli je kaj slišal praviti o njej, si je vedno mislil, da je morala imeti vprav takle čist, nežen glasek. In tudi poteze na obrazu so iste, kakor si jih je bil vedno mislil Lotar, vse bolj nežne kakor na sliki. «Brez dvoma je človek na svetu zato, da izpolni vrzel v krogoteku večnega presnavljanja, kako pa jo hoče izpolniti, je njegova stvar», nadaljuje gospodična Lelija in smehljaje gleda Lo-tarja, k je nekoliko v zadregi, ko spozna, kako natanko mu gleda nenadna družica v dušo. Sam ne ve, kako je prišlo do tega, ali naenkrat je ves v njeni oblasti. Kakor da sta večer za večerom presedala skupaj v pogovorih, se mu zazdi, in fiakor bi to bilo zdavnaj nekoč, v nekšni doslej neznani prošlosti, pa mu je tem ljubše, da se je družica po tolikem času spet vrnila. «Da,» pravi Lotar, «mogoče imaš prav, Lelija —» (Tako ljubko in tako zvonko se.mu zdajci zazdi to ime!) «Samo pri nas je vse narobe, hočem reči: v moji duši je vse podrto in brez temelja. Jaz sem drevo brez korenin, Lelija, in bi najrajši omahnil kam v brezbrežnost, da bi me ne bilo več, razumeš, da bi utopil svojo zavest v nezavedni nič —> «Sanje, Lotar, sanje, neumne, brezplodne sanje, ti pravim», zvončklja mamljivi glas. «Kar je rojenega in v življenje vzdramljenega, nikoli več ne izgine. Obliko lahko izpremeniš, a pezi ne ubežiš! Ničevosti je mnogo, niča ni!> «In tudi zlu ne ubežim?» «Zlo, prijatelj, je senca dobrote. Ne ubežiš mu, nikakor ne, toda strupeno ostrino mu lahko odvzameš, da bodo rane, ki jih seka meč hudobije, zdravilne, ne pa pogubnem cAngel si, Lelija —» Lotar bi jo rad pobožal po lepi, belorožni roki, toda gospodična se previdno odmakne. «Ni treba tako, prijatelj! To človeka samo zaslepi in uklene —» Npn obraz zasenči mehka otožnost in oči so zdaj kakor dve potočnici v rosi. «Ali te je — ?» Karajoč pogled mu zabrani vprašanje. «Oprosti, Lelija, saj nisem hotel pasti radovednosti, samo tako grenka se mi zdi tvoja zgodba, tako trpka in skrivnostna —» «Seveda, ker jo poznaš samo v zveriženih okraskih ustnega sporočila. Kar je kdo doživel, ni pozneje nikoli več grenko in trpko, ampak vse zgolj neizbežna nujnost, a nujnost je vedno lepa, ker služi svetovnemu redu.» «Tega ne razumem popolnoma,» prizna Lotar, «vendar se mi zde tvoje besede kakor božanje doslej neznane melodije; zato tudi sodim, da govoriš prav in iz notranje potrebe, pa ne morda zaradi olepšavanja.» Lelija se razvedri: «01epšavanaj pri nas ni več, dragi moj. In ker ga ni in ker vidim, da ti utegne biti potrebno, ti sedaj razodenem svojega življenja povest.> Lotar se zgane in ves zadrhti. Kar si je želel v svojih najbolj skritih mislih, česar se ni upal niti v najzaupnejšem kramljanju nikomur priznati, to mu bo zdaj razodeto. Oj, življenje gospodične Lelije! Dejali so, da je skrivaj ljubila preprostega kmetskega mladeniča, ki ga je videla, ko je prihajal na tlako. Njen oče, ponosni grof, ju je nekoč zasačil. V blaznem srdu jo je pograbil in treščil skozi okno v prepad. Vsem, ki so videli ta strašni izbruh očetovega srda, je od groze zastajala kri, ko pa se ozro v globino, kjer naj bi bilo obležalo razbito Leli-jino truplo, se jim smehlja Lelija sama s pe-čevja. Dva angela razprostirata krila m na tej nebeški pernici plove Lelija nazaj v grad ter stopi pred očeta: doma v Trsteniku. Po izvršenih opravkih se je vsedel na svoje motorno kolo in odrinil proti domu. V bližini Kokric, kjer se križa cesta Naklo-Trstenik, ga je doletela huda nesreča. Ko je privožil izza ovinka, je zagledal, da mu prihaja po levi strani nasproti voz, na katerem je sedela neka kmetica. Ker je vozil počasi in na pravilni strani in mislil, da bo konj zavil na desno, ni uporabil zavore. V zadnjem trenutku pa se je hotel sam izogniti, a bilo je prepozno. Z zadnjim blatnikom se je zadel ob voz. Nenadni sunek ga je vrgel raz motorno kolo in padel je tako nesrečno, da je dobil poškodbe po telesu, si zlomil dvakrat desno nogo in si raztrgal obleko. Motor pa je odletel v jarek in se precej razbil. Ponesrečenca, ki je obležal na cesti, je zdraviliški avto z Golnika, ki je kmalu nato privožil mimo kraja nesreče, odpeljal na Golnik. Službujoči zdravnik mu je nudil prvo pomoč, nato pa so ga z istim avtomobilom odpeljali v ljubljansko bolnico. * Huda nesreča pri obiranju češenj. Te dni je 201etna hči posestnika Šibilje z Mestnega vrha nad Sevnico obirala češnje. Nesreča je hotela, da je mladenki spodletelo. Padla je in se nataknila na spodaj stoječo leseno ograjo. Kol se ji je zapičil od zadaj v telo. Močno krvavečo so pripeljali domači k sevniškemu zdravniku dr. Mu-šiču. Odpeljati so jo morali v bolnico v Krškem. * Nočni požar pri Slovenjgradcu. Pri posestniku Matevžu Ferdinu v Legnu je nastal v pozni noči požar. Čeprav so bila gasilna društva iz Starega trga, Slovenjgradca in Šmartna kmalu na kraju nesreče, je vendar medtem že zgorela stanovanska hiša in so se gasilci morali omejiti samo na varovanje sosednjih poslopij. Posestniku Ferdinu je razen živil in hišnih potrebščin zgorela tudi vsa obleka. Rodbina si je rešila le golo življenje. * Strahovito neurje s točo na Dolenjskem. 25. junija zvečer so se pričeli po soparici nad vso krško okolico kopičiti na nebu težki oblaki. Kmalu je nastala strahovita nevihta. Med tulje- v Škofji Loki zopet redno opdinipa za zobno zdravništvo, čeljustno kirurgijo in ortodontijo. njem viharja je pričela padati kakor kurja jajca debela toča, ki. je uničila vse nade kmetovalcev. Toča je neusmiljeno klestila dolgo v ncč in uničila vse, kar je ostalo od zadnjega neurja. Uničena je vsa letina, krompir je razbit in stoičen, sadje okleščeno, zlasti pa so trpeli vinogradi, ki jih je v treh krajih mnogo. Kjer ni uničevala toča, tam je rušil vihar, ki je ruval in lomil drevje. Od nevihte so najbolj prizadeti kraji Raka, Bučka, Velika vas, Rimše in okolica Svetega Križa. Cesta, ki vodi skozi gozd v Krško, je bila polna polomljenihi vej in debel. Ubogi kmetje so popolnoma obupani in ne vedo, kaj početi. Škoda je ogromna in je pomoč nujno potrebna. * Samomor v novomeški postajni čakalnici. Mlad neznanec je prišel te dni na novomeško postajo in odšel v čakalnico III. razreda, kjer je legel na klop. Nekako čez uro pa je odjeknil iz čakalnice strel. Službujoči železničar je našel na klopi hropečega tujca vsega v krvi. Poleg njega je ležala pištola. Železniško osebje je ranjenca hitro prepeljalo v kandijsko bolnico. Tam je ves dan ležal v nezavesti, zvečer pa je umrl. Preiskava je dognala, da je nesrečnik 261etni šofer Tomo Poljak iz Sošic onstran Gorjancev. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. * Smrtna nesreča na Dravi. Pred dnevi zvečer sta nameravala 26!etni Josip Dvoršak in 201etni Ervin Motzer, oba mizarska pomočnika v Mariboru, preizkusiti čoln, ki sta ga sama zgradila. Ze od pomladi sta porabljala ves svoj prosti čas za gradnjo čolna. Usodnega dne pa sta delo dokončala in sta spustila čoln na Dravo. V veselem razpoloženju sta se odpeljala do sredine reke. Tu sta pa hotela preizkusiti še trdnost čolna na ta način, da sta ga začela zibati semintja. V tistem trenutku se je čoln obrnil in oba, Dvoršak in Motzer, sta izginila pod vodo. Dvoršak, ki je bil dober plavač, je pograbil po-tapljajočega se tovariša, ki ni znal plavati, in ga vlekel s seboj do železniškega mostu. Tu je ves upehan obnemogel in izpustil tovariša, ki so ga objeli deroči valovi. Z nadčloveškim naporom se je ves izmučeni Dvoršak komaj rešil iz objema smrti, ki mu je pretila. O nesreči so bili obveščeni takoj nekateri kopalci in čolnarji, ki so mogli rešiti le čoln in ga izlekel iz Drave. * Najden utopljenec. Iz Kamnika pišejo, da je ugotovljeno ime utopljenca, ki so ga nedavno našli. Je Franc Škerlep iz Depalje vasi pri Domžalah. Mož je bil prevžitkar in je pred dnevi pro- sostvovala odkritju spomenika pokojnemu Wil-eonu. * Huda nezgoda motociklista v Košakih. Te dni se je vozil na motornem kolesu 241etni ključavničar Jakob Gačnik iz Ceršaka pri Št. Ilju proti Mariboru. Zaradi močno razmočene ceste je v Košakih izgubil oblast nad motorjem in padel v obcestni jarek, kjer je obležal z zlomljeno levo nogo. Takoj pozvana reševalna postaja je ponesrečenca odpeljala v splošno bolnico. * Nezgoda v železniških delavnicah. V delavnicah državne železnice v Mariboru zaposlenemu 181etnemu kovaškemu pomočniku Evgonu La-porniku je med delom prHeiei v trebuh velik drobec jekla in se mu tako zaril v drobovje, da so ga morali na odredbo železniškega zdravnika z reševalnim avtom prepeljati v splošno bolnico. * S koso v koleno. Pred dnevi je hotel skočiti na kolo, na katerem je imel pritrjeno koso, 831etni posestnik Štefan Četina iz Podloga pri Sv. Petru v Savinjski dolini. Ko je dvignil nogo čez sedež, se je zadel v ostrino kose in se močno urezal v levo koleno. Poiskati je moral pomoč v celjski bolnici. * S kropom se je polila. Posestnikovi ženi Mariji Ovnovi iz Velike Loke se je pripetila huda nezgoda. Nesla je na glavi škaf vrele vode v hlev. Tik pri vstopu v hlev se je škaf razsul in je nesrečnico krop oparil po vsem telesu. Ovnova je bila prepeljana v ljubljansko bolnico. * Dve smrtni nesreči pod Pohorjem. Nedavno zvečer sta vozila Jože Črnec in Ivan Lamut voz stavbnega lesa iz gozdov pri Sv. Martinu na Pohorju v Slovensko Bistrico. Črnec si je za silo uredil sedež tako, da je podložil konjsko odejo in sedel na širšem koncu ojesa. V strmini blizu Gornjega Prebukovja pa mu je pod vita odeja delno zdrknila na tla in se zamotala v prednje kolo. Z odejo vred je potegnilo pod voz tudi nesrečnega voznika Črnca. Obe kolesi sta mu zdr-čali poševno preko prs in vratu in ga stisnili ob trdo cesto s tako silo, da je obležal na mestu mrtev. — Ze dan poprej pa se je odigrala žaio-igra kmetske matere. V Kalšah je na porodu izkrvavela posestnikova žena Marija Podlesnikova. Nekako opoldne je rodila krepkega sinčka brez vsake pomoči. Domačini so jo našli zvečer v postelji mrtvo. Nesrečnemu možu zapušča pet otrok. Taki primeri na našem Pohorju niso redki, saj nima niti ena občina svoje babice. * Huda nesreča na cesti. Nedavno se je mudil po opravkih v Kranju trgovec Franc Lombar, «Tvoji jezi in božji volji je zadoščeno, ljubi oče, ljubezni moji pa ni in ne bo, dokler se ne dopolni nad enako nedolžnim bitjem isto, kar si bil namenil menib In kakor izreče, se Lelija mrtva zgrudi na tla, očeta pa se loti obup in divji kes. V brezumni žalosti si puli brado in lase ter strahotno preklinja sebe in ves svoj rod, naposled pa se sam vrže v prepad, kjer nespokorjen in nič z Bogom spravljen izdahne svojo dušo. Tako pozna Lelijino zgodbo Lotar. Kako mu jo bo povedala Lelija? O, Lelija že govori: — Kakšno je bilo moje življenje? Tlačanskih sinov nisem dosti poznala, kaj šele, da bi bila katerega ljubila! Ljubila sem cvetke na polju, ptičke, ki so mi hodile gostolet na okno, ljubila sem rožno zarjo mladih juter in svojo cvetočo mladost. Ljubila sem krotko vdane oči materine, junaške in koprneče pesmi, ki so jih prepevali pevci po gradeh, ljubila skrivnostne zgodbe, ki sem jih slišala praviti o Bogu in njega izvoljencih, pa tudi take, ki so pravile o kraljestvu teme in njegovih služabnikih, potlej bajke, prijetno oživljajoče gozde in lože in trate, studence in reko, ki se srebri med lesovi in polji. Vse to, vidiš Lotar, sem ljubila, kakor mi je narekovala moja nedotaknjena mladost. — Takrat je prišel k nam v obiske vitez Rajmund s soprogo in sinom, zalim Rupertom. Kakor mlad topol je bil Rupert. Ni še bila pri nas gospoda teden dni, ko sem že spoznala, da mi bo težko živeti brez njega. Kjerkoli sem bila, so ga iskale moje oči. Tudi on me je rad videl in mi sladko govoril; kadar sva bila sama, me je celo večkrat prijel za roko in pričel drhteti in rdeti, da sem mu nekoč nazadnje omamljena omahnila na prsi in so se najina usta strnila v poljubu. Potlej je vitez Rupert najprej povedal svojemu očetu, gospodu Rajmundu, kako sem mu pri srcu, nato pa me je gospod Rajmund v sinovem imenu zasnubil. Moj oče je pristal in videti je bilo, da je takega razvoja celo vesel. Gospoda je podaljšala bivanje pri nas in z velikimi slavnostna smo praznovali zaroko. — Vse je bilo natančno določeno, česar je bilo treba glede poroke, in tudi poročni dan, ko se je gospod Rajmund s svojimi poslovil. Na večer pred odhodom sva sedela z ženinom na vrtu in sanjarila. Ves grad je že zdavnaj spal, ko se midva le še nisva mogla ločiti. In bila sem njegova, predno se je predramilo jutro. — Slovo ni bilo žalostno, ker sem vedela, da bo ločitev le kratka, šele potem, ko je bila gospoda že odšla, se me je začela lotevati otožnost. Z očmi nisem mogla več iskati Ruperta, pa sem zato najrajši sedevala in pohajala po krajih, ki so bili njemu najljubši, posnemala sem nekatere njegove kretnje in celo besedam sem dajala poudarek, s kakršnim jih je bil izgovarjal on. Mati se mi je blaženo smehljala, oče pa me je gledal z neko čudno mehkobo, ki me je začela vznemirjati; kajti moj oče je bil po naravi vse bolj tršat kot mehak. Celo bati sem se začela očeta in umaknila sem se v jugozapadne sobe z razgledom proti reki. Slonela sem nekoč pri oknu in strmela v globino. Saj poznaš, Lotar, tisti divji prepad na jugozahodni strani, kjer je videti grad kakor orlovsko gnezdo na ostro odrezanem pe-čevju. Tam sem slonela in se vdajala sanjam, kakršne so pač najljubše sleherni nevesti, ko vstopi moj oče. Zakaj tako samevaš, Lelija — mi pravi. Ali te nič več ne mika družba? Če hočeš po-jezdiva malo na sprehod. — Nič mi ni do tega, oče — sem odvrnila — saj boš razumel, da so mi zdaj najljubša druščina sanje, ki nemoteno razgrinjajo srečo pred menoj. — Ali si res srečna, drago dete? me poboža oče po laseh in nekaj tako bridkega se zasveti v njegovih očeh, da ne morem vzdržati tega otožnega pogleda. Vsa zbegana povesim oči in čutim, kako mi sili kri v glavo, ko mu priznam, da je zdaj Rupert edina moja misel. Tedaj, dragi moj Lotar, jo j, tedaj! Oče se strese in me objame, da komaj diham. Tik pred mojimi gore njegove oči in blazne besede se mu trgajo iz ust. Ne, to ni očetovski objem, to je zmagujoča strast moža, ki si jemlje ženo! Vse trepeče v meni od groze in kakor pijana sem, ko se mu končno iztrgam iz objema. Oče, moj oče! On se opoteče. S prsti obeh rok si rije po laseh in oči se mu vrte, kakor da je obseden, r dal še nekaj gozda. Zato so našli pri njem toliko denarja. Bil je živčno slaboten. * Požar po streli. V Dobrenju pri Pesnici je v I sredo dne 24. junija predpoldne strela iz malega I oblaka udarila v gospodarsko poslopje bratov Kersnikov. Zgorelo je vse, tudi premičnine in novo seno. * Požar pri Kandršah. V soboto je zgorela hiša posestniku Antonu Stenku na Trati, občina Kandrše. Ogenj je nastal najbrže zaradi tega, ker so se vnele saje v dimniku. Družina je rešila iz plamenov le golo življenje, vse drugo je zgorelo. * Lokomotiva usmrtila otroka. Pri Rimskih toplicah je mariborski osebni vlak, ki odhaja iz Celja okrog pol 20., povozil do smrti otročička železniškega čuvaja. Otrokova mati je omedlela, ko je videla, da je njeno dete mrtvo. Otročiček je bil star šele dve leti. * Smrtna nesreča z motorjem. V nedeljo dopoldne se je v Slivnici pripetila huda nesreča. Neki mladenič si je izposodil motorno kolo in povabil s seboj tudi 501etnega posestnika Ivana Blatnika iz Frama. Sprva je bila vožnja lepa. V Slivnici pa se je dogodila nesreča, ko se je vozač hotel izogniti nekemu kolesarju. Zavozil je namreč preveč na desno in se zaletel v brzojavni drog, kamor je treščil z glavo posestnik Blatnik Ivan, ki si je prebil lobanjo in obležal krvaveč poleg motorja. Prepeljali so ga takoj z reševalnim avtomobilom v bolnico, kjer pa je ponoči podlegel poškodbam. * Strela ga je oplazila. Posestnik Tone Grošelj z Ižanske ceste v Ljubljani je bil na travniku v bližini Koslerjeve pristave. Tam je kosil, ko je začelo treskati. V bližino je udarila strela, ki ga je omamila in ožgala po obrazu, vendar ga smrtno nevarno ni poškodovala. * Samomor nesrečno zaljubljenega fanta. Te dni se je zastrupil z"mišnico v Marenbergu Alojz Rajšp, rojen v Vurbergu, pristojen v Jakobski dol, konjski hlapec pri usnjarju in posestniku Mihi Moškonu. Alojz Rajšp je imel že dalje časa ljubavno razmerje z neko deklo, ki mu je tudi vračala ljubezen. Zadnje čase pa sta se nekaj sprla in dekle ga ni več maralo. To pa je nesrečnega, komaj 27 let starega mladeniča, tako potrlo, da je segel po strupu. * Smrtna nesreča v železarni. Pred dnevi se je pripetila v železarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah huda nesreča, katere žrtev je postal 521etni Franc Klinar, namestnik gene-ratorskega kurjača, stanujoč na Javorniku. Kako se je nesreča pripetila, ni točno znano, domneva pa se, da mu je pri delu udaril plin v obraz in ga omamil^ da je padel v nezavest. Potem je nastopilo zastrupljenje notranjih organov in je. Klinar umrl. * Deset let robije za vlome. Poklicni vlomilec, 471etni brezposelni krojač iz Kosez pri Vodicah na Gorenjskem, Ivan Pavlič, se je te dni s svojimi štirimi tovariši zagovarjal pred ljubljanskimi sodniki. Pavlič je star tip zločinca. Ze ; pred vojno je bil pravi klatež in je sedel po | raznih kaznilnicah. Zdaj ima na vesti dvanajst vlomov. Obsojeni so bili: Ivan Pavlič na deset let robije, Ivan Meserko na dve leti robije in v nadaljnje pridržanje v zaporu za dve leti, Ivan Skapin na dve leti in.šest mesecev robije in v izgon iz države, Ivan Kosirnik in Stanko Jereb vsak na dve leti robije. * Velik vlom v Celju. V ponedeljek med 18. in 22., ko se je vršila na Glaziji velika sokolska telovadba in za njo veselica, je neznan vlomilec izrabil odsotnost znanega celjskega sokolskega delavca gosp. Alojzija Jerina, stanujočega v hiši Celjske posojilnice na Kralja Petra cesti in vlomil v zaklenjeno stanovanje. S silo je odprl v sprejemniki predal pisalne mize in odnesel iz njega srebrno žensko uro z zlato verižico, zlat svinčnik, zlato žensko uro na masivni zlati zapestnici, 2 zlati ženski ovratni verižici z 2 zlatima obeskoma, 2 zlata poročna prstana, 2 manjša zlata otroška prstana s kamni, srebrno žensko zapestnico, par zlatih ženskih uhanov s koralami in otroško koralno ovratno verižico, vse skupaj vredno 5915 Din. Nato je vlomilec odšel še v spalnico, kjer je iz nočne omarice vzel-6000 Din vredno dvookrovno zlato moško uro. Gosp. Jerin trpi skupno 10.915 Din škode. O tatu zaenkrat še ni sledu. • * Drzen vlom pri belem dnevu. Naselje Mrež-nik leži med Ljubežem in Veliko gobo. V Mrež-niku ima tudi 601etna Tomaževa Franca svojo hišico. Dne 22. junija je sušila krmo na senožeti. Med tem časom sta dva neznanca vlomila v hišo in pobrala perilo, obleko in denar. Ko sta dva posestničinih delavcev opazila, da neznanca odnašata iz hiše cule, se je začel za njima lov z gnojnimi vilami. Tatovoma se je posrečilo pobegniti v gozd. * Tri leta za uboj. Pred malim senatom mariborskega sodišča se je moral zagovarjati kmetski fant France Jaklovič zaradi uboja, izvršenega v vinjenem stanju. Dne 5. aprila je skupina kmetskih fantov iz Gaberij popivala v gostilni pri Zupanu v Dolnjem Lakošu v Prekmurju. V gostilni je nastal prepir, pozneje na cesti pa pretep. Peli so koli, na bojišču pa je obležal s prebito lobanjo Jože Nedeljko, katerega je udaril Jaklovič s kosom plota tako močno, da je poškodovanec po tridnevnih mukah izdihnil. Jaklovič je prejel tri leta težkega zapora. * Zastrupitev ljubice pred sodniki. Pred senatom petorice okrožnega sodišča v Mariboru se je zagovarjal 241etni posestnikov sin Mihael Horvat iz Gornje Lendave zaradi umora in obrekovanja, ker je marca letos v Vidoncih dal svoji ljubici Veroni Kerečevi strup za odpravo plodu in je Verona umrla. Orožništvu je Mihael Horvat najprej rekel, da mu je dal strup Josip Rajber, zato da odpravi Veroni plod. Horvat se je pri razpravi zagovarjal, da ni hotel usmrtiti Verone, čeprav je vedel, da je dobil pri Rajberju strup, o katerem je domneval, da usmrti le miši in podgane, ne pa tudi ljudi. Rajberja pa ie baje prvotno le v svoji prestrašenosti dolžil, da mu je dal sredstvo za odpravo plodu, ne da bi ga hotel resno zaradi tega dejanja ovaditi sodišču. Sodišče se ni moglo prepričati, da je hotel obtoženi Mihael Horvat res s strupom usmrtiti Verono Kerečevo in lažno obdolžiti Josipa Rajberja hudodelstva. Obsodilo je Mihaela Horvata le, ker je dal noseči Veroni sredstvo za odpravo plodu in je Verona zbog tega umrla, na tri leta robije. * Vlom. V nedeljo ponoči je vlomil neki drzni vlomilec v trgovinske prostore znane mariborske tvrdke s perilom Karničnik na Glavnem trgu. Vlomilec je izrezal šipo na izložbi, v kateri je bilo blaga v vrednosti nad 20.000 Din, in nato odprl izložbo in zlezel skozi njo v trgovino. Tu je razmetal razno blago po policah in zbral svoj plen, ki ga je nemoteno odnesel. Zanimivo pa je, da je pustil ročno blagajno, v kateri je bilo nad 4000 Din. * Tatovi češenj ubili gospodarja. Na Orlah so štirje pijani razgrajači, Ferdinand Grebene iz Spodnje Slivnice, Stanko Štrukelj z Iga, Franc Možina s Sela pri Rudniku in Ivan Kamnikar iz Srednje vasi pri Rudniku, kradli češnje pri malem posestniku Leopoldu Podržaju na Orlah. Ker jih je Podržaj posvaril, so se sirovine zagnale vanj in ga je eden tatov z bukovim polenom tako silno udaril v zatilnik, da je Podržaj kmalu izdihnil. Ubijalce so zaprli. * Pri lenosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna «Franc Jožefova» grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolniščnicah uče, da uravna «Franc Jožefova* voda izborno delovanje črevesa. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. teppentinovo milo idealno in hitro očisti Vaše perilo! L Lenuh in njegov pridni brat (Pripovedka.) V samotni koči sta živela brata Jernej in Matej. Prvi je bil priden in delaven, a drugi neizmerno len. Jernej je hodil na dnino, da je mogel preživljati sebe in lenuha, ki je ležal za prostorno pečjo in pasel muhe, prepodil jih pa ni. Rajši je pustil, da so ga opikale. Tako len je bil. Če je bil Jernej doma, ga je Matej cesto poklical: «Bratec moj mili, pomagaj mi, muhe me bodo požrle!« Brat je bil usmiljenega srca. Nič ni rekel. Pri-hitel je in odpodil nadležne muhe. Skozi vas je prišla siva beračica. Bila je stara, da je komaj lezla. Ustavila se je pri hiši naših bratov. Ko je vstopila, je bil doma samo lenuh. Slučajno je bil obrnjen z obrazom proti vratom. Ko je zagledal starko, jo je vprašal, kaj želi. «Usmili se me! Pomagaj mi!» je zaprosila. Lenuh je premišljal, kaj naj stori. Pa se je spomnil: «Ne ljubi se mi! Pretežko je vstati! Počakaj, da pride brat!» «Kakšno bolezen pa imaš?» je poizvedovala ženica. «Pravijo, da je to lenoba!« se je odrezal Matej. Starica je kar zazijala: «Torej si samo len?» Ni se mu več ljubilo govoriti. Pomežiknil je. Ona pa je obsedela pri mizi in premišljala. Bila je stara devet in devetdeset let. Vse življenje je samo delala. Na starost pa mora beračiti! Tu pa leži mladenič, kakršnega še ni videla. Niti govoriti ne mara, tako len je! Naposled jo je spet premagala radovednost in še enkrat se je oglasila: «Kako pa potem moreš živeti?« «Brata imam pridnega in dobrega. Preživlja me, pa tudi krmi kakor nebogljeno dete!» se je pohvalil lenuh. Starka je začudeno kimala. Odprla so se vrata. Na pragu je stal Jernej. Ko je zagledal staro ženico, jo je prijazno pozdravil. Pripravil je jed in nakrmil najprej brata. Nato je sam sedel k mizi in povabil tudi starko: «Jej z menoj! Teknilo ti bo!» Prikimala je in jedla. Med jedjo je pa Jerneju pripovedovala: «Bila sem daleč po svetu. Prišla sem v čudno deželo, kakršne še nisem videla.« «Kakšna je tista dežela?« je poizvedoval mladenič. «Grem, grem in pridem tjakaj čez reko. Najprej srečam osla in človeka. Človek je nesel tovor, a osel je imel v gobcu bič in kimajoč udarjal po človeku.« «Lažeš!» je porekel1 Jernej. «Vendarle je res. Hitela sem dalje. Srečala sem dva brata. Prvi, krepkejši in mlajši, je bil lenuh, a drugi delaven človek. Delavni je nesel lenuha na ramah. ,Zakaj to počenjaš?' sem ga vprašala. .Človeka z oslom oponašam!' mi je odvrnil. ,Ne delaš dobro!' sem ga poučila.« «Zakaj ni delal dobro?« je poizvedoval Jernej. «Menil je, da dela dobra dela, pa je bilo nasprotno! Podpiral je lenobo. Vsi ljudje so se mu smejali in ga zaničevali. Ko je zbolel, je moral umreti zaradi bede, kajti lenuh se ni zmenil zanj.» Matej je ležal za pečjo in molčal. Jernej se je oglasil: «Menda misliš mene?« «Da, prav tebe!» «Kaj naj storim?« «Pomagaj, brat! Muhe me bodo požrle!» je zaprosil lenuh. Brat je skočil, da bi odpodil muhe. Starka mu stisne v roko svojo palico: «Čemu mu boš vedno branil muhe? Odkrižaj se jih! Pobi j jih!» Ubogal jo je. Hitel je k bratu in jel udrihati po muhah. Pri tem je seveda tolkel tudi po lenuhu. Matej je nekaj časa stokal. Naposled je dvignil roko. Jernej ni nehal. Brat je dvignil tudi drugo roko in nazadnje vstal. Starka je kimala in izpodbujala pridnega: «Dobro zdravilo mu daješ! Ne nehaj!» Res je še bolj tolkel. Brat se je pognal s peči k mizi in hotel enkrat jesti sam brez bratove pomoči. Ženica se je smejala: »Dobro sem ti svetovala. Ozdravil si ga!» «Na plačilo!« je odvrnil Jernej in ji dal počen novec. Ona se je zahvalila in ga vrgla na tla. Novec se je kotalil iz hiše preko travnika in obstal pred studencem. Dohitela ga je in udarila tamkaj s palico ob tla. Zemlja se je odprla in Jernej je zagledal zaklad. «Daj mi nekaj denarja!« jo je zaprosil. «Ničesar ne dobiš! Za brata si bil dober, zame skop! Dober svet je drag. Ti si pa dal samo počen novec zanj!« je odvrnila in že je ni bilo. Pa tudi zaklad je izginil. Samo starkina palica je ostala. Jernej je bil razsrjen. Pograbil jo je in hitel v kočo. Lenuh je spet ležal za pečjo. Ko je zagledal brata, ga je prosil, naj ga obrne na drugo stran. Jernej je prihitel in jel spet udrihati po njem. Matej se je pognal na tla, se kislo nasmehnil ln priznal: «Šele zdaj sem temeljito ozdravljen!« Odslej sta skupaj delala in si napravila skromno premoženje. GustavStrniša. Zgodbe Mrgoletovega Jake Mrgoletovemu Jaki je manjkalo tiste žilice, po kateri se pretaka otožnost. Mož je bil vedno dobre volje. Takrat so se ljudje silno bali strahov, Jaka pa je bil pogumen za tri enake. Blizu njegove koče je stala podrta kovačnica, kjer je vsako noč strašilo. Duhovi so kovali, da je kar bobnelo. Culo se je pihanje meha in rožljanje železa. Nekoč je prišel Jaka mimo kovačnice, ko so mrtvi kovači najbolj razbijali. Nekaj časa je stal in poslušal, nato je ukresal luč in stopil v podrtijo. «No, vam bom pa posvetil,* je rekel, «da boste laže kovali...» Tedaj je ropotanje naglo utihnilo. Jaka pa je klical strahove: «Kje pa ste? Ali se me bojite? Dajte no, dajte! Luč vam ne bo zastonj gorela.. .* Duhovi pa se niso hoteli pokazati. «Kakor hočete*, je dejal. Pihnil je luč in šel iz kovačnice. Čim je bil zunaj, so ce udarci zopet ponovili. Marsikdo bi bil bežal, Jaka pa se je pričel norčevati: «Ze prav. Ako ne marate luči, pa v temi delajte. Kakor vam bolj ugaja.* Jaka se ga je rad nalezel. Nekega večera je obležal ob cesti za obzidjem vaškega pokopališča. Mimo so privriskali fantje, ki so šli na vaso^ vanje. Cim so zagledali Jako, se jim je vzbudila hudomušnost. Dvignili so ga čez zid in ga položili na pokopališče. Vse to so opravili tako spretno in tiho, da se Jaka ni prebudil. Ko se je zdramil, je bil že trezen in je ugibal, kam ga je zaneslo. Segal in tipal je okrog sebe, pa ni mogel uganiti. Šele, ko je zadel z roko ob železen križ, se je domislil, da je na pokopališču. Pa ga ni bilo groza; samo čudno se mu je zdelo, kako je prišel čez obzidje. Vstal je in gledal, na katero stran pokopališča je zablodil. Zid mu je segel do oči; moral se je nekoliko povzpeti, da je videl na cesto. Tedaj je udarila v zvoniku ura, naštel je polnoči. Po cesti so se začuli koraki: zapazil je dva orožnika, ki sta se vračala z nočnega obhoda. «Ali si štel, koliko je bila ura?* je vprašal orožnik svojega tovariša. Mesar: «Ne, neb Odjemalka: «Zakaj pa potem tale Vaša klobasa tako diši po konjskih silah .. Listnica uredništva Hotedršica. Dopis smo prejeli prepozno. Za drugo podobno priliko nam morate uisati že mnogo prej. Res, Zlatica ie gosvodinja vzorna le spretna roka ii vovsod vokorna. Dopoldne knha. a novoldne vere, zvečer na kniige. časovlse bere. Koristnih nankov volne so vse kniige a Zlatica le zase že brez brlee: dokler le milo ZUiorog v kuhinli. se vzorno in brezskrbno gospodinji .. 01 zlata Zlatica - glas gre okrog: nad vse le terpentinsko milo Zlatorogi (Nadaljevanje sledi.) 200 Okrajne zastopnike za vse sreze sprejemamo; sposobne tudi proti fiksni ilači. Pripravno za upokojene orožnike, učitel je itd. Jismene ponudbe sprejema: »Union), zavarovalna družba v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7/111. Pj P 150 do 300 dinarjev na dan zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva. Za odgovor znamko! Kosmos, Ljubljana, poštni predal štev. 307. 229 ■ ■ Harmoniko, trivrstno, dobro ohranjeno, slovenskega modela, proda za 700 Din Kovačič Martin, Tanin Tvor, Belišče (Slavonija). 255 1000 Din plačam, ako Vam Radio-Balzam ne odstrani kurjih očes, trde kože, bradavic, bul itd. v treh dneh. — Prav lepo se Vam zahvaljujem za čudežni balzam, s katerim sem odstranil — brez bolečin — v treh dneh 15 let staro kurje oko. S spoštovanjem Pozman Aleksander, Gornji Slaveči št. 1, pošta Rogaševci, Prekmurje. — Zahtevajte povsod samo Radio-Balzam! Lonček 10 Din (proti vnaprejšnjemu plačilu) ali 18 Din (po povzetju); dva lončka 28 Din, trije lončki 38 Din. Razpošilja ga: R. Cotič, Ljubljana. VII. (Šiška), Kamniška ulica št. lOa. 251 Prodam posestvo v izmeri 7 oralov (njive, travnik, gozd, sadonosnik, lepo hišno in gospodarsko poslopje — vse v dobrem stanju). Cena 65.000 Din. Plačati je treba takoj 40.000 Din, na ostanek se počaka. Posestvo je v Selnici ob Muri, pol ure oddaljeno od železniške postaje pri Sv. Ilju pri Mariboru. V bližini sta dve tovarni in glavna cesta. Kupce sprejema in jim daje pojasnila Rihard Zungl, Zgornja Velka, pošta Marija Snežna. Šoferska šola Gojko Pipenbacher, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 12. Zahtevajte informacije! 236 Ženitna ponudba. 250 Starejši zasebnik brez otrok, ki ima 80.000 Din, želi poročiti starejšo žensko brez otrok, z manjšim dobičkanosnim posestvom ali pa s trgovino. Pojasnjuje Vinko Mrazek, Fala nad Mariborom. Birmanska darila kupite poceni in dobro pri RSuttner Ljubljana 5 Prešernova nlica št. 4. Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor. št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Diu, s sekundnim kazalcem 78 Din. št. 121. Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim kazalcem 94 Din, Št. 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din, z Radiumom 76 Din. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam posije zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 Glasbila za vse! Vloilne .... od Din 8S-— Gltsre.....od Din 199-— Trompete ... od Din 480-— Harmonike ... od Din 85*— Kromatlčne in klavirske harmonike, jazz-instrumenti. Zahtevajte veliki brezplačni CENIK največje In najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije MEINEL & HEROLD tovarne glasbil in harmonik prod. podr. MARIBOR št. 104. Kajenje je strup. Vsakdo se lahko igraje odvadi zdravju škodljivega kajenja z našimi o u > in < ea o POPOLNA RAZPRODAJA Zaradi popolne opustitve manufakturae trgovine na debelo se razprodaja detailno celotna zaloga vsakovrstnega manufak- turnega blaga globoko izpod cene. Blago se bo razprodajalo — dokler bo trajala zaloga — ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med navadnimi poslovnimi urami in ob sobotah dopoldne. Kdor želi pri nakupu prihraniti, naj ne zamudi izredne prilike. manufaktupna veletrgovina Lj ubljana Miklošičeva cesta št. 7, I. nadstropje (blizu hotela „Uniona"). C > H C » m Izdaja za konzorcij »Domovine* Adr>lf R i b n i k a r, Urejuje Filip 0 mladič. ^a Narodno tiskarno Fran Jezeršek,