PoMnlm pialm« v gotovini _ UUBLJMAj fc SEPTEMBRA i»S4 ISSTO *T - 8*99 H domoljub Dopise iu spise sprejem« uredniltvo »DobioUmU«. — Telefoa S9-«. Prostor eoe drobne vrstic« v ioseratoem delu stane tO Din. - Naročnino Sline 5« Din za Seto. n inozemstvo 60 Din. Posamezna številka i Dim. iaserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. - Telefon 89 «2 Nase osrednje gospodarsko vprašanie Ako hoče narod živeti, se razvijati ter vsestransko napredovati, je njegova prva dolžnost, da vsak njegov člau kolikor toliko točao pozna življenjske okoliščine svojega naroda, kajti le potem je mogoče, da hitimo z združenimi močmi iu uspešno k cilju, ki je seveda vsakemu čim največja in vsestranska dobrobit. To je potrebno zlasti za majhne in revne narode, kakršni smo mi Slovenci. Ze tako nas dovolj davi in izžema tuji kapital — kar smo na tem mestu že ponovno poudarjali — a če si še v tej svoji beračiji ne bomo na jasnem kako in kaj je z nami, potem nam zlasti v takih silnih gospodarskih stiskah, kakršne pretresajo dandanes ves svet, pač ni pomoči in rešitve. Tega se mi vsi očividno mnogo premalo zavedamo, kajti drugače Iti bili nemogoči pojavi, kakršne smo v zadnjih mesecih že večkrat opazili. Zlasti opozarjamo tu na govor nekega veljavnega gospoda, ki je bil nedavno objavljen tudi v nekih listih in ki ga ne moremo označiti drugače kot z zlobno hu j -a k a r i j o. Torej kako je z nami Slovenci ? Smo po pičlih dveh tretjinah še kmetski narod, toda liaša zemlja je tako gosto naseljena, da ne more kmetijstvo preživljati niti polovice slovenskega prebivalstva; To stoji, pa naj nam bo potem všeč ali ne. Vsakemu se mora sedaj brezpogojno vsiliti vprašanje: Od česa naj pa živi ostala polovica? Naj obračamo in premišljujemo stvar kakor hočemo, vendar pridemo le do enega zaključka, namreč: od obrta i n o d industrije. Pred vojno se je tisto prebivalstvo naše slovenske zemlje, ki ni našlo doma dela in jela, izseljevalo na Westfal-sko, v Ameriko in drugam. Danes ne more skoro nikamor več, a doma ne more poginiti ° serlmih letih prehaja kar eno podile za drugim v roke tujega kapitala in kar * ustanovi na novo, ie tudi skoro vse tuje.- tudi o slabih straneh tega dejstva smo lo, da gredo milijoni čistega do- bička iz to industrijo vsako leto v tujino in da sede na prav v«eh vafiuejših. mestih tujci, dočim sluzi naš človek le za tlačana, katerega tuji kapitalist krvavo izžema, govori dovolj. Slovenija za golo preživljanje svojega prebivalstva nujno potrebuje industrijo, toda istočasno postaja naša lepa slovenska zemlja čisto navadna kolonija nemškega, italijanskega, češkega, francoskega n drugega kapitala z vsemi svojimi zlimi posledicami. Kje je tedaj izhod? Menda na dlani! Prvi | pogoj našega gospodarskega uspevanja je, da I bo industrija, ki leži na naši zemlji, tudi res i naša, slovenska. Ce dosežemo to, potem bo' vse nadaljnje tudi lahko doseči. Kakor smo dejali, je bil velik del ravno najvažnejše industrije (u pr. premogovniki Trboveljske pre-mogokopne družbe) po prevratu v naših rokah, a je večina te prav po nepotrebnem prešla kmalu zopet nazaj v tuje roke. V tem pogledu so izvršili nekateri brezvestni samogolt-neži, bi najglasnejše kriče o nacionalizmu, prava narodna izdajstva, za katera jih bo prej ali slej mora! poklicati naš narod na odgovor, kajti zadeva je prevažna, da bi jo mogli kdaj potlačiti in pozabiti. Vsa naša prizadevanja morajo iti za tem, da dobimo čim več naše industrije zopet nazaj v svoje roke, zlasti osnovne industrije, kakor premogovnike i. dr., a kar se gradi na novo, da je pretežno v naših rokah. Toda odkod denar? To je središče vsega vprašanja. Slovenci smo narodič brez kapitala in kapitalistov. Komaj Če je pri nas deset Slovencev, ki bi jih res lahko nazivali kapitaliste. Mi smo narod majhnih ljudi: srednjih in malih kmetov, obrtnikov, delavcev in uradnikov, ki žive, skoro bi rekli, iz rok v usta. Ali naj ti ustvarjajo industrijo? Da! Ce ni drugih, da !;, Majhen in reven uarodič smo Slovenci, narodič brez kapitala in kapitalistov, vkljub temu smo pa zgolj iz svojih gospodarskih moči ustvarili v zadnjem pol stoletju že prava čuda na vseh poljih in s smotrenimi prizadevanji bi z združenimi močmi lahko v dogledni dobi iztrgali tudi industrijo iz grabežljivih krempljev tujega kapitala, tako da bi postala v resnici last vsega slovenskega naroda. Ne trdimo, da je mogoče izvršiti to čez noč, ioda s podporo vseh poklicanih činiteljev, š smotreno gospodarsko politiko in z. vztrajnimi prizadevanji je ia cilj nedvomno mogoče doseči. Kako? Potom našega "zadružništva! Varčnost našega ljudstva je potom nepregledne množice našiti hranilnic, zbrala vendarle stotine milijonov, s katerimi se dajo ustvarjati veliki gospodarski načrti in ki bi jih mogli in morali uporabiti v veliko gospodarsko korist vsega naroda, ki jih je zbral. Tega se je naše zadružništvo tudi dobro zavedalo ter je te naloge tudi vsa leta po prevratu v resnici vršil©. Zlobna hujskanja je tedaj, če je spredaj omenjeni gospod nedavno na nekem shodu zabavljal aa tako gospodarsko politiko našega zadružništva, ki je l>ila v'načieiu popoliionM pravilna, poštena in slovenska. Edini kapital, ki i ga imamo Slovenci, je zbran v naših hraniinl-j cah, zlasti zadružnih, zato je le potom teli mO-j goče ustvariti lastno domačo industrijo, a dr-1 žava bi jo morala seveda krepko podpirati. Res je, da so danes precejšnji zneski v industrijo vtaknjenega zadružnega kapilala ; »zmrznjeni«, kakor so zmrznjeni tudi krediti, : vtakujeni v kmetijstvo, toda tega ni niti naj-; manj krivo zadružništvo, temveč čisto druge okoliščine, ki jih naše ljudstvo že vsaj deloma pozna, dotični gospod pa gotovo mnogo bolj natančno. Se več: dotičnik je imel tudi dovolj prilike, da bi vsaj deloma olajšal težak položaj slovenskega zadružništva in s tem vsega slovenskega gospodarstva, zlasti fcmetiškega, a mož za to očividno ni imel ne zmožnosti in ne volje ter je molče gledal, kako .usiha te največja in najzaslužnejša gospodarska opora slovenskega naroda. E. Kmet fe tisti, hi pSacsa Kakor znano, je bila užitnina na zaklane vole povišana od 2% na 5%. Ce je mesar kupil lepega vola v teži 500 kg r» 4,25 Din ;ie plačal zanj 2125 Din. Ko bi plačal res celi po vi še k 3%, bi plačal državi novega davka 63.75 Din. Mesarji so dvignili ceno za vdovsko meso ua 12 Din, torej za 2—4 Din. Vol ima 50% mesa. če je dobro rejen, torej je mesar dobil 1000 Din več, plačal je le 63.75 Din več kakor poprej. — Po deželi, so povsod povišali ceno mesu za 2 Din. Splošno so pričakovali, da bo eena govedi narasla, ko se je meso tako podražilo in se. je začel prav znaten izvoz v Italijo. Zgodilo se je nasprotno, cene so se malo znižale. Spomladi so plačali najboljše, vole po 5 Din, zdaj se kOniaj' doseže 4.50 Din. navadno po 4—4.25 Din. »Kako je to mogoče?« se bo marsikdo vprašal. Pomenijo se med sabo, tla ne bo nobeden dražje plačal. Kmet pa mora prodati. V zadnjih dneh je bil nekje n«. Dolenjskem sejem. Ugledni ljubljanski mesar je kupoval lepe vole od. našega kmeta.'Držal jih je prodajalec po 4.25 Din. Mesar jih je hotel so ceneje, imeti. Prišel je drugI ln Je plačaj, kar je mež zahteval. Po kupčiji ga pokliče mesar in mu reče: »Oče, vam jih je treba 25 dati, ker take vole tako poceni prodajate.« 'Se hujše je pri teletih. V zadnjih tednih so plačevali lepa teleta po 4 Din. -Me4b'je bilo ,ros poceni; ko .je veljalo le"8 diiiairiev, ko ga. morajo v Avstriji plačati po 2.50 šil., torej do 18 .Din. Pravico do vi§je' cene ima pa kmet.'ki-se trudi in živi danes v nepopisni stiski. fe bo šlo to; teko naprej, bo morala država sama določiti nakupno oeno klavni živini. Podobno ,ie s prašiči. Koncem julija so imeli peršutarji ceno 7 Diu in čez. Ko so r Stran 434 »DOMOLJUB«, dne 5, eeptmebra "lf)H ' Števce, RAZGLED PO SVETU Izseiitev papeža iz Rima Celo dobrim katoličanom pride včasih na misel, da bi moral cerkveni suveren, papež, pokazati in dokazati italijanski vladi svojo moralno moč z ozirom na narodne manjšine UR ta način, de prestavi svojo stolico v kako drugo mesto, n. pr. v Jeruzalem -- ali kot je nedavno nekdo izrekel — če bi zavzel ek-tfrem italijanskemu, naj bi še! v Velehrad. Pa kaj bi imeli katoličani in narodne manjšine od tega? Na podlagi zgodovine moremo reči, da narodne manjšine malo ali nič, cerkev nasprotno pa veliko Škodo. Se je bik> namreč že zgodilo, da so se papeži cela desetletja izselili is Rima obČRSu tako imenovane (babilonske -sužnosti rimskih papežev;, to je od leta 1309 dalje 70 naslednjih let. Posledice izselitve pa so bile sledeče: j 1. poglavarji sv. Cerkve so postali odvisni od francoskih kraljev, ki so jih mnogokrat izrabi jal i v svoje sebične namene; "2. vse druge države so bile užaljene. Posebno na Nemškem se je vnel hud upor, ki je pripravi! reformacijo, očiten odpad od pa-peštva; 3. velika in lepa ideja papeštva iu cesarstva v smislu I.eona III. in Karoia Velikega v kateri naj bi bilo vse krščanstvo velika družina, v kateri vlada moder oče in blaga mati (papež in cesar sta kakor solnce in luna na nebu) je močno otenmela; 4. propada! je Rim. Prej je štel nad 120 tisoč prebivalcev, ob Gregorijevem povratku jih je bilo 12.000. Starosiavne palače in bazilike so bile opustošene, v cerkvi sv. Petra je rastla do velikega oltarja trava in pri sv. Janezu v Lateranu so se v stranskih kapelah naselili pastirji; B. ugled rimskih papežev je bil ponižan, spoštovanje oblasti se je zmanjšalo, znamenja «a bodočnost so bila skrajno žalostna, zakaj ha obzorju se je dvigal veliki p«peški razkol, hi je povzročil cerkvi in človečki drui-bi tako veliko škodo. Brez dvoma bi bila izselitev papežev iz Rima v kako drugo mesto na podlagi teh zgodovinskih dejstev, zlasti še današnje dni, ko se je narodnostna ideja in zavest narodnosti in držav tako bohotno razpasla med vsemi narodi, za cerkev v obilni meri kvarna. Pa tudi narodnostne manjšine bi s tem ne prišle do večje veljave. Saj mala vatikanska država je sedaj tako tesno združena s pa-peškim sedežem, da kršenja njene neodvisnosti ne morejo zanaprej opravičevati nobeni, politični in umišljeni razlogi. Vsak napad na to mesto bi pomenil v resnici in brez ovinkov riajsnrovejši napad na sv. stolico kot tako. Po rešitvi rimskega vprašanja je papež postal svoboden vladar. Njegova duhovna oblast je splošna in obsega ves svet. Pri njem ima svoje diplomatsko zastopstvo 34 držav. Pomen njegove vladavine je tako velik in tako splošen, četudi ima za sedež Rim, da se s svojega visokega mesta ne more ponižati v vrsto narodov in držav, ki so organizirane v društvu narodov. Tapež mora stati in tudi stoji, čeprav stoluje v Rimu, popolnoma neodvisen nad narodi. Kot tak pa — to mu smemo po vsej pravici zstipati — tudi stori, kar je v njegovi moči, da bi narodnostne manjšine prišle do svojih pravic. Ce se to ne zgodi, ni to njegova krivda, ampak krivce je treba iskati drugod. ČEŠKOSLOVAŠKA s Vas x enakimi imeni je vsekakor nemška občina Petroviča v češkem Rudogorju. Občina Šteje 534 hišnih številk, v katerih je 438 oseb, ki se pišejo Wolf, 324 oseb, ki se piSejo Schdnbach, 192 oseb, ki jim je priimek Ti-. tschels in 176 oseb, ki imajo rodbinsko ime Kiihnels. K enakim priimkom se pridružijo neredko tudi enaka krstna imena, vsled česar so zmešnjave in pomote skoraj neizogibne. Zato ni čudno, da so se mnogi prebivalci Petroviče dobili avgusta meseca kmetje od davčnih uradov poziv za poravnavo davkov, se je moral dobiti denar, da ne bo rubežni. Vse je rinilo prašiče naprej. Cena peršntarjev je padla na 6, na 6JS0 Din, eelo na 5 Din. Izrabila se je zadrega kmeta toda cene mesu niso paole- — Najlepše špeharje so plačevali po 7Din. Zdaj pa primerjajte cene svinjine in »peha s temi cenami. Čudno je tudi, da se vselej, kadar začno cene prašičev padati, loti naših ljudi neki strah: »Kaj, če bodo cene «e bolj padle 1« Vsi hočejo naenkrat prodati, zivah je preveč, cena pada vedno bolj. To se zgodi v času, ko imajo več krme, kakor poprej. Saj ie krompir zrel; drobnega morajo tako pokrmiti, ker ni za kaj drugega. Aunaj je dosti korenja, peue in detelje, malo zrna sc pa tudi po mlačvi dobi. Za enkrat bo oena prašičem najbrž še nazadovala, toda Pitani prašiči bodo ohranili svojo ceno ker ! je koruza tako drnpra, drujrih krmil pn skoro i m mogoče dobiti i 2' obrnili na pristojno oblast s prošnjo, da jim dovoli izpremembo rodbinskega imena, ANGLIJA s Cene navzgor gredo v Angliji. V primeri z lanskim avgustom so narastle pri živilih za 4 odstotke. Tudi stroški za razsvetljavo in kurjavo so se povečali za tri odstotke. Podražitev življenja so povzročila Številna mezdna gibanja med delavstvom. s Po italijanskem vzorcu. V Sredozemskem morju je otok Malta, ki pripada .Angliji. Tam je bil v rabi poleg domače malteŠčine in angleščine tudi italijanski jezik. Te dni pa je guverner Malte prepovedal uporabo italijanskega jezika na sodiščih. Stranke se smejo posluževati le malteŠčine ali angleščine. Tudi v ljudskih šolah hočejo italijanščino odpraviti. AVSTRIJA s Iz slovenskega Korotana, Izšla je postava, glasom katere ima generalni komisar pravico v državnem interesu poseči v zasebna podjetja, odrediti ustavitev obratovanja, odpust nastavljencev ali delavcev ter ukiniti ugodnosti, ki jih podjetje uživa od strani dežele ali države. Kot vladni komisar za Koroško je imenovan vladni svetnik Scheichel-baner. — Varnostni nadzornik je obsodil last- nika' gradil Hcrasteili v. Slernecka iB 2nanii brata Funder, veleposestnika v Molblin^ j8 krijejo škodo in izdatke povodom hitlerjaziake vstaje, Stetneck je' kaznovan na globo 50,000 brata Funder pa na 100.000 šil. — Vsled *k(jv] nega sodelovanja pri puču je bilo doslej od-stavljenih 25 učiteljev, proti 69 se S« vodi preiskava. — »Bau&iižeitung« piše v zadnji številki, da je nedavno bila na Dunaju rS ljudsko glasovanje, ki I naj določi, kaj bo s Posaarjem, ali se vrne j Nemčiji, ali pa ostane Se nadalje samostojna I pokrajina pod varstvom DruStva narodov, te-; prav se bo torej ljudsko glasovanje za Po-; saarje vršilo šele januarja, se je vendar že za-j čel boj za Posaarje z vso strogostjo. V Koblen-j. cu v hitlerjevski Nemčiji je bil v nedeljo velik shod hitlerjevcev, na katerem je govoril sam Hitler, Rotil je Posaarčane, da glasujejo za Nemčijo in zagotavljal jim je, da bodo varovane vse njih verske pravice. Zborovanja se je udeležilo okoli 100.000 ljudi. — Poisaarčani pa so imeli v Sulzbachu svoj protishod, katerega se je udeležilo 70.000 Posaarčanov vseh strank, razen Hitlerjeve. Izrekli so se proti Hitlerjevi Nemčiji in za dosedanje stanje, da ostane Posaarje pod nadzorstvom DruStva narodov. DROBNE NOVICE 2500 m globoko v morje se je spustil angleški raziskovalec morja Iboi William. Samo sladkor in vodo je užival« vse življenje te dni umrla 56 letna Marija Luziar.o i» Maortola na Portugalskem. 300 m visoka gora te je nedavsso pegrez-nila v zemljo na otoku Sumatri {južnovzhodno od Indije}. 31.000 gledalcev je obiskalo v enem tednu znane pasijousk« igre v Oberammergauu. AmeriSki ia francoski listi dvomijo, da bi v bližnji bodočnosti prišlo do vojne med Rusijo in Japonsko, Za 5 do 8 odstotkov je znižala cene za vse vrste tiskovnega papirja Poljska, Ugodno potekalo pogajanja za sklenitev konkordata med Vatikanom in Španijo. 950.000 prebivalcev ima po zadnjih podatkih čežka Praga, ki bo torej kmalu milijonsko mesto. Povečanju avstrijske vojske se Francija ne bo upirala. BANKABARUCH iS, SHsc lAtogftte, (Pariš Odpremlja denar v lugoslsvllo najhitreje in po najbolj«*« dfievniin fctffK, VrSj vse bančne posle najkulantneje. PoStni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji to Lukseo bargu sprejemajo plaSIla na niMci Čekovne mu« •U4UA: No MM-M Branila. HUKCUA: g, mJ-M tiri«. " DIM: K« 1458-16 Ned, Naut. MfgSMBSfcfl: Ko Hit____ Ha zahtevo p oži Jemo brezplačno naše Čsk. nfikainicfc Največja iadja na svetu V ladjedelnici Clyde-bank na Angleškem bo v najkrajšem času dograjen največji par- nik na svetu, ki jo last »Cunard Line«. Spustili ga dobo v morj« 26. septembra. Ladja bo obsegala 73.000 ton Avstrijski kanclcr Schmchiiigg se je sestal z lusolmijcm v Firenzi. Pravijo, da. je ta sestanek važnosti, Mujsoiini bi rad spravil Avstrijo ^ sv0)e pokroviteljstvo. Na sliki vidimo Schusch-mgga in Mtusolinija 9 spremstvom. Podpisani ANDREJ PATERNOSTER, g."""" "V preklicu jem vse Žaljive besede, katere li ,if°VOri1 0 «METQV • I r ' • _ Izdelovanje plugov v domači tovarni Naš kmetovalec zelo ceni železne pluge, ker so bolj dolgotrajni kot leseni in imajo še mnogo drugih prednosti. Vse vrste železnih plugov m bran smo uvažali doslej iz inozemstva. Danes je uvoz tega blaga radi visoke carine skoraj onemogočen, ker ga podraži skoraj za polovico in tega naš kmetovalec v teh slabih časih ne zmore. Da odpomore temu nedostatku. se je domača tovarna železnih izdelkov »Tovarna verig d. d. Lesce pri Bledu« odločila za izdelovanje železnih plugov in brag. Prva poizkusila ora so pokazala, da naš doma izdelani plug - nič ne zaostaja za inozemskimi izdelki, je. ze!o ličen in pripraven, ž njim živina pri delu ne trpi. Najbolj razveseljivo pa je, da bo odslej, ko se bodo plugi in brane ter vsi nadomestni deli izdelovali v domači tovarni, zaslužil naš delavec iri vse ostale koristi, izviraioče iz tega izdelovanja bodo v prid naSerou narodnemu gospodarstvu. Pluge in brane domačega izdelka dobite v vseh večjih trgovinah s poljedelskimi stroji, ogledate si jih pa že tudi v veletrgovini Fr. Stupica, Ljubljana, Gospo,'svetska cesta t. Na čudovit način je bil iznajder. šivalni stroj, ki ga danes nikdo ne more več pogrešati. Da pa nnorete na njem tudi svoje perilo zakrpati, zahtevajte še danes pri svojem trgovcu, da Vam postreže s PST Patent Stopf Twlst pripravo, ki omogoča obnovo perila neprimerno hitreje in lepše nego na roko in to z enostavnim* šivanjem nsnrei in nazaj. Malo V i m a na vlažno krpo, pa malo podrgniti: m vse se zopet svetil Gospodinja hoče pokazati,kaj zmore njena kuharska umetnost. In kadar gosti odidejo? Potem čakajo cele grmade posodja . ^ . fftem 4M »DOMOLJUB.. .1»»- s. «-plm*l>»a KAJ JE NOVEGA __ujuiaJLii»ium—wi«w»Mii»»nniii»i »■ miiiiiirirr i i " " ——<—mamura■ Kultura duha spada mm prvo mesto Nedavno »e je vriilo na otoku Hvam veliko ztarovanje katoliškega dijaštva Itazni govorniki vj tolmačili razno nalile, ki so na dnevnem redu sedanjega čaaa. Med drugimi je govori! livarski škof g. PulIK in tficer o nacio-tmim:iii vprašanju. Keke) je, da je naša dolžno«*, ljubiti svoj a»r«xi iii žrtvovati zanj. Pri v notri te*i pa ne smemo pozabili na red, ki ga je dal »vete sam Hvarnik Narod ne »me postati božan- stvu, ki naj »e mu vm žrtvuje in prod katerim preneha vsaka nravna dolžnost napram drugam. Ne smemo »e dati zaslepiti od onih, ki zadnje čase hvalijo kaMifttvc na vsa usta zato, ker v »jem vidijo !e stopnice, po katerih bi uo dviguiU do gotovih ciljev. Katoiištvo ne more biti m nikdar sredstvo, ker je po svoji vrednosti izven vsakega drugega cilja. Kar s« tiče vzgoje naše mladine, mora vedno >4ati na prvem mestu kultura doba. ZAHVALA aa 1800 Diri ieu tiaoC dinarjev), katere «m podpiaana kot naročnica »Domoljuba« prejeta od uprave, ker mi je 20. avg. \9M pogorelo stanovanj«. Naj Bog obdari »Domoljuba« Me z večjim številom naročnikov, mene pa obvaruj* iiožiirnih in drugih nezgod. Ilegunje 55 pri Orknicl, 27. avg. 1934. fitražiščar Marija, I. r. kovačeva zenu. OSEBNE VESTI d Prine Jurij, četrti sin angleškega kralja, se je te dni zaročil v B< hinju z grtko prineezo Marino, Njena sestra, princcza Olga, je žena jugoslovanskega princa Pavla. Princcza Marina živi sicer stalno v Parizu, ni jxt neznana v liani državi, ker je že bila vat krat na ohiaku pri svoji sestri princezi Olgi. d 75 letnik je posla! župnik iu duhovni »votuik g. Jernej Krangež pn Sv. Marjeti ob Pesnici. Bog ga živi še mnogo let! d 66. rojstni dan je slavil le dni mariborski glasbenik in pevovodja g. Josip Lah. d ftiuibo vikarja novomeškega kapitlja je nastopdl te dni g. fckpbe Stanko, ki je do sedaj kaplanoval v Meog*u na Gorenjskem. DOMAČE NOVICE d Na nedavno se vršečem evljarietičncm kongresu aa alc«n, »e občimstvo (Kjctc.no opozarja, naj v dopi«>sanju z inoMsutetvom v s\<.jih m-slovito naše kraje označuje izključno sani« t našimi uradnimi imeni. ¥ KM 1&. doteajska, Majers ka in sploh % £ f« vseh vrat, kupita pri .........m .........iiiiii CEBTRAUtl »BUllfil . Lju»jiij d Hude tebele. Neki čebelar z Brega pri Ptuju je pripeljal svoje čebele na pašo v bližino Slovenje vasi. Tu pa je napravi! u«dmn napako, da je čebelam ž« zsdej vzel med. kar i pa je po starih preizkušenih čebelarskih pi-a-i vilito nepravilno. Posledice tega nepremišljenega dejanja ollno struge umazano vode. Valovi rek so marsikjei napravili tudi veliko škode, ker so odnašali nele zemljo, ampak tudi množine lesa in kvarile zemljišča. Celo Kokra ni priza-niftitala le«u in bi bila kmalu vzrok smrtnih nesreč pri reševanju lesa. Seveda so nalivi Ste v. vije 1ijlu oškodovali iudi poljske pcidoLke, ker »o ^tlHio zelo {»legle. Nalivi bodo gotovo krivi, to *|etov iščarji zapuate prenaglo Gorenjsko. V nižjih krajih se bojo, da bo trpel predvsem tU(ii krompir na težjih zemljah iu da bo radi t«™ tudi letina slabša kot so pričakovali. 1 d V vrhovno razsodišče za ljudsko štetje v Posaarju je imenovan kot zastopnik Jugosla-dr. Stražnicki. d Triruzredno žensko obrtne šolo ustanove v Osjeku. Pouk na tej Soli menda začne že j. oktobra. „ i . d So okrog 500 vagonov starega vina imajo na prodaj v Dalmaciji. d Za Štajersko kokoš. V smislu odredbe brniške uprave dravsko banovine se smejo na šolskih dvoriščih vseh srednjih, meščanskih in osnovnih šol gojiti edino le kokoši štajerske pasme, ne glede na to, čigava lastnina 90. To odredbo je izvesti najdalje v teku treh let in sioer tako, da 1. najkasneje 31. oktobra 1934 izginejo vsi petelini drugih pasem ali brez pasme. 2. najkasneje 31. oktobra 1937 pa poslednja kokoš drugih pasem ali brez pasme. 0 izvršitvi poročajo vodstva osnovnih šol najkasneje do 15. novembra 1934 (oziroma 1937) okrajnim načelstvom. <1 Opozarjamo corjcne (itatelje, ki bolehajo nn boleznih srca, jeter, ledvic, žoUSmli in želodčnih karanih, da uživajo slslno Kanonski Zdravilni vreli«, ki je tudi izborna pijača sam zase ali pomešau 1 vinom. d Oriža se širi v Slovenski krajini. Ce ima značaj nalezljive bolezni, je najboljše sredstvo proti griži cepljenje, oziroiiKi zavži-laujo nekega protistrupa, ki ga ima higienski zavod v Ljubljani. Vse drugo je dvomljive vrednosti. Če je torej 7ibolela pri hiSi ena oseba, uaj zdravnik cepi proti griži ne samo to, ampak tudi drugo zdrave ljudi. Kdor se griži ne postavi odločno v bran, ne bo imel pred njo miru celo tedne ta lahko bo zaradi nje tudi romal na drugi svet. Nagradno tekmovanje jogoslov. harmonikarjev bo 8, septembra t. I. na velesejmu v Ljubljani, in to ves daa. Tekmovalo se bo v šestih skupinah: t. Diatonična harmonika. 2 Kromatična harmonika. 3. Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 12. leta starosti. 4 Tekmovalci — profesijonali. 5. Ansambli. 6. Tekmovanje zs prehodni pokal in naslov jugoslov. prvaka za leto 1934-35. Boljše tekmovalci" bo ocenjevalna komisija izločila za ponovno izbirno tekmo, ki se bo vršila iste-£a dne popoldne. IJro in prostor na velesejmu bo še določila ocenjevalna komisija. Harmonika jc naš narodni instrment, zato jc tudi 'animanjc za tekmo zelo veliko. Ljubitelji narodne glasbe so vljudno vabljeni, da prisostvujejo tekmam. Na železnicah je dovoljen M odstoten popust. Na oidhodni postaji zahtevajte železniško izkaznico, ki jo dobite za 3 Um. Voznega listka na postaji v Ljubljani ne oddajlc, ker bo veljal za brezplačen po-vralek. Var6«a gospodinja pere veduo le z 1,1. e/.uv,m milom, ker si vsled njegove 'zflatnosti prihrani denar in ker je radi njo-ve'."fe čistilne moči kljub manjšim strohni meno perilo vedno lepo in čisto. Gospodinja, ki zna obračati denar, trdi: »Le atoroe milo, da belo perilol« In to je tudi ? a m o enkrat preizkusite Zlatorog-ovo Uii® »ikdar več ue boste prali drugače imSt le z Zlatorogom. Zahtevajte pri svo- mllo! govcu V0(iu0 izrecno le Zlatorogovo - Pri poapnenja arterij v možganih Id »rcu pri vsakdanji uporabi malo množine »Fta»e'a¥ P" »»amitneji uporabi malo množine ktideja pritUk * *°!'e ,slt*MJen>e črevesa brer »UlUVUJUlUBr, dne i>, (jepUaobrR NESREČE d Gospodarsko ia stanoraniske postepj« je zgorelo posestuici Ani GubanjSek v Razvar nju pri Mariboru. d Do tal je pogorelo gospodarske poslopje posestnikov Damjani ia bratov Katalinič v Strihovcu pri St. Mju v Slovenskih goricah. Zažgala je strela. d Ognjeni atublji so uničili gospodarsko poslopje posestnika Mihaela Kranjca v Spodnji gorici pri Kačah. d Strela je uničila kmetijo posestnika Antona Rezca v Št. Rupertu nad LaSkim. d Ogenj je vpepelil hišo posestnika Karla Premrla, nato pa še gospodarsko poslopje istega posestnika in gospodarsko poslopje soseda Štefana Beneša v Dobroveih pri Račah. d V deročo vodo je sašel pri nočnem nalivu 32 letni posestnikov siti Jožef Zuidar iz Fratikolovuga in utonil. d Hudim poškodbam je podlegel v ljubljanski bolnišnici 38 letni finančni podpregled-nik Anton Kovačič iz Radeč pri Zidanem mosta! V službi ga je napadla gruča vinjenih nasilnežev. d K« je lovil g ka vijem plavajoč ios, je padel v Dravo iu utonil posestnik in zidar Andrej Križaj v Mariboru. d Pri padeu s kolesa je počila -lobanja '26 letnemu Iva.nu Borovnlku iz Pameč. V bolnišnici jo nesrečuež podlegel poškodovani. d Nezgoda splitskega škofa. Na proslavi 6oino«nika dr. Stepi nc a t uri i splitski Škof dr. Bonefačič, ki je prišel Ija iv. Varaždinskih toplic. Prav pred samostanskimi vrati v Gakoveu je dr. Bo-nefači.' pri izotopu iz avta tako nesrečno pa-deil, da mu. je počila, kost v roki, V, Zagrebu so g. škofu dali roko v mavec in bo zdravljenje irajalo 4 do 5 tednov. NOVI GROBOVI d 0, Usmiljeni, po milosti ravnaj! V Borovnici je sklenil svoje življenje Anton Lebez. — V mariborski lmluišiiici je umrl šolski upravitelj Adolf Friedl. — V Zidanem mostu je odšel po večno plačilo Ivan Paviič, upokojeni vozovni preglednik. — V južni Italiji, kjer je služlKivala, je zbolela in umrla učiteljica An-drijana Fili, doma iz Tolmina. — V Kurji vasi onkraj Save pri Jesenicah na Gorenjskem je zapustil solzno dolino Valentin Razinger, p. d. Kurejev. — V Kortah na Koroškem je odšel h Gospodu po plačilo tamošnji župnik g. Ivan Nagel. — V Rogaški Slatini so položiti v grob učiteljioo Josipino Majsel. — Po kratki beležili je zapustil ta svet Ivan Majcen, sin posest-nice na Gračnici pri Rimskih toplicah. — V Krškem so pokopali posestnika Martina Mav-sarja. V Hrvači pri Ribnici je umrla Marija Mihelič, sestra znanega mladega književnika g. Toneta Starca. — V Ljubljani so umrli: 20 letni Milan Pott in Alojzija Zrimšek, roj. Kenk. — Naj počivajo v miru I d Truplo deset let in pol starega Slavka H&rtmaita, učenca 4. razreda na ljubljanski Vrtači in sina strojnika Jugoslovanske tiskam ne, so po štirih tednih našli v Savi v Zariei pod Kranjem. Dečka so prepeljali v Ljubljano 111 pretekli ponedeljek pokopali na pokopališču pri Sv. Križu. Žalostne roditelje tolaži Bogi d Nenadoma je umrl zadet od kapi y kopališču Vročici ban vardareke banovine dr. ijlanišič. Stran «7 RAZNO Ribarsko razstavo na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 10. septembra je organizirala Zveza ribarskih društev za Slovenijo. Ribarstvo pridobiva od dne do dne več veljave VSled umnega razumevanj« v gospodarskem, tujsko-prometnem 111 športnem oziru. Modprnu, in praktično oskrbovanje na- potokov, skrb pravilno vlaganje, negovanje vode in rib, z eno besedo umno ribo-gojstvo dovaja do edino lepih uspehov. Ribarska razstava bo pokazala delo ribičevo v preteklosti, razkrila bo:sedauje stanje ribarstva in doprinesla dokaze, da se z umnim gospodarstvom vendarle da doseči gmotni dobiček. Razstav^, bo nameščena.v velescjmskeoi paviljonu G. V paviljonu bo živ potok-umstna reka, dolga približno 30 m, široka do 2 m s padcem 1 m. Nameščene bodo kotanje, razne globeli do 1 m. Tu notri bodo- porazdeljene ribe vseh domačih vrst: lipani, postrvi vseh vrst, sulci.. skratka salmonidi. dalje ščuke, somi, somiči, petrovke, bolni, menki, platnice, podusti, kleni. Itarpi, 'tinji. mren«-: itcL Primemo razmerami kakor rabi riba deročo. ali mirno vodo, bodo. ribe po vrsti nameščene, sami doraščen! in težji komadi. Ob potoJcu bo porazdeljeno razno vodno in močvirno rastlinje, tla vseh korit pa obložena s peskom,, kamenjem in talno hrano za ribe v vbliki raznih nimf, enodnevnic, k^piiev, piškurjev itd. Ena obrežna stran \>o dostopna v celoti občinstvu, ki motri ribe skozi steklene šipe, vdelane v stene korit. Druga obrežna stran pa bo nudila vpogled v razne priprave ribiškega pribora, lovnega orodja, mrež itd., za morje in sladke vode. Poleg tega bodo tu nameščeni terarji, akvariji in razstavljene so tudi amfibije. »Ljudskega odra« zadnja (dvojna. 9.-10.) številka bo izšla do 15. septembra. Zadnja (četrta) redila letošnja knjiga (Kuret, »Pravi ljudski oder«, kot I. zvezek »Priročnikov za ljudske odre«) je v tisku in io dobe naročniki po zadn/i številki »Ljudskega odra«. — Novo poslovno leto »Založbe ljudskih iger« se začne 1. oktobra. »Ljudski oder« bo v novem letniku postal res reprezentančna revija naših ljudskih odrov (prva številka izide ,že prve dni oktobra), i>ted štirimi knjigami rednih- izdanj bo stara slovenska koroška Dra-bosnjakova »Božična-trikraljevska igra« in še ena slovenska izvirna igra. — »Založba ljudskih iger« začenja še eno novo zbirko, namenjeno izključno našim proslavam. Kot !. zvezek »Proslav; iride »Adveiitns proslava«. — Vse informacije daje in naročila sprejema »Založba ljudskih iger« v Kranju ali njena ekspozitura v Ljubljani, Miklošičeva 7-1. — Pri odabeleiasll vzbuja . redna zdravita« uporaba naravne »Pranj Joselovet grončicc (ako delovanje čreveBit in dela telo vilko. k Cospodiuje in gospodarj« opozarjamo ua knjigo: Nasveti za hišo in dom. Brez. te izvrstne knjige naj ne bo nobena slovenska hiša. V njej najdi!« vse nasvete in navodila, ki jih ra4>iš v gospodinjustvu oziroma v gospodarstvu v vsakem letnem času. Tako sc bavi z gospodinjstvom v hiši, r, gospodarstvom na polju, z vinogradništvom, živinorejo, čebelarstvom itd. Nudi veliko receptov 7* dobra jedila in razpravlja o domačem zdravljenju iu negi telesa. Ceno vezanemu izvodu 30 Din, broš. 20 Din. Dobi |i8 v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Kjer 30 iu« n39xi bresvertfu veri sovj 'ža! časopisi, ne moremo pričakovati katoliškega daha, katoliškega ozračja. jb: 'V** mtfetmtfmf ^ §•.• * «r.cratt * na ~Tm~ns: jh» afffr- r. >i#» ■**■ nrfSf .<•* - n. X ■ i. a J3 iSSBZ •jliTBS.Mffc I«"-' • 3» *» v~vJ*» " ; r, "**»• .4*»» .«*• <-»«£»-• JSJ i: ' tr ---n «- -(prt. • mr -ss-« -ii— - uk. r .'ravUb <«» T»gi MHoa *«ft®#- ♦ .. v rum*. - * me m-fZž *rif* jjrvjii i x iro^a sai*wais»-5č5L .. »ar-A.. tffi ^ masraer i* - — m — «»•?* ii. i* & m -;* •*«-,. s-s,.;, 'vrt-«?, a . & •> a «im&m.v atriara** :: - i* JK^Tii-a- .i i j j« «r%r» •- .-•. ;.T ^^^ t . IA J—2 ... ^ JJJ, . „ ^'R: »HB •».•jfns --:<-A- sfccj: . _ »f ; jrpeiaa^ T«p a«rvtBf» s- ^" - jrr • ^ i i*:- t^rvT-- i, ■ —. - — .. > -A. - —B - »mi - koi-hd -•d>-»m ;. * ----, ^^ ^ « t fJM^rm IL! ^ 3 Mfiu 'V- iT^BBCi! Btf'4. • > -- -"-ii ^ .. ^ ^ »t:..-.t-rr* b«;. n * • C? " ■OMPMH" mmn t«* n : .j n .»/' i 4M r *mšL Ji -nn- '-JSP , '.r.lOACil ^ • ■ M * .«»?CU> W -i 'tt. ">fiww -i ".r5^"-. * A •> 2960- -5«- > » "•'VbUSči ita*- " iafc---* V^Sh* r*>4- jr/■ 4 . :jr :siw*a i.- rf-n^ _ . •r- ds -«HLa». ia » HMMS [ ?T*t ^ »v; v TTi'-r! " i * UM*" ^ , ^ _ .. ■ tTJK-A-«* iSSrtd —i-^ S i "3c ->, t- • .i. -jo Is^sr.*. f\ --im • ^ au. W0mrn m mmmmrnu .nmt ^ ^ r—-t•«»■ ■srmmsB:, ^č ^ i"«*- — z z-asotf ' -n, , -črna, 4 r-.-rjtr t r ri2ai e 7x>aHar^ii.- 24. au; as ^a. r. 2 -53*.'• 3L srsai? i^m. wmMK TAJ rt2uw.7- ta riatifc- -ss RADIO " "ju,.. — ! %. ura*.. ' >* : »*« & >» •• > v- .13 « fr- u 1» 1 - JO. r- JI - USA. — ' - " i. Ha* ]p,, i - - " , • si. • dk^i" " J3 --n» n fe— ■ vbstv ** **• »—J» _ .i- "r r* . - jc-f. — t . k«; » " ^ &A. * 'itncria. . ^.-isij :..'m •}*-.<»» X* 1-" « 3 x . - _/ 7 '»M r t»» •« ' * iv»f " --K, te. f <£>« Xf T- _ e )••■»- i«. )'*•>"• taji. — »i» ' ^ivHkr-A " • * f ■ - >«. . MT^rf*. ^ : i. — ' : ^ ^-t^ h l . h. - -i.i .-s ,Bf. ** »-a u JI. Ma irii 3 7 5 M . -f - ML — m a p—M j*«^-1 — ir- »-tu tiL -»rn. 1 t. JJ- .*r *• VHU ftjl n <* « t^Mtau«^ '».5» jf» 2 •*tim«"" '** * >«nv ii. — " rt—«, rr, y* , >Jt • -i trtnkj Lna. U-ii n "-r. JJB ^,a»n ^ .-»■<-«>"■ ,, - — lil. h -5 ?« f— ilif* .31- iJI|{?K4i * UI«? - P ^ «» v .t- r.«p r - mnr-rr a ^ . iaM,'-«^,*« - - .-- -«.-»» m- -;t. i A*.-" ^ » • Ti*' srp«r t» -ti. - ' — '. »• r s* ^ >V 'r»>-7 »V ■ ■ - — ^arr ■' " » >!8t& -.f. a* Tkmk-ti* -i««'«1- I34. • if-tJ*- f ? » »wiHiiHHil -T*2niM,a ir-rvii uj^rtm-Mjfli ji vo**«*. m «uwt €■ vnrea* musiika. s. mMCMll tfitVZl.iKir Ttigigi re L ^lia«^ J» tuMiMk. Stev. 86. »DOMOjUUB«, diae 5. &eptmebr» M84 Stran 439 DOMOVINI Iz zagrebške torbe (Zagreb) Vedno kaj novega! Prav res je to lepo in Iivodro napravil Stvarnik, da je naredil zemljo .»kroglo. Tako je res kar točno, če trdim, da je Zajjrrb središče svet«. Kako ne! Ravno v Zagrebu je evropska avto-tekina dosegla svoj vi-Sek, evropskih in jugoslovanskih in balkanskih kongresov smo imeli, K«laj pa imamo še balkanske tekme. Kdo bi torej trdil, da ni Zagreb /sredi sveta. Zato pa tudi solnce vsak da« pogleda doli z neba. če mesto še v redu stoji. Torej balkanske olimpijske tekme so bile te ijiii središče zanimanja. Pokazale so, da' so Črki najboljši balkanski teikači in skaikači in š|KirtiiM. Albanci pa najbolj modri. Kaj bi dirjal /a prazen nič, tak« si je presodil Albanec, pa je po nekaj korakih postal iz igralca gledalce. — \ e I esejem je bil danes otvorjen. Letos je že njegova 25 leitnica. Reklama je se-«la jako glasna, sam »zagrebški z.bor« pa le ae bo v«eli zadovoljil. — Cerkev svetega Roika je srda i « popravilu. Znotra j se bo kar vsa pomladila in tudi nn zunaj bo dobila lepše lire. želeli bi si mi seveda bolj temeljito sprejmem lio toda glavno besedo ima denar in ne naše želje. — V nedeljo 9. Ke.pt. pričakujemo [rajhenhuršjie romarje. Slomšek jim priredi v razvedrilo tudi nekaj šaljivih prizorov v žele/,nič« rd, i dvorani na Trnjanski cesti t, pri kolodvoru čez. železnico. Ob pol 9 zvečer. --Bivši slovenski pevovodj« pri Sv. Itoku |au«v. Urenjšek se je le dni poslovil .«1 Zagreba in odšel nn lepo službeno mesto kot profesor i,n organ ist v Vukovar. Protestno obrtniško zborovanje I Iz kočevskega okraja) Obrtništvo v kočevskem ok aju je prišlo \ tako kritičen položaj, da bo moralo vrniti obrtni' liste, ako se razmere ne tirede. Tega obup-stanj« v obrtniških vrstah je kriv« v cjnlni meri denarna kriza. Toda glavni vzrok [obrtniške krite pn tiči » tem, ker so obrtniki, tu delajo brez obrtnih listov, v kočevskem srezu tako razpasem, da pravi obrtnik »ploh ne pride do nobenega dela. Osobito je razneseno Sušmiarstvo v krojaški, Šiviljski, mizarski, pekovski, čevljarski in tesarski stroki. Na ovadlie obrtniških združenj se oblasti malo ozirajo. Ako je pa ikak žušmar kaznovan, se pa norčuje, češ, ako sem kaznovan, plačam manjšo kazen nego Iii plačal pridolbnine, ako imam obrtni list. Občine se izgovarjajo, da morajo vsi živeti in naj si za živež prislužijo taiko ali tako. Obrtništvo pa plačuje davek in neenosne doklade. Zaradi tega so bila prisiljena vsa obrtniška združenja v kočevskem okraju, da slkličejo protestno zborovali je. To zborovanje bo v sredo 12. septembra ob 9 dopoldne v dvorani gosn. Podboj« v Ribnici. Vsi obrtniki se vabijo, da t« dan zaprejo svoje delavnice in se zborovanja v velikem Številu udeleže. Skrivnost sv. maše (Dobova ob Savi) Na pravnik Marijinega rojstvu ob H zvečer priredi cerkveni pevski zbor uiisterij »Skrivnost sv. maše. Prekrasno razlago mistevija sv. maše in .še kažipot, kako lahko človek miselno in čuvstveno prisostvuje posameznim delom in z, mašil ikoni sodaruje, podaja nesmrtno delo velikega španskega duhovnika pesnika Cakle-rona. Zato pridi in |>oglej ta misterij, da se tudi tebi razodene, kako je svet« maša lepa in resnično svet« ii) vsa skrivnostna! Razno (Sv. Gora pri Litiji) Pretekli teden smo pokopali Cirar Franca iz. Breznika, najbolj postavnega moža iz fare. Bil je |mi tudi versko dober in toliko pogumen, do je povsod javno nastopal z« vero i» cerkev, še iz vojne je čutil kal bolezni, ki ga je M-letnega vzela ženi in devetim otrokom. Nnj njegova vernost dalje živi v otroe.ih, ki jih je tako vestno vzgajal. — N« sv. Rok« dan smo »li /. Marijinim vrtcem ua Limbargko goro. luni smo dobro peli. se tja in nazaj grede po-k«z«li v Pečali in se n« večer zidane volje vrdUi domov. — Strah od .zadnjega požara, ko j« v temni noči tulila goreča živina, ee že zdaj ni polegel. Domačini so požrtvovalno gasili, saj so rešili gorečo živino tik ognja in dima, pogrešali pa eiino poklicne gasilce. Pogorevc Kovač je imel hlev zavarovan za 15.000 Din, je pa zelo prizadet, ker mu šjo/;nal je le pravico, delo in Boga. S kakšnim veseljem je poučeval delavsko mladino godbo, dokler mu tega niso prepovedali; kako vesel je ustanavljal Ijudsko-šolski krožek vijolinistov, ki so že večkrat v javnosti nastopili. Njegova nedosegljiva spretnost se je kazala zlasti v šoli. S kakšnim zanosom je govoril otrokom o čudih in lepotah narave, z« katerimi je znal otrokom pokazati večno Čudo in Lepoto — Boga, Iz lastnega ve- finstav Strnišu: Zemlja rešiteljica (Nadaljevanje) Mladenič ni vedel, da bije tam za belimi Mstori v prvem nadstropju nežno dekliško «rce zanj, da marsikatero uro Milena pre-, P''eo nizkim razpelom v zadnji sobi in M svojo in njegovo srečo. Milenčin oče je kmalu spoznal, da mu f nek8J skriva, a ni hotel siliti vanjo, ker je vedel, da se mu sama. izpove kadar bo m m to In res se je to zgodilo. Ko je neki večer pnsel k večerji, mu je hčerka vse jxi-wovedi. Ko je nekega dne Meneej stal zamišljen za pultom, je vstopil gospod Zarnik, ga pvi-jazno pozdravil in ga nepričakovano povabil nn večerjo. .Jane/, ga je začudeno pogledal in seveda takoj obljubil, da pride. Tisti večer je bil zelo nervozen. Ko .je odšel v svoje stanovanje. se .ie najpreje preoblekel. Ves ea« mu je lebdela pred očmi podoba lepe Milene. V njeni bližini bo sedel, kaj naj ji reče, kako naj se obnašnt Vedno je sanjaril o nji. a zdaj ga je bolelo srce ko se je spomnil, da bo moral biti v njeni neposredni bližini. In Milena? Skromno opravljena Je sedela doma pri klavirju in prebirala tipke. Čutila je, kako ji utripa srce. a ostala je navidezno mirna in je samo čakala, kdaj vstopi Meneej. Janez je nestrpno hodil po svoji sobi in čakal, da pride čas večerje. Vedno bolj nervozen je postajal in ko je odšel, se je moral še enkrat vrniti, ker ni zaklenil sobnih vrat. Ko je bil žc na cesti, se je slučajno potipal pod vratom in se spet vrnil. Bil .ie kakor star pozabl.iiv profesor, pozabil si je pritrditi kravato. Zdaj se mu .ie že kar mudilo in hitro jo je mahal proti Zarnikovim. Ko je pozvonil, mu je odprla služkinja in ga vedla v sobo, kjer je našel — Mileno. Bila je popolnoma sama, vsa zasanjan^ v neko skladbo. Dvignila se je in ga neprisiljeno pozdravila, vendarle je nalahno zardela, kar je mladenič opazil in česar se je razveselil. Milena je pričela prijazno kramljati in ga izpraševati o raznih stvareh. Meneej ji je odgovarjal, a čutil je vedno večjo zadrego. Nazadnje sta oba umolknila. Mladenka se je spomnila ua svoje knjige. Pričela je izpraševati Janeza, kakšne stvari čita in mu sama ponudila neko knjigo. Pričela mu je pripovedovati kratko vsebino. Janez je ves zamaknjen poslušal povest v dveh srcih, ki sta se iskali, a se nista mogli najti, ker ni iuiel niti mladenič toliko poguma, da bi se razodel, a še bolj boječa je bila mladenka. In ločila sta se in se dolgo nista videla. Slučajno sta spet enkrat naletela skupaj in tedaj se je fant opogumil in povedal je dekletu, da je blodil okoli, samo da bi jo pozabil. Dekle mu je ginjeno pale okoli vratu. »Tn res je vse to! Koliko ljudi bi I hko bilo srečnih, če bi imeli dovolj poguma, da bi razodel I čuvstva, ki jih imajo v sebi. Seveda je za ženske to mnogo težje!« je poudarila Milena in ga ljubeče pogledala Tedaj se je zdelo Janezu, da je pogledal nekinn globlje, da se je trenutek poglobil v dušo te dobre mladenke, ki ni poznala življenja in njegove umazanosti, ki je videla v ljubezni samo lepoto in srečo. Trenutno je še okleval. A potem se je opogumil, prijel je Mileno za roko iu vzdihnil: »Gospodična! Prav tako se godi z menoj, seveda ne vem, ee je istega mnenja dekle, ki jo ljubim!« Ona je povesila oči in močno zardela ter mu odvrnila: »Pogum velja! Vprašajte jo, saj vas to ne velja življenja!« Meneej ji je stisnil roko: »Vi ste tista, ki jo ljubim in želim za ženo! Odgovorite mi, gospodična! Osrečite me, ali pa pustite, da grem daleč od tod, da ne bom dan na dan gledal vaše mile podobe in trpel v svojem srcu!« Stran 440 .DOMOLJUB«, dn® X sepimebra 1SS4. sclja sc je zanimal n kutturne priredile Sili društev, v katerih so delovali že večinoma nekdanji ujegovi učenci, in jim je i«ko s svojim obiskom iu pozornostjo budil veselje za resnično kulturno Ln narodno delo! Bil je značaj; kar je bil, ni skrival; to, kar ni bil, se ni delal! Vsako nedeljo si ga videl med našimi častitljivimi očcjiei koraikati 3 svojo ženo k sv. UmiutIu. Njegovo plemenito srce se je kazali zlasti v l jubezni do . članov družine, iz katere je izšel. Dolge mesece je vzdrževal s svojim (Skromnim zaslužkom bratu, sestro, očeta in prav posebno svojo mamico, pravo miičenico v trpljenju in bolezni. — Ko odhajate, gospod učitelj, imejte zavest, da Vam je hvaležna in naklonjena prav vSa župnija, da Vas nikdar ne bomo pozabili. Nad vse hvaležni starši in mladina Vam Se posebno kličemo hvalo. Štajercem pri sv. Barbari v Halozah pa čestitamo, da so dobili takega učitelja. Upamo na boljše čase, ko bomo zopet podali roikc, Vi kot naš učitelj in mi vedno hvaležni Vaši. Razno (Kresniške Poljane) Naša podružna cerkev Žalostne Matere božje je imela stare orni«, ki jih je pred 50 leti kupila v Radomlju. Poprej »o pele že po drugih cerkvah. Bile so tretje najstarejše orgle v škofiji. Ker niso bile več za rabo in tudi ne več za popravilo, smo jih oddali deželnemu muzeju v Ljubljani, kjer so se; daj na novo postavljene na hodniku. Sedaj smo kupili lep, močan harmonij. Pomagali ■so nam tudi domačini, ki zunaj župnije žive. — Tndi cerkev smo od zunaj le|H> pre-belili, tnko da se sedaj lepa vidi iz vlaka, ki mimo vozi. V ti cerkvi je štirikrat nedeljsko opravilo, vsaki petek v postu. K Žalostni Materi božji radi prihajajo tudi okoličani. žalostna vest (Ponova vas pri Grosupljem) V petek 31. avgusta smo položili k večnemu počitku I ronteli Alojzija, p. d. Klepeta. Bil jc zaveden katoliški mož, odkritega in mirnega značaja. Spomladi je pričel bolehati vslod prehlada in ji umrl končno v ljubljanski bolnišnici. Prepeljan je bil domov iu položen v tlo-niačo zemljo. Na zadnji |«ili ga je spremilo veliko število vašeanov. Zapušča vdovo z dvema otrokoma. Bil je naročnik našega časopisa vsa leta in vedno ter povsod odkrito zagovarjal katoliSka načela. Teh ni zatajil v nobeni družbi; Dolgo let je bU član Prosvetnega d-rufeva in gasilcev. Obe društvi sta mu poklonili lepe vence. VaS&ml sočustvujejo 7. vdovo m otroki, naše vrste pa je zapustil mož, ki 11111 ohranimo trajen opomin. t Anton Terdicb (Dragatuš) To je bil pravi slovenski katoliški fant, ki zasluži, da pride njegova slika v »Domoljuba« za zgled našim fantoiu. Bil je vedno trezen, varčen in pošten. Najhujša njegov« »kletev« je bila; • pasja vera« ali |w »prmcjtkuš«. Svoji veri in narodu je ostal z.vest do zadnjega diha. Zato uiu je Bos dal v življenju srečo. V starem kraju je tri icm služil cesarja, nato si je pa nahranil 30 goldinarjev za pot v Ameriko Naselil se je v Jolietu. •'šest let je delal v tovarni, nato pa si jc kupil gostilno, ki je bila zaradi ljubeznive gostoljubnosti vedno dobro obisku na. Pridobil si je ioliko premoženja, da je na stara let« l.ihko udobno živel. dokler ga ni v 73. letu Bog poklical k Sebi. Znaten dH svojega firemoženja ie zapustil cerkvi sv. Jožefa v jo-ietu in franč. sumostann v LemOntii. Pogreb, kakršnega ima mnlokateri Slovenec v Ameriki, je pokazal, knko ga je vse ipotilovnlo. Naj počiva v mirili .Jubilej slovenske matere (Stro.ue pri Vel. IJiščah) Nedavno jo slavila svoj 90-lel.iii jubil«'j zdrava, krepka, poštena in globoko verna slovenska 'mati, v krogu svojih otrok, vnukov 111 pravnukov. Tako verno in za vse dobro vneto meter in gospodiinjo io mogla vzgojiti lei Cterkev in njen katoliški i>okret zadnjih dp^otletij, Kljub svoji visoki starosti hodijo »Malenska mati® pogosto v cerkev in k sv. Evharistijl i»o hrano, ki jim da življenja, zdravju iu moči. »Domoljuba; berejo, odkar izhaja; prav tako so bili na- d tov. 86. nočnlea drugih dobrih časopisov ln knjic Svojo 4ivljonj.sk« poti se spominjaj« r nn' drobnoatih. Vse življenje so jim godi kalirtr en sam prazničen dan. Sovedu j« kanili vmes marsikatera grenka kaplja. Noben nro sjak ni pnrttisnll zastonj kljuke, odšel U veselim obrazom čez prag. Šest otrok « vzgojili v ponos slovenskemu narodu kj itil prav tako dosledni v svojih načelih, kakor mati. Kakor mur»ikate »Domoljubovi« imve-di dramatizirano igro: »lž]vod Golice Ta lepa SavhiSkova povest je našemu ljudstvu močno ugajala, zato je vest, da uprizorimo omenjeno igro, vzbudila i>o vsej okolici veliko zanimanje. Priisiročamo pa, da si vstopnic« pravočasno rezervirate. Na dan predstav« jih lw> ležko dobiti. — Pridite, kuhtiree vabijo na bob, društvo pa na nov« igro! Pojasnilo (Višnja gora) Nedavno smo v našem listu pri iKiročjlu o zgradbi novega sninčarskega (kuna pri Sv. Duhu omenili, da .-*• je. tem odprla gostilna, kjer nekateri delavci v soboto zapravilo svoj zaslužek. Smučarski klub »Polž« nam je poslal pojasnilo, da ne gire v toni slučaju za kako gostilno, ampak le za zač.nsflo gostišče, kjer imajo delavci ln izletniki okm>-. čilo toliko eaisa, dokler ne bo dom dovršen., Potem Iki vsakdo lahko postrežen v domu. Vodstvo kluba je strogo naročilo, da v pi- Blažena mu je pogledala v oči iu mu stisnila roko: »Vprašaj očeta, vem, da ue bo nasprotoval! Vedi, da sem že zxlavnaj mislila na tebe! Ti pač nisi vedel, a srečna sem, da si tudi ti misjil na me in me skrivaj ljubil!« Vstopila je služkinja in sporočila, da je večerja na mizi. Janez je skočil kvišku in ponudil Mileni roko. Počasi in srečna sta odšla v obednieo. Ko ;ju je gospod Zamik zagledal, mu je srečen smehljaj splaval preko obraza. Star je že bil in slaboten. Slednji dan se je bal za svoje življenje, a vse samo zaradi hčerke, ki jo je ljubil lr. ga je srce bolelo kadar se je spomnil, da ne bo imela ob 3l,rani močne moške roke, ki bi jo podpirala in ji pomagala v težkih dneh življenja. Zdaj je gospod Zarnik vedel, da je med Mencejem iu hčerko vse jasno. Tiste večerja je bila zelo veseia, kar konca ]e ni bilo. Kako tudi, saj ste se še isti večer zaročila Janez in Milena. Štirinajst dni nato so časopisi poročali, da se je poročil poslovodja Jane-/ Menoej z gospodično Mileno, hčerko uglednega trgovca Zamika, ki je bila splošno priljubi.jena po vsem mestu. V. Stari- Zarnik ni niti leto dni več živel, plut" je, da ne bo dolgo iu uganil je. srčna kap ga je umorila in prenesli so ga v rodbinsko grobnico, kjer so ga položili poleg njegpve zene k počitku. Bil je vse svoje življenje vzoren in dober človek in vsak kdor da. je poznal, je žaloval za nJim. Milena je tiste dni največ pretrpela, kar mogla si ni misliti, da ni očeta več meri živimi in neštetokrat je hitela skozi niegove sobe, kakor hi pričakovala, da jo vsak bir pokliče s svojim jrlasnim, n milodotiečin-glasom. Sob» so pa ostale tihe iu ojirtve. sta 5« roga gospoda ni bilo več med njiiui in Mileno je objemala vedno hujša žalost. Vse noči ni spala in jc samo plakala iu trpela. Janez jo je tolažil kakor jo je mogel in znal. Bal so je za njo in skrbelo ga je njeno zdravje, ki je bilo vedno dokaj šibko, saj jo bila Milena preveč nežna, čeprav je bila sicer zdrava. Skušal jo je razvedriti, pravil ji je o svojem domu na deželi, o ljubezni, ki jo je ohranil do svoje rodne grude, o gorenjskih planinah, ki jih nihče tako ne pozna kakor domačini sami, ki žive pod njimi, prisluškujejo grmenju in viharju iu so vedno spojeni z materjo prirodo. Po pogrebu je pregovoril svojo ženo, da ste se vočkrat peljala na njegov dom, kjer je gospodaril Janezov brat Jakob, dočim so se drugi že vsi poročili, saj jim jo pomagal Janez do kosa zemlje in srečen je bil, ko jo videl, da so vsi ostali kmetje in so si počasi pomagali kvišku ter ostali trde gorenjske korenine. In hodil je z Mileno po polju in gozdu, vodil jo je med šumečim žitom iu v senci smrek, ji kazal studence in ji pravil o ptičih, ki so tod gnezdili. Razigral se. jc tako, tla sc inu je Milena morala smejati. On bi pa najrajši poskočil in zavriskal, plezal po drevesih 111 letal od drevesa tlo drevesa ter se ji skrival. Postal jc kakor otrok Janez se je zelo bal za svojo ženo zlasti sc, ker jo je očetova smrt, tako potrla Vede je, kaj jo se posebno «krbi. Bala se je bo' docnosti, bala sc je za življenje pod srcem 111 zato sc je tesneje iu tesneje oklepala Mojega moža. ki je bil tako močan, silen in zdrav, m jo je vedno gledal z ljubkimi veselim, očmi 2e pogled nanj ji je vzbuja pogum k, jo bodril. Mož je pač znal zakrt vat skrbi, ki so ga mučile, saj je večkrat mislil kaj bo z njegovo ženo ko pote*, gas Milena se je v prirodi čutila kar nekam zdrava iu poživljena, zato sta kupila v domači vasi hišo iti tem otvorjla manjšo trgovino, ker Meneej ni hotel ostati h rez, poslu. Hišo v mestu sta pa s trgovino vre.l dala v najem. . Čudno ravna z nami usoda! lloriino z njo in večkrat zmagamo, kajti l*>rb» i( življenje in kdor se vda usodi, je strahopetec. Le včasih ne pomaga ves naš boj ne v.;» naša volja, kajti druga volja seže vmes 111 to jc volja Onega, ki vodi vsa naša pota, nam ukazuje in nam tudi pomaga ter nas biča, da se izpopolnjujemo in ne pozabimo na Njegovo nauke. Janez Meneej je pričel mirno in udobno življenje, upal je, da bo imel srečo, kaju inuogo si jo je sam pridobil, v ostalem m« je bila naklonjena nsoda. Komaj .ie i>» čutil oddih in tiho veselje, ga jo taktu ««»-stnil i>ekoči bič usode, neviden a strasen, m udari hujše kakor vsak drugi. Nekega dne je spremil Janez svojo žew v belo hišo, kjer se vsak dan rotle U"tiJ* in vsak dan umirajo, kjer se trga življenj" iz materinih teles, kjer vlada veselje na o novorojenci in strašna bolečina nad komaj rojenimi, ki »o že pri rojstvu zapisani takojšnji smrti, . Milena je ostala sama med belimi srnami. Ko je Janez odhajal, se ga je oklcniia in ga ljubeče poljubila: v »Mož moj bodi srečen ln ostani moče", ce se v življenju ne vidiva več! Ti bos w prenašal usodo, saj imaš toliko siki. vodn-si bil dober in hvala za to, vedno si me U": bil teko verno in vdano, da sem že ««. večkrat sanjala o nebesih, saj je ^"rT solnce, ki ga nam daje Bog, žalostno le, fira ljudje ne marajo in ga zamenjavajo mrak strasti!« Janez jo je začudeno gledal: »tišču «« biti nikakega pijančevanja; nJironiiiega okrepčila pa delavcem ne more »ihče — 1» navedenega pojasnila. j« raivkluo, tta vodstvo smučarskega kluba mav misli in ima resno voljo, da odpravi nedostatok, ki bi ne proti nje- govi volji. Intotako pa je Iz navedenega y»ko vsak razbral, da na« liat ne nasprotuje lazliritvi tujskega prometa, ki bi mogel ubogi Dolenjski prinesti košček kruha. Na-sprotno: mi želimo, da bi se izletniki v čim večjem številu obračali na gostoljubno dolenjsko plat 'in želimo vsega), ki se za to trudijo, obilo upeha. * Igra o izgubljenem sinu« (Touilšelj) Nuše prosvetno društvo se že dali časa pripravi ju na vjnJEoriiev > Igre o izgubljenem siju«, ki Ih> v sofcoto na Mali Šmaren hi v nedeljo 9. septembra obakrat ob 7 zvečer pred farno cerkvijo v To*«išlju. Igra je zelo lejia in podučila, «'!o jo boste gotovo prišli /pogledat v ti domačina, pa tudi okoličani v čim obilnejšem jtevilu. V slučaju slabega vremena bo igra teden kasneje isti uri. Po proslavi (Z&fog pri Cerkljali) Pr<»lavu petstoletnice velikega zvona >sc jc kvršrlfl v največje zadovoljstvo posebno še, ker je biki vreme tako ugodno. Že doipoblan *o «e udeležil« vctifce množice vernikov notranje cerkvene siovesiioati, še veliko več pa jih je ritin(«l'v«ivaJ<) ;>opokkie pretresljivi in poučni drami o i^blimrn sinu zunaj na prostem t»«l cerkvijo. Nastopilo je čez 70 ouet), vmes pelje, zvojenje ki ob koncu slovesne litanije v rtrkvi. Vsesplošno So ugajali igralci, pevci, jj)OMOLJUB«, emkj, naAolj «o predstavljajte »jne, «om»-aoJec JU. Kožar. Vms prkmanje in čast vbodu nastopajočim, posebno pa režJaerj«, g, kapJamt Iv. Caeermanu iz Cerkelj. Se kdajf Sadjarska r&Mtiava (Onklje aa Gorenjskem) Mlada tw«ljar«ka in vrtnarsko podsružmica pr«cdi U. in 9. eeptem&ta eadjareko razstavo v veli&i d VOHU! i Ljudskega domis. RnzetaviM in pokazali bo^no vse, kar v našem lepem kotu dobrega zraste. Na Mali šmaren zjutraj ob 8 bo v razstavni dvorani tndi predavanje o ujn-oem in dob>ičk«no«Dera sodjerejetvu. Vabljeni ffte vsi, ki liocete imeti dvojni užitek — prvega j*^ razstave, drugega pa od lepega gorenjfikega itazne aovice (Poljanska dolina) Vreme nam je docela pokvarilo otaVo, krompir.gnije na njivah, ajdi p«, ki je v najlepšem cvwtj«, sedanje deževno in mnao vreme tudi ne obeta uič dobrega. — Mlekarske zadruga na Hciavljali prav lepo uspeva. Nabavila »i ] ie nov posnemalmk in kotel aa segrevanje mle- ; :a. Čajno sseste znamke iBlegašc, ki ga zadruga izdeluje, se je n« trgu že zelo priljubilo in je yedsw> dosti .povprafeva^ja po njem. Tudi kioSnji prklelek fižola 1k> zadruga ugodno vnovčila, kafeor čujeroo. Vedoo boli niitno sc kože, kako potrebna je bila za naš ki«j zadruga in indi oni, ki so stvar izpočetka m ne* zaupanjem motrili, uvklevajo, d« nas edino krepko jfidtražno Oomo]juba€) je bilo «ajiin4siije za prm*i*tev krorfeo vetiko, trato ia 8»ta drn&tvona Kaj vendar govoriš, Milena. Cez nekaj tednov pridem pot« in domov ee peljemo. Vse bo dobro in apet bomo skupaj, a med nama bo moj in tvoj kričač ves vesel in tivahen,« Milena se je otožno nasmehnila: , sNaj ti Bog izpolni to željo! Jaz sem pripravljena ua vse.« In potem je odšla v sobo med tiste bele in bilo ii je tesno in čudno, zaslutila Je dih smrti. Poklicala je duhovnika in se izpovedala. Potem je mirno čakala in ni« več ni govorila. Mencej je ves nesrečen taval po mestu. g"1 »e je, da bi w» ženi res kaj ne pripetilo. ™ m je pa drago jutro vrnil v bolnišnico, p je usmiljenka peljala v mrtvašnico in je zagledal svojo Mileno, negibno, »rtv«. Kakor bilka je zadrhtel krepki mož, i« i^? rarijko za njeno lepo belo «>ko in Jp Poklical tiho jxi imenu. Vso svojo silo, ?S0 dasevno in telesno moč je vlil v tisti ^pctajoci klic. A žena se ni genila. življe- Sa3n i<>M > ot! nic in vsak klic j® bil nJjV ozki beli zibelki se je pa smelt-S • ro"no »nala novorojenka, in kri-ifi sVre-i®la svojega očeta. Poleg otroka J^st-al zdravnik, ki je Janezu molče podal Kar smo ^ili, a matere nismo mogli, še alf?! mogal sem stori1- Verujte mi, da ted«i n-i1 ?em duševno toliko trpel kakor »ak t J - Je prešibka in podlegla je. Am-samn „ , i .3e bila čudovita, bila jo ja ko £ ^^J^z jlvost, niti enkrat ni vztlilinila ^'vljenje odhajalo. Je mnogo trjpel. Spočetka je mi-iznel, napadalo ga je tako in s« občutje, da je stiskal zobe stmSn« i , z^aznel, napadalo ga je tako in 2 ® bo,estno občutje, da je stiskal zobe fcSA tresel. To čuvstvo h« je v njem »njevalo m ga mučilo do skrajnosti. Re- šila ga j« misel na otroka. Spomnil se je, da mu je Milena zapustila dete, ki je ležalo v zibelki brez ljubeče matere in začutil je nov pogum. Pomislil je na vse tiste, ki jim ostanejo otroci sirote, n jim nimajo dati niti požirka toplega mleka, saj je človeška beda tako strašna. Tiste dni je živel nekaj časa v nekakem težkem pehisnn. Večkrat si je trenutno dejal, da ni vse to resnica, temveč sam« sanje, da se mora predramiti in bo naše! resnico vso drugačno, lepšo irr milejšo. Nazadnji pa si je spet piriznal, da je vse to ros in da bo tndi tako ostalo. Ženo je dal popeljati domov v rodno vas, kamor je prestavil grobnico njenih dragih. Mizarji so prinesli krsto. Milena je ležala na visokem mračnem odru vsa lepa in mlada kakor tisti dan, ko se je poročila. Solnoe se je sproščalo skozi okno, žarki so trepetali na mladem belem obrazu in kadar jo Je Janez pogledal, se ni mogel otresti občutka, da je še vedno živa. Zadnja noč. Težek vonj rož je ležal po sobi, sveče so nemirno gorele kakor bi švigala med njimi živa senca ranjke. Janez je sede! vso noč pri nji. Vso noč se je poslavljal, a ni se mogel posloviti. Še enkratje govoril z njenim duhom, še enkrat je preživel z njo vso kratko srečo svojega zakona, šepetal ji je besede ljubezni, klical jo je z najmilejšimi imeni. Zora je zatrepetala v mladi dan. Tam zunaj je bila vesela pomlad. Ptice so radostno žvrpolele, vse .je cvetelo in se smejalo. Zunaj je bila pomlad., veselje in življenje, a v aobi pa. črna žalost in smrt. Mencej je vstal. Skozi polpriprte trepalnice se js še in še zastrmel v svojo Mileno, hotoč si m večno vcepiti tisti obraz v svojo dušo, obraz, ki ga je tako ljubil, a se aiu je v spominu tolikokrat umikal, da ga je n Ffosv. društvo v Bo*. Bistrici priredi' 8. sMjtenAra ob 8 zvečer pred župno cerkvijo na Bled« verski misterij >Sl»her«&:«. Pridite k predstavi! n Sostro, V nedeljo 9. septamfora ob j>o! i popoidce borno v Domu poslovili diramo s V (rrttiskib plazovih«. Tako bo ustreženo tistiiu, kt pri prvi liprkoritvi niso več dobili n« vstopnic ne prostora. Vstopnina za to vprizoritev je zete zmžaina, tako da si lahko kljub kisa v*aikdo privošči malo poštene zabave. St Jentej, V kapeli LMB pri št. Jerneju bo shod ua Male maše dan ob 10 dopoldne. liI Sv.jott nad Kranjem, Romarski shod v .Ppeeseenje-■ žalostaer M, B. pri Sv. loštii nad Ikranjen bo v nedeljo ife. septembra, ffl-sižba iiozja bo ob 6 ia 9.popoldanska bo&rn ob 2 te združena ii«li procesija »a svete stop-i. Za spovedovaiij« bodo na razpolago spo- » - ~ ob aicc vedrrak, v soboto in nedeljo. Na nedeljo se sprejemajo tudi novi udje v bratovščino Žal. M. božje. — Birmovanje in kan. vizrtacija bo pri .Sv.Jostu V torek J8. sepltmihra. n Cerkven« siavnost v čast sv. Putr» »Javerju, apostolu zamoinkih rnisijonov, se v.rši v nedeljo, dne 9. septembra ob 6 zvečer v cerkvi sv. Jožefa, Spored: Misijonska pri-di»a, katero ima p. Lud. Ledorhas, D. J„ pete litanije, im blagoslov. Ob sklepu darovanje za uboge afriške misijone. Pri slovesnosti bo ljudsko petje. — Vse vernike vabimo k obilni udeležbi. ^ " Na Planinski arwi na Notranjskem bo 't septembra evhaa-istična tridnev- nica, združena s svetoletnirni pobožnostmi «a odpustke in z blagoslovom zlate krone za Vsak dan bo več govorov in svetih wiae, FriJika za sv. spoved bo vse tri dni Za svetoletne odpustke bo procesija v soboto in v nedeljo z dvojnim obiskom cerkve. moral ogledati na sliki, če je hotel, da se mu je spet jasuo pokazal v duši. Odprl je okno na stežaj in se zagledal ▼ polje. Začuli so se težki koraki. Vstopila Rta grobar in mizar, želela dobro jutro in po-k,'ra krsto pokrov. Janez ni sinil besede več. Tiho je strmel v poljano, ki jo je po-Unbljalo veselo solnce. Tudi okoli njega so sijali Barki in ga veselo pozdravljali, a on je ostal negiben kakor mrtev. Vedel je, da žarki ne bodo prisijali vanj, da je njegova notranjost črna in mrka kakor te krsta v kateri leži njegova žena. In spomnil se je, da je spet sam kakor tedaj, ko je korakal prvič v svet in sta sc z ooatom poslovila. Naslednji hip je pa za-ovilil dojenček v sosednji sobi, ki je počival v naročju krepke mlade dojilje. Janez se je predramil. Da, zdaj ni bil več sam. Ni ga spremljala skozi življenje njegova draga zena, ne njene bose de, ki iik je lahno dihala in ga včasih božajoče gladila po vročem oelu. Nič več ne bo čutil njenih ljubečih pogledov ne njenih toplih rok, a njeno Otroče mu je ostalo, to negodno malo otro&s, za katerega je bilo treba skrbeti. Pogrebei so se zbirali. Janez se je umaknil v drugo sobo. Hitro se je oblekel. V vaški cerkvi je zavonilo. Zabnieli ao zvonovi in žalost, sama žalost nosiži te pisano poljano. In potem so odjeknili isvonofi1 sosednjih vasi. Vmes je drobno zvonček s griča aa vasjo, tenko in 'Bbr&M Kakor bi klicala iz daljave hirepfJiiS^ «i«fi| ki se vrača k Stvarniku,, vendarle s« teurS trga od svojih dragih. Tri potem je bil pogreb. ' ¥ vsako hišo »Domoljuba«! Stm Mi »DOMHJjbJffB«. dne », irnptca»m RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanj«.) 8. In 9. s preostankom pridelkov lahko kmetje svobodno razpolagajo in jih lahko zamenjujejo v kcsnsumnih zadrugah % industrijskimi in obrtnimi potrebščinami, lahko jih pa prepuste tudi državi proti odškodnini v industrijskih potrebščinah; 10. za najrevnejše prebivalstvo skrbi država sama; . 11. osrednji izvršilni odbor sovjetov naroča svetu ljudskih komisarjev, da Izda v enem mesecu vse potrebna odredbe za izvriitev teh določb. Temu zgodovinskemu odloku so sledili hitro še drugi: skoro vsa mala in srednja industrija, ki je aiso bili boljševiki zmožni voditi sami, je bila oddana v z a k » p t. g g e b n i k o m , enako tudi državna trgovska "podjetja, uvedena je bila vnoviS svoboda obrti, vzpostavljena blagovna borza, ustanovljena državna b Vn k a, obnovljeno denarno gospodarstvo, urejen državni proračun in z odlokom z dne 9. aprila 1. 1921. ukinjena dotedanja prepoved vsake z a s e b n e t rg o v i h e. Vse te odredbe, ki so uvedle v Rusiji dol«) popolnoma »nove ekonomske (gospodarske) politike« ali tako zvani >N e p«*, ne pomenjajo nič manj, nego — začasno žrtvovanje komunizma za rešitev politične oblasti. Ko je Lenin na X. sovjetskem kongresu utemeljeval te odloke, je odkrito izjavil, da se i i je motil, ko je mislil, da bo mogoče izvesti komunizem 1 v nekaj mesecih, zato je treba te napake sedaj takoj popraviti. »'Kdor ne uvidi, da ej treb^ ugoditi kapitalistično mislečim kmetom, je sovražnik države in kdor hoče še naprej socijalizirati ter po vsej sili uresničevati komunistične načrte, je norec. Treba je najprej popraviti polomljene lokomotive, ne pa čenčati o marksizmu.< Sicer je pa bila vsa boljševiška revolucija itak v ostrem nasprotju z Marxom, ki-je učil, da se bo komunistična revolucija razvila sama, a šele, ko dospe industrializacija do viška, dočim je bilo v Rusiji ravno narobe. Tako je iorej Lenin spomladi 1. 1921. sam žrtvoval vsa svoja komunistična gesla za politično moč in začel dejansko iznova tam, kjer ae je .1. 1917. nehalo, kajti spoznal je, da je mogoče obnoviti uničeno gospodarstvo le na zasebno kapitalističnih načelih. Lenin je tekom dobrih treh let tako zvanega »vojnega komunizma« Rusijo u p r o p a s t i 1, a jo sedaj s svojo silno voljo tudi v zadnjem hipu zopet rešil. Kar je poprej tri leta požigal, je moral sedaj vnovič po-zidavati, kar je poprej demagoško preklinjal, jo moral sedaj .blagoslavljati. Tako globoko preokrenitev je pa mogel izvršiti tudi samo Lenin s svojo silno veljavo v vojaško disciplinirani stranki. Nihče si mu ni upal ugovarjati, pač pa je znala preizkušena strankina propaganda delavske množice prepričati, da gre prav za prav za. — rešitev komunizma. Treba je za enkrat zopet dovoliti oživijenje kapitalizma in malomeščanstva, treba je tudi žrtvovati svoje lastne razredne koristi in skoro vse socialno-politične pridobitve revolucije, samo da se vzdrži politična diktatura p rolet ar 1-j.ata, ki bo potem v ugodnejših okoliščinah že znala uresničiti komunistični taj, kateremu se tudi z »Nepom« ne odrečejo. 1 Značilna za boljševiško Izrazoslovje jepo-vodonj novih ozaaCh organizacij, uradov, ustanov itd. Te so sestavljena tako, da je vzeta le prva Srka vsako besede celotne n. pr. »Nept = nova ekonomska politika) aH pa prvi zlog vsake besede (n. pr. »komsomolc = Komunističe.skif eojuz molo-dead = Komunistična zveza mladina). Ker jo danes že tudi v inozemstvu uvedana povsod to skrajšano označevanje, se ga bomo posluževali tudi mi, vsaj pri tistih, ki ee veikrat ponavljajo. V Mmijl je njih število tako naraslio, da so morali Izdati že posebne besednjake sanje. Končno je bilo treba krenili tudi v zunanji politiki na nova pota, kajti sa ara hitrejšo gospodarsko obnovitev deftele »o boljSeviki nujno potrebovali vsaj m i r, če že niso mogli upati na dejansko pomoč inozemstva. Med državljansko vojno so z vso gotovostjo računali na skorajSnjo svetovno revolucijo, kajti komunistična misel se je tudi res-Sirila po vaoj Evropi kakor kužna bolezen. Ker bi bik revolucija po ostali Evropi čez noč rešila boljSevike vseh zunanjih stisk, so seveda tudi napenjali vse sile in uporabljali vsa sredstva, da jo čim prej zanetijo. V to svrho so že meseca marca 1. 1919. sklicali v Moskvo zborovanje vseh komunističnih strank sveta in ustanovili ob tej priliki »K o m i n t e r n o< (komunistično internacljonalo), ki naj bi vodila svetovno komunistično propagando. Kominterna je obljubljala, da bo v enem letu vsa Evropa komuuistična, loda le prekmalu so priSla razočaranja tudi v tem pogledu. Dne 1!4. marca 1. 1919 je bila re* proglaSena sovjetska republika na Madjarskem, kmai« na to S« na Bavarske m iu na Slovaškem, vendar so bili vsi ti poizkusi kmalu zadušeni. Svetovne revolucije ni hotelo biti in l. 1921. so boljševiki tesčno »poznali, da sploh ne morejo več računati na kako pomembno podporo iuo-zemskih komunističnih slrunk. Ker je ravno nasprotno ledaj začel dvigati glavo nacionalistični fa S i z e m {zlasti v Italiji in že tudi v Nemčiji), so misel na svetovno revolucijo sploh odložili in Zinovjev je izjavil, da jo pričakuje v A z i j i, ne pa v Evropi. Nujna posledica teh ipoznanj je biio popolno preusmerjanje vse bolj-feviŠke zunauje politike. Že ob uvedbi Nepa iio poudarili, da nima zmisla žrtvovati Rusije za svetovni proletarijat, temveč da je treba pred vsem rešiti rusko (gospodarstvo, a v to svrho je treba priti v redne od-n o š a j e z d r u g i m i državami. Z nekaterimi nevtralnimi so bili navezali stike že prejšuje leto, a da bi jim ne bilo treba nositi odgovornosti za revolucijonarno PovSrjenje Kominterne in da bi se tako lahko približali 'Se drugim vodilnim evropskim silam, so vsaj na zunaj Kominterno popolnoma ločili od vlade. Najprej so dosegli uspeh v Angliji, s katero so sklenili že dne 16. marca I. 1921. trgovski sporazum. Štiri dni nato je bila podpisana prijateljska pogodba s Kemalovo Turčijo, a naslednji dan je bi! sklenjen mir s Poljsko. To so bili prvi pomembni uspehi v zunanji politiki, kajti •za izvedbo Nepa so neobhodno potrebovali podpore za-padno evropskega kapitalizma. K Nepu je prisilil boljševike popolen propad vse ruske gospodarske proizvodnje, zato je bil njen zopetni dvig sedaj jedro vseh vprašanj in prizadevanj. Ker so še slej ko prej stremeli za tem, da ohranijo pri živ-vjenju čim največ komunističnih gesel, so vršili najrazličnejše poizkuse ter uporabljali najrazličnejša sredstva in oblike. Cim se je izkazala kaka zamisel za nerabno, so jo hitro zavrgli ter poskusili z novo, kajti ni jim šlo več za to, da prodrejo s kako idejo, temveč da rešijo in vzpostavijo gospodarstvo razrvane države. Delale so se usodne napake in nedoslednosti, kar je nujno porajalo zmede, zapravljanje narodnih sil in vedno nove gospodarske pretrese. V splošnem so se pa polagoma začele strašne rane h dobe vojnega komunizma vendarle celiti, kar jim je seveda tudi polagoma vračalo zapravljeni kredit pri delavcih in kmetih. Njih edini cilj je bil da obdrže politično oblast, zato se niso mnogo ozirali ne na rentabilnost industrije in ne na zabavljanje skrajnih komunističnih zagrizencev, ki jim to nekomunistično postopanje ni bilo všeč. nHM^nf? N.6pa je Lenin pro«lasil dve ™čeii ™ nedotakljivi, ti sla: 1. državni monopol zunanje trgovine, in induLijf Z°rStV0 po,lrž,,vl.'enie prometa ter velike Kadaruo dalo je T i* «W».kih pl.U't fde bi te določile p„ tei, »®«nicSh: Nekvalitici. r«a> »ezon.k, del,« starosti 14—17 Ui da no 10 15 Duj Ia a%kt M itmake tudi 10 do Um. V starosti 18-.-2o|(, zrn mnike 15—26 Din ženske 15-22 Din. V '«, ««t; »--M 1«, za mlk't " ienrt, 2} do 25 Dm, V jtvosii $ do 30 let jo aioSke JJ de <18 Din. z* ženska 2! do 27 Din V starosti aad 30 let ta raoSke 40 Dis, aa itstkt 27 Din. Meai« nekvalificiraaih dela««, v seeonskih obrjtik b! majal* 150% zsi0raj njenih mezd, izvzema skupino od t4. do 17. !f. ta, ki bi prejemali eaak« kakor nekvalificirani de-lavci iate starostne tku-pine. Vajenci v ataroitl 14—17 lat prejemajo t ■ povprečju 3 učnih lil me-! ti o 10 Din. Določbe tcjji j pravilnika bi te uporsb-I Ijale kot smernice b bi j •• mogli mezdni inspek-, toraii od teh smernic od. | daljevati, ako bi mo£li lo : oddaljevanje utegHjjilj g ; posebnimi tehlniai ru-, logi. To pa so le najnižje i menA*, ki bi iih delavci i prejemali. Seveda ko tudi naprej dano vukemu delavcu in podjetniku,
  • kolesih je prispelo nedavno na Sušak. So n« poli v Afriko, kjer namere-vajo v belgijskem Kms» ustanoviti lastno P01!®" deleko naselbino. Skupna vsota liplaU- alh delavskih 01 uradniških plač v Nemčiji je znaSala v "Iruž«« četrtletju 7500 ffliliiK« mark. dočim i« ™aj»tt pred enim letom v i»te» času 8 milijard. 76% strokovno Isšoh' sik delavce* i* n* Ao glelkern ostalo od do 1928 brez dela s«s(li uvedbe avtomatičnih »W' jev v industriji stekl« Od vsakih tO« stikih delavcev je 700 b^ ptoselnih v amerižkero U« velandu. Tovarne te vr!" to skoraj popolnoma u"> vile delo. Kdor nima reda v svo- jem domu, ga v svoji duši. tudi mW Kypyjte pri tvrdkah, ki oglašajo ¥ „D©mo!Iyby"l ^ roatjo ,, , vsea Militi, mu lIMfcd Utftaif^ STfiliS IfillSUi .Ifltl d« nopah, gbrofulotnSh ranah, cdpctili ktonaroldili. J3U. M PMpfečnje infekcijo, ustavi)« krvavl- lev, se dovoljuje rani, da «e nami«!!, In jo telo hitro celi. gteklauio« ataše 20.- Din v v lekarnah, S poŠto se moreta noBlati samo ----- - " -5111 n. kleaiei pa aovsatja M Din tf-. PouCao knjigo i poMlja zastonj ..riton' d. ■ o. t., Zagreb I- Ra*. 6» br. 1281 M, Vil. 19.13. 1 sli mM\ «1 sfsftsijitisid Minilki rszsUvi, kaka mm krslilf fanr,it st le MM naše gospodarstvo! Za!u zs upajte Važ denar , Mtstei toiifiid i|ubS|aa$ki UuMlan« - Prešernov« uttea 3 Ali ve»te, da i« ima 19 roiljonov Din novih viotg, vloženih po 1.1. >933, ki so vedno fzpliiljive? Pobijajte (e Vi brezposelnost in krito • tem, da ji zaupate tudi Vi svoj denar I m&m Din 4oe,ooo.ooo —. UUBUANA «T »mika i - 8r«figrWS»sa6 Vam aaSi' aaie«e«ij*t j^« kotls ¥1Bh- ,iBWlilOT, tn vse 4ta« .tfndante apa&Sai® v mt& stroko. 3Poi)rav% tofsio ln st>U obsuti pranodaro gonilo, vama in vsakemu posebej, ki so M v kropltvi m molitvi t*r >a zadnji poti v tako častnem Stavil« -#preBfJ$B§«Sj, opomnili «4 nemile usode strte matere ia ji s tem izkazaU posleirnje aas!u2eao spoštovanje. Vtemoiolai beži Vsem $>r*dobr«iur- plačniki Gora sv. Florijaoa pri Vačah, 2. »ept. 1934. Žalujoči sinovi in hčerka. CEN PNI DNEVI DO 10. SEPTEMBRA! Dajemo Vam izjemne POPUSTE na naSa KVALITETNA KOLESA: Torpedo - Adler - Dirk - Age IlfS€¥tl CCSl® 1 poleg nebotičnika Oglejte si nate blago! mm peri!® -Din U-Djb 84;-Dia M -Dia 27 -Dil 38 — Dia 46-Diu M-»is 20 -JMa Dia 86*— Din 23- oksfort srajca platnena srajca , s cettr prsi flanal srajca •kaiit-llaael erajea * pike srajca ■■ < tonring -srajca , spodnje hlače - dolge spodnje hlače - krali* s pata® srajce zimska triko srajca zimske triko spodnje hlače ■ffiOVSKI-Mto cKttA-ii-oaae Celje Sa. m VeSftS Kuri Uustiitanl cenik 2aglan.it Kar u« se zameni« alt vrtse ukiiarl ^ T? ^ iT T T ^TF ^ f iT*® JI 1 j Ljudska posojilnica v Ljubljani regiair. zadraga z neom, zave.su> Miklošiče¥a (y lastni palači) obrestuje kmaiMe vi©g® po 1 ii ' 10VE VLOGE, vsak peložljiTe, obrestuje .'T Ui.ii.iA a ^ ^ A ' a t,' M A A jk A i r Strmi 444 »DOMOLJUB«, dne S. septmebr* 1M4. Sle*. ■H, Vrsta 6422-09 Močan č*v«lj z u«ni«nim podplatom rtojboll pripraven za iolcrčke. Isti za dijake od it, 34-38 Din. 89.- N O.-G AV1 C E Z A 'gOL 01 Dolge nogavice lz sukanca zelo močne, v črnt, rujavl In drap barft po Din S.—, io,- ih n.-. .. Drobnarija k čevljem: krpa 2.—, žlica za obuvanja 3.—, kljukica 1.—, kiern« v vsah barvah 4.—, kopita moSka In ženska 5.—, lufa vložki otroikl 3.—, ter ženski In moški 5,— dinarjev. Močan čevelj Iz kravjega ušnJaVlrpe?-mm gumijastim podplatom zelo orlnt« ven za Solarčke^ St. 34-38 Din ^ P vabimo vasi uubumsd VELESEiEM 1.-10. IX. 1934 Železniška izkaznica ea 50"/» popust u ^i« nioab s® dobi na vseh posta ish [n 40.000 m* — 15 razste«; Glasbena — uoiotniika — bigijensk« -seljeuska — ri baraka — perutnine, koj om psov — arhitektonska — »Weekead< -i j«1 nilniSks — pohištvo — radio — i j vila. Festival Slovanskih plesov Tekmovanje harmoalkarjev Valikeneatse aabairiič« Mali oglasnik l Ifssisa stroji >Pfalt< prodani, eden nov, pogrezljiv, 1000 D., pod kupno ceno, drugi Din 800 — LJubljana, Gradaška 8. 9aea ali* sekire itd. 60gl, [tile, priporoča poceni £ e I ez n i n a K o u t n y , Ljubljana (Šiška), Medvedova 28. n.ki. kršč, kmetakih ElEHIs, staršev sprejme v trajno službo Nagllč. Motarslvo, Vižmarje 97 pri Ljubljani Oaianra 18 čevljatsko ««f»nwi obrt sprejmem takoj; prednost oni, ki se le že učil. - Ponudbe na upravo Domoljuba pod šifro »Dobri u*peh< št. 10200 Vinsito stlsfealKha (preSo) novo, velik« proda F.Cvek, Kamnik ličen pastirji za Dev. M. Polje, ata-rega 14 do 15 let štenih staršev a takoj Naslov v upravi Do-moljuba pod St 10175. Fant 'zur'en v •■»•i tijstvu. vinogradništvu, sad jarstra, išče službo. Poeirffc upravi >Domo!jtbi! pod »PoStent it M Mlinarja,S« zmožnega samostojnega dela in malih navadnih popravil, sprejmo Ko-slža J., mlinar, flovk, p. Kranj Brejim iiitopnilic išče zavarovalnica proti proviziji in mesečni plači. — Ponudbe na upravo lista pod »Zaslužek« št. 10 010. ilUUIIIIU denar dobr(1 oblačila. A. Presker. Sv. Petra cesta 14 Pletenine loverje. šale. čepice, nogavice itd., najsolid-nejo in poceni pletilna industrija Cilka Zajec. drobi je—Domžale. težko m s: Alojz Kregar, Štepanja vas 18, pri Ljubljani. oskrbo« mladeniče ao M tu-polagn v Rokodelske® domu. Kontenskega ol. št. 12, v Ljubljani. MIH zaslutit brez lastueua kapitala nudimo v.-^ komur, j» sebno na deželi. Popi* z znamko z« odgovtr nasloviti na; Pere« Ljubljana, poštni f» da! 307. Posestvu vsem inv«' |< tarjem, orodjem, fitm in živino, prodam t bližini Trrbnja. Polovica plačljiva s žico. Mici Podcrorles. p. Velika Loka, Dole«! SBBtiiČfiB Č8&* vse najboljše vrste," v lončke iu za vrt""' kakor: hijacinte, tuii-pane, narcise, krokuJe, anemone itd. n«* roča: Josip Urbani^ Ljubljana. Miklošiče« c.8. Cenik na raz|W .... za grozdje i, jdu. zamenjuj za dež. pridelke. S* železu i na. Liubljan«. izdajatelj: Dr Gr-igori) Peči«11 Urednik: Jože Količek ?-a Jugoslovansko tiskarno: C