Izhaja vsak četrtek. Cona mu Je Ji K ha leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko iu druge tujo države fl K). — Posamezno Številke so prodajajo ■ po 10 vinarjev. --
S prilogama:
,Haš kmečki dom" n »Masa gospodinja".
Spisi in dopisi se poSiiJnJo i UreilniSt™ ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva "llicn. Narolininn, reklamacije in in-serati pa: UpravniSlvu „l)omoljiil>a". _ Ljubljana, Kopitarjeva u.ica--
V Ljubljani, dne 15. maja 1913.
Leto XXVI.
'^r--—---—-----
Štev. 20.
V------------------------------------------- ■
Kdo nas je rešil?
Vojske ne bo. Ta vesela novica kroži sedaj od ust do ust v naši državi in povsod se jasne lica, bistre oči in težke skrbi sc drobe s src materam in ženam, nevestam in otročičem. Bili so težki časi, ki smo jili ravnokar prestali. Večkrat je vse kazalo na vojsko. Na ruski •meji je bilo nagromadenih vse polno vojakov, ravno tako v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Naših fantov in mož po večini ta reč ni zadela, ker naših polkov niso prestavljali na mejo. Samo ta-koimenovane tehnične čete: pionirji, vtrdnjavski artiljeristi in železničarji, pa kar jih je pri mornarici, so morali »v službo; ravnotako je zadela ta reč nago rezervne častnike. Vrh tega sc jc poznala vojna nevarnost v tem, da je mnogo naših fantov, ki so bili uvrščeni v nadomestno rezervo, po dovršeni osem-Itedenski službi ostalo šc vedno v vojaški suknji. Še zdaj toži marsikak oče, 'da nima sina, ki ga je čakal že pred Božičem, še zdaj doma.
V »Domoljubu« smo jasno in odkrito povedali, da nam politika, ki je 'silila na vojsko, ni všeč. Naša država bi ibila najložje varovala svoje koristi, ko 'bi se bila takoj izprva postavila na protiturško stran in si s tem zagotovila prijaznost junaških mladih držav na [Baikanu. Mi smo žc zdavnaj prej, nego Jse je pričel zadnji krvavi ples, povdar-jjali, da so Turčiji dnevi šteti in da bo pod liberalno mladoturško vlado polu-mcsec prav kmalu ugasnil. Pojasnjevali smo tudi,, da mora naša država misliti na Balkan in da sc more izogniti ftežkim časom samo s prijateljstvom do južnih Slovanov in z Rusijo. Naši poslanci so to tudi v državni zbornici in iv delegacijah v živo razlagali, toda moč nemških in madjarskili veljakov jc bila
šc prevelika. Pravzaprav moramo danes reči, da se o njihovi moči ne more nič več govoriti, marveč samo o njihovi neumnosti, ki se jo napihovala, kakor bi bil cel svet njihov.
Vso gonjo za vojsko ima na vesti nemška in madžarska politika, vse nespametno hujskanje, ki bi nas bilo rado zapletlo v veliko svetovno vojsko in nam prineslo nešteto gorja, je bilo njeno delo. Najprej so zaupali v Turke, češ da bodo v par tednih pomandrali balkanske narode. To upanje jim jc padlo pri Kirkilisi, Kumanovi, pri Odrinu in neštetih drugih turških porazih v vodo. Naslonili so sc na Albanijo in na Skader. Pa tudi tukaj ni šlo. Modrost črnogorskega kralja, turška zvitost in premetenost rusko - angleško-francoske politike jc razsedlala naše nemške in madjarske kričače. Kaj so si vse izmišljevali, da bi vzbudili med avstrijskimi narodi sovraštvo do Srbov in Črnogorcev I Nemški in madjarski časopisi so lagali, da sc jc vse prašilo. Pokazalo sc jc pa, da vse njihovo pisanje nič ne pomaga. Turki so tepeni in njihova armada jc razkropljena in razbila; tepeni so pa tudi naši nemški časopisi in danes, ko so jc vse srečno zasukalo, se ves svet nespoštljivo ltro-hoče. Zasukalo sc jc vse drugače, kakor so želeli in delali.
Zdaj že presedlavajo. Kakor cigan lirez sramu obrne svojo govorico, kakor mu kaže, tako tudi nemški časopisi in politiki. Avstrijsko orožje ni stopilo na plan za njihove naklepe. Ugrizniti morajo torej v kislo jabolko in računati s tem, kar je. Zone jih k temu fabri-kant, trgovec in delavec. Čc ne bodo jemali na Balkanu našega blaga, ne morejo ti nikamor. Brez vojske bi bila v tem slučaju naša država kruto poražena. Pri grošu pa nehata napuh in trma. Zalo zdaj pišejo, da so bili pravza-
prav vedno prijazni Srbom, Črnogorcem in Bulgarom in da sc bo zdaj to prijateljstvo še utrdilo. Naj vzamejo na znanje, da jim tega noben balkanski pastir nc bo verjel, če sc nc izpremeni, in sicer temeljito nc izpremeni politika naše države do nas, avstrijskih Slo\a-nov.
Kdo jc zdaj domoljub in prijatelj države? Kje so se zdaj pokazali vcleiz-dajniki? Ali ni teli ljudi isknti med tistimi, ki bi bili radi našo državo pahnili v strašno vojsko in ki morajo zdaj, ko niso njihove hujskarijc nič izdale, iznova na drugo stran lagati in liliniti prijaznost do balkanskih narodov?
Zdaj, ko so grde nemške spletke končane, ko solnce miru neskaljeno sije na našo zemljo, ko se bliža čas, da so vrnejo vojaki z mej domu k svojemu delu, sc pa moramo spomniti sivega moža, ki na upognjeni glavi v triin-os mdesetem letu nosi težo cesarske krone. Recimo tako glasno, da bo odmevalo do zadnje bajte v naši domovini, ponavljajmo tolikrat, da bo ostalo v spominu prihodnjih rodov nepozablje-110: N a š cesar 11 a s je rešil v teh hudih d 11 e h. O11 ni hotel vojske in j c ob časih, ko je vojno splet kar-stvo političnih špekulantov sililo nanjo, s svojo besedo, s svojim očetnim srcem, s svojo neupogljivo voljo olira* nil mir svojim narodom.
Veliko je narobe v naši državi, temeljitih izprememb jc treba. Tam, kjer odločujejo ministri in državni zbori, je treba krepke metle. Vojska je pa po naši ustavi edinole v cesarjcvih rokah'. In tc roke so siccr stare, toda vodi jih blago srce, vlada jih očetna skrbna duša in v teh rokah je bila in ostane usoda naše države in njenih narodov varna in upapolna. Ves svet ve, kako se naš cesar drži ustave, ki jo je dal in je nanjo prisegel pri nas in na Ogrskem.
S težkim srcem je večkrat podpisal postave, ki so jili sklenili postavodajalni zbori, toda dokler ima vlada večino, sprejme njene sklepe in pusti, da si na/odi posteljejo, kakor sami hočejo. Pri vojski pa nima po ustavi nihče drugi govoriti nego cesar sam. To pravico si je pridržal in jo izvršuje po svoji volji, naj rečejo ministri, kar jim drago.
Avstrijska in ogrska vlada sta po podkupljivem časopisju krmarili za vojsko. Cesar je pa obrnil in mir nam je ohranjen. Ob takih prilikah čutimo vživo, kaj nam je cesar in s hvaležnostjo v srcu, ki ne sme nikoli izlilapeti, sc spominjamo zdaj, ko je vihar pri kraju, nevarnosti, katere nas je rešil. Bilo jih je, ki so obupavali žo nad državo samo, čudno misli so že krožile po zraku. Zdaj pa obnovljena vstaja zavest zvestobe do habsburškega prestola.
Cesar jc osramotil vojne hujskače. Zaviral jih je pa tudi z vso silo prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Tudi to moramo danes očitno pribiti. Ko se je začel šum, je izjavil, da avstrijske gospodarske razmere ne prenesejo vojske in ves čas je miril, in kolikor mu je bilo mogoče, gladil in poravnaval, da se je rešil mir. Težko, največkrat nemogoče jc takemu visokemu dostojanstveniku stopiti v javnost in pokazati svetu, kaj misli in hoče. Zato pa brezvestni ljudje razširjajo lahko razne izmišljene reči in lažejo ter obre-kujejo, kolikor morejo. Naj ponovimo: Naš prestolonaslednik jc bil za mir. Hvaležnosti do cesarja se pridružuje danes tudi prisrčno zaupanje do njega. Brez skrbi lahko gledamo v prihod-njost. V varnih rokah sino. Vse so je gibalo in majalo; habsburški prestol je pa ostal trden kot skala v morju. Za nobeno reč sc brezvestni ljudje tako ne trudijo, kakor za to, da bi izpodkopali v ljudstvu zaupanje in z njim zvezano zvestobo do vladarske rodbine. Ravno zato pa moramo ob takih prilikah, ko nas je zlato cesarjevo srce rešilo črne nevihte, z moško odločnostjo zagotoviti, da tega naše ljudstvo svojemu cesarju in prestolonasledniku nikoli pozabilo ne bo.
ljubljanski knezoškof o liberalnih listih.
Slovenski liberalni politični listi si zadnje čase prizadevajo ubiti v slovenskem ljudstvu verski čut, Zato si izmišljujejo razne laži in zmote, s katerimi hočejo bralce preslepiti in jili uveriti, da je katoliška vera samo delo ljudi, ne pa delo božje, da je v Cerkvi polno zmot in da je čisto vseeno, če človek kaj veruje ali nič. »Slovenski Dom« javno piše, »da je katoliška Cerkev sezidana na očitne zmote« ;.n »Dan« pravi, »da je vseeno, če človek' nobeni cerkvi ne pripada«; »da je k večjem priporočati, da peljemo sem in tje ženo v cerkev na ogled z novim klobukom ali 21
obleko, drugega ni tako nič v cerkvali«. »Dan« se dela norca iz vseh ver in pravi: »Tolar je bog, pol tolarja bog sin in 25 cent, sv, duh,«
Proti tem izbruhom protiverske gonje je napisal presvetli knezoškof ljubljanski sledeči list, v katerem opozarja svoje vernike na dolžnosti, ki jih ima vsak kristjan v tem oziru.
Ljubljanski knezoškof piše:
»Dolžan sem paziti, da se verniki ne zbegate in Vas lažnjivi preroki ne zapeljejo v verske zmote. Dobro veste, kdo Vam je od Boga postavljen zanesljiv in nezmotljiv učenik o večnih resnicah. Edino sveta katoliška Cerkev, ki Vas uči po škofih 111 duhovnikih, ki so edini za tak pouk izobraženi, pooblaščeni in poslani.
Vrivajo se Vam pa drugi učitelji, ki pa za tak pouk niso ne izobraženi, ne pooblaščeni in ne poslani. Sami polni zmot, hočejo svoje zmote vriniti tudi drugim, ali jim vsaj dvome vzbuditi. Kolika predrznost od njih, kolika škoda za one, ki bi jim verjeli in bi začeli dvomiti o Cerkvi in njenem poslanstvu! Tu se ne gre za par kronic, ampak za življenje in celo za večnost.
Zato že naravna postava ljubezni od sebe samega zahteva, da se vsakdo takih neposlanih učiteljev ogiba. Ne poslušati onih, ki drugače uče, kakor sveta Cerkev! Naravno postavo so proglasili tudi papeži, in od svoje strani naravnost prepovedali citati ne le knjige, ampak tudi časopise, ki pišejo v duhu, nasprotnem svetemu evangeliju, nasprotnem naukom, kakor jih razlaga sveta Cerkev,
To naravno in cerkveno postavo sem Vam že večkrat razglasil. Ta razglas danes ponavljam in Vam slovesno pred Bogom izjavljam, da strašno greši zoper ljubezen do samega sebe in zoper pokorščino do Cerkve, kdorkoli naroča in navadno čita časopise, ki prihajajo od mož, vdanih liberalizmu, prostomiselstvu ali socialnim demokratom. Poznani so Vam ti listi, kakor so »Narod«, »Dan«, »Zarja«; ne bom jih dalje našteval. Vendar en list moram pa še prav posebno in zopet po imenu obsoditi in Vas opozoriti, da ga ne naro-čujete in ne čitate, ako ljubite sebe, ako ljubite resnico, ako hočete ostati verni kristjani in se kdaj zveličati.
In kako je ime temu prehudobnemu listu? Ime mu je »Slovenski Dom«. Več časa že nosi izredno predrzne in hudobno zasukane članke, kjer naravnost pobija in taji vse verske resnice. Spravil se je na sveto pismo in ga tako zasukava, kakor da je sveto pismo polno zmot, moti se tudi katoliška Cerkev, motijo vsi katoliški sveti, in učeni možje. Kdor te članke čita, pa ne pozna vse .zgodovine, ne pozna točne vsega sv. pisma in razlag, je v nevarnosti, da začne o vseh resnicah dvomiti. Vedite pa, da vse zmote, ki jih uči »Slovenski Dom«, so stare in stokrat že zavrnjene in pobite.
To je razlog, da Vam slovesno povem: Kdor naročuje ali navadno čita »Slovenski Dom«, greši smrtno zoper ljubezen do samega sebe in greši smrtno zoper pokorščino, ki jo ie dolžan Cerkvi. Kdor se hoče spraviti z Bogom v zakramentu svete pokore, mora vse iz srca obžalovati in se
listu popolnoma odpovedati; saj veste, da' brez kesa in trdnega sklepa ni odpuščenja.
Oni pa, ki članke pišejo in jih po listu razširjajo, so se že sami izobčili iz katoliške Cerkve, ki je mati čiste resnice irt sovražnica grdih zmot.
V Ljubljani, 1. majnika 1913.
f Anton Bonaventura,
škof.«
ČRNOGORCI ODNEHALI.
Črna gora izjavi, da pusti Skader--Pritisk
velesil. — Kronski svet.
Avstrija je zastavila vso svojo veljavo, da prodre s svojo željo, da morajo Črnogorci Skader zapustiti. Njena želja se je izpolnila. Ko je prišla napetost do vrhunca, izvedelo se je naenkrat, da so se Črnogorci udali. Kljub temu, da so govorili, da Skadra nikdar ne pusle, jim vendar sedaj ni kazalo druzega, kakor udati se sili.
Da se je črnogorski kralj odločil k' odjenljivosti, so največ vplivale velevlasti, ki so se bale velike vojne, katera bi tudi nje zadela. Poslaniki tripelentente, to je Angleške, Francoske in Ruske, so šli nad kralja in mu obljubovali. če odielia, bogato odškodnino. Če pa vztraja pri Skadru, so izjavili, da ga prepuste njegovi usodi. Laški in ruski poslanik pa sta še posebej v imenu svojih vladarjev svetovala k miru.
Kralj Nikolaj je končno sklical tako-imenovani kronski svet. Tu so črnogorski ministri z večino glasov izjavili, da se udajo. Kralj jim je razložil ves položaj in žalostno povedal, da je edina rešitev, če puste Skader, — Tako je Črna gora rešila Evropi mir,
Pobitcst v Črni gori. — Novo ministrstvo. Strah pred nemiri.
Črnogorcem je bilo za Skader v celi vojni največ. Zanj so doprinesli velike žrtve. In tudi razumljivo je, da jim je bilo za Skader silno veliko. Črna gora je skalnat kraški svet, okrog Skadra pa je rodovitna zemlja. Za to zemljo je bilo Črnogorcem, Ker so pa Črnogorci tudi zelo ponosni, je umljivo, da je zavladala v celi deželi največja pobitost, ko so zvedeli, da ]e ^kader zopet izgubljen. Žalostno novico o izročitvi Skadra so zvedeH najprej častniki, kasneje pa tudi ljudstvo, Zavladala je največja žalost. Zastave, ki so jih izobesili pri osvojitvi Skadra, so umaknili in ljudje hodijo vsi pobiti okrog.
Posledica izročitve Skadra velesilam je tudi ministrska kriza. Prejšnje ministrstvo je odstopilo in kralj je moral imenovati novo ministrstvo z generalom Vilko.
tičem na čelu.
Kralj je v tem nevarnem času sklical tudi črnogorsko skupščino, državni zbor. Povedal je poslancem, zakaj je odnehal m ti so mu pritrdili.	,
Kljub temu pa se razširjajo vesti, da prete Črni gori nemiri. Nekatere imenit-nejše rodbine da rujejo proti kralju m
groze z revolucijo. Tudi del vojske da je nezadovoljen. — Vendar se na te vesti ne more veliko dati.
Velik požar v Skadru.
V Skadru je nastal pretekli teden velik požar. Goreti je začelo v trgovskem delu mesta v takoimenovanem .bazarju. Požar se je hitro razširil in povzročil veliko škodo. Zlasti mnogo trgovin je uničenih. Ker je med obleganjem mesto že tako silno trpelo, je škoda tem bolj občutljiva.
_Ker so Črnogorci mesto zapuščali, širile
so se vesti, da so Črnogorci mesto zažgali. Toda te vesti niso posebno verojetne, ker po požar ravno črnogorski vojaki pogasili.
Mednarodni oddelek prevzame Skader.
Črnogorci izroče Skader mednarodnemu oddelku. Te dni prikoraka v Skader 1000 mož. Od teh jih pošlje Anglija 300, 'Avstrija, Italija in Francija po 200, 100 pa Nemčija. Temu oddelku bo izročil general iVukotič Skader. Takrat odidejo zadnji Črnogorci iz mesta.
ALBANSKO VPRAŠANJE. — AVSTRIJA IN ITALIJA.
Albanije Avstrija in Italija ne zasedeia. — Essad paša.
Ko je bila napetost med Črno goro in 'Avstrijo na višku, so se razširile vesti, da sta sklenili Italija in Avstrija pogodbo, po kateri zasede Avstrija severni del Albanije, Italija pa južni del z Valono. To vest o pogodbi so poudarjali zlasti nemški vladi prijazni listi. Da sta se na zasedenje Albanije pripravljali obe vladi, naša in laška, je gotova stvar. Naši in Lahi so imeli vojaštvo pripravljeno.
Toda stvari so se zasukale drugače. Kralj Nikita jc odnehal in pustil Skader. S tem pa je vzeta prilika za zasedenje Albanije. Bojni klic je zato v Avstriji ponehal in vojna nevarnost je zaenkrat zopet odstranjena.
Ko je Essad paša zapustil Skader in odšel v Albanijo, je vse pričakovalo, da že radi njega Avstrija in Italija nastopita. — Pa izkazalo se je, da tudi radi njega ne bo nihče miru kalil. Essad paša tudi ni več videti tako nevaren. Vsaj nemški listi so mu zopet prijazni. Pravijo, da bo svoje čete peljal iz Albanije na Turško nazaj.
Italijani so nam nevarni.
Izročitev Skadra je preprečila, da ni šla naša vojska v Albanijo, Zdi se pa, da je še neki važen vzrok.
Ko je izbruhnila vojska med Turki in Lahi radi Tripelisa, hoteli so Lahi Turke prijeti v Albaniji pri Prevezi, Naša država je pa to po pravici zabranila. Toda sedaj so Lahi to vrnili. Avstrijci so hoteli Črnogorce prijeti v Skadru. Skader pa je v Albaniji. Sedaj pa so Lahi rekli: Če mi nismo smeli napasti albanskega mesta Preveza, tudi vi ne smete Skadra. Naš zunanji minister se je začel brž pogajati z Lahi in jim delati nepremišljene obljube. Hotel je z njimi skupno Albanijo zasesti. Tako je nastala govorica o pogodbi z Italijo.
Ko pa je Črna gora izjavila, da Skader pusti, so se tudi naši državniki iztreznili,
Spoznali so, da so Lahom preveč obljubili. Uvideli so, da če Lah zasede južno Albanijo, je več ne zapusti. To pa bi bilo za Avstrijo pogubno. — Če je hotel torej naš zunanji minister popraviti svojo napako, je moral opustiti okupacijo, zasedenje Albanije, da niso tudi Lahi ničesar zasedli.
Samostojna Albanija. — Anarhija v Albaniji po odhodu Srbov.
Avstrija in Italija sta torej odnehali od tega, da bi zasedli albansko ozemlje. Sedaj pa so se začele nanovo spletke za samostojnost dežele. Vedno bolj je razvidno, da bo Albanija radi medsebojne zavisti raznih držav res postala samosvoja. Avstrija pa, ki se je zanjo toliko gnala, ne bo imela nič od tega.
Zanimivo je, kako pišejo listi o bodoči državi. Novega vladarja ji iščejo že od jeseni. Določen seve še ni nobeden. Vladar bo potreboval najprej orožnikov, ker Albanci so znani pretepači. In orožniki, pravijo listi, bodo Lahi. — Nova država se ne more začeti brez denarja. In denar bo dala Avstrija. — Tako bomo povsod na škodi.
Kako malo so sposobni Albanci za samosvojo državo, priča to, da je nastal po odhodu Srbov v deželi največji nered. Rodovi se med seboj napadajo in Albanci zažigajo vasi drug drugemu.
Demobiiizacija se ne izvrši! — Albansko vprašanje še ni rešeno.
Radi Skadra ne bo prišlo do vojne. A vendar vladni krogi izjavljajo, da vojaštva še ne odpuste domov. Pravijo, da je na Balkanu pričakovati še mnogo prepirov, ki še groze miru. Avstrija mora biti pripravljena, če se udarijo Srbi in Bulgari ali če nastopi kako drugo presenečenje. Predvsem pa je pomniti, da nesrečno albansko vprašanje še ni rešeno. Predno bo Albanija samostojna, bo še mnogo prepirov in Avstrija bo še štela za vojaške priprave milijone,
VAŽNI EVROPEJSKI DOGODKI.
Vladarski sesianek v Berolinu.
V Berolinu bodo obhajali v nemški cesarski rodbini važno poroko. Važna bo predvsem zato, ker prideta k poroki ruski car in angleški kralj. Govori se tudi, da pride neki avstrijski nadvojvoda. Ta sestanek vladarjev bo največje važnosti in bo vplival na vso evropejško politiko. Takih sestankov se namreč udeleže navadno poleg vladarjev tudi osebe, ki vodijo svetovno politiko, in ob takih prilikah se dogovore razne zveze in sklenejo pogodbe.
Španski kralj v Parizu.
Pomemben političen dogodek je tudi obisk španskega kralja Alfonza pri predsedniku francoske republike v Parizu, Pri tem sestanku, ki se je vršil te dni, sta najbrž Francoska in Španska sklenili važne pogodbe za slučaj kake vojne. Listi poročajo, da so se Španci zavezali, da Franciji v slučaju vojne z Nemčijo priskočijo na pomoč, — Iz tega je razvidno, da je Španija v zvezi s takozvano tripelentento, to ie s Francozi, Rusi in Angleži.
Z BALKANA.
Zavezniki med seboj. — Rusija posreduje.
Solun.
Prepir med balkanskimi zavezniki se še vedno nadaljuje. Vendar se zdi, da je izgubil svoj nevarni značaj. Srbi so uvideli, da se jih Bulgari ne ustrašijo in odnehavajo,
—	Bulgari in Srbi so sedaj izjavili, da hočejo, da Rusi razsodijo spor, seveda na podlagi pogodbe. Upanje, da ne pride do kake vojne, je upravičeno.
Nejasnost je tudi še vedno glede bul-garsko-grških sporov. Oboji, Grki in Bulgari, imajo pripravljeno v bližini Soluna močno vojsko. — Slišijo se pa glasovi, da Bulgari puste Grkom Solun, a da dobe za to nekaj makedonskih mest.
Mirovno vprašanje.
Danes je toliko gotovo, da ni več daleč čas, da se sklene s Turki trajen mir. Vojne pa že dalj časa pravzaprav ni več.
—	Bulgari in Turki se že dalje časa dogovarjajo glede meja. Končno pa bodo odločili v Londonu, kjer se začno kmalu končna mirovna pogajanja.
NOTRANJI POLOŽAJ. — NEMŠKA NESTRPNOST.
Pred mesecem je govoril nemški kancler v Berolinu govor proti Slovanom. Od takrat pa tudi avstrijski Nemci nastopajo še bolj nestrpno proti Slovanom. To se kaže zlasti na Češkem. Nemci uživajo v tej deželi več pravic kot Čehi, a vendar ne puste, da bi deloval deželni zbor. Na shodu nemških poslancev so ti slovesno izjavili, da ne upajo več na spravo s Čehi, ker ti nočejo v nemški jarln. Obenem so zagrozili vladi, da nastopijo proti njej, če bi dovolila češkemu deželnemu odboru posojilo. Nemški listi naravnost poživljajo vlado, naj Slovane pritisne, kakor da ne bi tega že zadosti izvrševala. — Radi teh nevzdržnih razmer bo češki deželni zbor skoro gotovo prav v kratkem razpuščen.
Listek
V deveti deželi.
Iz angleščine po Rider Haggardu prevel I. M.
(Dalje.)
Lahna zora je vedno bolj obdajala ravnino in gozd in reko. Mogočna Ko-nia, zavita v večni sneg, se jc dvigala tam v daljavi, dokler ni žarek solnca, ki je bilo še za gorami, posvetil na visoki vrh, da je rdeče zažarel. Nebo nad nami je postalo sinje in nežno kakor materinski nasmeliljaj. V grmičevju je samotna ptica zažgolela svojo jutranji-co; rahla sapica je potegnila ter otresa-la milijone rosnih kapljic z grmovja, da osvežijo in okrepčajo probujajoči se svet. Vsepovsod je vladal mir, vsepovsod razen v človeškem srcu.
Ko sem ravno zbiral pogum za dogovorjeno znamenje, ko sem si že izbral
31
moža, na katerega sem nameraval najprej ustreliti — bil je pravi velikan in jc ležal komaj tri korake od Rozalke —»so začeli Alfonzovi zobje zopet šklepetati kakor kopita dirjajoče žirafe. V silni razburjenosti se mu je izmuznila cunja iz ust. Naenkrat se je zbudil Ma-sajcc, ki je ležal komaj tri korake ocl nas, se vsedel ter se začel ozirali okrog sebe, da vidi, odkod prihajajo glasovi. Ves iz sebe, pomaknem kopito svoje puške prav do Alfonzovega želodca. Šklepetane je ponehalo, a ko se je pri tem sključil, se mu je puška sprožila, in sicer tako, da je šla krogla komaj palec daleč od mojo glave.
Znamenje je bilo dano. Od obeli strani krala sc je oglasilo živahno streljanje, ki sem se mu pridružil tudi jaz s tem, da sem ustrelil tistega velikana v Rozalkini bližini, ravno ko se je hotel dvigniti. Od gorenjega dela krala se je začulo strašansko vpitje, v katerem sem na svojo veselje spoznal pro-dirljivi Tomičev glas; v naslednjem trenutku pa je sledil prizor, ki ga ni mogoče opisati. Tuleč od jeze in groze jo črna množica divjakov v kralu planila pokonci. Mnoge so podrle naše krogle, predno so storili le en korak. Za hip so postali neodločni, ko so pa Culi vpitje, ki sc je neprestano glasilo od gorenjega dela krala in so kroglo povzročilo veliko zmedo, so kakor en mož planili proti izhodu, ki jc bil zadelan s trnjevim grmovjem. Strahovito so učinkovale naše krogle v gosti množici. Izpraznil sem šc svojo repetirko na deset strelov in sem ravnokar začel vtikati vanjo nove naboje, ko se spomnim male Rozalke.
Ozrem se v tisto stran in zagledam belega osla na tleh; zadela ga je ali naša krogla ali pa masajska sulica. V bližini ni bilo živega Masajca, le črna strežnica je stala poleg deklice in s sulico skušala prerezati vezi na njenih nogah. Ko se ji jc to posrečilo, je stekla proti zidu ter začela plezali čezenj, deklica pa za njo. Eozalka je pa očividno imela premrle ude, kajti stopala je težko in počasi. Zdajci jo zagledata dva ležeča Masajca in plancla proti nji, da jo pobijeta. Prvi jc prišel do njo ravno v trenutku, ko je ubogo deklo po obupnem poskusu splezali na zid padlo nazaj v kral. Sulica se je zabliskala, v tem trenutku pa ga zadene med rebra moja krogla, da se jc zvrnil kakor ustreljen zajec. Za njim pa je bil drugi, jaz sem pa imel le eno patrono v puškinem skladišču. Rozalka je zopet vstala in zagledala za seboj svojega novega preganjalca, ki je liitcl z dvignjeno sulico proti nji. Obrnil sem so v stran in začelo mi je prihajati kar slabo. Ko sem pa zopet pogledal tja, sem v svoje, neznansko začudenje videl Ma-sajčevo sulico na tleh, 011 sam pa se je opotekal, držeč se z obema rokama za glavo. Naenkrat sem zagledal puh dima, ki je prihajal v smeri od Rozalke in divjak sc je v vsej svoji dolgosti zvrnil po tleh. Tedaj sem se spomnil, da je imelo deklo pri sebi revolver ter .vide), da jc izstrelila obe cevi in si. tako 41
rešila življenje. V naslednjem trenutku jo zopet planila proti zidu in s pomočjo strežnice, ki jc ležala vrh zidu, splezala čezenj in bila tako za trenutek na varnem.
Precej časa jo treba, da popišem vse to, a ne verujem, da se je vse to godilo več nego petnajst sekund. Kmalu sem zopet napolnil puško z novimi naboji in začel iznova streljati, a nc na gosto trumo koncem krala, ampak na begunce, ki so hoteli preko zidu. Kar po vrsti sem jih pobiral in pri tem dospel do ogla, ali pravzaprav do ovinka, ki ga jc delal zid, ravno ob času, da sem se mogel pravočasno udeležiti velikega boja, ki je tam divjal.
Ob tem času se je nabralo kakih dvesto Masajeev — če namreč računamo, da smo jili do sedaj pobili kakih petdeset — pred vhodom, zadelanim s trnjem. Sem so jih gnale sulice Tomi-čevih mož, o katerih so brez dvoma sodili, da jih jo mnogo več in ne samo deset. Iz neznanega vzroka jim ni prišlo na misel, da bi splezali preko zidu, ki primeroma ni bil previsok. Vsi so se obrnili proti trnjevi ograji. Z mogočnim skokom se je zagnal prvi bojevnik nanjo in preko nje, a predno sc je zopet dotaknil tal, sem videl veliko Voj-novičevo sekiro, ki se jo dvignila in padla s strahovito silo po njegovi glavi, da se je zvrnil med trnje. Z divjim klikom so skušali ostali prodreti skozi, kakor jim jc pač najbolje kazalcf. kakor hitro pa so prišli na drugo stran, se jc zavihtela velika sekira in zabliskala inkozikas, pa so padali drug za drugim in delali s svojimi trupli zagrado drugim. Tisti pa, ki so utekli tem sekiram, so padli v roke askarija in obeh Ma-kenzijevih kafrov; kdor je pa tudi tukaj odnesel zdravo kožo, temu so jo preluknjalo moje in Makenzijeve dobro merjene kroglo.
Vedno hujši in ljulejši jc postajal boj. Posamezni Masajci so skočili na mrtva trupla svojih tovarišev ter s svojimi dolgimi sulicami napadli naša dva glavna junaka, oborožena s sekirami; a radi železnih srajc jima niso mogli do živega. Takoj nato se je velika sekira zopet zabliskala v zraku, začul se je hreščeč glas in zopet se jc zvrnil en Masajec.
Tomič je prišel sedaj čisto blizu s svojimi in naši so morali prenehali s treljanjem, da ne bi zadeli katerega lastnih mož. V blaznem in .Obupnem strahu so sc Masajci zagnali skozi tr-njevo ograjo in preko nakopičenih mrtvih ter jo naposled prodrli ter potisnili Vojnoviča, Umslopogasa in ostale tri v stran.
Sedaj smo hitro začeli izgubljati svoje ljudi. Prvi je padel naš ubogi askari, ki je bil oborožen s sekiro; dolga sulica ga je prebodla. Ni trajalo dolgo in padla sta tudi druga dva moža, ki sta bila oborožena s sulicami in se še v smrti borila kot tigra. In še drugo jc doletela ista usoda. Za trenutek sem se že bal, da je boj izgubljen, vsekakor je bil dvomon in neodločen. Zaklical sem svojim možem, naj vržejo
puške v stran, pograbijo sulice in se vržejo v metež. Zgodilo se jo tako in Makenzijevi so sledili njihovemu zgledu. To jo imelo takoj očividcu uspeh, a boj je oslal še vedno neodločen.
Naši ljudje so se borili imenitno. Vrgli so se na temno, gosto množico el-moranov, klali, prodirali, sekali, pobijali in bili pobiti. Ves bojni vriše pa jo prevpil Tomičev glas, ki je podžigal ljudi, ko so se zakadili tja, kjer je bil metež najhujši. Kakor dva stroja sta se dvigali in padali Vojnovičeva in Um-slopogascva sekira, razširjajoč smrt in nevarne rano pri vsakem udarcu. Vendar sem opazil, da so neznosni napori utrudili Vojnoviča, ki je žo krvavel iz več ran in so mu bilo žile na čelu napete kakor modro zavozljane strune. Golo Umslopogas, ta možak iz železa, jo bil videti upehan. Opustil je »trkanje« s konico svoje sekire, s katero je do sedaj vrtal sovražne butice 111 začel rabiti široko ostrino. Jaz sam se nisem vrgel v metež, ampak sem so držal bolj v ozadju 111 pošiljal svojo krogle vsakemu Masajcu, ki sem ga le mogel dobiti na muho. Tisto jutro sem ustrelil devetinpetdesetkrat. in mislim, da nisem velikokrat zgrešil.
Toda kiju!) vsem naporom se bojna sreča ni hotela nagniti na našo stran. Nas je bilo komaj še petnajst ali šestnajst zmožnih za boj, sovražnika, pa najmanj še petdeset. Seveda, če bi bili ti imeli lo količkaj zdrave pameti, bi bilo kmalu konec boja in naša peščica poražena; a lo so ni zgodilo; šo vedno se niso otresli strahu in iznenadenja in nekateri so zbežali iz tabora brez vsega-orožja.
(Dalje prili.)
(Doživljaji francoskega vojaka.j
(Dalje.)
(Dalje prih.)
Mod tem so so zbrale bolj zadaj stoječe sovražne čete in prišle prednjim četam na pomoč. Boj je dobil sedaj popolnoma drugačno obliko. Bila je šo tema in sovražnik je hotel videti, zato so zažgali taborišče in obe vasi. Svit po-Žai 'a je sega 1 daleč okrog in nam pokazal tudi naše čete na obeh krilih, ki so ravnokar prodiralo naprej proti 1a-> boru.
Med prvimi, ki so padli takoj ob začetku našega prodiranja, je bil tudi prijatelj Belok, ki mi je v noči, ko sva se srečala pri Smolensku, govoril, da ga obhajajo slutnje bližnje smrti. Svinčenka ga jo zadela v glnvo in bil jo na mestu mrtev.
Ko smo se polastili sovražnikovega taborišča in prisilili s tem Ruse, da so del svojega topništva vrgli v bližnje jezero, smo dospeli v vas, kjer so cele. množice umikajočih se zasedle hiše, ki so stale večinoma že v plamenih. Tu se
je sedaj razvila krvava borba, mož prc ti možu. Metež jc bil strašen; vse čete bo sc razkropile,-nihče ni več slušal svojega poveljnika, vsak se je boril na svojo pest. Del polka, pri katerem sem bil tudi jaz, je pri svojem prodiranju v vas zadel na neko grajščino. V velikih prostorih in na dvorišču, obclanem z nizkim zidom, se je bilo utaborilo precejšnje število Rusov Takoj smo šli, da jiii napademo, in res sc nam jc po kratkem času posrečilo, da smo vdrli preko zidovja na dvorišče. Kar se je sedaj godilo, tega ni mogoče popisati. Streli so padali le šc posamič; delovala so puškina kopita, bajoneti in sablje. Požar je razsvetljeval pretresljive prizore. To ni bila več človeška borba, to jc bilo zverinsko klanje in mesarjenje. Francozi in Rusi so se valjali po snegu in klali drug drugega. V divji omami sem lovil nekega ruskega častnika, ki je hotel ubežati zadaj preko zidu, lcar pomeri dva koraka pred menoj stoječi Rus s puško name in sproži. K sreči je puška odpovedala; v naslednjem hipu je že zadet od moje krogle ležal v snegu.
Medtem jc pritiskal ogenj v hiši Rusom vedno bolj do živega, in so sc takorekoč že pražili; poslali so zato poslanca s poročilom, da sc hočejo vdati. Polkovnik ukaže ustaviti ogenj, a naši vojaki ga niso več čuli. Sporočil sem poveljnikov ukaz vojaku, ki je ranjen na nogi sedel na tleh in neprenehoma streljal. Odgovoril mi je:
»Kaj! Neham naj streljati? Naj store to drugi, jaz ne; ranjen sem in ne morem več naprej, ampak bom tukaj bedno poginil, zato hočem porabiti vsaj kroglje, kolikor jih še imam.«
Nobena beseda ni več pomagala; boj je trajal dalje, in ko sovražnik v hiši ni imel nobenega drugega upanja več, da odide smrti v ognju, razen čc planejo ven in prodro s silo naše čete, tedaj so sc spustili iz hiše in v divjem obupu drli proti nam. Toda ko so se prvi pokazali na prosto, smo jih takoj pobili na tla, druge pa zapodili nazaj. Noben izmed teh, gotovo čez štirideset mož, ni videl več belega dno. lliša se je podrla nad njihovimi glavami in pokopala vse do zadnjega pod gorečimi po-drtinaini.
Po tem strašnem prizoru smo zbrali svoje ranjenec in sc vsi zbrali okrog našega starega polkovnika, ki je bil tako izdelan in. vsled trpljenja zadnjih dni onemogel, da je v tem trenutku lc še naslonjen na svojega pobočnika mogel stati pokonci. On jc bil najstarejši polkovnik vse cesarske armade in bil že v bojih v Egiptu. Sedaj jc ukazal jz bojem prenehati in počivali do solnč-nega vzhoda. Na drugih točkah je med tem trajal boj še dalje. Streljanja, združenega s kričanjem in rjovenjem, ni hotelo biti konec. Okrog nas so na vseh straneh liropeli in stokali ranjenci in umirajoči.
Ko se jc končno zdanilo, so se nu-lili našim očem strašni prizori. Truplo vrh trupla in med (njimi nesrečneži z
razstreljenimi, prebodenimi ali polomljenimi nogami, rokami ali drugače pohabljeni. Med drugimi sem spoznal tudi onega, ki me je hotel ustreliti. Moja kroglja ga ni bila popolnoma usmrtila, bil jc šc živ, in jaz sem se trudil, da sem ga spravil vsaj v nekoliko bolj udobno lego. Poveljnik našega bataljona je ležal na tleh z razdrobljeno nogo, umrl je čez dva dni. Nekateri polki so imeli še večje izgube kakor mi. Neki moj rojak, ki je poveljeval stotniji gardnih voltižerjev, je izgubil tretjino svojega moštva.	\
Uspeh tega krvavega nočnega boja je bil, da so Rusi sicer zapustili svoje dosedanje postojanke, a se potem ne daleč od nas zopet ustavili in utaborili. Cel dan in celo noč od 10. do 17. smo morali ostati na bojnem polju; toda med tem časom nas niso niti za trenutek pustili pri miru in nas ponoči neprestano sklicevali k orožju, tako da ni bilo o počitku niti govora in nismo dobili niti toliko časa, da bi se mogli pri ognju pogreti.
Zjutraj 17. novembra smo ob prvem svitu vstali in sc postavili na drugi strani cestc sovražniku nasproti.
Od tu smo lahko videli del ruske armade, ki je stala s hrbtom proti gozdu na neki višini. Postavili so nas v dve bojni vrsti. Zadnja, pri kateri sem bil tudi jaz, je naslanjala svoje levo krilo na plitvo globino, ki sc je raztezala preko ccste, in v kateri je našel del čet varno zavetišče, desno krilo pa je segalo do mesta. V sprednji četi, dvestopetdeset korakov pred nami, je pa stal en polk »mlade« garde pod poveljstvom polkovnika Lurona, in še dalje na desno del »stare« garde, kakor tudi vse ostale čete s konjenico in topništvom, ki se niso bile udeležile boja v pretekli noči.
To naše razvrščevanje sc je vršilo med neprestanim gromenjom sovražnih topov. Ko smo bili vsak na svojem mestu, je prišel cesar. Prišel jc peš in sc krepkih korakov kakor k paradi podal v sredo čet in se tam postavil ravno nasproti ruskim baterijam. Bitka se je pričela.
Topovi so gromeli neprenehoma in kosili vrsto za vrsto naših. Res so tudi naši maloštevilni topovi, ki smo ji ti še imeli, provzročili marsikako vrzel v sovražnih četah, toda zaradi velike premoči, ki mam je stala nasproti, jili jc moralo mnogo utihniti. V tem uničujočem ognju smo stali do dveh popoldne in naši ljudje so sprejemali smrt, nc da bi trenili z očesom.
(Dalje pnh.)
Dom in svet.
Novomašniki, Iz goriške nadškofije bodo letos peli novo sv. mašo naslednji gg. Slovenci: Anton Mrevlje iz Križa, Kari Beja iz Biljane in Peter Dom. Butkovič iz Sovodenj. - Za tržaško škofijo Slovenec g. Jožef Glažar iz Rojana.
Dolenjske potrebe. Dne 7. maja je bila deputacija Dolenjcev iz trebanjsko-mokro-noškega okrajžt in sosednih občin pri dež. predsedniku, da pojasni gospodarske razmere in druge nevarnosti v okraju. Bilo je več župnikov, županov in najuglednejših mož. Deputacijo je s sebi navadno spretnostjo in požrtvovalnostjo vodil predsednik kmetijske družbe, državni poslanec Povše. Cilji so bili predvsem gospodarski, gospod poslanec pa zlasti dolenjsko gospodarstvo jako dobro pozna. Deputacija je bila najprisrčnejše sprejeta. Gospod dež. predsednik je prinešeno spomenico natančno prebral in sc o vsem informiral. Pokazalo se je, da gospod predsednik dobro pozna dejanske razmere in ima najboljšo voljo po možnosti pomagati. Zagotovil nas je, da bo storil, kar bo mogoče, za prespeh Dolenjske in uresničenje izraženih želj, s čimur smo zadovoljni.
Slovesna otvoritev velikega vodovoda za Cerknico in Rakek. S hiš zavednih Cerkničanov, ki znajo ceniti gospodarski napredek in dobroto, izkazano cerkniški in rakovski občini po novem vodovodu, so plapolale v nedeljo zastave, in zbralo se je obilo ljudstva, da prisostvuje blagoslov-ljenju. Bila je res lepa in pomenljiva slavnost, ki jo pa tudi zasluži tako delo. Vodovod je dolg 31.600 metrov in je izpeljan iz studenca Podslivnico. Ta studenec je dal v suši, ko so mnogi drugi studenci čisto vsahnili, 7 in pol litra vode na sekundo. Priklopiti bi se pa dal za slučaj potrebe še drug studenec, ki je dal v tisti suši dva in pol litra vode na sekundo. Stroški so proračunjeni na 420.000 K in se ne bodo prekoračili, kljub temu, da se je naredilo čez 2 km več vodovoda, nego je bilo v načrtu. Vodovod preskrbuje do 5000 prebivalcev z izborno studenčno vodo in je velikanskega pomena za vse gospodarstvo. Tudi vojaštvu dobro služi, ki je v teh krajih silno trpelo ob vojaških vajah vsled pomanjkanja vode. Štirje reservoarji hranijo 380 kubičnih metrev vode. Hidranti izvrstno funkcijonirajo in bodo dobro služili v slučaju požara. Dasi se je bilo borili s težkočami — nagajala je poplava in skloni' je bil teren jako neugoden — se je delo izvršilo brez vsakega nereda, tako da je ta vodovod v tehničnem oziru vzoren. Delo je izvršila tvrdka Lončarič, stavbno nadzorstvo pa je vršil deželni stavbni urad.
Slava slovenskim fantom! Vojaški list »Die Vedette« piše, da je bilo med avstrijskim vojaštvom leta 1911. povprečno najmanj bolezni med slovenskimi fanti in da so ti povprečno najmanj službenih dni izgubili. Umrl ni nihče. Kot najbolj zdrav kraj v celi Avstriji se imenuje Kanal na Goriškem, ker je bilo' tu povprečno najmanj slučajev bolezni.
V gluhonemnico v Ljubljani se bodo s pričetkom šolskega leta 1913/14 nanovo sprejemali gluhonemi, na umu zdravi, šoloobvezni otroci po 7 do 12 let stari. Prošnje z običajnimi prilogami je vlagati pri vodstvu gluhonemnice v Ljubljani do dne 10, junija t. 1.
Hrvaško romanje v Rim, Tudi Hrvatje nameravajo prirediti letos romanje v Rim. Iz Reke odide parobrod 21. julija ob 8. uri zvečer. 22. julija bodo v Loreti, 23., 24., 25. in 26. julija v Rimu, kjer si ogledajo vse
fii
znamenitosti. Iz Rima gredo v Asisi, potem v Jakin in odtod zopet na Reko, tako da bodo 28, julija zopet doma. Cene: I, razred " 200 K, II. razred 155 K, III, razred 105 K. Všteta je vožnja in hrana. Vpisuje se pri uredništvu lista »Naša Gospa Lurdska« na Reki, Vpisovanje traja do 10. julija; kot vpisnino se mora poslati naprej 10 kron.
Rimska romanca umrla. Iz Metlike poročajo, da je Draščičih umrla rimska romarica Ana Pečarič, ki je obolela na potovanju.
Smrtna kosa. Umrl je v Mariji Enzers-dorfu pri Dunaju odlični slovenski domoljub g. Jakob Pukl, veleposestnik, c. in kr. nadporočnik in častni član Podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. Dosegel je starost 64 let. Pogreb je bil v nedeljo. — V Dvoru na Dolenjskem so pokopali te dni gospo Uršulo Z u r c. Ugledna pokojnica je bila teta drž. poslanca dr. Ignacija Žitnika. — V Rovih pri Kamniku je umrla Marija S a j o v i c. ■— V Cajnarjih pri Cerknici je umrla M. Š t r i t o f, mati g. Antona Štritofa, žup-nega upravitelja v Gorjah na Koroškem.
Voditelj knjigoveznice Mohorjeve družbe umrl. Večletni voditelj knjigoveznice v tiskarni Mohorjeve družbe v Celovcu, g. Martin B r u g e r je umrl dne 7. maja v Špitalu ob Dravi. V Mohorjevi tiskarni je bil nepretrgoma 35 let do letos dne 3. maja. Dosegel je starost 74 let. Umrl je v Špitalu v nekem zdravilišču, kjer se je zdravil. Pokopan je bil 9. maja na pokopališču v Št. Rupertu pri Celovcu v družinskem grobu.
Prijatelji obmejnih Slovencev, na delo! Pomagajte »Slovenski Straži«, da bo mogla kar najuspešnejše delovati! Kupujte Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem! To se zahteva tem ložje od vas, ker ta kavini pridatek ni le pristno domače blago, temveč obenem najizvrst-nejši izdelek tc vrste sploh, kar je dobro znano vsem našim gospodinjam, ki se jim je Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem jako priljubila. Pazite pri nakupovanju na napis »v korist obmejnim Slovencem« in na pečat »Slovenske Straže«, ki mora biti pritisnjen na vsaki škatljici.
Kclocrtaža dobrih knjig. »Katoliška Bukvama« naznanja svojim p. n. odjemalcem, da ima edinole g. Ciril Trpik pravico kolportirati njene knjige. Edino ta je vsled dovolilnice c. kr. deželnega predsedništva v Ljubljani z 25. aprila 1913, št. 1045/pol. upravičen kolportirati za »Katoliško Buk-varno«. V vsakem dvomljivem slučaju se ima g. Trpik izkazali tudi z našim uradnim potrdilom, kjer je točno označeno, kako daleč segajo njegove pravice.
Mednarodna kolesarska dirka okrog goriškega Krasa se je vršila v nedeljo, dne 4. maja, ob lepem vremenu. Preteči je bilo treba 140 kilometrov dolgo pot: Gorica— Krmin — Zagrad — Devin — Opčine — Sežana — Razdrto — Ajdovščina — Gorica. Na tej cesti je bilo razpostavljenih 1200 vojakov. Priglasilo se je 47 dirkačev — med temi 13 vojakov. Iz Gorice je odšlo 42 dirkačev, 2 sta se vrnila in k cilju jih je prišlo 35. Na kraju odhoda je bilo vse polno občinstva, med tem mnogo častnikov in general Scolti. Točno ob 10. uri dopoldne fil
je dal nadporočnik Karel Christian znamenje za odhod. Prvi je dospel nazaj v Gorico štajerski Slovenec Fran Gregi, ki je sedaj vojak, a je sicer pri kolesarskem društvu »Sokol« v Zagrebu; rabil je 4 ure 51 minut. Ostali dirkači so prihajali v večjih ali manjših presledkih. Nesreč ni bilo sicer nikakih, vendar so se pri Krminu nekateri prevrnili. Dirkače je lovil precej časa dež; k cilju so vsi prihajali blatni, tako da je bilo težko koga spoznati. Ljudje so mislili, da imajo maske na obrazu, pa so imeli debele plasti cestnega blata.
Kako skrbi ogrska vlada za svoje izseljence. Ogrska vlada je obvezala sedanjo združeno avstro-amerikansko in kanadi-jansko parobrodno družbo za velike dobrote, ki jih bodo od sedaj uživali ogrski izseljenci. Tako je morala družba najprej zase položiti 100.000 K, za svojega generalnega zastopnika pa 50,000 K varščine, razen tega pa je obljubila, da ne bo nikjer po deželi imela svojih agentur. Vsak ogrski izseljenec, ki se pripelje iz Budimpešte, Čakovca, ali z Reke v Trst — tam bodo agenture ostale, — bo dobival v Trstu za 5 kron stanovanje in hrano, dokler se ne odpravi z ladjo preko morja. Prevoznina ne sme biti ceneja od 125 K, da ne bi ljudje preveč silili v Ameriko. Vsako leto mora spraviti družba, če se ponudijo, 500 izseljencev nazaj na Ogrsko, in sicer nad 12 let stare za 50 kron, pod 12 let stare pa za 25 kron; Obresti varščine uživa družba, varščina sama pa bi zapadla državi, če se družba ne bi držala pogodbe, ki velja do leta 1920., dočim je odpovedljiva za obe stranki na erio leto.
Koliko je Slovanov na svetu? Začetkom leta 1913. se je naštelo nad 165 milijonov Slovanov, to je ravno ena desetina celokupnega človeštva. Slovani se dele tako-le: 71,300.000 Velikorusov, 35,600.000 Malorusov, 22,500.000^Poljakov, 10,390.000 Srbov in Hrvatov- 7,650.000 Čehov, 7 milijonov 550.000 Belorusov, 4,740.000 Bulgarov, 2,800.000 Slovakov, 1,530.000 Slovencev, 1,200.000 makedonskih Slovanov, 380.000 Kašubov, 160.000 lužiških Srbov, vsega vkup torej 165,550.000 duš. Če se vpošteva razne potujčene Slovane, ki se bodo ob ugodnih razmerah zopet vrnili v naročje slovanstva, — bo Slovanov blizu 200 milijonov. Od 165 in pol milijona Slovanov živi v Rusiji 118 milijonov, v Avstro-Ogrski in Nemčiji 31 milijonov, v balkanskih slovanskih kraljevinah 10 milijonov, v Ameriki 5 milijonov in ostali v Rumuniji, Italiji, Franciji, Švici, Mali Aziji, v Kini, Buhari, Perziji in Kitajski.
Bajka o milijonski dedščini Novaka, Predpreteklo leto so prinesli razni slovenski listi vest, da je umrl pred kakimi 40 leti neki Marko Novak v Severni Ameriki, zapustivši kakih 140 milijonov kron, ne-oženjen in brez testamenta, ter da se sedaj iščejo dediči tega ogromnega premoženja. Ta vest se je ponavljala dalje časa z večjimi ali manjšimi izpremembami. Milijonar se je imenoval sedaj Leopold Novak, sedaj zopet Janez Novak, in je umrl enkrat v Avstraliji, potem v Južni Ameriki ter celo v Afriki. Zapuščina se je vedno sukala okoli 140 do 160 milijonov mark, kron ali goldinarjev ali pa celo dolarjev. Ker je ime »Novak« v mnogih delih Avstrije in Nem-
čije, zlasti na Kranjskem zelo razširjeno* ni čuda, da se je smatral skoro sleherni nositelj tega imena že. srečnim dedičem. Vsled vednih vprašanj uvedlo je tudi naše c, in kr. ministrstvo za zunanje zadeve natančno uradno poizvedovanje potom raznih poslaništev in konzulatov. Ta poizvedovanja so na kratko dognala sledeče: Kak general de Novak, ki naj bi umrl brez dedičev z milijonsko zapuščino, ni nikdar in nikjer živel in ne na Holandskem, ne v Afriki, Ameriki ali Avstraliji ni sledu o taki brezdelni zapuščini. Vse tozadevne vesti1 izvirajo marveč od nekega francoskega časnikarja in so le dobro posrečeno vara-nje lahkovernih bralcev. Želeti bi le bilo, da bodo našle te vrstice ravno toliko bralcev, kakor ona prejšnja izmišljena poročila, in da jim bodo služile v pouk in opomin za' slučaj, da se še kdaj pojavijo vesti o kaki novi milijonski dedščini.
Ogromna sveča. Iz New-Yorka poročajo: Največja voščena sveča, ki se je kdaj vlila, bode ona, ki jo namerava duhovnik' Montelone od katoliške cerkve Naše Device ustanoviti v spomin J, Pierpont Mor-ganu. Izdelava sveče bo stala 7500 kron. Ogromna sveča bo 16 čevljev visoka in 18 palcev bo znašala v premeru. Ko bo izdelana, se pošlje v Rim in postavi v Vatikanu, Prižigala se bo samo za praznike in bo šele čez 300 let zgorela.
Bivši francoski ministrski predsednik, nekdanji sovražnik Cerkve, in usmiljenke. Bivši francoski ministrski predsednik in veliki sovražnik katoliške Cerkve George Clemenceau je menda postal popolnoma' drug človek, odkar je bil operiran in negovan v pariški bolnišnici v Bizetovi ulici. Tu so mu stregle usmiljenke in si s svojo ljubeznivostjo in vestnostjo popolnoma osvojile njegovo srce, tako da jih ne more pre-hvaliti in pozabiti. Ko je bil nekoliko okreval, je vsak dan hodil v samostansko kapelico in krasil oltarje s cvetjem, S sestrami in samostanskim duhovnikom se je po cele ure pogovarjal o verskih stvareh, devici Orleanski i. dr. Sedaj je v Nizzi, odkoder se prednici omenjene bolnišnice v Parizu po njegovem naročilu vsak dan pošlje košarica cvetja.
Ministrova hči — mizarski pomočnik. Hčerka danskega ministrskega predsednika Bernstena, gdčna Anny Bernsten, je te dni v Kodanju prestala izkušnjo za mizarskega pomočnika. Za to priliko je naredila predalnik iz mahagonijevega lesa. Mizarstva se ie učila redno kakor vsak' drug vajenec v kodanjski tovarni za pohištvo Horsbol. Prvo njeno vajeniško deio je- bila skrinja, ki jo je kupila ruska carica mati. Za gospodinjsko razstavo v Kodanju je naredila pisalno mizo, ki je zelo ugajala, Z gdč. Bernstein sta se pri isti tvrdki učil?, mizarstva tudi gdčna Agneza Torp in gre-fica Agneza Schack-Schackenborg in so z vred prestale pomočniško izkušnjo. Gdčna Bernsten se v kratkem poroči.
Milijarderjev« hči vzela natakarja. Hči milijarderja Reddinga v Baltimore se je v nedeljo poročila z natakarjem Geor-gom Lamageom, ki je bil znan pod imenom »lepi Šorž«. Nevestin je oče je mnogokrat rekel, da raje vidi, da se hči poroči z navadnim delavcem, kakor pa s kakim obubožanim postopačem, ki se ponaša s svo-
jimi visokimi predniki. Na natakarja pri tem najbrže ni mislil, vendar je pa kljub temu tudi natakarja prisrčno sprejel kot svojega zeta ter mu izročil vodstvo velike restavracije v Pensylvaniji.
Davek na pijance. Nov vir dohodkov nameravajo vpeljati mestni očetje ruskega mesta Kerson. Sklenili so davek za vsa-* kega pijanca, ki ga dobe na ulici. Davek se ravna po premoženjskih razmerah pi-jančcvih ter znaša od 3 do 100 rubljev. Gospod urednik »Zlate dobe« naj sproži tudi pri nas to pametno misel; koristilo bo pijancem in občinam.
11 bratov in sestra v skupni starosti 774 let živi v trgu Schwyz v Švici. Pišejo se Inaerbitzin. Žive v skromnih razmerah, so delavni, pridni, zdravi in stari.
Poštni nabiralniki. V Kanadi je dal neki iznajditelj patentovati posebne nabiralnike za pisma. Ti nabiralniki bodo kot nalašč dobro služili po velikih mestih, kajti nabiralnik pove vsakemu, v kateri ulici se nahaja, sprejema pisma, a prodaja tudi znamke. Ponoči je razsvetljen z elektriko. Na nabiralniku je še dosti prostora za razne reklamne namene.
Obesil se je, ker je zadel v loteriji. Glavni dobitek saške državne loterije v znesku 50,000 kron so vzajemno zadeli neki majhni trgovci v Kamenici v Sriemu. Ko je eden izmed njih zvedel za to srečo — je šel in se obesil.
Angleški politiki v Dalmaciji. Angleški ministrski predsednik Asquith, prvi lord admiralitete Churchill in še več drugih angleških dostojanstvenikov bo obiskalo Dalmacijo in njena mesta ter se bo nato podalo na Malto.
Japonec uči mariborsko policijo. Japonec Aleksander Sumakoj, ki je že v več mestih na Avstrijskem policijo v samoobrambi »dšiu dsistu« izvežbal, se je mudil te dni tudi v Mariboru in mestno policijo v obrambnem boju podučil. V vseh večjih mestih se je japonska samoobramba »dšiu dsistu« dobro obnesla. Sumakoj je v tem oziru pravi strokovnjak in mojster.
Blejski grad bodo podrli. Listi poročajo, da hočejo sedanji lastniki blejskega gradu starodavni grad podreti in na njegovem mestu postaviti hotel.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obre stuje po 4 :f/4°/o brez kakega odbitka.
Me ure od Mutrai Ho 1. popoldne
Glej inserat!
Gorenjske novice
g Birmovanje v kranjskem dekanatu.
Od 1. maja pa do 8. je birmoval presvitli gosp. knezoškof v Kranju, Naklem, Pcd-brezju in župnijah tržiškega sodnega okraja. Povsod ga je ljudstvo sprejemalo z največjo častjo in spoštovanjem. Premnogi vitki mlaji, lični slavoloki, venci, pozdravi občinskih odborov, Orlov, Marijinih družb, šolske mladine z učiteljstvom, izobraževalnih društev so pričali o vdanosti našega ljudstva do presvitlega g. knezoškofa. Le liberalci so se povsod poskrili ali pa od-daleč liki farizeji opazovali to gibanje slovenskega ljudstva. Po nekaterih krajih s d celo agitirali, kakor n. pr. v Tržiču, v Kranju, Podbrezju proti slovesnostim in raz-obešenju zastav, toda pametni in pošteni ljudje niso porajtali za liberalne jezike in storili so svojo dolžnost. Tudi v tem okraju se je ljudstvo deloma že otreslo liberalne more, deloma bo to še storilo ob raznih volitvah.
g Koprivnik v Bohinju. Za župnika jc bil 5. maja umeščen tukajšnji župni upravitelj Fr. Steržaj.
g Mekinje. (Predavanje.) V nedeljo 18, majnika t. 1, popoldne se bo vršil v Društvenem Domu občni zbor živinorejske zadruge. Ob 3. uri popoldne bo govoril našim kmetovalcem ravnatelj kmetijske družbe g. ces. svetnik Gustav Pire, Po govoru bo občni zbor. Prijatelji kmetijstva, na ta shod!
g Moravče. (Nagla smrt.) Kap je zadela poštarico Emo Lederer, da je vsled tega umrla. R. I. P.! — (Peki v Mora v č a h.) Veliko jih je že začelo pekovsko obrt izvrševati v liberalnem Zadružnem Domu, a ne gre, pa ne gre. Zadnji, ki jo je pred nekaj tedni odkuril, je pustil za seboj nekaj sledov, v obliki dolga. Nastopil je pa zopet nov, ki pravijo, da niti obrtnega lista ne rabi. — (Hiš o) poštarice Lederer je kupila prodajalka na Voglu za nekaj čez 12.000 kron.
g Na Rcvih se je 5. t. m. slovesno zaključil gospodinjski tečaj, ki sta ga vodili gospodični Minka Odlasek in Minka Cesar. Trajal je dva meseca in ga je obiskavalo 18 gojenk. Kako je dekletom obilo koristil v umstveni in praktični izobrazbi, je pokazala stroga izkušnja in lična razstava. Zaključku so prisostvovali: zastopnik deželnega odbora gosp. dr.. Lovro Pogačnik, c, kr. okrajni šolski nadzornik g. Fr. Ga-bršek, okrožni zdravnik g. dr. Churain, dež. živinorejski inštruktor g. Hladnik in obilo občanov, zlasti starši gojenk. Gospod c. kr. okr, šolski nadzornik je poudarjal v jedrnatem nagovoru, kako potrebni so taki tečaji zlasti še tudi za to, da pride zopet v ljudsko maso smisel za zdravo varčnost, ki je najboljše sredstvo zoper vladajočo draginjo, katere se niti kmet niti meščan ubraniti ne more. Zjutraj so imele gojenke skupno sv. obhajilo,
g Tržiške novice. Po prizadevanju našega deželnega poslanca dr. Gregoriča smo dobili gospodinjski tečaj. Svoje prostore ima v poslopju g. Klofutarja. Pričel se ie
7. t. m. in obiskuje' ga 17 deklet. Vadijo se v kuhanju, šivanju, pranju, vrtnarstvu i. dr. Vse se udeležujejo z največjo vnemo in pridnostjo tečaja. — Kakor čujemo, bo nekaj delavskih hčera, ki so čez dan zaposlene po tovarnah, prihajalo na tečaj zvečer. Tečaj vodi gdčna Julija Jaklič.
g Tržič. (Zvestoba in vztrajnost naših delavcev.) V tovarni g. Antona L. Globočnigg, ki izdeluje kose in srpe, obhaja letos maja meseca kovač Josip Ahačič svojo petindvajsetletnico pri enem in istem gospodarju. Njegov bratranec Ignacij Čadež je pa že triintrideset let pri dotičnem gospodu. Redka slavnost dveh bratrancev!
g S Trstcnika. Na cesti od Babnega vrta skozi Žablje na Sp. Belo se sedaj delajo betonski mostovi in znižavajo klanci. Zato ni mogoče po nji voziti s težkimi vozmi, na kar se opozarjajo vozniki.
Dolenjske novice
d Bička vas pri Mirni peči. (»E det joče, drug se vesel i.«) Dne 6. maja je umrla Neža Mekše, ki je zapustila moža in devet malih otrok. Ko so prišli zvečer k mrliču sosedje molit, so prepevali žalostne mrtvaške pesmi. Nasproti hiše prj Županu so pa imeli godbo in ples in so prepevali do jutra. Prav posebno hvalevredno ni tako veseljaštvo, ko sloni smrt s koso nad sosedovo hišo.
d Dobrepolje. (Odgovor 1 a ž n j i -v i m dopisnikom »Slov. D o m a< in njihovim hinavskim ko m panj o n o m.) Vsaka fara ima nekaj oseb bolj sumljivega značaja. Svoj štant imajo \ gostilni; seveda vsaka gostilna jim ne dč prostorov na razpolaganje! Tu začno praznovati nedeljo že pred prvo mašo s kvartarni, šnopsom in goljažem in kjer potem kvantajo, hujskajo in lažejo do večera, t naposled tiste laži napisane pošljejo v »Slovenski Dom«. Pri nas kajpada jih je tudi nekaj. Imenujejo se napredna stranka. Po »Slovenskem Domu« lažejo o župniku, kaplanu, Štruklju, posojilnici in o dveh drugih ki so jim obležali v želodcu. Nekateri plačujejo po več iztisov »Slov. Doma«, ki prihajajo v Dobrepolje. Zadnji čas imajo v »delu* g, kaplana Orehka in pa njegovega starega očeta. Satanska zlobnost se zrcali iz tel: dopisov, tako da se zgražajo celo njihovi kompanjoni. Nekateri so hudi, ker devajo svojim dopisom napis »iz Ponikev«. Pravijo, da tako podli Ponikavci pa niso. Jim verjamemo. Dopisi v »Slov. Domu« »iz Ponikev«, »iz Dobrepolj«, »iz Vidma« itd. so vsi iz ene in iste kovačnice, iz neke gostilne. Tam šotori dobrepoljska »napredna« stranka in od tam se razliva smrdeča liberalna gnojnica na vse strani. Dobrepoljci! Vi ste nevoljni, ker se na dopise v »Slov. Domu« ne odgovarja, češ, da bodo ljudje verjeli, ako se laži v »Slov. Domu« ne zavračajo. Je pa stvar taka: Doma itak tem ljudem nihče ne verjame. Kdor je bil kdaj tako omejen, da je verjel njihovim hujska-rijam, je že izpregledal, ker je izprevidel, da so bile vse hujskanje gole laži. Kdor p?
71
še verjame, temu pa ni več mogoče pomagati. Izven fare se pa za take kvantarske j dopise v »Slov. Domu« itak ne zmenijo. V »Domoljubu« odgovarjati bi bilo pa vendar škoda papirja in pa ljudi po svetu tudi čisto nič ne zanima, kako se špetiramo v Dobre-poljah. Le potrpite! Za svoje zlobno delo bodo dobili liberalni pisarji primeren odgovor in tudi plačilo. Najboljši odgovor daste na laži teh ljudi s tem, da se jih ogib-Ijete in bežite iz krajev, koder se šopirijo. Same jih pustite, to jih bo najprej ozdravilo in streznilo,
d Lcški potok, (Strela.) Strela je udarila med silnim nalivom v kozolec posestnika I. Bartola na Hribu na binkoštno nedeljo popoldne. Užgala je takoj in kijialu je bil kozolec, še poln sena in detelje, v plamenu. Domači požarni brambi in drugim gasilcem, ki so prihiteli takoj na pomoč, se je posrečilo ogenj omejiti. Isto popoldne je še parkrat udarila strela, vendar ni ničesar užgala. Tako silnega naliva še skoro ne pomni naša dolina.
d Škocijan pri Mokronogu. (P o n o č -n i napa d.) Dne 5. maja zvečer so čakali štirje škocijanski drugovi na godce, ki so se vračali od vaje. Oboroženi so bili z latami in stali pod Dulčevim kozolcem pred stanovanjem orožnika Vrtačnika. V gosti temi in dežju so planili na iznenadene ,in napadalec Udovč je fanta Ziherla udaril s kolom po glavi, da se je isti zgrudil na tla. tsapadalci so že naznanjeni.
d Žužemberk. (Izseljevanje v Ameriko,— Naši liberalci.) Nesrečna Amerika nam pobira letos ogromno število ljudi. Teden za tednom odhajajo tjekaj cele trume: možje za zaslužkom, iantje za prostostjo, dekleta pa za možitvijo. Če bo šlo tako naprej, bo naših fara-nov kmalu več v Ameriki kakor doma, Nad en tisoč jih je itak že tam. Zgledi drugih so vplivali tudi na našega organista g. Simčiča. Sicer je pri nas ena izmed boljših organistovskih služb, tcda ker ima zelo številno dfužino, se je že dolgo menil od Amerike, in ko je bila predpustom razpisana izvrstna organistovska služba pri hrvaški župniji v Clevelandu, je prosil zanjo ler jo vsled izbornih izpričeval tudi takoj dobil. Po veliki noči je odšel na svoje novo mesto, kjer je s 1 ■ majnikom službo nastopil. Ker za sedaj družine ni mogel vzeti seboj, je odšel natihoma, češ da gre za nekaj dni po opravkih z doma, ter svoji družini ni razodel svojega namena, da bi ji ne bilo pretežko slovo. Ta ftjegov tihi odhod pa je dal povod raznemu sumničenju. Zlasti naši liberalci so kakor lačni volkovi padli čez njega ter z besedo in nesramnimi dopisi po časnikih' z veliko slastjo trgali njegovo poštenje ter čast zavodov, pri katerih je sodeloval. In vendar je bil g. Sim-čič pošten do zadnjega vinarja in nima nikjer niti najmanjšega dolga, tako da bi si naši liberalci lahko vse prste obliznili, ako bi bili pri svoji posojilnici imeli vedno tako poštene ljudi! Sicer pa liberalci s svojimi lažmi niso nič drugega dosegli, kakor to, da so ljudje še bolj izpre-videli, koliko jim je verjeti in kje je zares poštenost in zanesljivost doma, Zato pa tudi ljudstvo grdemu sumničenju liberalcev odgovarja s tem. da se vedno tesneje okle-«1
pa naših zavodov, med drugimi tukajšnje hranilnice »pri fari«, ki je v najvarnejših in najzanesljivejših rokah. Gosp, Simčiču pa naj služi v zadoščenje za nesramno obdol žitev to, da je sedaj liberalcev samih sram svojih lažij, ko se je izkazala njegova po štenost. Težko ga bomo pogrešali, ker si je znal s svoji mpoštenim in ljubeznivim značajem pridobivati zlasti mlade ljudi, in posebno je njegov odhod hudo zadel naše izobraževalno društvo.
Notranjske novice
n Spodnja Idrija. (O g e n j.) Pretekli torek je pogorel posestniku Janezu Tušar iz Krnic cel hlev, v katerem so bile 3 ju-nice, 7 ovac in 2 kozi, katere so tudi zgorele. Gorelo je kmalu popoldne, toda rešiti se ni dalo veliko. Hudo je za gospo darja, ker ni bil nič zavarovan. Kdo je za-žgal, se še ne ve, najbrže otroci.
n Vič. (Od protestantov v katoliško cerkev.) Minuli teden, v sredo večer po šinarnični pobožnosti je bila v tukajšnji župni cerkvi z dvema svojima otrokoma sprejeta v katoliško cerkev prolestantinja 24 letna Elizabeta Strašek, rojena Bauer, delavka c. kr. tobačne tovarne. Spreobrnjenka je rodom Ogrinja. Prestopila je v katoliško cerkev s trdnim prepričanjem; da je le-ta cerkev edino prava. Mnogo so pripomogle k temu koraku njene vrle tovaršice, ki so ji o katoliški veri in njenih naukih večkrat govorile in so opravljale razne pobožnosti. Ker je bila v naukih katoliške Cerkve zadostno poučena, je bilo mogoče, da se je v enem tednu vse uredilo in je izpreobrnjenka sprejela te dni pet sv. zakramentov. Sv. krst se je podelil tudi otrokoma: šestletni Lujizi in 10 mesecev staremu Jožku. Pastor Hege-mann je dva dni prepozno zvedel, kaj se v zadnjem času godi z Elizo. Ko je zvedel, je takoj prišel v Rožno dolino na njeno stanovanje, da bi otel »ovčico«, a je bilo že prepozno. .
n Vrh nad Rovtami. (Misijo n.) Pri nas bomo imeli misijon, katerega bodo vodili čč. oo. jezuitje od 22. do 29. maja. Vjudno vabimo na to izredno pobožnost vse naše sosede iz Rovt, Žirov, Št. Jošta, Zavrača in Lučin, Vabimo tudi k procesiji sv, Rešnjega Telesa, ki bo v nedeljo, dne 25, maja,
n Žiri. (Ž i r o v s k e novice.) Pomislite: novo cesto delamo, nov most, veliki oltar moramo hodit gledat, kako se kaže vsak dan v veličast-nejši obliki, z novim avtomobilom hodimo Škofjeločane vprašat, kdaj nam ga bodo ustavili, roparje, ki hodijo krast po Kladju, preganjamo, lepo petje delavcev, ki delajo novo cesto, poslušamo po dnevu in žal tudi ponoči; prosimo vas: kje se more zahtevati od nas, da bi še v časopise pisali. No, danes popravimo malo. Nova cesta Rovte — Žiri bo kmalu dodelana. S tem se lepi žirovski dolini odpre nova urome^na zveza, po kateri bo brez
vsakega dvoma v najkrajšem času' zdrčal tudi avtomobil in nas v dobri! uri zvezal z Logatcem, morda narav-« nost z Ljubljano. Čudimo se nekaterim, ki jim ni všeč avtomobilna zveza Žiri-^ Škofja Loka. Nam Žirovcem je pač vseeno, ali imamo hitrejšo zvezo v; Škofjo Loko ali z Logatcem. Kjer nam bodo šli bolj na roko, tam bomo pa lio-. dili ziroma se vozili. Samo to ne vemo, če bo tudi drugim prav, če krenemo mi po drugi strani. — Naše izobraževal no društvo nam je priredilo v zadnjem času nebroj veselili večerov z igrami. Nismo jih naznanjevali v časopisju, a bili so vsi lepi in prijetni. Dramatični odsek pripravlja sedaj igro »Dekle z biseri«, ki obeta biti nekaj posebnega. Priredi jo »Slovenska Straža«. — Sm r t n a kosa pri nas precej hudo gospodari. Umrl je član Orla Franc Ozbič. Naši fantje so mu napravili pogreb, kot ga kmečki fant1 še ni imel. — Na sv. Rešnjega Telesa dan popoldne ob štirih vabimo vse go-spodimje in gospodarje k predavanju, ki ga bo imela voditeljica gospodinjskega tečaja gdčna. Sittig. — V nedel jo se je poročil načelnik našega Orla Fr. Kristan s članico Marijine družbe Marijo Kopač,— Pri vol.it vi v gospodarski odsek so bili izvoljeni: Lenger Franc, Erznožnik Anton (Vrsničan) in Kavčič Ivan ml. (Petron), namestnika pa Naglič Maks in Frane Peternel.
J[o(ofofofo(o(o(o(o(o(o(o{0!o(o(o(o[o|
Iz raznih krajev
Sv, Lenart v Slov. goricah, (Smrtna žetev.) Dne 3. maja nam je smrt ugrabila g. Alojzija Arnuš, gostilničarja. Bil je edini katoliško-naroden gostilničar v trgu, Jetika ga je več let sem že slabila in ga spravila komaj 35 let starega v prerani Srob. Pogreba so se udeležili ljudje iz ce-ega .šentlenartskega okraja in prisostvovali so veteranci na čelu jim z godbo. Pogreb je vodil domači g. župnik Janžekovič Jožef v spremstvu šestih gg. duhovnikov.
R. I.P.!

mlmH
pri večini naših notranjih boleznih je grlo, ki je seveda mrzli sapi najbolj izpostavljeno. Zato naj bi rabili pri grlobolu, kašijanju, hripavosti, zaslizenju in gorečici v grlu vedno takoj Fellerjev protinahodni zeliščni esenofluid z znamka Elzafluid", ki lušči sliz. 12 steklenic franko za K 5-— pošilja lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg šl. 16, Hrvatsko, kjer se lahko naročijo tudi priznane nalahko odvajalne Fellerjevo rabarbara kroglice z znamko „Elza kroglice", 6 škatlic za K 4-—. O uragocenih svojstvih teh slavnih domačih zdravil smo se sami prepričali in jih moremo čitateljem le priporočati, da imajo obojo vedno doma.	1---
Žalostna slika verske brezbrižnosti ameriških Slovencev.
Slovenska naselbina Tliomas, W. Va., 1. maja 1913.
Tukaj nas je 300 Slovencev, ki delamo večinoma v rudokopili, ker ni tukaj nobenih tovaren. Od novega leta sem delamo vsak dan; zaslužek je različen, kakor ima že kdo delo in srečo. Tu imamo katoliško cerkev in katoliškega duhovnika, ki je pa kakor večina tukajšnjih faranov, Anglež. Zadnji mesec, 27. aprila, je prišel v naš kraj slovenski misijonar, da bi nas pripravil na prejem svetih zakramentov za Veliko noč. Misijonar je obiskoval čez dan hiše in stanovanja Slovencev in jih lepo nagovarjal, naj pridejo zvečer v cerkev k verskim pobožnostim in naj bi opravili svoje verske dolžnosti pri tej priložnosti. Žalibog da so bile misijonar j eve prošnje zastonj.
Ponavadi je imel misijonar zvečer ob sedmih litanije Matere božje, nato pridigo in potem spoved. Prvi dan nas je prišlo v cerkev izmed vseh 300 Slovencev samo 5 moških in 6 žensk, drugi večer nas je bilo že nekaj manj in tretji večer nas je ostalo samo še šest vseh skupaj. Kaj smo hoteli, prav veseli nismo bili, ko smo videli, da vera naših rojakov ugaša in da drve v verski propad. Katoliška Velika noč nima več prostora v njih koledarju in njih življenje je na begu od Boga. Slovenski misijonar je vzel verske brezbrižnost in odtujenost od katoliške cerkve z žalostjo na znanje. Povedal nam je, da je krivo teh žalostnih razmer v slovenskih naselbinah pred vsem življenje po ameriških salonih, v katerih izgubljajo naši ljudje svoj denar, poštenost in svojo dušo. Zmolili smo par očenašev za naše rojake, da bi jih Bog na pravo pot pripeljal, pa smo se ločili.
Slovencem v Ameriki ne gre ravno slabo, mnogo jih živi celo v jako ugodnih razmerah. Veliko se jih je naselilo tudi na farme, po naše bi rekli na deželo, na kmete, kjer obdelujejo zemljo in rede živino. Samo obžalovati je, da ne gledajo na to, da bi si kupili farmo v bližini kake cerkve, ampak gredo na posestva, daleč proč od katoliških župnij, koder popolnoma pozabijo na cerkev, — »Amerikanec.«
Deželni odbor.
(Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 10. maja 1913.)
Železniški minister dr. Forster pride tekom meseca maja pogledat belokranjsko železnico in deželno električno napravo na Završnici, Deželni odbor sklene, da ga sprejme kot gosta dežele Kranjske,
Za letošnje vojaško streljanje v Ljubljani se dovolijo tri častna darila, vredna 1200 K,
Imenujejo se: Paznik' v deželni prisilni delavnici Franc Jrnšič se imenuje za stalnega paznika. Za začasnega pisarniškega uradnika se imenuje Ivan Sotelšek, sodni oficiant v Novem mestu. Deželnim stavbnim adjunktom se imenuje Robert Ballon, stavbnim praktikantom pa Alojzij Tavber, Fr. Marek in Vaclav Heller. Prošnje ostalih prosilcev se obdržijo za pozneje.
Domobranska topniška vojašnica se bo zgradila na svetu c. kr. kmetijske družbe na Poljanah.
Vpeljava poštnih avtomobilskih' zvez se ni izpeljala, ker občine niso hotele prevzeti garancije, ki jo je od njih zahtevala poštna uprava. Vsled tega pride avtomo-bilni promet popolnoma v roke posameznih podjetnikov.
Glede vožnje s tovornim avtomobilom med Škofjo Loko in Žirem je okrajno glavarstvo v Kranju odredilo ogled. Ker so se pri tem ogledu našli na progi trije zelo nedostatni mestovi, je okrajno glavarstvo za sedaj prepovedalo vožnjo s polno obloženimi avtomobili. K izrednim stroškom za napravo in vzdrževanje te ceste in mostov ima prispevati podjetništvo avtomobilske vožnje.
Za uravnavo Želimljice se dovoli c, kr. oddelku za zagradbo hudournikov predujem 15.000 K, ki se ima povrniti iz stavbnega zaklada.
Deželni odbor pritrdi, da odda c. kr. komisija za agrarne operacije zgradbo cest Dane — Nadlesk — Pudob, Nadlesk — Stari trg in Žerovnica — Grahovo podjetnikoma Franu Ružiču in Franu Perčiču.
Zgradba mostu na občinski cesti Slo-vina •—- Koče se odda tvrdki K. Herzan v Pragi. Razpiše se poprava ceste Ivančna gorica — Muljava.
Zgradba železnobelonskega mostu pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru se odda tvrdki Ivan Ogrin v Ljubljani za 11.464 K, preložitev ceste Studor — Boh. Srednja vas pa Ivanu Markizu v Boh. Bistrici za 12.190 K,
Zviša sc kredit za cepljenje prašičev iz državnega prispevka za povzdigo živinoreje od 6000 K na 8000 K. Deželna vlada je določila za cepljenje tarifo 60 vin, od prašiča (na Štajerskem 70 vin.).
Za premovanje konj se dovoli c. kr. kmetijski družbi 500 K prispevka.
Ker je na Krasu več pogozdenih nasadov pogorelo, se dovoli izredni kredit 1500 K za novo pogozdenje.
Ker se morajo cevi za deželno- elektrarno v Žirovnici izpeljati pod železnico, je c, kr. železniško ravnateljstvo v Trstu delo razpisalo in oddalo tvrdki Redlich in Berger. Zgradba elektrarne bo sedaj hitro napredovala.
Gasilske podpore. Deželni odbor je dovolil občini Žužemperk (tamošnje prostovoljno gasilno društvo se je razšlo) za nabavo gasilnega orodja »izvanredno« podporo 1200 kron, istotako občini Rašica 400 kron, gasilnemu društvu na Verdu 1000 kron in na Blokah 500 kron.
Gospodarske vesti.
Razdeljevanje vzrejevalnih podpor za teleta se bo nadaljevalo po sledečem redu:
Dne 19. m a j a ob 8, uri dopoldne v Podkraju, ob 10, uri dopoldne na Colu, ob' 1. uri popoldne v Šturijah, ob 3. uri popoldne v Vipavi. — Dne 2 0. m a j a ob 7. uri zjutraj v Št, Vidu pri Vipavi, ob 10. uri * dopoldne v Vremskem Britofu, ob 2. uri popoldne na Kalu pri Šmihelu. — Dne 2 3. m a j a ob 7, uri zjutraj v Podbrezjah, ob 9. uri dopoldne v Podnartu, ob 11. uri dopoldne na Posavcih, ob 2. uri popoldne v Mošnjah, ob 5, uri popoldne v Radovljici.
—	D n e 2 4. m a j a ob 7. uri zjutraj v Lescah, ob 10. uri dopoldne v Begunjah. — Dne 2 6. m a j a ob 9. uri dopoldne na Suhorju, ob 11. uri dopoldne v Radovici; ob 1. uri popoldne v Lokvicah, ob 3. uri popoldne v Rosalnicah in ob 5. uri popoldne v Drašičih. — Dne 2 7. m a j a ob 7. uri zjutraj v Metliki, ob 10. uri dopoldne v Podzemlju, ob 11. uri dopoldne v Gribljali, ob 1. uri popoldne v Tribučah, ob 2. uri popoldne v Adlešičih in ob 4. uri popoldne v Prelokah. — Dne 2 8. m a j a ob 7. uri zjutraj v Dragatušu, ob 9. uri dopoldne na Vinici, ob 11. uri dopoldne na Vrhu pri Vinici, ob 2. uri popoldne v Starem trgu pri Poljanah, ob 3. uri popoldne v Pred-gradu in ob 5. uri popoldne v Nemški Loki.
—	Dne 2 9. m a j a ob 8. uri zjutraj v Črnomlju in ob 11. uri dopoldne v Semiču.
—	Dne 3 0. m a j a ob 7. uri zjutraj na Breznici, ob 10. uri dopoldne na Koroški Beli, ob 11. uri dopoldne na Plavžu pri Jesenicah in ob 3. uri popoldne na Dovjem.
—	Dne 3 1. maja ob 7. uri zjutraj v Kranjskigori, ob 9. uri dopoldne Podkorenom in ob 12. uri opoldne v Ratečah.
Gozdarski tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 28. in 29. maja gozdarski tečaj s sledečim sporedom. V sredo od 1. do 3. ure popoldne: Pomlajevanje in oskrbovanje gozdov. Od 3. do 7. ure popoldne .poučni izlet v gozdno drevesnico v Bršljinu in v mestni gozd s praktičnimi demonstracijami o pomlajevanju gozdov. V četrtek od 6. zjutraj do 4. popoldne poučni izlet v šolska gozda na Vrhovskem in v Podljubnem, kjer se vrše praktične demonstracije o oskrbovanju gozdov. — Kdor se želi tega tečaja udeležili, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošla Kandija) do 20. maja t. 1. — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega se dovoli povrnitev potnih stroškov do Novega mesta in podpora za prehrano po 1 K 50 vin. na dan. Podporo dobi le, kdor zanjo pravočasno prosi in se mu izrecno dovoli,
Pcgczdovalne premije. Kranjsko-pri-morsko gozdarsko društvo je podelilo za leto 1912 za uspešno pogozdovanje goli-čav kmečkega posestva sledeče priznaval-ne diplome oziroma denarne premije, in sicer: priznavalne diplome posestnikom Ferdinandu Burger v Koškihpoljanah pri Litiji, Francetu Gostiša v Gor. Logatcu in Juliju Lenasi v Gor, Logatcu; denarne premije po 40 kron: posestnikom Francetu Kotar iz Konja pri Vačah, Valentinu Les-kovec iz Gor, Logatca in Francetu Špetič iz Orehka pri Postojni; po 20 kron: posestnikom Štefanu Rejc in Antonu Sedej iz Dol pri Idriji, Janezu Samsa iz Staresušice ter Mariji Laharnar iz Save pri Litiji.
82
OB
Čebelarski tečaj na Grmu priredi kmetijska šola v nedeljo dne 8. in v pondeljek * dne 9. junija s sledečim sporedom: V nedelo, 8. junija, od 2. do 4. ure popoldne: Življenje in razvoj čebel. Sovražniki in bo-ležni. Gd 4, do 6. Ure: Izdelovanje domačega in dzierzonovanega kranjskega panja ter razkazovanje raznih panjev s premakljivimi satniki. — V ponedeljek, 9. junija, od 7. do 11. ure dopoldne: Oskrbovanje čebel. Najvažnejše čebelarsko orodje. Če-belna paša. Pitanje čebel. Popoldne od 2, do 4. ure: Razni panji. Vzgoja matic. Izdelovanje okvirčkov, vlivanje umetnega satja in pritrjevanje z žico. Uporaba medu in voska. Pouk bo združen s praktičnim razkazovanjem v šolskem čebelnjaku. — Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija) do 2. junija. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in po 1 K 50 vin, na dan za prehrano. Podporo dobi pa le, kdor zanjo pravočasno prosi in se mu je izrecno dovolila.
Tečaj za pridelovanje krme. Kmetijska šola na Grmu priredi 26. in 27. maja t. 1. dvodneven tečaj za pridelovanje krme s sledečim sporedom. V ponedeljek
26.	maja. Od 2. do 4. ure popoldne: Setev detelje in trave na njivah za dvo- in večletno košnjo. Nakup potrebnega semena. Gnojenje deteljnih mešanic. Praktično razkazovanje deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poskuševališču. V torek
27.	maja: Od 8. do 10. dopoldne: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. Sestava travnih zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev vzorcev. Od 2. do 4, popoldne: Priprava zemlje in posetev travnikov. Poprava slabih setev. Gnojenje in zboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesi v poskuševališču. — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot, in sicer za železnico do Novega mesta in za hrano po 1 K 50 vin. na dan. Kdor še želi tečaja udeležiti ali s podporo tečaj cbiskati, naj se priglasi do 18. maja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija).
Vinogradniški tečaj na Grmu priredi kmetijska šola v petek, dne 13. junija in v soboto, dne 14. junija s sledečim sporedom: V petek od 2, do 5. ure popoldne: Najvažnejša dela v vinogradu. Trtni škodljivci. Žveplianje in škropljenje trt. — V sobeto od 8. do 11. ure dopoldne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenimi trtami. Izbira gumijevih trakov. Praktično . razkazovanje zelenega cepljenja. Popoldne od 2. do 5. ure: Praktične vaje v poletnih delih v šolskem vinogradu v Cerovcih. Razkazovanje škropilnic in žvepljalnikov. — Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija, Kranjsko) do 1, junija. Oddaljenim in podpore potrebnim vinogradnikom iz Kranjskega povrhe ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesia in po 1 K 50 vjn. na dan za prehrano. Podporo dobi oa le, kdor zanjo 72
pravočasno prosi in se mu je izrecno dovolila.
III. tečaj za krojače. Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem priredi poleti od 7. julija do 14. avgusta 1913 v Ljubljani tečaj za krojače in istočasno tudi tečaj za krojačice, oba s celodnevnim podukom. Poduk je namenjen predvsem mojstrom in mojstricam, ki izvršujejo svojo obrt samostojno, potem pomočnikom in pomočnicam, ki hočejo postati samostojni. Za sprejem se mora vsak izkazati s potrdilom pristojne zadruge ali pa županstva, da se je pravilno izučil ali da je upravičen izvrševati svojo obrt. Prijave naj se naslove na »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22.« V vsak izmed obeh tečajev se sprejme kvečjem 25 udeležencev, in sicer po vrsti zglasitve. Želeti je zato, da se prijave čimpreje, najboljše takoj priglasijo. Ža sprejem je plačati 10 kron položnine, iz katere se pokrijejo stroški za učila.
Izobraž. društvo v Vrhpolju pri Vipavi priredi v nedeljo, dne 18. maja in ponovno dne 25. maja ob pol 4. uri popoldne na dvorišču (J. Marije Lav-renčič (v slučaju slabega vremena v dvorani) veselico z naslednjim sporedom: Simon Gregorčič, »Biser«, deklamacija; Fran Govekar, »Legionarjj«, igra iz Napoleonovih časov v štirih dejanjih: po igri srečkanje.
Slov. kat. izobraževalno društva Selo-Mostc ima v nedeljo, dne 18. maja 1913 povodom godu društvenega predsednika g. J. Petriča predstavo. Spored: 1. Ob 7. uri zjutraj sv. maša pri sestrah karmeličankah na Selu (poje društvenih mešani zbor). 2. Ob pol 5. uri popoldne pri gosp. Oražmu na Selu: a) Petje (poje društveni mešani zbor): Ne zveni mi; b) Drama v petih dejanjih: »Junaška deklica« (blažena Ivana d' Are). —' Vstopnina: Sedeži I,—V. vrste 80 vin., VI. do konca 60 vin., stojišče 30 vin.
Izobraževalno društvo v Selcih priredi v nedeljo 18. t. in. jubilejno slavnost. Uprizorila se bo izvirna igra Silvin Sardenka »Skrivnostna zaroka«. Ob prireditvi nastopi tudi priznana orlovska godba.
Dekliška zveza v Spodnji Idriji bo priredila dne 25. t. m. svojo veselico z lepo igro »Roza Jelo-dvorska«. Vabimo!
Dekliška Marijina družba v Budanjah priredi v nedeljo, dne 18. maja v dvorani Kat. slov. izobraž. društva popoldne ob 3. uri v proslavo desetletnice svoje ustanovitve veselico s sledečim sporedom: i. »Skrivnostna roža.« 2. V proslavo desetletnice Marijine družbe. 3. Igra »Na Marijinem srcu« s petjem .v petih dejanjih.	-
Slov. kat. izobraževalno društvo v Sostrem vabi k slavnosti blagosluvljenja društvene zastave, ki se vrši dne 18. maja 1913 ob 2, uri popoldne. Spored: 1. Ob' .2. popoldne sprejem bratskih odsekov in drugih gostov pri znamenju sv, Jožefa. 2. Ob pol 3. v cerkvi slavnostni govor. Govori dr. Al. Merhar. Nato blagoslovljenje zastave, 3. Po cerkveni slovesnosti veselica na slavnostnem prostoru. Sodeluje godba Dev. Mar. poljskega odseka in domači pevski zbor.
Prostovoljno gasilno društvo v Grosupljem priredi v nedeljo, 18. t. m., ob 9, uri dopoldne sv. mašo, da proslavi svojega zaščitnika sv. Flo-rijana. Ob tej priliki bode tudi darovanje (ofer) v prid gasilnemu društvu, katero je vsestransko potrebno podpore. Vsled tega se vabijo vsi prijatelji gasilnega društva, da se "V obilnem številu udeleže svete maše in ofra.
Izobraževalno društvo v Šenčurju pri Kranju ima sedaj svojo knjižnico, in čitalnico v dvorani na galeriji. Knjige se izposojajo od 1.--2. ure popoldne ob nedeljah. Eno nedeljo za moške, drugo za ženske. Časopisi se pa lahko čitajo vsako nc-. deljo in vsak praznik po krščanskem nauku. Knjiž-
nica se tudi še preuredi in S'5 bodo nakupile še nove knjige. — Naša dekliška Marijina družba priredi igro »Na Marijinem Srcu«. Igra se predstavlja 18. in 25. maja (na dan sv. bir;jie) točno ob pol 4. uri popoldne. Predstavlja se tudi 23. maja ob pol 8. uri zvečer. Ker je igra jaka lepa, zanimiva in vspodbudna, ste vabljeni vsi bližnji in daljni okoličani, da si jo pogledate.
Orel v Prežganju pri Litiji. Dne 1, maja popoldne po litanijah je uprizoril telovadni odsek Orel igro »Črevljar« v treh dejanjih s srečolovom in navdušenim govorom načelnika Jožefa Gale. Pred igro je načelnik navdušeno govori^ o klicu zatiranih; obravnaval zgodovino češkega ljudstva iz dobe 16. stoletja. Omenjal je krivice, ki so se godile ubogemu kmečkemu ljudstvu ter boj, ki ga je bojevalo proti nasilju in krivici. —. Veliko smeha in zdravega humorja je povzročila uprizoritev igre, ki je bila dobro naučena in še boljše kostumirana. Največ smeha je vzbujal črevljar Blaže, pa tudi drugi niso zaostali. Še lepše je bilo pri srečolovu, kjer so posebno otroci nestrpno pričakovali dobitkov. — Pričakujemo, da nas fantje zopet kmalu razvesele s kako igro, govorom in drugimi zabavami, da si tako sami bistre razum in utrjujejo v značaju ter v tem smislu vplivajo tudi na druge.
Šolska predstava v Koprivniku v Bohinju. Na križevo nedeljo smo imeli v šoli na korist nove šolske zastave lepo prireditev. Ena izmed učenk je deklamovala lepo Gregorčičevo: »Hajdukova oporoka«, nato so igrali šolarji igrico: »Zaprta laž«, fantje pa dve krajši igri: »Ukradena krava« in »Zgubljena stava«. Nastopali so mali brez strahu, odrasli pa kakor bi bili od mladih let na odru. Vmes pa je udarjal tamburaški zbor iz Srednje vasi pod umnim vodstvom g. kaplana Kogovška. Poslušalcev je bila polna šolska soba. Dobička je 45 kron, ki se bo ves porabil za zastavo. — Med počitnicami pride pa na vrstD lepa igra: »Na Marijinem Srcu«.
sess8bsi
Dobre knjige
Vojska na Balkanu do premirja — vsoli 13 sešitkov — se dobi sedaj v krasni vezavi in stane 7 K 20 v. Platnice v platnu vezane knjige diči večbarvna umetniška slika, ki slikovito predočuje vse grozote krvave vojske. Krasna zunanja oprema združena v zanimivo vsebino, katero pojasnuje premnogo lepih slik, daje delu res ono impozani-nost in vrednost, katero zasluži. Boji po premirju — padec Janine, Odrina in Skadra izidejo v kratkem v posebnem dodatku, ki bo tudi vezan na razpolago. »Vojska na Balkanu« je zgodovinsko delo kot ga nimajo drugi narodi in katerega si je dolžan nabaviti vsalc Slovenec. Knjiga se naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Nemščina brez učitelja, II. del: Slo« vensko-nemški razgovori v vsakdanjem življenju. Kakor učijo najnovejše izkušnje, je najboljši način za priučenje tujega jezika ta, da se učenec takoj v začetku vpeljuje v govorico tujega jezika. II. del »Nemščine brez učitelja« obsega same razgovore za najrazličnejše prilike praktičnega življenja in je najboljši pripomoček za vsakega samouka. — Da bo pa učenje temeljitejše, priporočamo, da si omisli vsak samouk tudi drugi del, ki obsega nemško slovnico. Oba dela skupaj 'Vezana v celo platno veljata namreč samo 2 K 80 vin., po pošti 20 vin, več. — Poleg te knjižice bo sattVouku iz-borno služila tudi knjižica:
Dr'. J. Šlebinger: Slovarček slovenskega in nemškega jezika. Založila »K a -t o 1 i š k a Bukvama« v Ljubljani.
Cena 1 K 20 vin., vez, 1 K 80 vin, — Dijaški list »Mentor« piše: Ta slovar je za samouke in za šolske potrebe kakor ustvarjen. iTu se ne vrste besede brez oblik kakor v običajnih slovarjih, temveč so vse nepravilne oblike pri sklanjatvi in spregatvi posebej navedene. Kdor ni v nemščini posebno trden, mu bo slovar izvrstno služil.
• Odgovorni urednik F. Kerhne.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 7. maja: 41, 34, 50, 27, 87.
Dunaj, 10. maja: 2, 54, 76, 32, 65.
LAKI, EMAJLI, BARVE, F1RNEZI
ZNAMKE
703
<„OREBON"
so najboljši. Tovarna Mor. Šumberk.
Smesnice.
Berač: »Prosim za en dar božji — sem strašno lačen!« — Bogataš: »Zakaj pa ne delate?« — Berač' »Ja, potlej bi bil pa še bolj lačen!«
Na pol. A: »Ali se z gospodom tičeta?« — B: »Tako na pol. On pravi meni ti, jaz pa njemu Vi!«
Vzrok bogastva. A.: »Ti torej meniš, da je Bolčin bogat?« — B.: »To je prav gotovo, saj je te trikrat »faliral«!«
SKRIVALNICA.
Kam sta pa slikarja odšla?_
& idealno odvajalno
^K .	___1.1!,.!	lr i
sredstvo v obliki sadežnib pastilj, ki gotovo in milo učinkuje in ima najboljši prijeten okus. Izvirna škatlja
(20 kosov) K 1-30. Dobiva so v lekarnah in pri glavni zalo . Brady, Dunaj I. Fleischmarkt!
Steckesipfsrd-
BillSino mlečno milo
je Blojkoproj neobhodno potrebno /.a raoijonalno nogovanjo kožo in lepoto. Vsaki ilftu pohvalni!'c. Dobi so povsod A 80 vin.
Vest našega zdravja, tako bi lahko imenovali naš krvni in živčni sistem. Ce v našem telesu ni kaj v redu. se nam to s hitrejšim ali bolj počasnim obtokom in po naših živcih tako dolgo pojavlja, da odstranimo zlo. Ne moremo spati, dokler ne upoštevamo tega notranjega glasu. Ponajveč prihajajo krvna kipenja iz želodca ali črev, s preobloženjem itd. in potem moramo jemati Fellerjeve odvajalne rabarljara kroglice z znamko „Elza kroglice" in Fellerjev Elza-fluid", da. si olajšamo. So staropriznane, popolnoma neškodljive in stane ti škatlic kroglic K 4-— franko in 12 steklenic fluida K 5' — franko od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 16, Hrvatsko.
1,800.000 frankov. (Nadaljevanje v današnjem oglasu »Srečke v korist Slovenski Straži«.
Ženitbena ponudba, -sos^
Vdovec v starosli 57 let, brez otrok, ki ima denarja 20.000 ^ in je vinski trgovec, se žeti poročili s kako gospodično ali z vdovo brez otrok, ki ima premoženja vsaj 4000 ,1\. Resne ponudbe s sliko naj se pošiljajo na Slejic petra kod /dat. Vidmarja, j?. Jaška 57, Ijrvatska. jNeugodn\_ dopisi se vrnejo. 'Cajnost se jamči.
1360 3
Močan deček iz poštene hiše se sprejme kot a
v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe naj se pošiljajo na tvrdko: Ivan Lavrič, trgovec, Cerknica, Notranjsko.	1489
namesto plev,

Q/ermvaU0
železnato J{itia-Tmo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izisorsii okus.
VeSkrat odlikovana,
Nad 8000 zdravniških spričeval.
J.
„, c. in Kr. dvomi dobavitelj
THST-Barkovlje.
IImmsi«* posoja zasebnik IJ IS II m I reelnim ljudem po 5 »fc. Odplačilo na obr. r, let Buta G. post. rest. Berlin 47.
Zavod za tečaje o
TRGOVSKI VEDI
Frid. Mester, imejitelj preko ovropskih moj znano bivšo trgovsko akademijo. LipskO. Prospekte pošilja zastonj ts ravnateljstvo. 1482
drobno mlete, 100 kg 6 K z vrečami vred, v vrečah po 50 kg priporoča Fr. Kalan, mlin, Škof j a Loka.
K 13-50
Vsled balkanske vojske je ostala velika množina leno zbranega zajamčene piisinobarvnega m pralnega blaga v zalogi, ki se razprodaja 50 % pod tvorniško ceno: kanafasi, oksfordi, cefirji za srajce, tudi za bluze, modro-tiski za obleke in predpasnike, Sifoni, platno, dileid, brisače.
Razpošilja 1420
Gieshubel pri Novem Mestu ob Met., Češko.
Ostanki so dolgi 3—18 m. Pri naročilu 'i zav. se poSlje franko.
Pri lišaiih
vseh vrst, posebno pri mokrih In sullih liSajih, kakor tudi pri prhllailh nedosežen nadalje pri vseh Izpuščajih, hae-morrlioidoh,celo pri naj bol] zastarauih slučajih, kjer so odpovedala vsa doslej vporabljana sredstva, lekarnarja Stauder
gotovo pomaga Zdravi še z Euzemo brez motenja poklica. Zavarov. s patent. 111.365. Cena 5 kron. - Pristen le iz
Rolli-ove lekarne Kaufbeuren D 35. bav.
Hllgfiu.
Številna zahvalna pl-smaozdravljenih, posebno takih, lil so vpo-rabljali lela vsa mogoča mazila brezuspešno.
.1411
pri suknarn!
f,SUDETIA"
JUflernitort St 42, avslr. Šlez.
lahko kupite sukno za moške in ženske obleke kakor tudi Sles!«o platneno blago najboljše kakovosti za nizko tvorniško ceno.
Odrezkl za ničevo ceno. Zahtevajte ; zorce! "fcUJ Krasne saison - novosti.
Kje fe
Miko Adlešič, izučen kovač? Zanj bi rad zvedel njegov brat v Ameriki. Zglasi naj se podpisanemu pismeno. Ivan šašelj, župnik v Adlešičih.
iluzeW95
SPgT Čudež v industriji vezenin.
ilelelino igo za poletje z booalo svileno vezenino.
Kompletno za bluzo samo K 1*95.
Izredno lepo! Zadnja novost!
Nekaj sto tuoatov teh prav lopih s »vilo uvezenih bluz v najlepših barvah, kot - belih, kremo, roža, svitlo-m od rib, »rednje-modrih, modo-lila, rudečih, zelenih, drap,temno-rnodrili. sploh v vaeh možnih barvah, smo prevzeli od neko opuščeno tovarno v Švici ter .jih moramo vsledtoga prodati po tej čudovito nizki ceni. Bluze bo vredno trikrat toliko. Oo se na-ročo najmanj a komadi v raznih barvah po želji komad K 1*96. — Pri naročilu 0 komadov stanejo lo K 11'— in so zastonj dodn šo en fini žabofc iz čipk.
Edina prodaja po povzetju:
M. SVOHODA, DUNAJ III/2, Hieflgasse 13—404.
SirolinRoche
lajša in ozdravi bolezni v prsih, kašelj, katar, influenco, astmo.
Originalni zavoj i K 4--
v vseh lekarnah.

Za ga In mlin
in kakih 13 oralov zemljišča se prav poceni proda na Gorenjskem na prav prijetnem kraju. Več pove g. Franc Bertič, Laverca pri Ljubljani. lzo<!
in učena
sprejmeta pri J. KRALJ, sedlar, Železniki
(Gorenjsko).	1808
• je naprodaj s šestimi tečaji; zraven |«/| lin je tudi nekaj njiv. Mlin je ob na-1TB111B vadili, stanovitni vodi pri Krki. Več se izve pri Alojziju Ivancu, pošta .fagradec-Fužlne.	1500
v Ljubljeni. — Komensk^g« aliec |t. 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgičnc bolezni. — Porodnišnica. — Medieirialne kopeli.
Lastnik in šel-zdravnik Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir. odd. liež. bolnice.
najboljši šivalni stroj
za vsako obrt 5 letna garancija
Ign. Vok
Ljubljane, Sodna ulica št.7.
Kovčegi WINKLER
1171
HajboljBa svetovna znamka! Lični!. TrpeM!
Cene brez konkurence! Tovarna In špe-oljalna trgovina kovčegov, torbic in usnjone robe
Josip Wink!er ji sinovi.
Ustanovljeno 1876.
Dunaj I., Himrael-pfortgasse lik.
Winkler|evi nizk koviegi od K 32 n, Točna oipoill|ale». Ceniki zastonj In poMnine prosto.
se želi izobraziti pri kakem mlekarju, oziroma pri delovodji. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava »Domoljuba" pod št. 1425 (Znamka za odgovor.)	1425
Samo enkrat v življenju!
50.000 spalnih odej i«-? po K 1'95
za izvoz nn Balkan določene, a radi vojne novarnosti pridržane, iz pristne hruške Himalaja-volne, okoli 200 cm dolgo, 130 ciu široke, v krnsimm črtastem molo-desinu s krasnimi barvanimi boril turami se bodo samo še kratek čas prodajale za polovično tovarniško ceno po K 196 komad. Te Himalaja spalne odeje so vredne dvakrat teg-a denarja in se dobe pri nas po teb senzacijonolno nizkih cenah samo dokler Je kaj zalog-e.
1 komad Hifnalaja spalne odeje stane le .... 3 komadi Himalaja spalnih odej stane ie .... 6 komadov Himalaja spalnih odej stane le ...
K 1 96 K 6 70 K 11 —
Snmoprodaja po povzetju
M. Svoboda, Dunaj III Z, Hlesssasse 13-404
Izredni uspeh, ki sem ga dosegel pri svoji
žitni kavi
v vseh slovanskih pokrajinah, me nagiba, da iznova opozarjam na ta svoj prvovrstni izdelek, ki po svoji kakovosti 111 nizki ceni ne pozna nobene konkurence, ter se smatra za neobhodno potreben predmet za vsakdanjo rabo v vsakem gospodinjstvu. Z vzorno in skrbno postrežbo sem si pridobil v vseh slojih prebivalstva popolno zaupanje in z zadoščenjem moram na tem mestu naglašati, da se znatno množi krog mojih odjemalcev. Obrnite se torej z zaupanjem na mojo izborno tvrdko in prejeli boste za i K 5 kg izborile žitne kave poštnine prosto na vsaki pošti. Vsaka pošiljka jc zašita najskrbneje v zelo močno platneno vrečo in vsebuje vrhutega še dragoceno premijo: predmet, poraben v vsakem gospodinjstvu. Obrnite se takoj zaupno na tvrdko
Jos. Vesely, Praga VII. 586
in postali bodete za vedno moj stalen odjemalec.
pripravna birmanska darila!
Obrnite so zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi!
Nikel. tira z verižico . . K Nikel. ura z \ erižico boljšo
vrste........n
Prava sreb. moška ura . „ Prava sr. moška ura z vor. „ Prava srebrna moška ura
boljšo vrsto......
Prava sreb. moška ura z
dvojnim pokrovom . . * Prava sreb. moška \ira posebno lina . i . • • n 14 kar. zli*ta ura . .	»
14 kar. zlata ura boljšo vrsto . . K 70
6 50 7-r-U 20
10-r 44 —
Nikel. domska ura z vi
• rizico......
Prava sreb. damska ura
verižico.....
Prava sreb. damska ura
boljše vrste .... Prava sreb. damska ura dvojnim pokrovom . Prava sreb. damska ura
popobno fina . . 14 kar. zlata damska ura „ 14 kar. zlata damska ura boljšo vrste K 30 40 —j
16 — 20 —
Am. doubl. zlata zavratna verižica z obeskom . . »Srebrna zavratna verižica z obeskom ..... Pozlf.cena zavratna verižica z obeskom . . . 14 kar. zlata zavratna verižica z obeskom . . . Srebrna dolga verižica za
uro......, • •
Am. doublo zlata verižica
za uro........
14 kar. zlata dolga vori-žica za uro . . . . •
13 -4— 5 — 45 —
Uhani 7lato na srebro .....:
14 kar. zlati uhani boljše vrste s prav. finimi kamni . v, diamantom . . h prav. briljanti .
1-80 580
H — 25 — 00 —
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Ako naročeno blago ne ugaja, se v teku osmih
Vse v finih škatulah — pripravno za darilo.
dni zamenja ali denar vrne.
Mestni trg 25 'X2
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
H. SUTTHER, LJUBLJANA 1 Sv.Fetra cesta št 8
Lastna protokol, tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka Zastopstvo tovarne ur „Zenifh".
KO".