St. 29 (1356) Leto XXVI NOVO MESTO, četrtek, 17. julija 1975 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Borbene tradicije mladini ^•mberk: tradicionalna slovesnost v spomin partizanske zmage nad italijanskim okupatorjem - Dragoceno darilo jurišnikov XVIII. divizije V soboto in nedeljo je kraje v-znn ,pnost Žužemberk pra-PonIra tradicionalno obletnico nad*1?*116 Pnrtkanske zmage takrat še številčno in tehni- pozornost nerazvitim območjem nije bil na Otočcu ustanov-sP0da?Vmed°bČinskega odbora S°" Metliir vi z^°rnice za Črnomelj, kater °' ,vo mesto in Trebnje, na 0^» izvolili 13-članski izvršni SČp 'rv ,mu predseduje direktor ni tain^L°nir'4 Ivan Kočevar, poklic-bo Jjf .P® je Ivan Šteblaj. Odbor gim je bilo rečeno med dru-nanrfviu^0^ Posebno pozornost °bmoč 013 nJ razvitih dolenjskih °digrai1J' Pomembno vlogo pa naj bi glasij m Pri odpravljanju neso-skimi k e - Posameznimi gospodar-^ bianzami ustanoviteljic. čno močnejšimi italijanskimi okupatorskimi enotami, ki jih je Zahodnodolenjski odred 13. julija 1942 pregnal v Novo mesto. Letošnja osrednja slovesnost v spomin te zmage je dosegla višek v nedeljo na ljudskem zborovanju, ki so se ga poleg občanov Žužemberka in okolice udeležile tudi mladinske delovne brigade, ki obnavljajo Suho krajino, pripadniki enot SLO, mladinci, gasilci, lovci, vse do pionirjev. Posebno obeležje je dala prazniku navzočnost jurišnikov XVIII. divizije NOV, ki so podelili zastavo in s tem borbene tradicije osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine Žužemberk. Slavnostni govornik je bil Lado Ambrožič-Novljan, generalmajor v pokoju, ki je s prisrčnimi in preprostimi klenimi besedami orisal naloge, kijih bo, če bo to zahtevala obramba naše domovine, izpolnil vsak med nami. M. B. borci pri miklavžu Sindikalna organizacija Industrije motornih vozil bo ob dnevu vstaje pripravila 22. julija ob 11. uri srečanje borcev in mladine pri Miklavžu na Gorjancih. Vozni red za posebne avtobuse, ki bodo peljali na Gorjance, imajo krajevne organizacije ZB. Pri Miklavžu bodo pripravili kulturni spored, vsi udeleženci pa bodo dobili partizanski golaž. Iz Novega mesta bo odpeljal avtobus ob 9.30 - izpred IMV. V nedeljo je bila v Kočevju ob 13. juliju, dnevu šoferjev in avtomehanikov, republiška proslava članov Zveze združenj šofeijev in avtomehanikov, na kateri so proslavili 20-letnico te stanovske organizacije in 30-letnico osvoboditve. (Foto: F. Brus) I Potrebe prekašajo možnosti V Sevnici prednjači jo z usklajevanjem osnutkov srednjeročnih načrtov - Kakšne so izkušnje? nilcu f Zastave-dvojčice jurišnikov XVIII. divizije NOV predstavne, M,!?mberške osnovne organizacije Zveze socialistične mladi-Ijubnih ro.^.Je sprejel simbol borbenih, svobodoljubnih in domo-23^ tradicij v svoje roke v nedeljo, ob 33. obletnici velike parti-e zmage nad italijanskim okupatorjem. (Foto: M. Bauer) V četrtek je sevniški izvršni svet sklical za trojno zeleno mizo vse nosilce samoupravnega načrtovanja v občini na usklajevanje osnutkov srednjeročnih načrtov. Po besedah dipl. ekon. Ermina Kržičnika, direktorja Zavoda za regionalno ekonomiko iz Lj«blja Y.v*je šlo pravzaprav za zgodovinsko usklajevanje, saj so v Sevnici sprožili ta postopek (po novi ustavi) prvi v republiki. V naslednjem petletnem obdobju (začne se prihodnje leto) naj bi gospodarske organizacije na območju občine in v TOZD zunaj občine vložile nad 300 milijonov dinarjev. Prav nič skromne številke 'so v svoje načrte zapisale krajevne skupnosti: 134.269.891 dinarjev! Za samo usklajevanje je občinska analitska služba strnila tiste podatke, ki so bili dejansko tudi potrebni usklajevanja, saj je šlo za nenavadno visoke stopnje rasti družbenega proizvoda (pri nekaterih tudi za skoraj 25 odst.). V kar lepem številu primerov so bile stvari lahko pojasnjene celo že na seji, v nekaterih primerih pa bodo morali ponovno pred delavce in priti na dan s sprejemljivimi spremembami. Zeleno omizje, tehtanje, ali da ali ne, je tokrat res imelo tudi nekatere slabosti. Predvsem še manjka zakon o načrtovanju, kar pa, to je to srečanje tudi dokazalo, ni neprebredljiva ovira. Sestanek je trajal pet ur, kar za vsa področja družbenega življenja niti ni pretirano, dalo pa bi se prav gotovo skrajšati na račun morda nekaj telefonskih pogovorov, zakaj vse razčiščevanje pojmov še ni usklaje- vanje. Čeprav so samoupravnost nastajanja planskih osnutkov sproti ocenjevale družbenopolitične organizacije, je videti nesamoupravno to, da so na četrtkovem sestanku združeno delo zastopali poslovodni organi (direktorji OZD in TOZD ter planerji), medtem ko so SIS in KS le zastopali voljeni organi. ALIRLD ŽLLEZN1K domovinska listina. Zveza združenj borcev NOV Brežice predlaga občinski skupščini naj podeli domicil II. Kozjanskemu bataljonu III. brigade VDV. Predlog odloka o podelitvi domovinske listine bo občinska skupščina obravnavala na seji 29. julija. j.t. Malo manj kot sodni dan V sredo, 9. julija zvečer, je huda nevihta znova naredila preplah in veliko škodo - Voda je vdrla v hiše, vihar je ruval drevje Krško: inv6Stfci|6 pokrito ^9oden odnos med izvozom in uvozom kot v večini nerazvitih občin ki jih je izvršni svet *bral • s^upščine v Krškem gibanju splošne in skup-v°zn a^e' 0 investicijah in iz-' so Prikazali trenutne raz-v °bčini v ugodni luči. ^lUžbJn°SVetU 0 uresničevanju leto iqi,0ek°nomske politike za ^1»j(0 . sije marsikdo oddah-čji 0(j Je zvedel, da je izvoz ve-^stav'i^VOZa' v °bčini niso kritja ■ n°kenih investicij brez m da se gospodarjenje °^vitih SU^e v dogovorjenih ^ni\te^H0Vo'jstV0 kazi" nekoliko II*' ki Položaj pri splošni postavi;. Pa tudi ni zaskrbljujoča. ?ek, kj*J° namreč manjši doho* 'lim; Se..st°ka od prometa z alko- PUačami. Sl>ieirf Pa.spričo takih ugotovitev ,'JskiJ Stiskati oči pred stabiliza-^ jih * 'Slogami, pred dolžnostmi, v sleherni temeljni or-3 in j '-druženega dela, v krajev-H sku.% samoupravnih interes-h^^ben,'°s^h. Sprejeli so program Politične aktivnosti, ki jim rst° nalog. Zavest o varče-t V^k0 H1*! Proc^ret i v vsako okolje, > e'°vno organizacijo, od ka-'n'^.a^ovati vsaj najmanjši . ■ c>jski prispevek. To pomeni, da bodo posvetili več pozornosti produktivnosti in vsesplošnemu varčevanju. Pregovor „Dinar na dinar pogača, kamen na kamen palača" mora ponovno dobiti večjo veljavo, saj skriva v sebi veliko resnico. JOŽICA TEPPEY Posavje na kolesih Že 205 šoferjev in mehanikov v društvu Šofeiji in avtomehaniki iz Brežic in Krškega so v nedeljo dostojno proslavili svoj praznik. Kar 70 vozil, večinoma težkih tovornjakov brežiškega Prevoza in krškega Transporta, je zjutraj preplavilo Sevnico in na ta način pokazalo, kaj so in kaj imajo* Sprevod vozil to nedeljsko dopoldne ni šel le skozi Krško in Sevnico, temveč tudi skozi Brežice. Temu je sledil še tekmovalni del v Krškem. Predsednik krškega združenja Srečko Smodič iz Senovega je na zborovanju v Krškem obudil spomin na prispevek šoferjev in avtomehanikov med NOB, ki so v težkih razmerah usposabljali vozila za hitrejše oskrbovanje partizanskih enot in prebivalstva. Lani je združenje v Krškem štelo še 166 članov. Od ustanovitve združenja so usposobili nad 400 vozni- kov motornih vozil. Smodič je samokritično omenil akcijo za nakup vozila TAM 1 10, ki so ga želeli kupiti za poučevanje tečajnikov za poklicne voznike. Trenutno si odbor prizadeva odkupiti Kregarjevo hišo v Krškem, tako da bi društvo imelo svoje prostore za seje in tečaje. Veliko vozil je imelo izpisane parole za beneficiran delovni staž. Pri tem so po 2'2 letih sicer delno uspeli, saj je skrajšana delovna doba priznana voznikom avtobusov v medkrajevnem, primestnem in mestnem prometu ter voznikom tovornjakov nad pet ton nosilnosti. Sedaj vodijo akcijo, da bi to ugodnost priznali tudi voznikom v rezijskem prometu. Da člani združenja želijo le to, kar je želja vseli udeležencev v prometu, potrjuje tudi zaključna misel v Snjo-dičevem govoru: ,.Želja vseh članov /veze je, da bi se vsi šoferji in mehaniki kar najbolje izobrazili, izboljšali prometno disciplino, medsebojne odnose ter odnos dO vseh udeležencev v cestnem prometu." Po soparnem dnevu se je okrog 19. ure nenadoma stemnilo, grmelo je in treskalo, naliv pa je bil tak, da je skozi zaprta okna lila voda. Nad Belo cerkvijo in okoliškimi vasmi je toča vse potolkla. Nevihto in naliv so imeli tudi v Beli krajini in v posavskem koncu, toda nikjer ni bilo tako hudo in take škode kot v novomeški okolici. Na Malem Vinjeni vrhu je strela udarila v zvonik, ki je zagorel kot bakla. Strela je udarila tudi v drog elektri- o srednjeročnem nacrtu kulture 7. julija so imeli člani IO kulturne skupnosti kočevske občine 3. redno sejo, na kateri so obravnavali srednjeročni načrt razvoja kulture v občini Kočevje za obdobje od 1976 do 1980. Poudarili so, da je treba vnaprej usmerjati kulturno delovanje tudi na podeželje. Povsod bo treba preurediti prostore za kulturno delovanje, kajti le tako bo mogoče k sodelovanju pritegniti čimveč delavcev in mladine. Za boljše uspehe je nujno tudi povezovanje kulturnih institucij s kulturno skupnostjo preko krajevnih in vaških skupnosti. Iako bo tudi lažje usklajevanje potreb in želja občanov, ki bi jih delegati prenesli naprej. Razpravljali so tudi o smernicah kulturnega razvoja v Sloveniji, o osebnih dohodkih voljenih in imenovanih funkcionarjev v kulturni skupnosti ter o razvoju amaterske kulturne dejavnosti v občini Kočevje. VILKO ll.C ognjeni krst Vojaki Dragoljuba Radcnkovića so šele pred nedavnim oblekli uniforme, te dni pa so imeli „ognjeni krst".-V začetku je bilo malo stra-* liu, rezultati pa so pokazali, da je bil neupravičen, saj je bilo streljanje ocenjeno z oceno odlično, tarče pa prerešetane. Prve čestitke so vojaki za odlično streljanje dobili od svojih starešin, potem pa so bili pred zborom javno pohvaljeni in so dobili za nagrado dovoljenje za v mesto. L. D. čnc napeljave v Bučni vasi in zažgala kozolec Jožeta Kontariča v Vrhov-ski vasi. Novomeščani so med nevihto s posodami in krpami lovili vodo, ki je vdirala skozi zaprta okna in tekla po zidovih, pravo poplavo pa so imeli v več stanovanjih, kjer so bili okna pustili odprta in šli z doma. Marsikje so na pomoč klicali gasilce. Kot je povedal Franc Salmič, pomočnik komandirja poklicne gasilske enote v Novem mestu, so delali noč in dan. Vodo so črpali, iz skladišča kmetijske zadruge v Žabji vasi, reševali so skladišča Novotchnc in Dolenjke v Bršlinu, črpali so vodo iz zasebne hiše v Smolenji vasi in v Kettejevem drevoredu. Prav tako je voda, ki je kot hudournik pridrla s hriba, zalila spodnje prostore nove osnovne šole v Bršlinu. Še drugi dan so tam gasilci črpali vodo iz kuhinje. Na pomoč so klicali še iz pekarijc in veterinarske bolnišnice, hudo poplavo pil so imeli tudi v trgovini, pošti in v gostišču Prinovcc v Šmarjeških Toplicah. Ponekod v mestu je na strmih makadamskih klancih voda naredila tudi po 50 cm globoke jarke, na avto- cesti pa je obstalo več avtomobilov, ker jim je voda zalila ali zmočila vži-galne tuljave. Najhuje je bilo v Ruhni vasi, kjer so iz zemlje povsem izruvana nekatera velika drevesa, vinogradi so stol-čeni, žito in krompir na njivah sta steptana, kot biju povaljal. Skoda še ni uradno ocenjena, ker so strokovnjaki te dni na terenu, vsekakor pa je ogromna. Takega neurja v Novem mestu ne pomnijo v zadnjih štiridesetih letih. R1A BAČER mmm V drugi polovici tedna pričakujemo še deloma sončno , v popoldanskem času v notranjosti Slovenije krajevne nevihte. Nekoliko hladneje bo. Petnajst minut pred peto je strela v soboto med silovitim neurjem udarila v šupo kmeta Alberta Šmajdka iz Potoka pri Straži. Plamen' so zajeli tudi skedenj in ostrešje stanovanjske hiše. Skedenj in šup. sta pogorela do ial, z njima pa tudi okoli 7 ton sena, ,zastava 750, poljedelski orodje in 30 kokoši. Škode je za najmanj 200.00 din. Na sliki: lastnik Šmajdek med razdejanjem, ki gaje zapust ogenj. u n r irrr r^1!1 J - Ui -^"i 4h \ cJ m tl\ i I_3 tedenski mozaik „ Velika Britanija je mjbo^ši prijatelj Ugande in zato si želimo še okrepiti sodelovanje z vlado v Londonu!" Kaj pravite, kdo je dal /o izjavo, v kateri sicer ne bi bUo nič nenavadnega, če jo ne bi reporterji slišali v Kampali, glavnem mestu Ugande? Nihče drug kot predsednik, general Idi Amin, ki je tokrat prekosil svoje mnoge poprejšnje besede, zakaj to je povedal samo dober teden potem, ko je govoril čisto dnigače in ko je svoje besecfe podkrepil celo s smrtno obsodbo nekega • britanskega državljana. Toda , časi se v Kampali verjetno spreminjajo zelo hitro, pa je zato , tudi šok toliko večji. No, pa naj bo kakorkoli: britanski profesor Denis HiU, ki so ga obsodili na smrt, ker je v rokopisu še neobjavljene knjige zapisal, da je predsednik Ugande Idi Amin „vaški tiran ", je zopet srečen in zdrav ter živ v Londonu potem, ko so ga izpustili in se celo izredno prijateljsko poslovili od njega. To je bila posledica prihod britanskega zunanjega ministra CaUaghana, ki se je pripeljal v Kampalo in prosil predsednika Ugande, naj profesorja pomilosti... vse je mogoče rešiti ... Medtem pa so v Torinu, velikem industrijskem mestu na severozahodu Italije, izvolili komunističnega podanca Diega Novellija za župana - prvič, da je postal župan v tem mestu nekdo iz vrst komunistične partije. Sicer pa to za Italijo ni več novost, saj je že veliko mest -predvsem manjših - kjer so župani komunisti... posledica nedavne zmage komunistične partije na lokalnih volitvah... Drugače pa je na Portugalskem, kjer so socialisti - za razliko od italijanskih komunistov, ki se vse bolj krepko uveljavljajo - zapustili vlado v znak protesta, ker ne upoštevajo njihovih stališč. To je povzročilo hud razcep in resno krizo, ki preti, da bo pahnila deželo na rob neznanega... ko niso smeli tako delovati, so si zaman prizadevali, da bi prišli v vlado (namreč za časa fašistične diktature), sedaj, ko so jim vrata odprta, pa so se umaicnili - narobe svet. .. Kmetom višje pokojnine Bo že prihodnje leto spremenjen zokon? Kme^e niso zadovoljni s starostno p(^qjnino. Premajhna je in pri^v^ zanjo previsok. Mladi ne ost^ajo na kmet^ah nič r^e kot prej. Taka p(^ognina jih niti malo ne ^odbuja. O tem ne razpravljajo le kmetje, ampak tudi drugi. Pripravljajo se že spremembe, izboljšave pri kmečkih pokojninah. Po nekaterih n^o-vedih za priiodige leto. Po ugotovitvah, da je starostna pokcjjnina prenizka, prispevek pa previsol^ nekateri takoj najdejo rešitev: pokojnino zvišati, prispevek znižati. Taki načelni rešitvi pa so potrebni nadrobni dodatki, ki se jih z eno besedo reče denar. Kje ga vzeti za izplačevanje vi^ih pokojnin? Ko bodo našli vire sredstev, bo urejeno vse. Ob uvedbi starostnega zavarovanja kmetov je bio z zakonom določeno — tako se tudi dela — da polovico potrebnih sredstev prispevajo kmetje — zavarovanci, drugo polovico pa republika in občine. Ker je starostnih upokojencev približno polovica toliko kot kmetij, od katerih se plačujejo prispevki, so ti vzlic družbeni pomoči vi- soki. Po kmetiji 1298 din in 8,65 % od katastrskega dohodka letno. Letna starostna pokojnina pa je 3600 din. Prispevki so torej celo vi^i od ene trećine pokojnine, kar je sorazmerno veliko več kot za delavsko pokojninsko zavarovanje. Tako starostno zavarovanje ni za mlade kmete niti malo ^odbiidno, zlasti če na kmetgi ni nikogar, ki bi že prgemal pokojnino. Računajo, da bi v 30 ali 40 letih mordi vplačati veliko preveč za svojo nizko pokojnino, če se ne bo nič spre-menilo. Zaige je spodbudnejše ddavsko pokojninsko zavarovanje. Zai^ se lahko odločijo, če postango trajni kooperanti in bodo ustvarjdi določen letni dohodek, letos bUzu 20.000 din. 50Y«Z oocmm smvic« MOĐUiC mm cmtAtmf f»ocmm SYSUM commjmo MOiHiie Amtm CAPE CANAVERAL — Tako bo videti čisto od blizu prvo srečale med sovjetskimi in ameri^ vesoljci okoli 225 kilometrov visoko. To se bo zgodilo nekje med Barcelono in Krimom. Na nas1" je na levi strani ameriška, na desni pa sovjetska vesoljska ladja. (Skico smo dobili od ameriške ti#0 agencije UPI). IZ ZADNJEGA PAVUHE - Mojco, odprli Nocoj bova planirala, ker dmgaCo v mojem podjetja ne morejo oddati fommlarja za plan, v katerem spraiujejo tndi za Število dojenčkov... Delavsko pokojninsko zavarovanje pa ne ustreza olt^elim kmetom, če niso bili že prq zavarovani kot delavci- Pri takih pokojninah se ne upoštevajo le leta starosti kot pri kmečkih, ampak tudi delovna leta, ko so bili pokojninsko zavarovani. Manj delovnih let bodo imeli, ni^a ' bo pokojnina, četudi bodo že stari. V dmgih republikah, kjer še nimajo starostnega zavarovanja kmetov, razpravljajo o sestavljenih rešitvah. V Vojvodini predvidevajo, da bi ob določeni starosti prejemali vsi kmetje po 300 din mesečno, a tisti brez naslednikov, ki bi izročili posestvo kmetgski organizacgi ali občinskemu skladu, še določen dodatek po velikosti posestva, da bi njihova pokojnina lahko narasla do 2000 din mesečno. Menijo, da bi tako rešili dve vprašanji hkrati; ostarelim kmetom bi zagotovili dovolj sredstev za življenje, njihova zemlja pa bi bila vključena v obdelavo. Kako bo pri nas, se še ne ve. Predvideva se, da bi kmečko in delavsko pokojninsko zavarovanje tesneje povezali ali celo združili. Gotovo bi bilo koristno, če bi s tem povezali tudi obdelovanje neobdelanih posestev. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Sredi prejšnjega tedna je predsedstvo GC ZK Jugoslavije obsežnge obravnavalo vprašanja družbene samozaščite — gjede tega so bili sprejeti tudi določeni sklepi, ki ^aj pripomorejo k nadaljnji krepitvi ter organiziranju te ustavno določene oblike lastne zaščite naše socialistične samoupravne dmžbe. Sed^ se pravzaprav samo nadaljujejo naša začrtana in že sprejeta prizadevanja za krepitev družbene samozaščite — je v uvodnih besedah o tem na seji predsedstva CK ZKJ poudaril dr. Vladimir Bakarić — gre pravz^rav za uresničitev tistega, kar smo si kot dmž-beno samozaščito sploh zamislili. Sedanja stopnja našega dmžbenega razvoja nam narekuje, da še nadalje krepimo socialistične samoupravne dmžbene odnose ter da si zagotovimo učinkovito zaščito našega družbenega sistema na način, kot smo to zvišali v ustavi: na načelih dmžbene samozaščite. Ob tem, je poudaril dr. Bakarić, se moramo obnašati bolj organizirano, biti moramo bolj ofenzivni do naših notranjih in zunanjih nasprotnikov. Ne smemo več dovoliti, da bi se nam pri zaščiti naše dmžbene ureditve nakopičili razni problemi, da bi se morali spet lotiti izrednega mobiliziranja Zveze komunistov, kot svojčas, ter delovnih ljudi in zavestnih občanov. Pri organiziranju dmžbene samozaščite je izredno pomembna vsestranska obveščenost V5eh delovnih ljudi in občanov, ki so nosUci samozaščite v dmžbeni bazi. Ni „službe nad službami" je ob tem poudaril dr. Bakarić, ko je govoril o delovanju raznih specializiranih služb in organov ter koordinacijskih teles, ki naj usmeijajo delovanje samozaščite v bazi — samozaščita je pravica in dolžnost slehernega člana naše socialistične samoupravne dmžbene skupnosti. Prek SZDL je treba začeti pajširšo ^cijo za seznanjanje vseh občanov in delovnih ljudi z aktualnim varnostnim položajem v njihovem okolju, treba jih je se- znaniti z idgnimi, političnimi in dmžbenimi temelji samozaščite ter z njihovimi pravicami in dolžnostmi na tem področju. Predsedstvo CK ZKJ je tokrat posvetilo precejšigo pozornost tudi uresničevanju zar črtane l^drovske politike pri nas. V referatu o tem je na seji predsedstva Ali Šukrija poudaril, da se morajo komunisti odločno zavzemati za taldna merila, ki bodo vsebovala politično in ^cgsko privrženost socialističnemu samoupravljanju. Gre torej za merila, ki bodo upoštev^a pri kadrovskih rešitvah resnični prispevek kandidatov za krepitev enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslaviji, za njeno neodvisnost in ozemeljsko celovitost, hkrati pa prispevek pri uresničevanju zastavljenih ustavnih ciljev glede naše družbene ureditve ter urejanja družbenih odnosov. Ta merila — je poudaril Šukrija - so glavno, ne pa članstvo v ZK samo po sebi. To so torej merila, ki jih označujemo kot moralnopolitične kriterije pri izbiri kandidatov v izvajanju naše začrtane kadrovske politike na vseh ravneh, ko gre za izbiro ljudi za posamezne družbene funkcije. Zato je treba odločno odpraviti sektaška tolmačenja in izvajani a takšnih stališč. Izvršni komite predsedstva CK ZK Slovenije je prejšnji teden obširneje razpravljal o uresničevanju kongresnih sklepov in ustavno začrtanih načel glede kulture. Poudarjeno je bilo, da smo si postavili vrsto nalog za uresničevanje samoupravne socialistične kulture ter da smo ustanovili kulturne skupnosti na vseh ravneh. Kultura se ne izraža več le v posebnih, specializiranih ustanovah, tudi ni več razširjeno mnenje, da je kultura nekaj posebnega v naših družbenih odnosih, marveč dobiva potrdilo načelo, da je to sestavni del življenja naših delovnih ljudi. Res pa lahko ob tem ugotavljamo, da naš delovni človek še ni povsod tvorno vključen v kulturno snovanje — pri čemer ne gre za to, da bi skušali iz vsakogar narediti „umetnika", marveč za to, da delovni človek resnično odloča, zlasti v TOZD, tudi o tokovih našega kulturnega življenja. Republiški izvršni svet je konec prejšnjega tedna obravnaval analizo gospodarskih gibanj v republiki ter uresničevanje za letos sprejetih ciljev razvojne resolucije. Ugotovljeno je bilo, da se gospodarska aktivnost v republiki postopoma zmanjšuje (na kar opozarjajo mnogi zaskrbljujoči podatki), saj je bila - kot vse kaže - doslej zasnovana na preobilnih investicijah in visoki rasti zalog, ne pa na zaželenem povečanju izvoza ter izboljšanju produktivnosti dela. Izvršni svet je ugotovil, da sedanji gospodarski položaj teija nujne ukrene na vseh ravneh - družbena akcija z^ stabilizacijo, ki teče v okviru SZDL, pa mora nujno aktivirati prav vse delavce v združenem delu in slehernega občana. Izvršni svet bo republiški skupščini predlagal vrsto potrebnih ukrepov spričo sedanjega gospodarskega položaja - pričakovati je, da bo del tega predlagan že prihodnji teden, ko bo tudi skupščina obravnavala tekoča gospodarska gibanja. časa za priprave (samo vanje in osebna varnost »o j ne^ števila državnkov la izjemne napore), neje so razumeli, da of" preprosto ne gre. Tako jc Stisk roli v vesolju j tedenski zunanjepolitični preglej Dogodek je seveda strogo gledano znanstveno-tehnični, toda v ozadju in smotrih je toliko političnih elementov, da je o njem ne samo mogoče, marveč celo potrebno govoriti na prostoru, ki je sicer namenjen zunanjepolitičnim dogodkom. Najprej nekaj okvirnih tehničnih podatkov: po vzletu sovjetske vesoljske ladje Sojuz z vesoljskega središča v Bajko-nutju, bosta dva sovjetska kozmonavta okroglih sedem ur prebila v vesolju sama, potem pa se jima bodo pridružili še trije Američani, ki bodo poleteli z vesoljskega središča Kennedy na Floridi. Po vrsti zapletenih manevrov se bosta vesolj&i ladji združili, posadki pa si bosta izmenjali obiske in darila ter drug drugega pogostili z večerjo iz plastičnih vrečk. Nato se bodo Sovjeti spustili na Zemljo, nekaj kasneje pa tudi Američani. Oboji bodo seveda vmes opravili še vrsto znanstvenih poskusov in meritev. To bi bilo vse, kar zadeva tehnično plat podviga. Politična ima daleč večje razsežnosti in tudi pomen. To je namreč prvič, da si bodo predstavniki obeh velesil segli v roke tudi v vesolju in v tem ni samo simbolika, marveč tudi potrditev želje, da bi poslej bolje sodelovali ne samo na tleh, marveč tudi nad našimi glavami. Kajpak je tudi praktična plat — zopet bi jo bilo mogoče imenovati tehnično - ki govori o tem, da predstavlja sedanji skupni sovjetsko-ameriški polet pripravo na nadaljnja bodoča skupna potovanja v vesolje in tudi predpripravo za morebitno priključitev še koga v doslej ozko rezerviran vesolj&i klub. O tem je seveda mogoče govoriti tudi s političnih vidikov in tako gledano se ni mogoče izogniti ugotovitvi, da se tudi v vesolju trenutno nadaljuje monopol dveh velikih, ki ga že dolgo tako zelo občutimo tudi na Zemlji. Vesolje je resda na papirju last vseh, toda v resnici je rezervirano samo za dva velika — in tega ne more spremeniti niti poplava prijaznih in vzpodbudnih besed iz Modcve in Wa-shingtona. HELSINKI 30. JULIJA Po dolgih zapletih in nepričakovanih težavah, ki jih je posredno povzročila Malta z nekim dodatnim predlogom, so se v pripravljalnem komiteju za sklicanje evropske konference o varnosti in sodelovanju vendarle odločili, da bo ta doslej najbolj ugleden zbor evropskih državnikov 30. julija v Helsinkih. Finci so resda sprva negodovali, da jim ostaja tako malo goce pričakovati, da bo lenca vsaj kar zaideva oi cij^o plat, minila brez za^- ^ Nekoliko drugače je "j m trenutku še vedno z vsebi^j' delom: tu namreč kjjub podrobnim razpravam še niso dose^ soglasij pa bodo morali zato vprašai^a obdelati in besedno v zadiyem To velja za, denimo, vnaP'^j^-obveščanje o manevrih i® ^ I katerih drugih rečeh. Evropdca konferenca ® nosti in sodelovanju naj osnove za bodoče odnos® državami stare celine, in Združenimi državami ^ , rike. Poleg ^lošnih u' deljenih v deset stopii^f tudi mno^ podrobnosti« načela konkretizirajo. ^ • Vse ^upaj naj bi Evropi varnost ter dobro sodelovanje naj bi utrdilo in uveljav* j ANGOLA V PLAMENIH i ANGOLA V PLAMENIH Angola gori v plam^11^.^ jev, ki so deželo skoraj P potegnili v vrtinec drža™ vojne. Spopadajo se dveh osvobodilnih , marksističnega MPLA ui y $ marksističnega FNLA l $ omejimo zgolj naideolof tičice v pogledih) in boji . slej samo letos terjali 3000 mrtvih ter nekaj soč ranjenih. , To se dogaja kljub P1**^^ tedni sklenjenemu sP°.^(f, med tema dvema gibanj Jjj. tudi tretjim, UN1TA) S ^/1 telkgram1 TOKIO - Predstavnih PJZrf ekstremne levičarske pjei1 „Cukakuha" so priznali, dan> pripadniki vrgli zažigalne b t prostore japonske 1 obrambo v Tokiu, na.jfav riškega letalskega na hangerje tokijskega J? ^o. nega letališča in pred vhod no stavbo naftne družbe Te akcije so protest zaradi1 fl9 jJ nosti ameriških vojaškp ponskem otoku Okinawi. ^on MEBLX) iz Nove Gorice je pripravil v No-m mestu, v osnovni šoli na Grmu prodajno raz-P'^ogramov Mebla. Posebnost je 20-odst. po-za izdelke iz starejšega programa. Razstava odprta do 23. julija, blago pa prodajajo tudi nakredit.(Foto:M. Vesel) se njih ne tlce? . ukrepi, Pyvsem pa politična akcija izvedbo, so resna pečina sekretarjev o^anizacij ZK in oro sindikalnih snT^acij v sevniški občini sp razumeli in posveta minuli tiPir f ključnih - fitT ^trate- vntii I ^P^^onj je pridelo-vendar na onek ni bilo odgovornih ocf organizacij v A - Kmetijskem kom-rip u' zaradi „zgled-//_f° kot je ugotav- dilrn^ oZ)đ/>2sA:e^a sin-^olnega sveta Slavko Vil- fpf^^ občinske kon- rarnt^^- v delovnem Minulo soboto so člani temeljne organizacije Združenja šofeijev in avtomehanikov podjetja „Goijand" razvili svoj prapor; Boter, direktor „Gorjancev" Štefan Galič, je zastavo izročil predsedniku združenja Ivanu Zagorcu. (Foto: M. Bauer) KGP Snežnik je od 1. do 10. julija priredilo v Strunjanu letovanje za 27 otrok svojih delavcev. Med počitnicami na moiju so si otroci ogledali tudi Piran, kjer jih je najbolj navdušil sloviti akvarij, v katerem žive domala vsi primerki prebivalcev našega moija. (Foto: F. Brus) Kolodvorska restavracija še malo in nikdar več — tako se namreč godi staremu ostrešju in zidovom te stare stavbe pod krampi Betonovih delavcev. Med deli, ko naj bi do novega leta iz tega nastal prvi sevniški hotel, bo gostinsko podjetje nemoteno poslovalo. (Foto: Zeleznik) "5 T Bjllj J * |jis I i1 1 i ftimer novomeške gimnazije, ki je morala zaradi prostorskih in kadrovskih težav letos pri prvem vpisu zavrniti 46 novih dijakov, je med svojim reševanjem s-prstom pokazal tudi na gospodarske in negospodarske organizacije novomeške občine, ki so sicer podpisale samoupravni sporazum o sanaciji srednjega šolstva, vendar ga ne izpolnjujejo. Drugače si namreč ne moremo razlagati dejstva, da je v sklad, ki naj bi ozdravil novomeške srednje šole, do konca junija prikapljalo le dobrih 18 odstotkov predvidenih sredstev. Drugače povedano: do konca leta bi morali sporazumno zbrati 4 milijone dinarjev, ob polletju pa se jih je navleklo borih 753.000. Sejmišča Vem^^ MESTO: Na sejem v No- •jali P"P®" tednov • v starosti 6 do 12 Cev starih od 3 do 6 mese- •niais . ' ^ prašiča. Cene dini^ so bile 280 do 420 UaS^^'^ta^ejšim pa 430 do 700 di-Živahp' je bil tokrat srednje liko nK- prašičem so bile neko-ci j® *^9! tednom dni, kup-olc^ic^ prišli v glavnem iz bližnje ^jem tedenskem praši- daj v Brežicah je bilo napro- ce. tt ■ .P'^^ičev, starih do 3 mesc- 2a ^ prodali 227 živali, cena 22 P^ J® toVrjj prejšnji teden tudi JiSev starejših pra- Se kdo sprašuje, kako bo naše neresno obravnavanje samoupravnih sporazumov čez leta ocenH mladi rod? Podobno je tudi s samoupravnima sporazumoma o prispevkih za graditev osnovnih šol in prispevkih za investicije v zdravstvu.^Do konca leta bi morali zbrati za osnovne šole 10 milijonov dinarjev, za zdravstvo pa 4,5 milijona. Na prvem računu je ob polletju dobrih 25 odstotkov denarja, na drugem pa 30. Kmetijski nasveti Se huje je s samoupravnima sporazumoma t) prispevkih za graditev mostu in cest ter za potrebe SLO. Za toliko želeni most je bilo ob prelomu leta zbranih komajda 15 odstotkov denarja, ki ga je predvideval sporazum, natanko tako debela (v odstotkih) pa je bila tudi mošnja prispevkov za splošni ljudski odpor. Neslavno verigo neizpolnjenili obljub zaključuje samoupravni sporazum o štipendiranju učencev, ki je bil sicer podpisan z dvetretjinsko večino. Podpisa ni dalo kar 76 delovnih organizacij in ustanov, večina tistih, ki so se zavezali, pa ne odvaja denarja. Zlobnež bo po vsem tem irdil, da v novomeški občini.samo-upravno podpisujemo neobveznosti. M. BAUER Nt samo ljubezen Ne samo ljubezen, tudi delo gre skozi žclodccIiUa to velja upoštevati, so dokazali tudi zadnji kongresi Zveze sindikatov, na katerih je bilo veliko povedan^a o pomenu in prizadevanjih za izboljšanje družbene prehrane. Tovrstna dejavnost sindikata sc je pokazala koristno tudi v črnomaljski občini. Z vplivanjem na politiko usmerjene delitve dohodka jc prišlo do večjega poudarka izločanju dela dohodka za boljše življenjske in delovne razmere zaposlenih. Do veljave je prišlo spoznanje, da je družbena prehrana -še kako pomembna za podaljšanje delovnih sposobnosti ljudi. lovanje z enoto za gostinstvo TOZD Viator. V teh primerih leži krivda tudi na osnovnih organizacijah sindikata. Vprašanje je tudi, ali je smotrno, da imajo manjše delovne organizacije svoje kuhinje, saj bi sc dalo z ustreznim družbenim sporazumom doseči, da bi Viator zagotovil tople obroke hrane vsem. To je tudi predlog predsedstva občinskega sveta. Glede na to, da s praznim želodcem ni mogoče učinkovito delati, možnosti za dobro družbeno prehrano • pa so, samo poiskati jih je treba, bodo črnomaljski sindikati sprožili tudi akcijo^ da bi sredstva, ki so iz skupnih skladov delovnih organizacij namenjena za dotacijo družbene prehrane, bila opro.ščena plačila prispevkov. Kdaj bodo imeli vsi delavcf zagotovljene tople malice? Kajpak vse le ne gre tako gladko, nekatere manjše delovne organizacije v občini delavcem še zmeraj niso zagotovile toplih malic, čeprav so dane vse možnosti za tesnejše sodc- Bazen, igrišča ... sevniška KS pa kot noj vtika glavo v pesek. Doklej? Ne prifiejo skupaj Predsednik sevniške telesnokul-turne skupnosti Lojze Motore je tudi na seji občinske konference SZDL potožil o težavah, ki jih imajo s sevnisko krajevno skupnostjo. Njenih predstavnikov namreč ni niti na takih sestankih, ko je govor o delitvi denarja v občini! Telesnokulturna skupnost ima nekaj denarja, pred kratkim jc bil sprejet tudi zazidalni načrt predvidenega športno-rekre-acijskega centra v mestu. Tako pa telesnokuUurna skupnost z lučjo išče KS kot partnerja, s katerim se lahko edino prijavi na razpis za denar, čeprav jK^nuja za soudeležbo svoj denar! Ob zgodovinskem usklajevanju osnutkov OZl) in TOZD, KS in SIS minuli četrtek je že kazalo, »da so predstavniki te-lesnokulturne skupnosti in sevniške KS enkrat skupaj v isti dvorani. Neverjetno, a resnično: preden je padla med omizje beseda o usklajevanju načrta sevniške KS, sta t^nik in predsednik sveta sevniške KS odšla! Predsednik telesnokuUurne skupnosti je spet lahko le tožU, da nima partnerja! Družbenopolitične organizacije v mestu imajo skratka pred seboj kljub poletju in dopustom žgoče vprašanje, ki ga pač ne kaže potisniti v predal, češ, bo že kako! A. ŽELEZNIK »Iskana roba« Sekretar turistične zveze Jugoslavije je izjavil: „Za tuje in domače turiste je letos značilno, da želijo eni v najdražje, drugi pa v najccnejše hotele in zasebne sobe." Pravi tudi, da je baje temu vzrok ekonomska kriza in inflacija. Taka njegova ugotovitev je nekolikanj čudna, saj si že od nekdaj vsak privošči dopust po svojih možnostih. 1-^ne jc kriza že prizadela, drugi pa še zmtraj živijo v razkošju. Za slednje so naši turistični gospodarstveniki gradili najdražje hotele, v katerih so morebitni domači gostje s straho-spoštovanjem naročali jedi celo - v tujih jezikih! Zdaj je prišlo do obrata: kriza ni prizanesla tudi nekaterim bogatim tujim turistom, zato že iščejo kar najbolj poceni zasebne sobe, tako kot domači gostje, ^to takih prostorov pogosto zmanjka. Kako prav pridejo zdaj za ceneno letovanje naših delovnili ljudi počitniški domovi podjetij! Zaradi draginje — preveč takih „dopustov". Zanima nas, kako bodo ob takem obračanju stvari na koncu turistično sezone nekateri opravičevali slab izkupiček ali celo izgubo. Dejstvo je, da bodo najboljši hotelj, ki ostajajo tudi delno prazni, hočeš no-čc^š morali počakati boljših časov ali pa z dostopnejšimi cenami privabiti domače goste, ki so v zadnjem času postali dokaj „iskano blago" v vseh oblikah turizma. ANDREJ ARKO temelj za opekarno v brežicah Dolgoletna želja kolektiva brežiške opekarne, zdaj TOZD Salonit Anhovo, se bo končno uresničila. V soboto bodo položili temeljni kamen za tovarno silikatne opeke, ki bo zrasla kot plod uspešnega povezovanja občinskega gospodarstva z močnim partnerjem zunaj občinskih meja. lo bo obenem osrednji dogodek v okviru praznovanja dneva vstaje. Pri slovesnosti bo govoril sekretar izvršnega komiteja ("K ZKS 1'ranc Šetinc. Popoldne lx) slavje v (Ilobokeni. Prometu bodo izročili tri in pol kilometra dolg odsek asfaltirane ceste od Oečnih sel do filobokega. Cesto je asfaltirala občinska cestna služba v okviru že sprejetega petletnega programa modernizacije cest v občini. J. T. ••• Jugoslovansko časopisje večkrat napolni svoje stolpce z ugotovitvami, da komisije za ugotavljanje izvora premoženja ne delajo tako, kot smo od njih pričakovali, ali pa sploh nič ne delajo. Tu in tam lahko tudi preberemo, kako si oblastni in še bolj politični organi v republikah, pokrajinah in občinah z različnimi ukrepi prizadevajo oživiti delo teh komisij. Eh, komisije! V nedavni akciji smo se hoteli prepričati, ali veljajo te ugotovitve tudi za komisije v občinah na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Odgovori ljudi, ki smo jih vprašali za mnenje, so bili enotni: tudi na tem območju se komisije za ugotavljanje izvora premoženja ne sestajajo, deloma zato, ker ne dobivajo predlogov, delotna zato, ker se člani ne čutijo dovolj sposobne za razvozlavanje včasih že močno zapletenih problemov. Čeprav bomo o akciji obširneje poročali v eni naslednjih številk, bi si tokrat kazalo vsaj bežno ogledati še nekatere ugotovitve in opozorila, ki so za to območje skupna. Najprej je ta, da (preventivnega) delovanja komisij ne bomo premaknili naprej, dokler 1' občinah ne t)odo namestili poklicnih strokovnih tajnikov, ki naj bi bili pravniki ali vsaj ekonomisti. Dosedanje izkušnje, ko so ne dovolj pripravljeni in utemeljeni predlogi za uvedbo postopka proti temu ali onemu, ki je prišel na „črno" listo, obtičali že na prvostopenjskem pristojnem organu, vsekakor za te komisije niso ohrabrujoče. Dalje: v komisijah so ljudje, ki so že na delovnem mestu preveč obremenjeni Ne nazadnje pa je tu bojazen pred zamero in očrnjenjem „tistih, ki morajo sosedu gledati v lonec". Vsekakor imamo opraviti s stanjem, ki ne more in ne sme zadovoljiti. /. ZORAN ^1356) - 17. julija 1975 DOLENJSKI. UST Krompirjevka goji bolezen j agrQ^eyanje krompirjeve cime — krompirjcvke je koristen ! W' ?ni ukrep, ki poplača stroške tega opravila in ki ga j Nuie • strokovnjaki že dalj časa priporočajo iz več o/.irov. i rn0r nJe predvsem pri pridelovanju semenskega krompirja, ki ] j/biti zdrav, brez virusnih bolezni in krompirjeve plesni. °bol *°m znano> da listne uši prenašajo nevarna virusna , nje enJa krompirja. Zlasti v toplejših krajih povzročajo izrojeva- J ^Orn'1 •S- tem vse 1113njši pridelek. Če dovolj zgodaj uničimo i ^Os ^I3evo cimo, prekinemo s tem prehod virusov, pa tudi j tefl 0v Plesni z Jistja na gomolje. Cimo je treba uničiti dva do tri i K°liarpre(1 Okopavanjem gomoljev. Če bi že prej izkopali tudi J V ^adiš^' mai^ tn*no ^ož'co *n k* ^ili manJ obstojni j ri « I pok .^anjših površinah kmetje krompirjevo cimo pomulijo, ali j % r^0 *n s *crn olajšajo tudi izkop. Vendar je na večjih parce- i čajo°Cno muljenje prezamudno, pa tudi predrago, zato priporo- j te j uP°rabo posebnih kemičnih pripravkov. Najboljše rezulta- i ha u ^ reglon (5 do 6 litrov pripravkov na 600 litrov vode za 1 ] frNa). jeVo ?° učinek škropiva kar najboljši, je priporočljivo krompir-zelo temeljito poškropiti. Delo opravimo v oblačnem UČjn^lu, najbolje zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Ustrezen se pokaže v tem, da v tednu dni odmro vsi listi in večina !> krompirjeve rastline pa več ne odganjajo. Se boljši uči-UaJtosežemo tako, da Škropimo dvakrat s pol manjšimi količi- Ijn-6®1 Pripravka. % Sevanje cime se izplača tudi zato, ker hkrati z njo uniči-kt0^ e.vcle, ki se tako radi razrastejo v krompirišču proti koncu kr0^P!rjcve rastne dobe. Čista njiva tudi zelo olajša spravilo P'rja, kar že sicer terja veliko ročnega dela. Inž. M. L. Gospodarski čudež na majavih nogah Dan«§nJ« stan)« novomeškega gospodarstva je precej prispevalo k nestabilnosti slovenskega in ju-gotlovMskega gospodarstva - Do spet trdnih tal vodi nekaj let hudih naporov Tudi novomeška občina, ki je še do nedavnega slovela po dokaj trdni gospodarski rasti, ima danes precejšen delež pri nestabilnosti slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, je*bilo rečeno na eni izmed sej, ki so bile minuli teden posvečene uresničevanju resolucije o osnovah skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1975. Čeprav kažejo podatki na temelju obračunov novomeškega gospodarstva do letošnjega marca kar za 85 odstotkov večji celotni dohodek kot v istem obdobju lani, je treba žal povedati, da so k temu največ pripomogle viqe cene. Ko govorimo d ekonomičnosti poslovanja, je treba tudi reči, da je bilo v prvem trimesečju lani na 100 din porabljenih sredstev ustvarjenih več kot 134 din celotn^ dohodka, letos pa le 124, kar je skoraj za 8 odstotkov manj. V istem obdobju se je ekonomičnost poslovanja v SR Sloveniji zmanjšala le za 1,1 odstotka. Tudi dinamika pomembnejših naložb novomešk^ gospodarstva kaže na zmanjšanje njegove plačilne sposobnosti Denarna sredstva, med njimi tudi sredstva na žiro računih, ne dos^jo konec letošnj^a marca niti ravni pred enim letom. Zanimivo je tudi, daje imel SGP Pionir konec marca na žiro računu kar 42 odstotkov vseh sredstev v občini, vsi odatkov na ravni občine - menda jih ni mogoče izdelati — je dovolj zanimivo že primerjanje vrednosti pokritja uvoza z izvozom. V letih 1971 in 1972 smo pokrivali izvoz za kanček več kot 106-odstot-no, lani pa le še v višini 64 odstotkov. Predvsem zaradi izredno visokih cen naših proizvodov so se izvozne možnosti novomeškega go- spodarstva v zadnjem času na spto-šno izredno poslabšale. Da se je izvoz novomeškega gospodarstva povečal v prvem polletju letos za 13 odstotkov — uvoza poročilo ne navaja - ima zasluge predvsem IMV. V novomeški občini raste v zadnjih letih število zaposlenih po letni povprečni stopnji 7,6, kar je nad republiškim in zveznim povprečjem. V SR Sloveniji bo letos vsak drugi do tretji na novo zaposleni delavec donw iz diuge republike. Ob mgli rasti zaposlovanja, predvsem ljudi z nižjo izobrazbo, sc v Sloveniji poslabšuje tehnična opremljenost, kar kaže tudi podatek, da jc Slovenija po deležu avtomatiziranih strojev na zadnjem mestu v Jugoslaviji. Navedene ugotovitve v marsičem veljajo tudi za novomeško občino, v kateri zelo zaostajata tudi (M^oduktivnost in reproduktivna sposobnost gospodarstva, ki naj bi bili temelj pospešene rasti. Značilno za slovensko in novomeško gospodarstvo je tudi, da razen pri proizvajalcili industrijskih izdelkov, kjer je mogoče naraščanje cen deloma obrzdati z omejitvenimi ukrepi, pri nas ni čutiti, da so cene osnovnih surovin na svetovnih tigih padle. Nasprotno: cene na domačem trgu naraščajo celo pri tistih proizvodili, ki jih ni mogoče prodati. Vse omenjeno je samo del informacije o gospodarskih gibanjih v novomeški občini. Do 15. avgusta bodo v občini narejene poglobljene ocene dejanskega stanja, ki jim bo sledila akcija, v kateri ne bo smelo biti .splošn(^a preplaha, prevladovati bosta morala treznost in izpolnjevanje nalog v skladu z možnostmi in odgovornostjo vsake OZD in TOZD. Neizpodbitno pa je tudi dejstvo, da teija ta naloga od vseh občanov novomeške občine več let naporov. MARJAN BAUER JELOVICA: dvojni jubilej llOO-članski kolektiv lesne industrije JELOVICA iz Škofje Loke slavi letos dvojni jubilej: 70-lctnico ustanovitve prvi^ industrijskega lesnega obrata v Skofji Loki in 20-letnico razvoja kombinata JELOVICA. Kolektiv je poznan po vsej domovini in v inozemstvu po stavbnem pohištvu in v zadnjcm_ času tudi po montažnih objektih. Življenje in delo v Jelovici se odvija danes v 3 TOZD in skupnih službah. Ko- Gasilska godba iz Kapel pri Brežicah bo v neddjo, 20. julija, slavila tridesetletnico osvoboditve in 125. obletnico obstoja. V godbi igra 29 navdušenih amateijev, kmetov in delavcev, ki skrbijo tudi za vzgojo podmladka. Ob jubileju gojijo vsi skupaj vdiko ždjo po tem, da bi vendarle dobili nekje svoj prostor za vaje. Upi so jim doslej že večkrat splavali po vodi in tako so vadili v tesnih domovih svojih članov, kar dvajset let pa so se shajali v hiši kapelnika Jožeta Staniča v Župelevcu. Kapelski godbeniki nikomur ne odrečejo soddovanja in se radi odzovejo vabilu na prireditve v občini in drugih. (Foto: Jožica Teppey) • lektiv nenehno skrbi za modernizacijo proizvodnje, za kvaliteto izdelkov, za širjenje lastne trgovske mreže, predvsem pa za krepitev samoupravnih odnosov in prav na slednjem področju bodo po .besedah glavnega direktorja Tineta Koklja, diplomiranega ekonomista in f>olito-loga, storili vse, da bodo pobude za nadaljnje delo prihajale poslej od ncMsrednih proizvajalcev. Novinarji, ki so sc zbrali na konferenci, so se imeli priložnost seznaniti še z nastajajočim kmečkim turizmom na potočju Starega vrha, kjer ie že precej kmečkih penzionov in eden od teh je pri „Podmlačanu". Lastnik Matevž Debeljak jc pripravil pogostitev, kjer ni manjkalo značilne zaseke in drugih domačih spccialitet. M. V. Proizvodnja stavbnega pohištva je v Jelovici povsem modernizirana Dolenjski list« LICITACIJA! uprava javne varnosti novomesto razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osebnih avtomobilov: 1. dveh osebnih vozil zastava 750 2. štirih osebnih vozil zastava 1300 3. enega osebnega vozila austin 1500 4. enega osebnega vozila austin 1300 5. dveh osebnih vozil austin mini 1000 Licitacija bo v soboto, 19. julija 1975, ob 8. uri na sedežu UJV, Novo mesto. Jerebova ulica 1. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti lO-od-stotno varščino od izklicne cene. LICITACIJA! I osebni avtomobil zastava 750. licita-i cija bo dne 22. 7. 1975 na stadionu v t krškem! m—omam—mam ■■mm I kulena] I -POSEBNE IZDAJE ZA VSAKOGAR NEKAJ - ČEZ CELO POLETJE: — ANTENA - TURISTIČNI KAŽIPOTI, obvezno poletno branje! -ANTENA - LJUBEZENSKE ZGODBE, ki jih življenje! — PAVLIHA r- SUPERPIP, 64 strani križank, ugank in zabave! — ANTENA — IVIORJE SMEHA, zbirka kratkih šal! — PAVLIHA in ANTENA skrbita za razvedrilo tudi v vročih dneh! \ PROSTO DELOVNO MESTO! Komisija za volitve in imenovanja Občinske skupščine Brežice razpisuje delovno mesto ravnatelja osnovne sole v dobovi Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom o osnovnem šoj' stvu predpisane pogoje in imeti take moralno-politične kval'j tete, ki so porok, da bodo zasledovani socialistični učnO" vzgojni smotri. Prijave z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev, ^ kor tudi dokaze o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, naj kan*, ff didati pošljejo komisiji za volitve in imenovanja v roku dni. Jedrska elektrarna ni - atomska bomba 66 vprašanj in odgovorov, ki pojasnujejo vse V ostalem pa učinek življenjske dobe proizvodov cepitve daleč precenjujejo. Otok Bikini na primer, ki je bil nekoč v središču jedrske eksplozije, je bil po 12 letih zopet primeren za bivanje. Tudi mesti Hirošima in Nagasaki sta že davno obnovljeni in kažeta dandanes normalne življenjske pogoje. To seveda ni nikakršno olepševanje eksplozije atomskih bomb in se tudi ne taji, da prebivalci teh mest še dandanes trpe in bodo tudi še v bodoče trpeli za posledicami takratnih groznih dogodkov. Toda jedrska elektrarna ni nikaka atomska bomba. 22. ^rašanje: Ali je načelno tehnično možno opustiti jedrsKe elektrarne, ki niso več uporabne? Odgovor: Jedrske elektrarne moremo podobno kot tudi druge termoelektrarne prezidati ali podreti. Prav tako, kot je možen odvoz obsevanih gorivnih elementov in radioaktivnih odpadnih produktov, je možno po opustitvi jedrske elektrarne odstraniti vse aktivirane dele ali dele, ki se težko dekonta-minirajo. Ob upoštevanju veljavnih transportnih in nakladalnih pravil jih je možno prepeljati od elektrarne v za to predvidena centralna odlagališča. Na samem mestu ne ostane potem v nasprotju z mnogimi opuščenimi kemijskimi napra- vami - nobena nevarna ostalina. Ni torej nobenega ra/loga, da ne bi mogli porabiti ozemlja, na katerem je bila opuščena jedrska elektrarna, tudi za naselitev. IV. ODDAJA TOPLOTE REKAM 23. vprašanje: Ali bo zaradi segrevanja rde zmanjšana njihova samočistilna moč in porušeno biološko ravnotežje? Odgovor: Povzročena otoplitev rečne vode /aradi jedrske elektrarne, na primer na Labi ali Dolnji Ve-zeri (ZRNI), je majhna, da sc jo da zaradi velike količine vode komaj izmeriti. K biološkemu one-čiščenju jedrske elektrarne tako nič ne prispevajo. Nasprotno, hladilna voda se pred uporabo qe-lo mehansko čisti. Z obratovanjem jedrskih elektrarn, hlajenih /. rečno vodo. se povprečna temperatura reke bolj ali manj zviša glede na njihov pretok. Reki oddana toplota pa ni specifična posebnost jedrskih elektrarn ali drugih jedrskih naprav. Tudi druge termoelektrarne povzročajo prav tako gretje rek. Če uporabljajo rečno vodo za hlajenje. Ker je toplotni izkoristek (v Nemčiji!) najbolj pogostih jedrskih elektrarn nekaj manjši kot v drugih termoelektrarnah, je tudi dovod toplote ob sicer enaki instaliram moči pri jedrskih elektrarnah nekoliko-večji. Odpadna toplota, ki sc odvaja s hladilno vodo. /.naša povprečno: za običajne elektrarne 1000 kcal/kVVh za jedrske elektrarne z lahkovodnim reaktorjem 1600 kcal/kVVli za jedrske elektrarno na plinsko hlajeni ali hitri oplodni reaktor 1000kcal/kWh za jedrske elektrarne s plinskimi turbinami 800kcaI/kWh Sposobhost rek, da se same čistijo, je osnovana na bakterijski razkrojitvi unia/anijc. Pri tem so porabi v vodi raztopljeni kisik. Zaradi tega nasta-jajo'težave pri razkrajanju, kadar jo vsebina kisika majhna, onečišćenje pa veliko. Ker sovpada čas pomanjkanja kisika večinoma s časom relativno nizke vode v reki, narašča stopnja umazanosti pri enakem dotoku industrijskih ter javnih odplak. Z dovajanjem toplote v reke bo razkrajanje umazanije celo pospešeno. Pri tem sc nujno stopnjuje tudi poraba kisika. Ker so dandanes na splošno reke zelo obremenjeno, je njihova vsebnost kisika zelo majhna. Z obsežnimi meritvami je dokazano, da vsebnost kisika /natno naraste pri vračanju hladilne vode i/ elektrarn. Povemo pa. da teh težav z vsebnostjo kisika ne bi bilo, če ne bi dotekala umazanija i/, gospodinjstev, industrije ter obrti. Ce pri dovajanju toplote ne prekoračimo določenih mejnih vrednosti, l)iološko ravnotežje ne bo prizadeto. Najvišje rečne temperature, ki so jih doslej dopuščale nemške oblasti, še v nobenem primeru niso privedle do kakršnihkoli motenj v biološkem ravnotežju. Težave so se pojavile le tedaj, kadar so se pri majhni vsebnosti kisika v rekah pojavili strupi ali prevelika koncentracija umazanije. 24. vprašanje:'Ali obstajajo za naše (nemške) reke načrti toplotne obremenitve? Odgovor: Prav tako, kot izdelujemo za naše (nemške!) reke načrte za radioaktivno obremenitev, razvijamo tudi tako imenovane načrte toplotno obremenitve. Po-teh načrti^h smejo posamezno države ali ^DOLENJSKI LIST Št. 29 (1356) - 17. julijo obrežne dežele odvajati popolnoma dolo^ maksimalne množine toplote. jj V pogledu termične obremenitve rek /j* jedrskih elektrarn so oblasti zavzele svoje stali ^ Uradno je določeno, da sme imeti vračajo^ •. hladilna' voda največ 30°C, temperatura ^ 28°C, temperaturna razlika reke pa največ .j Vsebnost kisika v odvodniku se ne sme zniaflj pod 5 mg/l. v ^ Pristojna oblast bo torej morala odklonu voljenje za vsako dovajanje toplote, če Prekoračitev dovoljene maksimalne rečne t®11* ^cši* ture. V tem primeru se mora najti drugačna ^ tev za odvajanje toplote, na primer gradnja go uporabljenega hladilnega stolpa. (. o stolp je naprava, podobna dimniku, skozi ^i, curlja v kondenzatorju segreta voda. Na nav/.gor usmerjeni zračni tok odvzema v° ploto. Del vode, ki pri tem izhlapi, se mora ^ mestiti s svežo vodo. Hladilna stolpa npr-Je ^ elektrarne z močjo 1200 MW sta ^S0Har)0|def 160 m in imata premer vznožja 120 m ) .-^$1 pa obstaja možnost, da bi lahko shajali tu hladilnih stolpov, se je dobro temu izogni nC< rodnogospodarsko gledano so hladilni sto P ugodnejši. Razen tega pa tudi ti potrebujejo &n ne količine dodatne vode. Za jedrsko c'e^f^)0l moči okrog 1200 MW potrebujemo pribl-hladilne dodatne vode na sekundo. Večje p v vodne stroške toka zaradi hladilnih sto™ (okrog 10'/() moramo nositi pač vsi. y0f. 25. vprašanje: AH povzroča hladilna voda bo megle ob rekah? Odgovor: , p(r Vse termoelektrarne imajo lastnost, ^."porabljene energije, ki je ni mogoče pretvorit' . ristno nioč, oddajajo kot toploto v okolico- ^ dogaja bodisi posredno s hladilnimi stolpi neposredno pri hlajenju z reko. ja bi Iz fizikalnih razlogov je torej izključcj^jjjfle povzročalo tvorbo megle samo dovajanje h ' vode v reke; dovod toplote prej zmanjšuje janje megle. 6 stran ste napisali sami! kultura in izobraževanje Nov gasilski dom v Šmilielu 19tq m'hcl je bilo ustanovljeno jc i k° ^pitulaciji starc Jugoslavi- ,jj? bilo razpuščeno. Po osvobo-Sc:1 Vaščani popravili orodjarno. J in sestanke so gasilci imeli v ni dvorani stavbe, kjer je danes Posebna šola, 1954 pa so to dvorano prezidali v učilnice. Ker je bil stari gasilski dom dotrajan, so 1972 sklenili, da bodo zgradili novega. IVedsednik društva Tone Lavrič je vodil gradbena dela. Dr^nnr so do- ^ Šmilielu so v glavnem zgradili s prostovoljnim de-denarnimi prispevici. prosto delovno iviesto! Konfekcija rog, ^ovo mesto, Dalmatinova 1 "javlja prosto delovno mesto personalnega referenta '^09oji; končana srednja šola z dveletno prakso na podob- delovnem m^stu. 'smene vloge dostavite ali se osebno zglasite na upravi v ^_ovem mestu, Dalmatinova 1, najkasneje v 10 dneh po obja- ^•■•iavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh. prosto delovno mesto! 02 K" - ž nabavna prodajna zadruga Krško ■ / ^ 2 P i s u j e delovno mesto 'Računovodje ^ogoji za sprejem; ■ Visoka ali višja šolska izobrazba in 5 let prakse ali srednja šolska izobrazba in 8 let prakse v finančni službi. Pr ^ • - osnje pošljite razpisni komisiji v 15 dneh po objavi tega rV^^pisa. štipendije ^^^POČITKA IMPOLJCA, ^ ^ P i s u j e za šolsko leto 1975/76 naslednje štipendije: VISJI SOLI ZA SOCIALNE DELAVCE 1 štipendijo " JJA VIŠJI ŠOLI ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE 1 štipendijo " ^A SREDNJI SOLI ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE 1 štipendijo l^didati za štipendije naj vložijo prošnje na obrazcu 1,65 ča • zadnje šolsko spričevalo v 15 dneh po objavi v dopisu na naslov: Dom počitka Impoljca, Sevnica. F Prosta delovna mesta ^SNoVNA ŠOLA BRATOV RlBARJEV ^2pisuje s 1. 9. 1975 naslednji prosti delovni mesti: delovno mesto administrativnega delavca In blagajnika p® '^®določen čas s polnim delovnim časom. Ogoj: končana srednja ekonomska ali srednja administra-'^na šola; kandidat mora dobro obvladati slovenski jezik, ^ ^^""ojepisje in vodenje blagajniških poslov. delovno mesto KV kuharice za nedoločen čas s polnim p®'ovnim časom. °9oj: končana gostinska šola, veselje in sposobnost za* ^•"'Pravljanje malic in kosil v šolski kuhinji. " delovni mesti velja poskusna doba 2 meseca. ^ ' vo s potrebnimi dokazili o i7 olnjevanju pogojev pošljite 15 ojnj pQ objavi razpisa. bili tudi tako, da so hlode, ki so jih podarili vaščdni, razžagaii in deske prodajali graditeljem hiš. Stari gasilski dom so podrli in izkopali globlje temelje. S prostovoljnim delom so opravili nad 4200 ur, pri čemer so se zelo izkazali Smihelčani in Reger-čani, zlasti regerški mladinski aktiv. Omeniti je treba požrtvovalna Hermana Koprivnika, ki je opravil 500 prostovoljnih ur, in 70-letnega Alojza Koprivnika (450 ur), ki je bil 19 let tudi društveni blagajnik. Pomoč gasilcev in vaščanov je znatno pocenila gradnjo doma, za četrtino stroškov pa yo\nabrali s prostovoljnimi prispevki. Z materialom in denarjem so pomagale tudi delovne organizacije in zasebniki. Tako so šmihelski gasilci letos dobili nov gasilski dom, ponos kraja. Poleg orodjarne je v domu še sejna dvorana, kletni prostori, stanovanje, 8 metrov visok stolp za sušenje cevi. Dom so začeli uporabljati že marca letos, ta mesec bodo uredili še okolico in dovozno Ulico Milke Sobar; 27. julija bo svečana otvoritev, ki se je bodo udeležili tudi gostje iz Novega mesta, Ljubljane in 28 sosednjih gasilskih društev. Ta dan bo 3. dolenjski gasilski rally, katerega cilj bo v Šmihdu, kjer bodo gasilsko slavje in skupne vaje. ITLIP RIHAR Alojz Mavsar Arheološka zbirka v Belokranjskem muzeju privablja obiskovalce. (Foto: R. Bačer) Muzej pred četrtstoletnico Belokranjski muzej bo do jubileja dokončno urejen po zbirkah in oddelkih Na večer pred dnevom borca, 4. julijem, smo se na ieskov-škem pokopališču poslovili od sovaščana, borca in komandanta bataljona Alojza Mavsarja. Vedeli smo, daje bolan in da so mu težke rane, ki jih je dobil med NOB, pustile trajne posledice. Komaj 54 let mu je bilo, ko je moral za vedno oditi od svojih-dragih in nas, prijateljev. Pokojni lx)jze se je rodil na Ništavi pri Leskovcu v občini Krško v družini malega kmeta/ Pridno je pomagal očetu, ki je bil spreten domači obrtnik. Prizaneseno mu ni bilo tudi delo dninarja in težaka v bližnji ceglarni. Kot mnogo njegovih vrstnikov si je od rane mladosti služil kruh. Skromno, a srečno družinsko življenje je prekinila okupacija. .Malo za vasjo je tekla meja med italijanskimi in nemškimi fašisti. Mavsarjevi so pomagali mnogim, ki so bežali pred Ncnici. Tu'di sami so jeseni 1941 zbežali čez mejo na italijansko okupacijsko ozemlje, kajti Nemci so začeli izseljevati ljudi iz Spodnjega Posavja. Brez vsega so se zatekli v Orehovico pod Gorjance, kjer so jih sprejeli pod streho sorodniki. Velik in stasit j'c lx>jze že spomladi 1942 postal partizan. Zaradi svoje lirabrosti je hitro napredoval in postal komandant bataljona. Večkrat-je bil ranjen, nazadnje s'e je zdravil pri zaveznikih v Italiji in prišel domov kot težak invalid. Lojze se ni nikoli ponašal s svojimi zaslugami, živel je skromno in tiho. Vsi, ki smo ga imeli radi,.se ga bomo vedno spominjali, zlasti njegovi borci in vsa Bela krajina, saj je bil borec Belokranjskega odreda in 15. SNO brigade. VASCANI PRISTAVI' VZRAVNAN JN NAPREDEN 16. julija je Lojze Mohar iz Sego-ve vasi v krogu svoje družine, so-vaščanov in soborcev praznoval 75-letnico. S tem številom bo zaokrožil obdobje svojega življenja, ki je bilo polno težkih, trpkih, a tudi svetlih in veselih trenutkov. r bi še dolgo živci z nami pod Goteni-škim Snežnikom. MARJAN TRATAH UCO Maja 1976 se bo dopolnilo četrt stoletja, kar so v Metliki ustanovili Belokranjski muzej. Ta jubilej želijo proslaviti kar se da dostojno, in čeprav še ni tik pred durmi, kot pravimo, je muzejska uprava že nekaj časa sredi priprav. Kot pravi ravnatelj prof. Jože Dular, bi za jubilejne dni zlasti radi uredili muzejske prostore in zbirke tako, da bi dal pogled na to ustanovo zaokroženo celoto. V pripravi je sedem novih prostorov, tako da bo imel muzej poslej sedemnajst razstavnih prostorov za oddelke in njihove zbirke. Znano je, da mora muzej že po svojem poslanstvu zajeti vsa razdobja in zvrsti, zato ima tudi take oddelke in zbirke: arheološki, kulturno-zgodovinski, etnološki oddelek in oddelek NOB ter galerijo belokranjskih umetnikov. Po ureditvi bo dobil obiskovalec na krožni pce, nekaj kilometrov stran od Bihaća, na poti proti Sarajevu. Ko sva delala načrte, kakšne odseke poti bova vsak dan prevozila, sem nama je že tedaj zdel med tistimi, ki bodo težko izvedljivi, odsek od Plitvičkih jezer preko Bihaća proti Sarajevu. Ko sva se — sonce je takrat navpično sijalo na to prijateljsko mesto — poslavljala od prestolnice Krajine, sva imela pred seboj še celih 320 kilometrov. Odločila sva se, da bova o tem, ali bova to pot zmogla ali ne, razpravljala v restavraciji „Sonce", kajti slovenski pregovor pravi, da „prazen žakelj ne stoji pokonci". Vozila sva se ob Uni, ki je zelo podobna našim rekam, morebiti Kolpi celo bolj kot Krki. Jez in mlin, katerega leseno kolo se je že zdavnaj ustavilo, sta pritegnila najino pozornost. Najprej sva šla pogledat mlin: vreteno je žalostno zaškripalo, ko sva se naslonila na lopatice. Kolo, preraslo z mahom, je bilo že vse trhlo; a kar takoj velja zapisati, da je mlin postavljen tu le za okras, saj že dolgo ne melje več. Ob jezu namreč stoji tudi restavracija: na vitkih betonskih stebrih in nenavadne zvezdaste oblike vabi obiskovalce. Domačini so nama povedali, da pri njih gobe jedo le reveži, medtem ko sami najraje segajo po mesu. Midva sva si izbrala oboje: meso in gobe. Tako nisva užalila ljudi, v katerih krajih sva bila, niti slovenske gobarske zagnanosti. Morava priznati, da se novomeške in sploh dolenjske kuhinje lahko v veliki večini skrijejo pred okusnostjo pripravljene jedi, hitro postrežbo, gostoljubnostjo in prijaznostjo - predvsem pa pred ceno. Zares nenavadno: ta restavracija se je izkazala z vsem tistim, nad čemer sva bila na najini poti dostikrat razočarana .. . CEZ BOSNO PO POVPREČNI OSI To nama je dalo pogum, da sva junaško sklenila: poskušala bova še v tem dnevu priti do Sarajeva in presekati Bosno po povprečni osi. Cesta, ki jo Bosanci imenujejo ,,Cesta AVNOJ" in katere nekateri deli so bili šele pred kratkim asfaltirani, naju je presenetila in nama je bila v veliko pomoč pri uresničevanju načrta. Cesta je dobra, sorazmerno široka in skoraj brez prometa. Ko sva se peljala po tej več kot 300 kilometrov dolgi cesti, se nama je Bosna pokazala kot mozaična podoba, sestavljena iz množice drobnih kamenčkov — vtisov, ki jih popotnik lahko zazna med vožnjo. Vedno znova naju je presenečala divjina. Deviški gozdovi so se razprostirali na obeh straneh, čiste, divje reke so brzele mimo oken najinega avtomobila. Nedvomno so graditeljem kazale, kje naj speljejo cesto, da jo bodo zgradili z najmanjšimi težavami. Cesta je tekla po dolinah-in kotlinah, visoko nad-nama so se v popoldan- skem soncu na osojnih bregovih kazali zasneženi bosanski vršaci. Nehote sva pomislila, da v teh nepredirnih gozdovih sovražniki zares niso imeli nobene možnosti proti junaškim partizanom. O bojih, ki so divjali tu, so naju opominjali tudi številni spomeniki iz narodnoosvobodilne borbe, med katerimi je gotovo najzanimivejši tisti, ki beleži kraj, kjer so partizani zaplenili prvi sovražnikov top. Soteske so se ožile, popoldanske sence so postajale vse daljše, narava je bila vse bolj deviška. Kamorkoli sva se ožrla, nikjer nisva mogla zagledati nobene vasi. Le samotne kmetije so se stiskale ob strme bregove in tam, kjer se je gozd umaknil travi na skopi zemlji, predrti s kamenjem, so se pasle črede ovac. Po tem bi sklepali, da na cesti skoraj ne bi mogli srečati človeka. Pa vendar sva jih srečala kar precej. Med temi popotniki, ki so kot izgubljene ptice prečkali cesto ali šli ob njenem robu, sva srečala tudi dosti mladih deklet. Medtem ko v mestih skoraj nisva videla drugega kot kratka krila ali hlače, so bila tu številna mlada dekleta v dimijah. To staro muslimansko oblačilo nedvomno še ne bo izginilo ... JAJCE; VPIJATI ČAR STARODAVNEGA Tako sva se pripeljala do Jajca, rojstnega mesta naše republike. Podobno kot pred 32 leti je bilo tudi ta dan slovesno: Titova štafeta je šla skozi mesto, ki je bilo v zastavah in v veselem vrvežu mladih. Jajce se po-mlaja, vendar ne v tem smislu, da bi novo povsem izpodrinilo staro. V oklepu starodavnega mestnega obzidja in ozkih ter utrjenih mestnih vrat dobiva sicer nove stavbe, ki pa jih arhitekti načrtujejo strogo v starem muslimansko — bosanskem stilu. Mestno jedro je izredno lepo, živopisno, popotnika kar vabi, da bi se za ves dan izgubil med ozkimi ulicami, da bi stikal po trgovinah, popil črno kavo v kateri od kavarnic in vpijal vase čar starodavnega. In pri tem vpijanju starodavnega začuti človek — dim. Mesto je prodalo svoj čisti zrak za prepotreben razvoj. V neposredni bližini starega mestnega jedra številni dimniki bruhajo dim in umazanijo v sicer lepo sotesko Plive. Jajce se nama je zazdelo kot biser v črni lupini školjke. Ni bilo prvič, da nama je misel ušla k temu: povsod, kjer ob prepotreb-nem industrijskem razvoju slabo načrtujejo ali pa delajo nenačrtno, žrtvujejo tisto, kar imajo v obilju. Danes še ne čutijo, kaj izgubljajo. Izkušnje nam kažejo, da se tega zavemo, ko je že skoraj prepozno za rešitev narave. Te podobe so se nama nizale v Bosni kar naprej ... TRAVNIK: PREPROGE NA KORZU V Travnik, ki je bil naslednja postojanka na najini poti, sva se pripeljala prav takrat, ko se je začel korzo. Tega Slovenci ne poznamo. Vse, kar leze in gre, se v mestu zbere na določeni ulici, ki je v tem času zaprta za ves promet, in se sprehaja. Manjše skupine se ustavijo, se pomenkujejo, in živi tok množice jih spet odnese naprej. Midva se sicer nisva imela namena sprehajati, toda ta* živi tok naju je vsrkal in potegnil s seboj. Pri veliki blagovnici sredi Travnika sva presenečena opazila vsaj dvesto metrov dolgo pisano ograjo preprog. Mislila sva. da gre za bosanske preproge s tipičnimi živopisnimi balkanskimi vzorci. Ljudje 1 Staro se prepleta z novim v rojstnem kraju naše republike Jajcu — in tudi po vsej Bosni. Staro mestno obzidje — v mestnem jedru pa so že tudi nove, moderne zgradbe ... Na ruijini poti po Bosni sva srečala ogromno prostranih gozdov, malo ovce na vsaki planjavi. so se ustavljali ob prodajalcu, se pogajali za ceno, omahovali in se odločali, pa spet omahovali — in od časa do časa se je kdo odločil za nakup ,. . Se midva sva pristopila k možaku srednjih let ter se pozanimala za cene. Trgovec je naučeno povedal, da zalagajo s temi preprogami vso Jugoslavijo in celo Nemčijo, in ni pozabil poudariti, da cvete kupčija zlasti poleti ob naši obali. In cene? Največja preproga, ki je bila dolga 360 in široka 220 cm, je veljala 360.000 starih dinarjev. Običajno velika preproga (100 cm x 80 cm) je bila vredna tisočaka. Naj takoj zapiševa, da je bilo mogoče tudi barantatil Cene se morebiti zde velike, toda ob misli, da morata dve ženski ves mesec tkati tako preprogo, potem to nedvomno ni pretirana kupnina! Kar poglejmo: če bi ne plačali surovin, potem bi vsaka zaslužila po 1.800 dinarjev za mesec dni dela . . . Zanimalo naju je še, kje delajo take preproge. „E, brate, te preproge delamo v Sandžaku! Poznaš Prijepolje? No, tam blizu. Vsa vas se ukvarja izključno le s preprogami!" Dosti nama ni povedal — približno toliko, kot da bi rekel, da je Novo mesto blizu Ljubljane. Presenečena sva bila pa vseeno, saj nisva pričakovala, da bodo Sandžača-ni sredi Travnika prodajali preproge. TURBETO, SULEJMANIJO ALI TRDNJAVO? NE, ANDRIČEVO HIŠO! Ker nisva imela dovolj časa, da bi si podrobneje ogledala Travnik, to zanimivo staro mesto, ki je bilo dolgoletna prestolnica Bosne, se nisva mogla odločiti, katero od znamenitosti naj si ogledava. Ali naj pogledava Vezirsko turbeto ali Sulejmanijo — pisano džamijo ali srednjeveško mestno trdnjavo? Odločila sva se za veliko manj atraktivno točko, ki pa bi jo moral poznati vsak Jugoslovan, ki mu je pri srcu književnost — rojstno hišo našega Nobelovega nagrajenca Iva Andrića. ^ dlj^n Sulejmanija džamija je ena od posebnosti Travnika, mesta, ki slovi po siru, tekstilni industriji — in Andrićevem muzeju v njegovi rojstni Hiši- 8 DOLENJSKI LIST Št. 29 Noč se je že spustila nad me'^ povsod so prižgali luči, ko sva P0.^ nila in se je oglasil starinski zvof1 cj Kljub temu so naju prijazno P°v na ogled. Andričeva rojstna hiša je P°P°^ ma prenovljena, vendar so jo obn® natančno tako, kot je bila — b°9a ^ meščanska muslimanska hiša. , značilno štirikotno obliko z w ga je nekoč pred radovednimi P°=' skrival visok zid, s spodnjimi pr°s • kjer so kuhali na odprtem ognj'5^ kjer so tla iz steptane ilovice, zgornjimi prostori, kjer so se prelL ci največ zadrževali. Našemu f_ kaže „dnevna soba" tuje lice: v fl ; ' drugega kot sečija — sedišče, sofra - vsega nekaj decimetrov "i f $ mizica — ter nekaj trinožnik^'; n katere so posedli pri jedi, še raje^ b sedli kar na tla. V kotu je stala & ^ * - bešika, ki jo po okoliških va# danes uporabljajo! jf Rojstna hiša Iva Andriča, v kate ^ je rodil in preživel komaj dve letl'(! se je mati z njim po očetovi selila k sestri v Višegrad, še ni P° urejen muzej. V želji, da bi bil slogovno povsem čist, so letos o 'j nili dosedanjo knjižnico. Nadoi11,^ jo bodo z novo, ki pa bo imela" ^ starejši videz. Vse v njej bo 'e Knjižni fond je že zbran in obsefl^ j Andričevih knjig, ponatisov nje» del in prevodov v vse jezike. ^jr Noč je že zdavnaj ogrnila P° m no, ko sva se poslovila od Tra ^ t Samo nekaj kilometrov naprej domislila, da sva pozabila P°,s. j sii specialiteto tega kraja — v'a.®'cce|£i' Vsi so nama ga priporočali ■0|/ travniškem grbu je našel svoj stilizirano glavo ovce. Midva Pa<9 ^ od mrzličnega popotovanja, nlS tav redila te preproste in najbolj ®n ^ ne stvari ... Če pa se bova sC^ p( vrnila v Travnik, se prav g°t0 bova samo zaradi sira! (PRIHODNJIČ: STALA SVA v,jfl V SRCU JUGOSL^ rari kamor vedno Mandić, kovino-Doh^*^ •■ Sanskega mosta, nikfti kolonijo samorast- OBRAZI IN ZAPISI Z OSMEGA TABORA NA NEDAVNEM 8. TABORSKEM SREČANJU LIKOVNIH SAMORASTNIKOV V TREBNJEM JE DELALO 24 SLIKARJEV IN KIPARJEV IZ VSE JUGOSLAVIJE. POSKUŠALI SMO „UJETI" NEKAJ USTVARJALNIH TRENUTKOV IN ZAPISATI NEKATERE MISLI, KI SO SE TEMU ALI ONEMU UTRNILE MED USTVARJALNO VNEMO. V DVEH ZAPISIH PA POVZEMAMO GLAVNE MISLI S POGOVOROV O NAIVI IN POSLANSTVU KULTURE TER UMETNOSTI SPLOH, KI SO BILI V DNEH LETOŠNJEGA TABORA IN V OKVIRU DNEVOV KULTURE IN UMETNOSTI V TREBANJSKI OBČINI. Milan Nap, upokojeni rudar. Ličan, ki živi v okolici Kosovske Mitrovice in katerega slike so v galerijah v Obifiću, Svetozarevu, Trebnjem, Frankfurtu in Berlinu, je že lani delal na taboru. Na vprašanje, kje dobi pobudo za sliko, pravi: „V zanimivostih in lepotah Kosova. Najbrž jih jaz, ki sem tja samo doseljen, bolj vidim kot drugi, ki so tam rojeni. Bogastvo kulturnih spomenikov je neprecenljivo. Na kratko bi rekel, da je Kosovo navdih za vse — od slikarjev do arheologov in zoolo-gov." Dušan Jevtovič, upokojeni oficir iz Beograda, je v Trebnjem že delal. Na 8. tabor je prišel, da bi obnovil stara poznanstva in videl nove ljudi. „Najbolj pa sem vesel tega, da tabor iz leta v leto lepše napreduje, za kar gre zasluga tako organizatorjem in drugim, ki ta srečanja omogočajo, kot nemara tudi samim slikarjem, čeprav le-ti pomorejo predvsem s kvalitetnimi deli," je dejal. Oktobra bo razstavljal v Svetozarevu, za sarajevsko Skenderijo ga bo prav tako letos pripravil dela, ki SVET GA VABI „govore" o narodnoosvobodilnem boju. Doma ima tudi že vabilo za inozemstvo: Belgijci bi radi njegovo razstavo odprli aprila 1976. Kajpak bi bilo skoraj nepojmljivo, če ne bi njegovih novejših del videli someščani — zato bo v Beogradu razstavljal že takoj prve dni jeseni. Izdal je tudi skrivnost: „Zelo rad bi imel samostojno razstavo v trebanjskem salonu. Navezan sem na tabor in na ta srečanja, zato bi mi razstavljati v tem središču naive pomenilo še posebno priznanje. Hkrati mislim, da si tega pomalem želi vsak slikar." ZVESTOBA, DOLGA OSEM LET '^ik't?*®'6fonski meha-. '^'■anja: že tretjič na ta-srečanju in tudi letos barvam na steklu. Tekst in slike: IVAN ZORAN „Od samega začetka sem si mnogo prizadeval, da bi se tabor utrdil in postal to, kar je danes: osrednje srečanje jugoslovanskih samorastnikov. Imam ga, kako bi rekel, za svojega, zato sem mu zvest vsa leta in se mu ne bom odrekel tudi poslej, če me bodo, seveda, še vabili. Ko že pripovedujem o tem, naj poudarim, da sem v Trebnje vselej prišel brez predsodkov. Preprosto sem ga začel pojmovati kot idejo, ki jo je treba zaužiti . . Tako je „opravičil" svojo udeležbo na dosedanjih trebanjskih taborskih srečanjih upoko- jeni oficir in (zdaj še samo) slikar Anton Plemelj iz Ljubljane. i^OMAČIJE "fe'b ? Sem dobil vabilo za v ^ečk'6, 93 n'Sem nervozen ođ|Qval' ar"pak sem se hitro tudi sem se ,ahko to i/arri Prepričal, da je vse Jr sem dobrega slišal o tukajšnjih samorastniških taborih, res." V Trebnjem je slikal pokrajino s kozolcem. Sicer najraje upodablja domačije — s človekom ali brez njega. „Risanje in slikanje etnografskih motivov bo moje opravilo! — sem sklenil, ko sem dvajsetletnik potegnil prve črte po papirju, in pri tem ostal, ko zdaj že od 1950 neprekinjeno slikam, bolj, odkar sem upokojenec." Koloman Beznec je doma v Murski Soboti. V javnosti se je uveljavil na 40 skupinskih in "15 samostojnih razstavah. Za svoje ustvarjalno delo je prejel več priznanj. O nalvi, kritiki in komercializmu dovinsko pogojenega umetnostnega zanimanja za naivno umetnost kot eno praoblik umetnosti, smemo in smo dolžni sklepati in govoriti o naivi kot o gibanju,' eni izmed smeri v sodobni likovni umetnosti.. Besede umetnostnega kritika dr. Mirka Juterška na razgovoru z udeleženci letošnjega talkirske-ga srečanja, ki je bilo 30. junija zvečer v avli trebanjske osnovne šole, dajo slutiti, o čem je tekla beseda. Večer, ki ga jc vodil Damjan Mlakar, s prispevki pa so v uvodu, sodelovali šu »Gerhard Ledić iz Zagreba, Tone Gošnik in akadem. slikar Tranjo Likar iz Sarajeva, je bil prvi poskus razširiti delovno področje likovnih samorastnikov. Pomenek o „Naivi kot stilu naivi kot gibanju" je sprožil zanimivo razpravo slikarjev, kiparjev in ljubiteljev naivne umetnosti. Prvim naj bi bila izmenjava pogledov na temo tudi pripomoček pri njihovem ustvarjanju in razmišljanjih. Beseda je tekla še o odnosu dela kritike do samorastništva v slovenskem dnevnem lisku, kot o škodljivem komercializmu, organiziranosti siimorastnikov v državi in o zaščiti umetniških del s področja naive. Skratka: večer, ki je uspel in ki obeta postati v prihodnje pomembna popestritev vsebine trebanjskih srečavanj naivcev. Na osmo srečanje ni prišel s kakšno posebno željo, zahtevo ali načrtom: delati to, kar tisti trenutek moraš — tak je bil tudi letos njegov notranji klic. Motivno je Plemelj letos dokončeval erotični element, ki se mu je začel razvijati že davno. Kot je dejal, je erotika sicer stopila v ospredje njegovih sedanjih slikarsko-izpovednih . hotenj. Menjal je le podlago, se pravi material, na katerega nanaša barve: zdaj spet bolj uporablja platno, ker je „preprosto odpornejše od stekla". Preden je Plemelj prišel v Trebnje, se je udeležil slikarske kolonije naivnih v Sanskem mostu, za katero je dal pobudo večkratni udeleženec trebanjskih taborov. Kolonija v tem kraju je bila letos prvič, organizatorji so prevzeli vse dobre trebanjske izkušnje. „Ne gre za nekakšno trebanjsko paralelo, sploh ne za to," pravi Plemelj, saj „človeka veseli, da presajajo naše izkušnje tudi drugam." LASTOVKE Gordana Dželošević, gospodinja iz Beograda: „Naslikala sem Trebnje, kot ga v svoji domišljiji vidim, in nad Trebnjim veliko lastovk. Lastovke — to smo mi, slikarji, ki se želimo še vrniti v ta lepi in gostoljubni kraj." Samorastnica pravi, da z vsako sliko ustvari nekaj novega, nekaj iz domišljije, kar postane resničnost, ko je v barvah in oblikah na papirju. Vedno išče, ker bi rada pritegnila gledalca. Vir duhovna moči našega človeka Osrednja prireditev letošnjih trebanjskih Dnevov kulture je i>il nedvomno večer I. julija, ko je v avli osnovne šole skoraj I .'»O domačinov in gostov prisluhnilo dragocenim prispevkori.. ki so govorili o „Kulturni ustvarjalnosti v NOB in njenem pomenu danes". Ljubljanska televizija Ih) srečanje Trebanjcev s kulturnimi delavci, umetniki, šolniki in drugimi javnimi delavci predstavila v torek, 22. julija, v oddaji ..Mi med selK)j". Večer so vodili tovariši Bogdan Osolnik, Ivanka Pavlin in Roman Ogrin. O kulturni politiki v občini je najprej spregovoril Jože i alkner: kulturna sku|> nosi v Trebnjem hoče širiti Iju-biteljstvo, omogoča aktivno sodelovanje ol>čanov pri ustvarjanju kulturnih dobrin, s čimer jih odvrača od dosedanjega pasivnega op;izovanja. lakenui namenu in razvijanju bogastva občano-vega duhovnega sveta je namenjen tuili večer, je dejal nato tov. Osolnik, kije zatem povabil k iH'sedi udeležence NOB. Pred nami se je zvrstila pisana paleta nmogotere k^ilturne ustvarjalnosti v revoluciji, ko je naš človek v silnem naporu v lK)ju za goli obstoj iki svoji zemlji črpal moč za premago- vanji- vseh težav tudi v kulturi in njenih dosežkih. Skoraj vsa področja kulturne dejavnosti v NOB je najprej osvetlil Sergej. Vošnjak. Viktor Smolej je zxi njim govoril o partizanski |>oezi-ji. ki je z idejo osvoljodilnega lH)ja pretkaia naše ljudi od Ko-ntovelja do l'rekmurja in od Bele krajine tja do vasi pod Triglavom. Radovan (lobec je opisal |x)polno. najglobljo angažiranost iSorcev za svoliodo. Iti jc doživela svojevrsten vrh tudi v partiz.anski glasbi, petju in zl>orih. O partizanski grafiki je tehtno spregovoril slikar Vladimir Uikovič. Crl Šinkovec o ljudski tvornosti v partiz.anski pesmi, l'ranci Kolar pa o kulturi v osvolH)dilni vojni, ki je kot prvina tega boja nenehno krepila celovitost človekove osebnosti. llelij Modicje razmišljal o znanosti v letih NOB in prvem kongresu slovenskih pravnikov na Suhorju. Po letu 1945 je partizanska tematika oplajala celotno kulturno sfero. S kakšnimi problemi se srečujemo danes, kje sta življenjska zvestoba in resnica? Na drugi del večera je naprej kleno odgovoril Ione Svetina, avtor ukani;. Segel je do velikanov partizanskih pesnikov, kritično ocenil seihinje nialonieščanstvo in brezbrižneže ter boj med realistično in hermetično umetnostjo. Zdaj so se oglasili še Bari-ca Videčniic. Dragica Zupančič, sodnik Stane Prijatelj in pisatelj Zoran Hudales, avtor knjige „Občina Trebnje v NOV". Nič manj živahen ni bil tretji del večera: kaj nam pomenijo tradicije NOB v današnjem času? Zelo določno je spet spregovoril o kulturnem življenju v občfni najprej J. Falkner, za njim prof. J. Zupan in pisatelj Beno Zupančič. Ta je omenil neizčrpno narodovo ustvarjalnost na vseh področjih kot celovitost, usmerjeno v osvobajanje človeka, ki je hkrati rdeča nit naše zgodovine. V razpravi so nato sodelovali še Darko Krištof, S. Vošnjak, Tone Svetina, Boris Savnik, Stane Peček, Slavko Kr^n in Boris Kobe. Domiselno pripravljeno srečanje in plodne, dragocene pogovore je sklenil Bogdan Osolnik z ugotovitvijo o izjemnem poslanstvu kulture v zgodovini naroda, ki ji družbeni in materialni razvoj naše skupnosti ustvarjata vse možnosti zj še bogatejši razvoj. Usmerjati ga mora seveda politika samoupravljanja, napredna in humana, kot jo zastavlja in uresničuje program ZKj in SZDL. TONi: GOŠNIK >laiv jc sWcpati, da tiči ^Hani, nostV v umetnosti - v stPI°|noJ 1 a'< zaostalosti. Na t Drivi^ ,na 'vno' opredeljuje Njhno ost 'zraza občutja z n0st n^ro privzetosti in na-^virno Odlika naive je torej v U°$ti n '* ^kratnosti. Po izvir- * ,lo$t teži prav vsaka umet- S2?. l9rcj ni kak nov pojav; jc bhko samo za so-, je r ,proPagatorje naive, pač ^ nmS; da Jc vsaka umetnina rh^lcdo n°men. ?ah „S ^ množičnost in raz-Ny0tl!"Ve' ki jo do teh mej trg no. spodbujata modnost ^sLlnic manj pa zaradi zgo- k-' Scsto mesto na evropskem prvenstvu v Moskvi je našim dajalo upanje, da bodo v Rio de Janeiru na svetovnem prvenstvu - oktobra in novembra 1954 - boljši kot v Argentini: to se je tudi izpolnilo, saj niso bili zadnji ampak -predzadnji. Naši so izgubili z Urugvajem, Francijo, Cilom in Paragvajem, premagali pa Peru. Devet let pozneje smo bili v mestu sambe in rumbe, znamenite Copacabane in kave v vse drugačni vlogi, saj !imo osvojili drugo mesto. Toda dotlej bo preteklo še precej vode ... Naslednje evropsko prvenstvo je bilo 1955. leta v Budimpešti. Naši so že pozabili na Rio, kjer so zmagali Američani, ki pa so bili takrat še taki profesorji košarke, da so si lahko privoščili cplo to, da so v Rio poslali ekipo tovarne traktorjev iz Detroita ... V letu, ko so traktorski delavci iz Detroita postali svetovni prvaki, so Jugoslovani naredili odločilen korak v svojem košarkarskem prodoru, čeprav se tega takrat niti sami niso zavedali: tega leta se je rodilo geslo „košarko - košarkarjem" kar je pomenilo, da se je košarkarska organizacija borila za vsakega košarkarja; potem ko seje nehal aktivno ukvarjati z igro, naj bi postal organizator, trener, sodnik ali karkoli drugega, vendar pa naj bi ostal v organizaciji. To je bilo kajpak izredno pomembno za hitrejši razvoj igre pod koši. Druga pomembna stvar je bila odločitev, naj se ustvarijo močni košarkarski centri, a ne zgolj v republiškili središčih. Tudi to se je izkazalo kot koristno (Zrcnjanin, Zadar, Split, Čačak, da naštejem le nekatere kraje, kjer so igrali ali pa še igrajo odlično košarko). In še ena stvar, ki je ne gre pozabiti: na prvenstvu v Budimpešti jc bil trener državne reprezentance Aleksandar Nikolić, ki je bil potem celo desetletje na krmilu naše izbrane vrste in ki je s svojim ogromnim znanjem vtisnil pečat celi generaciji fantov v modrem reprezentančnem dresu. Pod iyegovim strokovnim vodstvom so se začeli vrstiti uspehi naše reprezentance. Sadovi njegov^ dela so se poznali šele po letu 1960; v Budimpešti smo celo padli z moskovskega šestega na osmo mesto. V glavnem mestu Madžarske je Jugoslavija premagala Avstrijo, Anglijo, Francijo, Cehoslovaško, toda izgubila s Poljsko, Bolgarijo, ZSSR, Romunijo, Madžarsko, šc enkrat s Poljsko in z Italijo. Prvaki so presenetljivo postali domačini, Cehi so bili drugi. Sovjeti šele tretji. Potem je prišlo leto 1957 in prvenstvo v Sofiji. Vrnili smo se na šesto mesto kot pred štirimi leti v Moskvi, nekaj tekem smo zmajjali (z Irsko, Francijo, Poljsko), še več izgubili: s Poljsko (prvo tekmo), Cehoslovaško, Bolgarijo, ZSSR, še enkrat s Cehoslovaško, z Romunijo in Madžarsko. A rezultati niso tako pomembni. Na klopi za rezervne gledalce in redkeje tudi na igrišču se je pojavil fant, ki je pozneje j>ostal legenda naše košarke in ki je z dvema izrednima metoma v Ljubljani bleščeče zaključil svojo košarkarsko kariero. Ivo Daneu je bil to, od 1957 in začetniške plahosti do 1960 in pozdravov z najvišje stopnice, rezervirane ža svetovne prvake, neprestano v dresu z državnim grbom, z več kot 200 tekmami za reprezentanco rekorder vse do letošnjega beograjskega evropskega prvenstva, ko ga je prehitel Nikola Plečaš. In naslednje leto se je izoblikovala postava: Daneu, Korać, Nikolić, Gordić, Djurić (in prav blizu tc peterke je bij še en Slovenec, Kandus). To so imena, ki so ponesla jugoslovansko košarko v svet! (Dalje prihodnjič) PolenfaM lisi flTfitf 20lBti ! Zbor kurirjev v Stični ZDAJ, 10 LET po osvoboditvi, se bodo kurirji TV stanic prvikrat 'sešli v Stični na Dolenjskem. Dolgoletna želja kurirjev bo uresničena. Uvod v njihovo zborovanje bodo kurirske patrulje, ki bodo obšle zaraščena skrivna pota in prehode, obiskale samotne domačije in v noči spet potrkale na okna kmečkih hiš kakor takrat, ko so partizanske družine vstajale in jim nudile hrano, zavetje in važna sporočila. 21. julija bodo krenili na pot proti Stični, kjer bo 22. julija, na Dan vstaje, zbor vseh kurirjev TV stanic. V SODRAŽICI izgleda te dni, kakor da je ta lepi kraj zasul sovražnik z bombami in razril ceste počez in po-dolgem. No, pa ni nič hudega — samo jarki za težko pričakovani vodovod dajejo tako sliko. Zemeljska dela pri izkopu bodo krpalu pri kraju. 4. JULIJA JE PRIŠLO v Šmihel pri Novem mestu približno 80 otrok, ki bodo tu'ostali tri tedne. Ti otroci so partizanske sirote in otroci žrtcV fašističnega terorja z Gorenjske. Kolonijo vzdržuje Glavni odbor Zveze borcev, ki so mu otroci in vodstvo kolonije za to zelo hvaležni. Tri tedne bivanja na Dolenjskem bodo izrabili za oddih in si ogledali dolenjsko deželo. DA POMENI KOLORADSKI HROŠČ hudo nevarnost, dobro vedo vsi, ki imajo z njim opravka. Navzlic odredbam o uničevanju tega škodljivca zatiranje še zmerom ni pravilno organizirano, marsikje pa je tudi malomarno. Zelo malomarni so tudi posamezni lastniki krompirišč. Hrošča imajo ko češenj na veji, oni pa stojijo prekrižanih rok in čakajo pomoči bogve kod. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. julija 1955) nsviranm KAJ PA RKOiPT? - Medtem ko je glavni kuhar neke ugledne restavracije iz Offenbacha prestajal težko operacijo, je njegova žena pred operacijsko sobo doživljala hude trenutke. Domala vse ji jc prihajalo na misel, celo smrt. Zategadelj je bilo njeno presenečenje, ko so moža končno le „porinili" na hodnik, še toliko večje, kajti na njegovi bolniški halji jc bil pripet listek z naslednjo vsebino: „Prosim, ne pozabi dati operacijski sestri recept za kruhove cmoke!" Kaže, da bolezen in operacija le nista bih tako težki! DVA RAZLOGA - Pred sodiščem v angleškem mestu Maiden-headu se je zoper obtožbo, da je ukradel motorno kolo, zagovarjal 19-letni Qive Robcrts in za kaznivo dejanje navedel dva razloga. Najprej, daje njegovo motorno kolo v popravilu, in še, da se mu je mudilo na popotovanje v Saudsko Arabijo, kljub temu da so njegovo motorno kolo že popravili, sc bo moral popotovanju odreči, kajti obsodili so ga na dva meseca zapora! LKDENA NEVARNOST - Skupina ameriških glaciologov, seizmologov in meteorologov je „dognala", da jc polarna ledena odeja Antarkti-ke-tako nestalna, da kaj lahko zdrči v morje. Ce bi se to zgodilo in bi sc led v morju stopil, bi sc gladina vseh morij dvignila za 18 metrov, kar bi bilo dovolj za potopitev številnih obmorskih mest. Baje bi bile za premaknitev ledenih gora dovolj že dve ali tri atomske bombe. Z(;LI;D1 VLLCIJO! Hamburg je svoje že tako pestro nočno življenje oboptil šc z eno posebnostjo: z „Kuro-Discoclubom 75", ki je namenjen -zgolj • obiskovalcem, starim nad 50 let! Šestkrat na teden se v klubu od enih |>opoldne do trcIi ponoči gnete, stiska in preriva okoli sto ljudi. Najraje plešejo ob /vokih hajnovejših „hitov" in kajpak tudi flirtajo, sklepajo prijateljstva itd., veliko pa se jih je ziiradi klubu že znašlo - pred matičarjem! I'a naj še kdo reče, da se tudi stari ne zgledujejo po mladili! BOKSARJI,VA SMRI Pred nedavnim je v 54. letu starosti umrl znani boksar l-.zzard Ciiaries, ameriški črnec; ki je bil nekaj časa tudi absolutni svetovni prvak. Zanj pravijo, da je bil sijajen boksar, ki pa zaradi odlične taktike ni bil priljulv Ijen pri gledileiii. Charlesu se je namreč upiralo misprotnike v ringu knockoutirati, vselej jc zmagoval po točkah. Pač ni hotel streči nizkim strastem gledalcev! 011, TI Rl KORDI! V 1 ort Lauderdaleju na l loridi je 15-letni Jimmy Certain postavil nov svetovni rekord v hoji po rokah. 45 metrov oz. 50 jardov*je „pretekel" v 27 sekundah. Sploh je najbolj zanimivo to, da je Certain shodil šele pri sedmih letih, čemur je bila kriva otroška paralizii. Da ne bo pomote: šlo je za paralizo nog! MAO NI MARKSISr? Sovjetska publicista Oleg Vladimirov in Vladimir Znancev sta v Moskvi izdala knjigo z naslovom „Izbrane strani iz političnega življenja Mao Ce Tunga", v kateri „dokazujeta", da veliki Kitajec nikoli ni bil in ni pravi marksist. Bodi tako ali drugače. Kitajcev gotovo ne bosta prepričala! Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Volna, pridelana na psu (Velik p e s), ki laja noč in dan (basist) in na katerem se pridela dva do tri kilogramov volne, proda se v Trebnjem. Tam je sploh žlahtnih in manj žlahtnih psov na izbiro. Kje, lahko pove vsak trebanec. (Strašni požar) začel sc je na Švici pri Dobrovi iz dosedaj še popolno neznanega vzroka. S skoraj vso gotovostjo more se trditi, da je kaka mačka ogenj tja zanesla. Suho bilo je vse kakor poper; se slamo krita poslopja pa kar na kupu. Ogenj se je s tako silo širil, da je bil zgornji konec vasi v pičlih štirih minutah v plamenu. Ker se je začel veter mešati, razširil se je ogenj nazaj doli po vasi, V teku ure bilo je vpepeljenih 12 hiš, 12 hlevov, 10 podov, 16 šup in 3 Icašče. Dalje je ogenj uničil 10 goved, 8 pujsev in I kobilo. (Iz Mokronoga) se nam sporoča, da Zvočni top za podgane Elektronika pomaga reševati skladišča Miši in podgane ter nekatere žuželke so ne samo pre-našalci številnih bolezni, ampak tudi glavni krivci vdi-kega primanjkljaja v svetovnih rezervah hiane. Profesor Jean Mayer s harvardske univerze, ki se ukvaija z vprašami prehranjevanja, meni, da nezadostni zaščitni ukrepi proti škodljivcem povzročajo do 40 odstotkov^ izgub uvožene ali doma pridelane hrane v deždah v razvoju. Žal tudi z modernimi sredstvi škode, ki jo povzročajo ti številni f^odal-ci in žuždke, ni mogoče zajeziti. Podgane so razvile cdo posebne hormone, katerih delovaje jih varuje pred klasičnimi kemičnimi stni[H. Znanost seveda išče nove načine boja za hrano. Večkrat smo že jrfsali o bio-lo3ci borbi in uničevanju Škodljivcev z bakterijami, jjose^ pa so tudi že po najmodernejših sredstvih, ki nudi elektronska industrija. Tvrdka Rodex International je iznaša posebno sredstvo za uničevanje podgan v velikih skladiščih hrane. Eldctronska naprava oddaja ultrazvočni hrup, ki deluje na podgane prav presenetljivo. Žival, ki se ujame v „zvočno past", dobesedno primrzne na mestu. Ne more se premakniti in pogine od lakote. Druge podgane, ki se v zvočno past niso ujele, nagonsko zapiiste prostor, kjer so njihove vrstnice doživele nepričakovani smrtni šok. Izdelovalci naprave, ki se v velikih skladiščih in trgovinah s hrano že uporablja, zagotavljajo, da ultrazvočni hrup človeku in domačim živdim ni škodljiv. Človek tega zvoka sploh ne sliši. Piše preprosto, poroča kratko Tako je brzela po travi Jfll Butcher, ki je zmagala na angleškem državnem prvenstvu v smučanju na travi. Zeleno smučanje Tudi v pasjih dneh, ko vsi hitijo k moiju ali v hlad gozdov, jih ni tako malo s skoininami po zasneženih poljanah. Zategadelj izkoristijo vsako zaplato snega v planinah, kjer si dajo duška z „belo opojnostjo" celo v samih kopalkah. Sploh bi bilo smučanje poleti pravcata redkost, ko bi se ljudje ne smučali na vodi; čedalje bolj pa se uveljavlja tudi smučanje — na travi! Znano je, da so pred leti tudi na Slovenskem nekateri skušali podaljšati smučarsko sezono tako, da so vijugali po zelenih gorenjskih travnikih s kratkimi smučmi, ki so drsele po milnici iz bisa. Baje so prizadejali kmetom precejšnjo škodo, zato je bilo njihovega veselja kmalu konec. Precej drugače pa je na Angleškem, kjer je smučanje na travi čedalje bolj priljubljen šport; imeli so celo že državno prvenstvo. Za smučanje na travi je potrebno imeti hlače, jopič, kapo, očala, rokavice, palice, smučarske čevlje (vse to je lahko tako kot za smučanje na snegu) in kajpak smuči,Tci se zelo razlikujejo od pravih. Dolge so nekaj manj kot en meter in imajo na spodnji ploskvi kotalke ali pa gosenice. Pri vožnji njihov zvok spominja na škripanje slabo podmazanega motorja. Kljub temu da s takimi smučmi ni mogoče doseči „ogromnih" hitrosti, so morebitni padci hudo boleči. Kako tudi ne, saj zemlja ni tako mehka kot snežna odeja. Ko kaže, da bo smučar na travi padel, velja samo stisniti kolena in se podrsati po zadnji plati. Srihučanje na travi si jc „izmislil" nemški proizvajalec šivalnih strojev Kurt Kaiser, za njegov „šport" pa so sc med drugimi ogreli tudi nekateri vrhunski smučarji. je pri cesarsko kraljevem okrajnem sodišču bela zastava že dolgo izobešena, to jc znamenje, da ni v tamošnji jethišnici nobenega zaprtega. Koliko časa da ostane, ni znano. (Zlati poročni) prstan jc nekdo izgubil in ga zamore dobiti pri gospodu Ganglu v Metliki; toda povedati mora. kako letnico in kake črke ima gravirane. (V Makedoniji) na bolgarski meji že dalje časa močno vre, tako da vlada skoro ne more reda vzdržati, (jovori se, da so nekateri bolgarski časniki ušli čez mejo. Za Bolgarijo to ne pomeni nič veselega. (Celo posestvo) naprodaj je iz proste roke v Šmarjeti, ki ima lepo lego, v zdravem kraju in od Toplic kakih 10 minut oddaljeno. (I/DOLI-NJSKIHNOVIC 1.5-. julija 1895) Naše navade Ne vem, kako je to prišlo, vendar je gotovo, da imamo dandanes druge navade kot nekdaj. Samo poglejte, kakšne so veselice! Nobenega pravdarskega pretepa ni več kot nekdaj na žegnanjih, kajti takrat ni bilo tako velikega veselja, da ga ne bi kdo skalil s tepežem ali pa z nožem, ko je pijan grozil naokoli. Po vsakem tepežu so jih nekaj odnesli, da so jih morali zdravniki krpati kot gospodinje staro perilo ali obleko. Možje so se danes pohabili. Veliko manj pijejo močne pijače ali pa komaj toliko kot ženske, ker se boje, da bi jih na potu ustavili možje postave in jih obrali za novce ter pisanje, s katerim lahko vozijo avtomobile. Kar prav imajo, kajti nekateri pijani vozniki so se zaletavali kot kozlički, vendar je to veselje precej žalostno, kajti marsikoga popelje v smrt. Nekaterih tudi to ne izuči: kar naprej hodijo v krčme pa naročajo drug drugemu polič vina ali čašo žga-nice. Kar kosajo se v tem, kajti nam Slovencem za pijačo ni bilo nikdar žal novcev. Navada je železna srajca, ki je ni lahko spremeniti. Kar poglejte v Velikih Laščah, kjer poštne kočije ali avtobusi obračajo in prekladajo potnike. Tako je kot semenj, pa vendar ostajajo Laščani hladni kot meščani na Dunaju, ko je Brdavs umoril cesarjevega sina. Še veliko slabih navad poznam, ki jih ne moremo odpraviti. Ljudje mislijo, da se da vse kupiti: pri zdravniku zdravje, v šoli dobre ocene ali pa pri nakupih, da pride prej na vrsto. Celo značke za nastopanje na tekmovanjih, ki jim pravimo TRIM, kupujejo, akoravno bi jim bolj koristilo, da bi sami tekmovali. Še bi lahko našteval, vendar bi kdo porekel, da zgolj opravljam in obiram ljudi, zato raje končam. MARTIN KRPAN Muzaj »starcev« Petični lord Montaže zbira stare avtomobile Avtomobil je dandanes; tak" vsestransko prevozno sreds > da si brez njega ne m°rc misliti' življenja. Nekate strastnežem pomeni avtoi c več kot - lastna žena! Taki J; kajpak bolj malo, zato pafv,; tistih, ki skrbijo za to, oa „konzervo" na kolesih kar .. bolj izpopolnili. Učenjak' belijo glave tudi zategadelj, bi .jeklenemu konjičku P skrbeli tako gorivo, da ne onesnaževalo zraka. Spi0'1 j' bilo o avtomobilu, kije pog° smrtna past, napisanega ogromno in bi se dalo še v Tokrat bomo „skočili" 7.a ne J desetletij nazaj in si „ogle K muzej starih avtomobilov ang* škega lorda Montaguea, ki sv J. petičnosti ne zna V/-,L pametneje, kot da kupuje s avtomobile. Lordov muzej bi lahk° ^ novali tudi muzej „starcev ' f se v njem nahajajo samo ^ -mobili izpred tridesetih in let. Nekaj deset jih je m v j. ohranjeni do tolikšne mC so še zmeraj sposobni za ■ njo. Najstarejši, „bersey e V cab", jc iz lota 1897 m * med prva motorna .J Londonu. Njegova najI hitrost je 18 km /h, z enk ^ polnjenjem pa.lahko preV°. ^ kilometrov. Lordov muzej Takole so razstavljeni „staf^ muzeju angle^ega lorda. tudi ,,rolls royce - silver iz leta 1909. Ta „srebrni jc bil s petdesetimi koJ^'r silami takrat najboljši avto-potankosti izpopolnjen velja še dandanes, doseže le hitrost 80 km/'K tični lord premore ob>'e''Vi, „starcev" še „B. A. T.*' 1913,„renault 30 11. P-"- i star skoraj šestdeset „daimler 3 OHP", ki sc , sedemdesetim letom. Petič^ni .lord sc kajp^ti^' vsemi „častitljivimi starčK •. vozi, kdaj pa sc le jo' „golden arrow", „zlato iz leta 1929, in tedaj sc njim staro in mlado. bila kakšna podobna hodna kočija" z odprto s < še kako primerna tudi /a poletni izlet po Dolenjski Riše in piše: — .kot'K 21. Zgubila sta se v ^ jso j sta nosove, kajti vsej svoji slikoviti ^ u"!*; ljudem in še pof jih so se pač sprehaja-"e, Ko sta se nagledala . ^ na deželo in napasla o , našega Paradižnika, da ^ bankovcev in bi jih je bilo prepozno .. • lliBiBii ■Hlli mmmmm ■huhmi ■Liili! J. SPLICHAL: POT DO —mm m t m ZLATA p Boiite' v prejšnje križanke D3B 350 ^Eie 9^1^ mm AJ E rr N ^Ne) resnice z napako so se izkazili (izka-Ikov ^ bedo (bero) dosež- (zvezni) sodnik je po fjn^' P®-kranjske strani, potem pa jc po mokri cesti vozil proti Novemu mestu tako, da so ga z avtomobili komaj dohajali; ponekod je njegova hitrost menda presegla celo 80 km/h! B(^ deković, eden izmed favoritov, je bil drugi, v enakem času pa jc z njim pripeljalo na cilj minuto za zmagovalcem še 9 kolesarjev. PRIZNANJE ZA NOVOMEŠKE STRELCE Zadnjo nedeljo je novomeška občinska strelska zveza organizirala v počastitev dneva borca tekmovanje, na katerem je nastopilo devet strelskih družin. Po podeljenih priznanjih najboljšim strelcem je dobila novomeška prva ekipa (Berlan, Ribič, Žida nek, Zupančič) posebno priznanje za uspeh na republiškem prvenstvu, ko so Novomeščani v streljanju z vojaško puško zavzeli odlično drugo mesto in dosegli enega največjih uspehov novome^e strelske ekipe. J. R. KRŠKO IN BRE2ICE Kegljali klub je v soboto in nedeljo organiziral v počastitev svoje 20-letnice turnir, na katerem so se kegljači pomerili v disciplinah 6 x 100 lučajev (ekipno), 1 x 200 (moški) in 1 X I()0 (ženske). Rezultati -moški; I. Krško 2416, 2. Brežice 2380, 3. Mercator Trebnje 2307; ženske: I. Brežice 2110, 2. Mercator Trebnje 2081; posamezno — moški; 1. Skinder (Krško) 1281, 2. Planine (Krško) 1274, 3. Avšič (Brežicc) 1265; ženske: I. Turšič (Brežice] 749, 2. Bukovec (Trebnje) 743, 3. Stojs (Brežice) 739. V. P. Med staiejSmi mladinci je zmagal član puljskc^ Siporexa Bulić, Novomeščana M^jlovič in Antončič pa sta bila 16. oziroma 19., kar jc v hudi konkurenci soliden uspeh. V ekipni konkurcnci je pri mlajih mladincih zmagal Rog pred Novim mestom, pri starejših mladincih in članih pa kranjska Sava. J. SPLICHAL NOV KOŠARKARSKI KLUB v Dolenji vasi pri Ribnici bodo v kratkem tudi uradno ustanovili košarkarski klub, ki že dalj časa uspešno dcluja Fantje v klubu želijo, da bi prihodnje leto zasrali v dolenjski košarkarski I^i. V ROKOMETU - ITAS v okviru letošnjih sindikalnih športnih ^er v Kočevju so se pred kratkim končale tekme v rokometu, ^nagali so Itasovi rokomctaši, naj-tmljši strelec pa jc bQ njihov igralec Žerjav: dost^cl je kar 57 zadetkov. Končni vrstni red: 1. Itas I, 2. Itas II, 3. FJektro, 4.-5. Osnovna šola in Mclamin. z. F. ZMAGAL RIKO Prejšnji teden so v Ribnici sindikalne rokometne ekipe odigrale zadnje tekme v okviru občinskih sindikalnih iger. Rezultati: Riko — Inles (Sodražica) 12:10, Inles (Ribnica) - ITTP 29:21, Riko - ITTP 22:15, ITTP - Inles S 21:15, Inles R - Inles S 41:18, Riko - ITTP 22:15. Končni vrstni red: 1. Riko, 2. Inles (Ribnica), 3. ITTP, 4. Inles (Sodražica). M. g. ŽUŽEMBERK - V počastitev Icrajevnc^ praznika so domači športniki pripravili turnirja v odbojki in košarki, na katerih so nasto-(mIc ekipe Trebnj(^a, domačinov in domačih mladincev v odbojki ter domačinov. Loke 74 in Mirne v košarki. v obeh konkurencah so zasluženo zmagati Žužemberčani. SODRAŽICA - Na rokometnem turnirju v Sodražici so nastopile eki-' pe iz Kočevja, Ribnkre in SodraŽKC. Rezultati: Ribnica - Sodražica 20:16, Sodražica — Kočevje 16:14 in Ribnica - Kočevje 19:14. Najboljši strelec in igralcc je. član ekipe Ribnice lic z 18 golL I— ŠPORTNI KOMENTAR Čas za rekreacijo Pred nami sta šc skoraj ves julij in avgust, meseca, ko sc najraje odpravimo na dopust. Nekateri bomo šli v gore, drugi na morje, tretji na podeželje. Vsi z istim namenom: da bomo dva tedna v letu preživeli v drugem okolju, da sc bonro sprostili, nakopali in nasončili, da bomo pozabili na vsakdanjik, skratka, da sc bomo spočili. Zavedati pa se moramo, da dopust, ni le čas poležavanja v vodi in scnci. Prav je, da pozabimo na telefone, na uro, ne smemo pa ^zabiti na telesne aktivnosti. Kvartali, šahi-rali in balinali bomo lahko ) doma. Dopust moramo preživeti tako, da sc bomo domov vrnili spočiti, zadovoljni, tako, da sc bo jezik na tehtnici, na katero smo sc skozi vse leto jezili, češ da kaže preveč; astavu pri manjši številki Kaj nas torej čaka? -Načrtna rckrcacija. Bolj zahtevni se bodo lahko rekreirali na teniških igriščih, na smučeh na vodi, jahanju, tisti, ki vedno tarnajo, da so ' /a šport že pre.stari, si lwdo pomagali drugače, bolj koristno in bolj poceni. Medtem ko so še lani ves dopust (vcležali, bodo šli letos večkrat na morje, kajti mi.šic si prav gotovo ne bodo okrepili s sedenjem. Vsaj trikrat na dan naj bi vsak preplaval najmanj kilometer. Tisti, ki jim voda škodi, naj hitro hodijo, •zjutraj telovadijo ali tečejo ob obali, po gozdu.* Tako eni kot drugi pa se morajo potruditi, da ne bodo „omagali" že prve dni. J. PEZEU Na sliki je vrsta žužemberških pioniijev, ki so v Osijeku v začetku julija na državnem pionirskem prvenstvu v odbojki osvojili odlično četrto mesto. Od leve proti desni stojijo; Škrbe, Jarc, Brulec, Cerkovnik, Pečar, Plut; čepe: Fric, Muhič, Plot in Kolarič. Letošnji prvak — Jože Va-lenčič. Posnetek je bil nare; jen, ko je zmagd na diri^ „Po Beli krajini". Tudi drugi brij Za Rudijem še Jož^ Valenčič državni prvak Trije bratje - trije kolesarj|-Rudi Valericič, najstarejši nie" njimi, dvakrat dižavni prvak v tih 1964 in 1967, je bU zgle« mlajšima dvema: Jožetu Pavlu. Prava kolesarska družina Pivke; Jože - srednji po starosij| 27 let ima — je v nedeljo dop"' nil zbirko medalj kolesarske žine šc z dvema zlatima: bil J. najboljši v soboto v posamič" konkurenci, s svojo kranjsko vo, za katero nastopa drugo let"' pa šc v ekipni konkurenci. . „To je moj največji uspeh- J. ponavljal ves vesel po osvom naslova državnega prvaka. ga je bila kot nalašč zame, ^ v strmini počutim kot Priložnost sem tudi izkoristil- ^ Gorjancih sem skočil iz in sam prišel na cilj," jc ®P'^, sobotno dirko v nedeljo, po čani ekipni vožnji. „1969, ko sem prišel od/d^_ kov, sem začel resno voziti. slednje leto smo bili vsi, bratje državni ekipni prvaki Rogovih majicah. V Novem '''.j .stu pa sem prvič zmagal tu med posamezniki. Se leto bom vrtel pedale in si da bi izpolnil olimpijsko za Montreal. Potem pa bom k® • čal. Moralo bi sc zgoditi res K j po.scbnega ali nepozabn^a« bi še vztrajal na kolesu!" p^^.. letošnji državni prvak. Naj se s* ■ši še tako čudno: z zmago skoraj poslavlja od kolesa ^ cest, na katerih je prevozil toli" kilometrov ... 16 DOLENJSKI LIST Št. 29 (1356) - 17. julijo STARI TRG OB KOLPI - VJr°j častitcv dneva borca so strele pravili tekmovanje v streljanju 1 čno puško. Med dvanajstimi s je zmagal Stulac, za njim pa so, ju Kobc, Šavrič, Spehar, Mihci' drUgi" 11 v KOČF.VJi: - Na letošnjem ^ ju 75 so nastopili najboljši ayt° ^ bilisti Slovenije. Vreme je bilo. ževno, kljub temu pa so voznik' ^ kazali veliko spretnost, hitr° 'r1 bro vožnjo. Tekmovalci so bil' s0 deljeni v tri razrede. PrevozuH progo 110 km v treh etapah- ». jj niči, Cerknici in Kočevju so j j, štiri spretnostnp vožnje. 13- do 785 ecm: prvi Piderman . škega, v kategoriji do 1150 ccrni bil zmagovalec Kranjc iz ^'^e".cni Bistrice, v kategoriji nad 1150 c otj pa Kajtna iz Ribnice, krstni ekip: AMD Slovenska ",s (prva). AMD Ribnica jc bila šesta- pajim Bo počitniški dom razširjen? Ali bodo nadzidali počitniški dom v Malinski? V juliju in avgustu bo v Novigradu in Malinski letovalo okoli 150 ribniških obČ9nov v Novigradu in Malinski, kjer ma počitniška domova ribniška Počitniška skupnost, bo v juliju w avgustu letovalo okdi 150 Ribničanov iz delovnih organi-^cij in ustanov. . Največ jih bo odšlo na Inlesa, po sveže moči pa t delovni ljudje iz Ri- I u šole. Jelke, Ljub- banke, občinske^ komiteja • ^nietijske zadruge, ZD, Žični-t®' ®staje milice. Med njimi bodo šti H zasebni obrtniki in "denti. Pri tem niso upoštevani ti-j' P ' delovnih kolektivov, ki bo-" 'etovali izven sezone. Dopusti v počitniških domovih so .0 "godni, saj plačajo delavci le ,'^Pevek za prenočevanje: za sobo avema posteljama 20,00 din za 9*:' s tremi posteljami 28,00 in s ^^»00 din. V obeh domovih a|o Vedno mrzlo in toplo vodo, prostor in čajne kuhinje, v liri- • '^opustniki lahko priprav-y kuhajo hrano. Ker se vedno oh K zanima za letovanje v r-, .j^n^'vih počitniške skupnosti, misljajo pri skupnosti, da bi do-v Nadzidali naj bi dom "^hnski in odkupili parcelo pri niu, na kateri bi lahko postavljali ali prikolicc. Pri počitniški skupnosti so poudarili, da gre veliko zaslug za nespremenjene in nizko cene v domovih vsem tistim delovnim kolektivom, ki so s prispevki pomagali, da so prepleskali vse sobe, opremili čajne kuhinje z delovnimi mizami in štedilniki ter opravili številna manjša popravila. Dom v Novigradu je bil zaseden že v juniju. Od 5. do 12. junija so našli v njem „drugi dom" otroci iz ribniške posebne šole, od 12. do 19. junija pa so v njem letovali učenci in učenke iz ribniške osnovne šole, ki so imeli pouk v naravi. I-. ŽI:L1IZNIK Upokojenci v svojem Ribniški upokojenci imajo nove, sodobno urejene društvene prostore - Pestra dejavnost 20. junij je bil za ribniške upokojence velik praznik, kajti tega dne so dobili v uporabo nove društvene prostore. V novem stanovanjskem bloku za gozdarskim domom so si uredili velik in sodobno opremljen klubski prostor in pisarno. Ob otvoritvi so bili navzoči tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in sosednih podružnic iz Sodražice in Loškega potoka. Mladina sprejema kulturo du io galerija v ribniškem gra-stav letos že sedem raz- rph!„ w videh razstavo del Vphil^i Matolia, šolarjev, Vastiča, vt ^ Šubicev in Hamo- skim^ te razstave si je ogledalo vcčii u- obiskovalcev. Naj- emi j® imela razstava del io io ^ Ivana Razborška, ki si Arlfn 3.500 ljudi. Janez oceniliI ^ muzeju in galeriji, Petlfit,*"'' bo letos razstave v 30.000'ljudL^"^' ogledalo okoli galeriji je Rihnii n izven nedelbh ob sobotah in Hudi SI ogie(^ razstave veliko vseh krajev Slovenije, med ne j. j^.omeniti. da so člani osnov-ii H ^"izacije Zveze borcev obiska-treb^^^ udeležencev NOB, ki so po-.POTioči, in jim darovali po činidi cn ■ pa lahko štejemo lariK izseljencev iz Amerike •^'Pniškem gradu. M.C.LAVONJIC Poudarek ^mozaščiti 364 članov VoUx^"'^cija združenja rezervnih ^^ano "l'arešin Ribnica šteje 364 Osnov^*-.''' organizirani v štirih LoJk organizacijah: v Sodražk:i, Hici potoku. Dolenji vasi in Rib- viij^M'^^^o^njem jubilejnem letu šte-lavjio osvoboditve se je dc- Vsej^^t organizacije, usmerila pred-. predavanja o družbeni sa-pohod orientacijsko-taktične Orp. . • ^ako se je ekipa ribniške teijj^^^-^eije udeležila republiškega du y v orientacijskem poho- k Vei-V^^^^njskili Toplicah in pokazž- strokovnega znanja. teii- ^^°iem delu pa se rezervni sta-PTertv tudi s težavami, Hicj v krajevni skupnosti Rib-?tih I akcije načrtujejo v pro-isltg "evih, so nekatae slabo ob-težava je v tem, ker oj^tzadja nima svojih prostorov. UltY Banizacija rezervnih starešin se tudi s problematiko šolar\ja Poirt slovenskih fantov za vojaške Vob»^- Kljub temu da so je letos za jQ J^e šole javilo nekaj kandidatov, 'PfcjeU le enega. F. 1. RESETB njimi največ mladih, učencev in dijakov. Tudi med domačimi obiskovalci prednjači mladinu. Najbolj redno prilKijajo na ogled razstav učenci ribniške osemletke, ki jih vodijo učitelji likovnega pouka. Razveseljivo bi bilo, če bi bilo tako zanimanje za razstave tudi v delovnih organizacijah oziroma pri zaposlenih. M. C.LAVONJlC OSTALO JE OPUSTOŠENJE! Nabiranje borovnic gre h koncu. Obronki gozdov okoli Ortneka so bili te dni polni avtomobilov, neki hudomu.šnež pa je pogruntal, da je bilo v hosti več ljudi kot borovnic. Zdaj je za njimi ostalo pravcato opustošenje, saj je vse borovničevje po-hojeno. Lastniki gozdov se res lahko držijo za glave, kajti deležni niso bili nobene obzirnosti. Kaže, da bo treba vnaprej marsikaj storiti za zaščito borovničevja in borovnic. O tem naj bi razmislili tudi gozdarji in drugi, katerih dolžnost je zastopati koristi in potrebe kraja. Najprej pa je treba razčistiti vprašanje, kdo ima pravico v kmečkih gozdovih nabirati gozdne sadeže! RIBNICA: SPORAZUM O JAMARSKEM DOMU Posestno stanje zemljišč pri jamarskem domu, ki ga upravlja Društvo za raziskavo jam iz Ribnice, so po dolgih letih končno uredili. Dosežen je bil sporazum o odškodnini zemljišča in oddelek za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini je izdal ustrezne odločbe, ki bodo osnova za ureditev posestnega in lastninskega stanja pri pristojnih organih. Upravljalec zgradbe in okoliških zemljišč bo imel zato veliko lažje delo pri načrtnejšom izkoriščanju tega zanimivega objekta. SPET SUHI : DEBELI Bližnje nogometno srečanje med ^ suhimi in debelimi, ki bo v Ribnici, ' vzbuja že zdaj veliko zanimanje občanov. „Selektorji" obeh reprezentanc pridno delajo, da bodo kar najbolj strokovno opravili delo. Za izbiro lahko kandidirajo vsi, glavno merilo za vstop v reprezentanco pa ne bodo leta ali nogometno znanje, ampak teža. Zato bo te dni v Ribnici vehko tehtanja. Navijači pričakujejo predvsem veliko smelia. M. G. V otvoritvenem govoru seje predsednik društva tov. Merhar spomnil vseh, ki so v 24 letih obstoja kakorkoli pomagali pri razvoju društva, ki so ga spremljale razne zgode in nezgode vse do zdaj, ko so končno prišli boljši časi. Novi društveni prostori so lepo darilo upokojencem ob 30. obletnici osvoboditve, zato bodo upokojenci >; še večjo dejavnostjo dokazali, da so jih vredni. Kot je poudaril predstavnik občinske skupščine tov. Lavrič. ki se je zavzel za še boljše sodelovanje, so novi prostori ribniških upokojencev velika pridobitev in hkrati obveza, da si delavci, ki so odšli v zaslužen pokoj, čim bolj tvorno popestrijo iztekajoča Jeta življenja. Po končani slovesni otvoritvi so bili vsi skromno pogoščeni in so prijetno razpoloženi izmenjali misli in želje za nadaljnjo društveno življenje v novem in lepšem okolju. Slabo vodstvo! Delo mladih v ribniški občini je v /jdnjem času močno zastalo. Mladi so se dogovorili, da bodo ponovili prvo neuspešno volilno konferenco, toda tudi pri drugi so zatajili. Vodstvo šteje devet članov; ni dovolj resno niti delavno, zoito bi bil čas, da mladi odstranijo iz vodstva vse lenuhe, da izpeljejo volilno konferenco in da začno delati po sklepih mladinskega kongresa. O delu mladinske organizacije menijo nekateri ribniški mladinci naslednje: Brane Ambrožič, ključavničar: „Sam nimam dovolj prostega časa, ker treniram rokomet. Kljub temu pa menim, da v našem mestu mladi sploh nismo organizirani. Mislim, da je to za vse tiste, ki so člani predsedstva, velika sramota." ' Vinko Škufca, delavec: „Medtem ko se po drugih mestih mladi udeležujejo številnih akcij, pri nas spimo. Menim, da so za to krivi tisti, ki naj bi vodili in usmerjali delo mladih. Morda bi bilo bolje, če bi imeli mladinske prostore." Tatjana Peterlin, dijakinja: „Delo v mladinski organizaciji bi morale podpreti v.se družbenopolitične organizacije, ki so na nas mlade kar nekako pozabile. Že zato, ker naše vodstvo ni sposobno izvesti volilne konference. Prav tako mladi pogrešamo primerno zabavo. Zaenkrat jo lahko najdemo le v sosednji Dolenji vasi." Danijel Divjak, študent: „Naši .vrstniki, ki smo jim zoiupali vodstvo, so poz.abili na nas. Premalo sodelujejo z nami,,tako da večkrat ne vemo, kako naša mladinska organiz.acija sploh dela. IVav bi bilo, ko bi nam prisicočil na pomoč izkušen politik-mentor. kot kaže, pa le ni tako slabo, kot mislimo. Po vsej verjetnosti bo v kratkem začel delovati fotoklub." S. SLNlCAR Gradnja novega doma JLA v Ribnici — temeljni kamen je lani položil poveljnik ljubljanskega armadnega področja generalpolkov-nik Franc Tavčar—Rok — lepo napreduje. Na sliki: gradbišče doma, v katerem bo kinodvorana, ke^jišče, družabni prostori, knjižnica itd. ČETRTKOV INTERNU Enako okrogel volan Del poklicnih voznikov končno le dosegel beneficirano delovno dobo • Kdaj sodoben servis? Ni naključje, da je naš današnji sogovornik ravno Jože Ju-rečič, predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov NoVo mesto; 13. julija so namreč šoferji in avtomehaniki praznovali svoj dan v spomin na isti dan leta 1943, ko je bila v Laščah pri Žužemberku ustanovljena prva motorizirana partizanska enota. Jože Jurečič: „Koliko ovir do resnično vzornega avtomobilskega servisa? " „Volan je za vse in vedno enako okrogel in kilometri so za vse enako dolgi," pravi Jurečič, ko pripoveduje, da je Zveza združenj končno le dosegla beneficiran delovni staž za voznike -špediterje in tiste, ki vozijo potnike po voznem redu na mestnih, primestnili in medmestnih progah. „Zveza združenj se trudi, da bi dosegla olajšave pri štetju delovne dobe poklicnih voznikov, seveda upoštevaje sorazmerno lestvico naporov, tudi pri drugih poklicnih šoferjih. Ni namreč pravično, da človek, ki mu je vožnja poklic in ki vozi na tako imenovanih režijskih progah (na _ primer od Hamburga do Ankare), zaradi sedanje opredelitve beneficirane dobe nima pravice na daljša delovna leta," je rekel Jurečič in obenem dodal, da se bore za boljše delovne pogoje tudi avtomehaniki. „Na Dolenjskem nujno potrebujemo sodobno opremljene avtomehanične delavnice," pripoveduje zgovorni predsednik novomeškega ZŠAM, „in to vsaj iz dveh razlogov. Avtomehaniki delajo v razmerah, ki smo jih bili vajeni pred dvajsetimi leti, tehnika in zahteve strank pa zahtevajo od njih dobesedno vsak dan večjo spretnost, naglico in znanje. Ali . na Dolenjskem res nismo sposobni ustanoviti osrednjega, velikega avtomobilskega servisa, ki bi odpravil nečedna popoldanska opravila „šušmarjev", preprečil, da bi zaradi menjave olja v karterju morala stranka na uradno zapriseženih servisih čakati celi dve uri. Če bi na primer • v Novem mestu združili sredstva, delo in dobrog voljo gasilski. Pionirjev in Novotehnin servis, bi bilo moči ravno za eno, res današnjemu številu vozil ustrezno delavnico." Če se že gremo povezovanje na vseh ravneh, ne bi bilo odveč razmisliti tudi o tej navrženi ideji, ki gotovo ne bi škodovala zahtevam strank niti delu avtomehanikov. Pobudnik taktna povezovanja, ki bi dalo dolenjskim voznikom res sodobno opremljen servis, bi bila lahko občina ali pa novomeške družbenopolitične organizacije, če se že morebitni nosilci akcije skrivajo vsak v svoj udoben, vendar kakor po storitvah vse kaže, preživeli kot. M. BAUER Novome^ kronflia NOVE DESKE — Ne da bi se hvalili, lahko zapišemo, da je morebiti tudi naša bodica o propadajočem ra-govskem mostu čez Krko, ki je že kazal rebra pod nogami pešcev, ne-kolikanj vpHvala na to, da so pred kratkim na mostu zamenjali vse trohnele deske in tako zagotovili varno prečkanje mostu, ki niti ni tako osamljen, kot bi kdo misli). TRŽNICA - Pa so končno tudi branjevke, kramarji in gospodinje' doč^ale lep tržni dan: v ponedeljek se je Novo mesto kar kopalo v poletnem soncu. Cene nekaterih živil so bUe naslednje: kilogram krompirja je stal 6 din, fižola 10 din, solate 3 din, čebule 10 din, paradižnika tudi 10 din, jajca so bila po 1,50 din. Za kilogram hrušk je bilo treba odšteti 18 din, jabolk 16 din, pol litra lisičk pa je stal 5 din. Jurčkov še ni bilo naprodaj. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE -- Prejšnji teden je darovalo kri 64 občanov, med niimi 21 delavcev iz Laboda, 13 iz Novoteksa, 8 iz Beti (Mirna peč), 6 iz „Krke", 3 delavke iz Krima v Novem mestu, po dva delavca pa iz IMV (Novo mesto in Su-hor) in „Ele". ROJSTVA — Rodili star. Marija Pšeničnik z Ragovske 16 - dečka in Milica Žmire s Kristanove 14 -Želj ko. SMRTI ni bilo. J Ena gospa je rekla, da Novome-ščani ne potrebujejo novega bazena. Vs^, ki se rad kopa, se lahko ob večjih nalivih zateče v kleti bloka na Mestnih njivah, ki jih obilno zalije voda. »Osnovnošolsko« gospodarstvo Skorajda polovica delavcev novomeškega gospodarstva nima dokončane osnovne šole - Na visokih in višjih šolah le vsak 124. Dolenjec Po zadnjih dostopnih podatkih, ki segajo v Jeto 1971, je izobrazbena sestava kadrov v gospodarstvu novomeške občine slabša kot v ostali Sloveniji. V gospodarstvu dela kar 62 odstotkov priučenih delavcev, visoko šolanih je dobra dva odstotka, s srednjo šolo blizu devet odstotkov, s poklicno pa 25 odstotkov delavcev. Največji razkorak s slovenskim povprečjem - trdijo namreč, da se podatki v štirih letih niso bistveno spremenili - je pri delavcih z visoki- ŠTEVILO: KAKOVOST „Ce se na glas vprašamo, kaj se je pravzaprav spremenilo s sprejetjem ustave, zelo hitro dobimo odgovor, da je njen sad predvsem velika pripravljenost delovnih ljudi, organiziranih" v temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, ki se neposredno vključuje^ v oblikovanje občinske politike," je poudaril na seji občinske konference ZK Novo mesto sekretar Janez Slapnik. Ustvarjalen odnos med drugim potrjujejo polnoštevilna udeležba delegatov na občinskih sejah, široke razprave in množica delegatskih vprašanj, žal pa po drugi strani niti ni tako redko prepričanje, da izvoljene delegacije že same po sebi (zjradi navzočnosti in številčnega stanja) zagotavljajo novo kakovostno spremembo v naši družbi. Dandanašnji je prevečkrat res, da je edina informacija, na temelju katere naj se znajde in odloča delegat, pogosto v zadnjem trenutku razdeljeno gradivo za skupščinsko sejo. Pozabljamo tudi, da je delo delegacije odvisno tudi od samoupravne razvitosti okolja, v katerem delegat dela, stopnje osveščenosti in družbenopolitične usposobljenosti delegatov, povezave delegacij z delavci, dela dnižbenopolitičnih organizacij, pretoka obveščenosti in še niza drugih pomembnih pogojev, ki, če so samo v zraku ali na papirju, peljejo delegatski sistem na stranski tir ali ga slepijo z načelnimi ocenami. Tega bi se morali polcj, nas vseh bolj pogosto kot doslej zavedati tudi predsedstvo novomeške skupščine in njc*gove strokovne službe. In to ne samo zaradi v zjdnjem trenutku razdeljenega gradiva. M. B. mi šolami: tu zaostaja novomeška občina kar za štiri odstotke. Kar 47 odstotkov delavcev novomeškega gospodarstva (več kot 6.000 ljudi!) nima dokončane osnovne šole; od tega jih je dobra četrtina mlajših od 25 let. Število delavcev z nedokončano osnovno šolo se ne zmanjšuje, ampak narašča; v zadnjih desetih letih je izredno dokončak) osnovno šolo samo 500 delavcev. Procese modernizacije novomeške industrije nedvomno zavlačuje tudi pomanjkanje strokovnjakov z visoko izobrazbo. Delovnim organizacijam manjka glede na sisteinizacijo delovnih mest kar 700 delavcev z visokimi ali višjimi šolami. Hudo pomanjkanje visokih, višjih in srednjih kadrov pa ni samo v gospodarstvu, prav vsakega strokovnjaka so namreč veseli tudi v javni upravi, šolstvu, sodstvu itd. Za nadaljnji novomeški družbenoekonomski razvoj seveda ni odločilno samo število strokovnjakov. NOVOMEŠKA GIMNAZIJA V TREBNJEM Na jutrišnji seji občinske skupščine bosta pristojna zbora skupščine občine Novo mesto verjetno dala soglasje novomeški gimnaziji, ki namerava v Trebnjem ustanoviti dislociran oddelek pedagoške smeri. Pobudo za to odločitev je dala trebanjska občinska skupščina, trebanjski in novomeški izvršni svet sta se že odločila, da bi bila ustanovitev umestna in potrebna. ampak tudi njihova izkoriščenost. Trdimo lahko namreč, da so ravno v izkoriščenosti kadrov še velike rezerve. Neizkoriščenosti so krivi predvsem slaba organizacija dela, neizdelan sistem nagrajevanja po delu, nedograjena samoupravna in delovna razmerja, pičla skrb za strokovno izpopolnjevanje itd. Novomeško žejo po strokovnjakih žal potrjuje tudi nevšečen podatek, da se vpiše na višjo ali visoko šolo vsak 8o. Jugoslovan, vsak 83. Slovenec in le vsak 124. Dolenjec. Očitno je bilo doslej šolanju novomeških delavcev posvečeno premalo pozornosti, predvsem gospodarstvo se je preveč usmerjalo v materialno graditev, za znanje pa razen pri redkih ni bUo časa m denaija. ^l ta grenka pilula že deluje. M. B. VABILO GUBCEVCEM Krajevna skupnost in družbenopolitične oiganizacije v sodelovanju z odborom Gubčeve brigade Bučna vas vabijo svojce padlih, borce Gubčeve brigade in ob^nč, da se na dan vstaje, 22. julija, udeležijo komemora-tivne slovesnosti ob odkritju spominske plošče na Dobravi pri Novem mestu. Slovesnosti se bodo začele ob devetih. Na Dobravi je 11. marca 1944 v borbi z Nemci in belogardisti padlo 6 borcev I. bataljona Gubčeve brigade ter terenska obve-ščevalka a Nov(^a mesta. v: o slabi novomeški oskrbi govori tudi tale posnetek običajnega sobotnega prizora pred pekarno na Glavnem trgu: na kruh je treba čakati v dolgi vrsti. (Foto: M. Bauer) Ali zares dovolj varčujemo? Stabilizacijski ukrepi v pretresu • Komunisti pred veliko odgovornostjo stih. Povsod tam, kjer bodo ugotovili odstopanje od planirane porabe, bo potrebno takojšnje ukrepanje. Komunisti v delovnih kolektivih pa sc ta čas zavzemajo za to, da bi bili zaposleni čim bolje obveščeni o SVET JE POTREBEN v Brežicah ugotavljajo potrebo po čimprejšnji ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki naj bi deloval kot samostojen družbeni organ pri občinski skupščini. Oddelek za notranje zadeve je za delegate skupščine pripravil pregled razvoja prometa, prometne vzgoje in varnosti v brežiški občini. Komunisti v delovnih organizacijah ne utegnejo počivati. Akcijski programi za prispevek h gospodarski stabilizaciji jim nalagajo odgovorne dolžnosti. V ospredju je problematika uvoza in izvoza, pozorni pa morajo biti tudi na nesorazmerja v skupni in investicijski porabi. V temeljnih oj^nizacijah združenega dela m v te dni pretresajo letošnje poslovanje, pa tudi v interesnih skupnostih so pripravili poročila o dotoku sredstev in o dosedanji porabi. Posebno pozornost posvečajo zaposleni varčevalnim programom, saj lahko že zdaj ugotovijo, kako jih uresničujejo in koliko še lahko prihranijo. Na srečo v Posavju ni nepokritih investicij, v gospod^stvu sploh ne. Zataknilo pa se bo verjetno pri načrtih za n^ospodarske investicije. V brežiški občini se bo spričo tega skoraj gotovo zavlekla graditev zdravstvenega doma, za katerega zbirajo denar vsi občani. V kratkem bomo zvedeli za preglede splošne in skupne porabe, ki so jih dolžni poskrbeti komunisti v izvršnem svetu, v občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupno- Novo v Brežicah ZACETI v letu dni - Interesenti, ki so se udeležili zadnjega natečaja za oddajo stavbnih parcel v Brežicah, so dolžni začeti graditi v letu dni. V petih letih po podpisu pogodbe pa morajo dokončati stanovanjske "hiše do tretje gradbene faze. Lastniki stavbnih parcel bodo postali konec avgusta letos. DRAGINJA - V Brežicah se gospodinje vedno znova pritožujejo nad cenami sadja, zlasti pa nad velikimi razlikami v primerjavi z Zagrebom. Tako so bile breskve še pred kratkim v brežiških trgovinah po 18 din, v Zagrebu pa isti dan po 11 din, in to ne na tržnici, ampak v trgovini. ASFALTIRANJE NAPREDUJE - Do dneva vstaje bo imela brežiška občina spet tri lalometre in pol več asfalta na cestah. Cestna služba je zadnje tedne preselila delavce in stroje na cesto Dečno selo -Rudnik Globoko. To je odsek, kjer je bilo ob deževnem vremenu največ blata, zato občani tako težko čakajo na asfalt. gospodarjemu, kar velja predvsem za obrate in TOZD, katerih matična podjetja imajo sedež zunaj občine. Podatki zanje morajo biti na razpolago tudi pri'podružnici SDK Krško, da se bodo z njimi lahko seznanile tudi vse občinske skupščine v Posavju. I -J. FOTOGRAFIRAJTE ZA RAZSTAVO! Foto-kino klub Brežice bo jeseni počastil trideseto obletnico zmage nad fašizmom z razstavo umetniške fotografije. Člane opozarja, naj že zdaj mislijo na to prireditev in pripravijo kakovostne fotografije. Vsak avtor lahko sodeluje na razstavi z 10 deli. Foto-kino zveza Slovenije bo podelila eno prvo, dve drugi in tri tretje nagrade. Na razstavi lahko sodelujejo tudi člani šolskih foto krožkov. BREŽIŠKE VESTI Razstavne prostore Posavskega muzeja v Brežicah obišče vsak mesec nad tisoč ljudi. V poletnih mesecih prihaja tudi veliko tujcev. (Foto: J, Teppey) Nad 1.100 prostovoljnih delovnih ur so že vložili člani PGD Poklek v gradnjo svojega doma, s katerim bo kraj pridobil dvorano, družbenopolitične organizacije pa svoj kotiček. Minulo nedeljo jih je dva-1 najst začelo pripravljati opaže za drugo ploščo že ob 4. uri zjutraj. Po besedah „duše" te gradnje,, šoferja Lada Martinkoviča, naj bi ploščo vlili že minuli ponedeljek. Na sliki; kot en mož poprimejo pa. gre. (Foto: Železnik) ; Občani vedo, kaj hočejo od SZDL SZDL v sevniški občini organizirano po novem - Poslej predsednik obdln*i ske konference in delegat v republiški konferenci SZDL Predzadnjo sredo so ocenjevali triletno delo SZDL in naloge za naprej delegati občinske konference SZDL. Glede opravljenega dela ni bilo pripomb, saj je šlo za tako delovno obdobje, kot se "ga spominja malokateri aktivist. Obsežna kadrovska osnova obeta tudi za vnaprej: v kar 43 vaških odborih je izvoljeno 221 občanov, v 11 krajevnih konferenc, kolikor je tudi krajevnih skupnosti, je bilo izvoljenih 411 delegatov, pri čemer so zastopana vsa delovna področja. ravno tako tudi regresirati reprodukcijski material." Med pomembnimi vprašanji, ki jim bo treba posvetiti v bodoče več pozornosti, je varstvo okolja. Po predsednikovem mnenju se scvniška občina nahaja med dvema energetskima bazenoma: Zasavjem in bodočo krško nuklearno elektrarno. Predvsem sc bo morala SZDL v republiškem merilu bolj kot doslej zavzemati za solidarnost. „Skupin-skolastniška miselnost v nekaterih razvitih občinah je skupnosti prizadejala žc dosti škode." Kot primer je postavil vprašanje otroškega varstva, kjer je po številu otrok v varstvu sevni.ška občina na predzadnjem mestu v republiki, medtem ko je med zaposlenimi nad 52 odst. žena. Frontna organiziranost SZDL, ki vključuje občane iz vseh delovnih sredin, družbenopolitičnih organizacij in društev, je pokazala svoje prednosti že na prvem zasedanju občinske konference. Gre za velik forum, saj šteje kar 82 ljudi, vendar to tokrat ni bila ovira dobri razpravi. Novi predsednik l-ranc Pipan,' ravnatelj sevniške osnovne šole Sava Kladnika, je za dopolnitev novega programa navedel vrsto nalog, ki se jih bo morala lotiti tudi SZDL. Po njegovem mnenju potrebujejo večjo podporo kmečki proizvajalci. „Kmeta jc danes stisnilo, nihče mu ob setvi ne zagotovi, za koliko bo lahko prodal svoj pridelek. Zaradi pomena pridobivanja domače hrane bi bilo pridelke treba premirati. V nezavidljivem položaju je tudi šol; stvo, kjer se ne morejo dokopati nit' do enoizmenskega pouka. Predstavnik telesnokulturne skupnosti je opozoril na vrzel v središču; občine zaradi premajhne aktivnost' sevniške krajevne skupnosti. To jc ovira tudi za načrtovanje gradnjp telesnokulturnih objektov v Sevnici, po čemer je občina ravno tako na predzadnjem mestu v republiki-Celo turistični delavci, ki so ^ počutili žc povsem nemočni, vidijo v na novo zastavljeni SZDL jamstvo, da se bo poslej dalo kaj spremenit' na tem področju. ^ ALFRED ŽELEZNIK KRST AVTOMOBILA - V deljo ob 14. uri bodo člani Br(^ slavnostno izročili namenu no* gasilski kombi. Po svečanosti bodo poskrbeli tudi za zabavo. mTNIl' V SZDL prostor za vse Dobra obveščenost je pot do odločanja Vloga Socialistične zveze je iz leta v leto pomembnejša m naloge, ki naj jih uresničuje kot frontna organizacija, so vedno b(rij odgovorne. V krški občini so jih v minulem štiriletnem obdobju dodedno izpolnjevali, kar je pokazalo zadnje zasedanje delegatov občinske konference SZDL, na kateri so izvolili za novega predsednika Franca Ra-kana. Te ugotovitve sta še posebej podčrtala uvodna referata o opravljenem delu in prihodnji usmeritvi, ki ZA DAN VSTAJE NA CELAH Občinski odbor Zveze borcev NOV Krško in krajevna organizacija ZB NOV Zdele vabita v nedeljo, 20. julija, na proslavo dneva vstaje na Čelah pri Zdolah. Slovesnost se bo začela ob 11. uri. Na Godleijevem hramu, v katerem so se sestajali predvojni revolucionarji, bodo ob tej priložnosti odkrili spominsko obeležje. Po proslavi bo tovariško srečanje. Pri pripravi jedil bo sodeloval rojak mojster Iva-čič. Kršice novice BREZ MRTVILA — Retrospektivna razstava akvarelov Franceta Slane v kostanjeviškem Lamutovem likovnem salonu, ki bo odprta do septembra, in razstava jeseniškega DOLIKA v Krški galeriji sta dogodka, ki poživljata poletno kulturno sezono. Le-ta bo uvod v živahnejšo kulturno jesen, sta jih imela sekretar Branko Pire m dosedanji predsednik Lojze Stih. Ob tem pa lahko danes zapišemo tudi to, da jc bilo delovanje socialistične zveze v krški občini že doslej pravzaprav „frontno" in ji je z vrsto družbenopolitičnih, pa tudi drugih akcij uspelo resnično razgibati sorazmerno širok "krog občanov. SZDL je že postala sila, v kateri najde vse več delovnih ljudi mnoge možnosti za dejavnost. Tako organizirana bo lahko tudi v bodoče rešila marsikatero pomembno stvar. Te dni so pričeli akcijo, ki naj postopno pripelje do stabiliziranja našega gospodarstva, ki ga številni problemi zc dokaj ogrožajo. Sicer pa so na konferenci naglasili še dolgoročnost prizadevanj za hitrejše uresničevanje delegatskega sistema, za njegovo utrditev, za čim boljše dek) krajevnih organizacij SZDL, pa tudi za uveljavitev takega sistema informiranja, ki bo vsa ta prizadevanja še dopolnjeval in jim pomagal ter hkrati v čim širših krogih ljudi vzbujal zavest, da si njihovega odločanja želimo povsod, da je to njihova pravica in dolžnost hkrati. Ž. SE BEK 30 LET LOVSKE DRU2IN CERKLJE v lovskem domu pri Izviru bo v n^eljo, 20. julija, lovsko srečanje, ki ga prireja LD Cerklje v počastitev tridesetletnice osvoboditve in tridesetletnice obstoja družine. V dopoldanskem delu prireditve so na sporedu tekmovanja v streljanju na glinaste golobe. SEDAJ ZARES Po uspešno izvedenem trim kolesarjenju bo občinska TTKS med 7. in 12. julijem preizkušala v bazenu pri tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj še znanje plavanja v okviru prizadevanj, da bi se čimveč občanov naučilo te veščine. Po posebnih merilih bodo delili zlate, srebrne in bronaste „del-finčke". SE ENA AKCIJA Po daljšem obdobju treninga se bo danes pričela letošnja poletna plavalna tekmovalna sezona. V Krškem bo ob 16. uri prvo kolo tekmovanja za pokal PZS za pionirje B in C skupine, enaka tekmovanja pa bodo imeh krški ce-lulozarji ta dan še v treh višjih skupinah. v Bresttnici nov muzej? Razgovori, ki so se pričeli minuli teden, obetajo, da bomo na gradu v Brcstanici v bližnji prihodnosti dobili še cn pomemben muzej. Zbirka o slovenskih izgnancih, kijo jc tamkaj Uredil dr. Tone Ferenc, naj bi nadstropje nižje dobUa še soseda, muzej o naših političnih zapornikih in intcrnirancih med zadnjo vojno. Prostor za novo muzejsko zbirko je že na voljo, sobane, v katere naj bi jo postavili, bo treba le še preurediti in obnoviti. Seveda bo nekaj časa trajalo zbiranje gradiva, ki jc sedaj delno že razstavljeno po različnih pokrajinskih in drugih muzejih, mnogo ga bo treba še zbrati. Komisija za inter-nirance pri republiškem odboru ZZB NOV se za lokacijo takega muzeja na brestaniškem gradu zavzema iz več razlogov. Končno besedo o pričetku priprav bodo izrekli v oktobru. Zamisel so na pogovoru, ki gaje vodila tovarišica Lidija Sentjurc, podprli tudi predstavniki krškega občinskega odbora ZZB NOV, občinske skupščine, krajevne skupnosti Brestanica in tamkajšnje borčevske organizacije. Lastna »kovačnica« učiteljev V jeseni bo v Trebnjem 1. letnik pedagoške gimnazije - veliko zanimanja mladih za učiteljski poklic - Kakšne so začetne težave? v trebanj^i občini se kot tudi drugod že vrsto let borijo s pomanjkanjem učiteljev, vendar o tem ne zgolj razpravljajo, temveč so se lotili odločnih ukrepov. Prvi v republiki od manjših občin, ki nimajo svojih srednjih šol, bodo pričeli s tako imenovanim usmerjenim izobraževanjem v obliki dislociranega oddelka novomeške pedagoške gimnazije. . Začetki so težavni, to je novinarju očitno že ob iskanju tistega, ki o rojstvu tc šole v občini sploh lahko kaj pove. Dobili smo nekaj imen, pri vsakem pa se je nato razgovor končal, preden sc jc sploh začel, dokler nismo prišli do zadnjega v tej verigi, Štefana Kamina, ravnatelja trebanjske osnovne šole. Le-ta ima na plečih že delavsko univerzo, vse kaže, da mu ne uide tudi usmerjeno izobraževanje. Za začetek imajo tako rekoč vse in - nič. Ob že kroničnem pomanjkanju učiteljev je še najbolj razveseljivo, da so mladi pripravljeni stopiti na pot šolanja za ta poklic. V prvem naletu ^e jih je takoj prijavilo 20, tajnik izobraževalne skupnosti Janez Kranjc nam je minuli petek postregel kar s podatkom o 25 sklenjenih štipendijskih pogodbah. Nekateri dijaki prihajajo ćelo iz sevniške občine! To, kar ravnatelju Kaminu vzbuja skrbi, je, da za to obliko izobraževanja nimajo pravega prostora (na volio je „fizikalnica", še ta Ic od 1 3. ure dalje!), ni zadosti učil, ne bo lahko tudi z učnim osebjem. Po predpisih morajo imeti učitelji visoko izobrazbo. Štefan Kamin izhaja iz praktičnih izkušenj, da bi bodoči učitelji verjetno imeli več od predmetnih učiteljev (višja izobrazba), ki med drugim premorejo tudi pedagoške izkušnje, kar manjka npr. inženirjem ali zdravnikom, s katerimi si bodo morali najbrž pomagati. Za-metavati tudi ne gre težav denarne narave. Usmerjeno izobraževanje je še nedonošenček: razen tega, da učiteljem ne morejo še dati v roke učnih programov, da bi se le-ti lahko pričeli ze pripravljati za predavanja, obstaja nič kaj obetavna verjetnost, da bo republiška izobraževalna skupnost za ta oddelek priznavala le enake stroške, kot jih za oddelke redne novomeške gimnazije. S pre? davatelji na terenu pa je več stroškov: v nekaterih primerih bodo potrebne celo dnevnice, povračila potnih stroškov, da ne omenjamo večjih napordv ljudi iz prakse, ki se V KONFERENCI 61 DELEGATOV Občinska konferenca SZDL v Krškem šteje zdaj 61 delegatov. V predsedstvu je 25 članov, v administrativno finančni komisiji so štirje, v nadzornem odboru pa pet. Predsednik je l'ranc Rakar, dolžnosti sekretarja pa bo do ^ nadaljnjega opravljal dosedanji sekretar Branko Pire. KAJ VES, KAJ ZNAS? Mladinska organizacija v Velikem Podlogu je zelo delavna in privablja mlade tudi s prireditvami. V nedeljo so se zbrali mladine^ iz bližnjega in daljnjep okoliša na uspešni prireditvi „kaj veš, kaj znaš". Na Mirni je stekla močno pričakovana gradnja bloka pod okriljem stanovanjske skupnosti, pri čemer pa gradbince onemogoča nestalno, deževno vreme. Zaenkrat so kopali kanalizacijo pod zemljo. Do ključev je še diUeč-(Foto: Železnik) morajo za predavanja nedvoiT"^. drugače pripravljati kot profesoR na gimnaziji, ki imajo že običaj'' mtino. . V Trebnjem jc že bila komisija f publiškcga komiteja za izobraz^ vanje in vzgojo. Pohvalno so ocen"^ vnemo vseh dejavnikov v občini, katero so se lotili ustanavljanj? šole. Zaradi težav z vpisi v srediu^ šole in prihranka vožnje v No mesto pa bo organizatorjem jen^a izobraževanja v Trebnje očitno najbolj hvaležna mladina- ALFRED ŽELEZNIC Iz l(raja v kraj BELE VRANE - Zadnja skup^j; na izobraževalne skupnosti ser jc rala raz it i, ne da bi opravila sv J delo, ker .seja ni bila sklepčna. ' da so sc takrat že začele šolske P čitnice, vendar skupščine niso cali" delegati zbora izvajalcev (p'' . stavniki delovnili ljudi v razen delegacije osnovne šole Delogacije, katerim sc lahko zan* jo tisti, ki so prišli na to skupsf' zastonj, so: delegacija KS Trebnjcg ' Sentruperta, Račjega !«^la. Svetinja, Velike Lx)ke, Dobrniča, Mokronoga, Sentlovrenca, Štefana, li^i-Gabra, Dolnk Nemške vasi, j2 nega in Sel Sumberka, torej delegatov. Občinska SZDL sc bo morala v teh delegacu pozanimati, kako pojmujejo s J vlogo. 2al je manjkalo dosti dci^ tov tudi iz TOZD in OZD: nalno-obrtnega podjetja, Mercatorja, Iskre in Roga nog, Kolinske in GOP Mirna, teške Elme, trebanjskega stvenega doma, stanovanjs podjetja in TIP-TOP. Iz teh vrs" torej manjkalo kar 11 delega^^jf medtem ko je bilo prisotnih d® Obsodbe vreden odnos do skuP zadev! ' 'VOLCJE NJIVE: V PRAPOR - l>rostovoljno j, društvo v tem kraju bo v nedelj yj. 14. uri na prigodni svečanosti lo društveni prapor. Gasilci p" jejo kar največ občanov. TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI UST Bo Kolpska dolina spet oživela? Dolgoročna rešitev je v cestah, industrijskih obratih in turizmu S- julija so se na Brodu na Kolpi sešli predstavniki krajevnih ^upnosti od Čabra do Banje Loke. Navzoči so bili tudi predstavni-družbenopolitičnih organizacij s tega področja in občinskih J^upščin Čabra, Delnic in Kočevja, predstavnik Skupnosti za ceste '^Ljubljane in tovariši iz Regionalnega cestnega sklada Rijeka. Potrebo po takem srečanju sta |7~ ®rod na Kolpi in Vas-Fara čutili u tukajšnji kraji P ^j odmaknjeni in nerazviti, Judje pa so odhajali po svetu. Zato f treba družno reševati krajevne te-Najprej so tu ceste. Se letos bo I^robne iz Kočevja Nova bencinska Črpalka ČTTBiu- Strani ceste pri stari in skladiščih so zgradili novo ^ncinsko črpalko, ki je že začela oiatovati. To je velika pridobitev , ^^vtornobiliste in Kočevje sploh, Jti zdaj je vpadnica iz ljubljanske prometno varnejša, saj ima Vozna smer svojo črpalko. ^ lOE JE DROBIŽ? - Kovancev DoU ^ primanjkuje v do- I času skoraj v vseh go- bil! J in trgovinah. Prav bi o. da bi pristojni pripravili drobiž, smpf^ i® v bankah dovolj. Ne bi se tjoj!?.?® "aprej dogajati, da bi po-ra-»i? blagajničarke puščali ^^l>ko,češdanidix)biža. ^RASTE NASEUE - Novo na-čn!i ^ stolpnicami in kemi-ni on • tam mest- hleve, svinjake in druga stii^ poslopja, mesarji in go-^Umcarji pa ledenice. Zdaj po me- rih m hlevov, zato pa na nekate- •^ikazfo'SkS. - Izložbe trgovin so nike H opozarjajo potroš- Za Vn J kupijo nekatere stvari, renio • ceneje. Celo Go- ti nn ^nj^alo cene. Gotovo je, da Cev zaradi ljubezni trgov- sta - ° potrošnikov. Zakaj ni popu-la ""^^t itd., torej Zdi s potrebnejše stvari? ^ladilčih prodati po "iif> , zalezano Blago in kortfek---»jo z napakami. KOCEUSKE MOUlCE delno urejena cesta, ki povezuje Brod na Kolpi in Kočevje, docela pa jo bodo preuredili drugo leto. Zagotovljena so tudi žc sredstva za grad- g'o cestnega odseka Brod — Delnice, raditi bodo začeli spomladi 1976. Za zdaj šc ni sredstev za slabo medrepubliško cesto Brod — Čabar, zato je še ni mogoče v celoti posodobiti. iČljub temu bodo Cabranci potegnili 1 km asfalta proiti Potoku, kočevsla občina pa odsek skozi Grintavce in izven Bosljive Ix)ke. Daljnoročna rešitev za tc kraje je v graditvi obratov; le tako bodo ljudje o stajali doma. Tako si čabran-ska občina že prizadeva, da bi s tovarno Kovinotehna zgradila nove hale v Pleščih. Temeljni kamen bodo Boložili ob hrvaškem dnevu vstaje, 'brat bo zaposloval okoli 180 ljudi. Vsi so podprli tudi gradnjo tovarne v Osilnici, saj zanjo ne bo manjkalo delovne sile. Vseh teh prizadevanj občine same ne bodo zmogle, zato so se prisotni strinjali s predlogom, naj republika KOLONIJA ZA OSNOVNOŠOLCE Zveza mladine Kočevje j^c s pomočjo občinskega odbora Rdečega križa in SIS za socialno skrbstvo tu-. di letos organizirala počitniško kolonijo za osnovnošolce iz kočevske občine. Prva skupina je odšla na 14-dnevnc počitnicc 9. julija, druga pa bo odšla v Pulj sredi mescca. TUDI KOCEVEC NA SEMINARJU Pred kratkim je bil v Poreču v hotelu Delfin enotedenski seminar o grupnem delu in alkoholizmu, ki ga je organizirala Višja šola za socialne delavce iz Ljubljane. Zanimivima in poučnega seminarja se je udeležilo 69 zdravnikov, socialnih delavcev in medicinskih sester, med njimi tudi Tone Kajfež, vodja socialncga skrbstva iz Kočevja. Slovenija čim prej oceni razvitost tega področja in ga prizna za manj razvito ter zagotovi, da bodo tukajšnji kraji deležni pomoči manj razvitim. Za ta konec dežele bo zelo pomembno, da bo z novimi cestami prišel do veljave tudi turizem, zato je treba v tej smeri delovati že zdaj z obstoječimi turističnimi zmogljivostmi. Tu so velike možnosti za lov, ribolov, pa tudi pokrajina je lepa. K temu lahko prispevajo vsi z ureditvijo okolja tako, kot so na primer prebivalci kS Vas-Fara. MARIJA WOLF Cankarjev »učenac« 86-letni Jakob MIhelič še zmeraj rad Igra šah v Kočevju živi šahist, ki ga tudi 86 let starosti ni oviralo, da ne bi spremljal šahovskega tekmovanja za Vidmarjev memorial in z mladimi reševal nekaterih prekinjenih partij. Ta šahist je upokojenec Jakob Mihe-lič, ki mi je povedal, kako je začel šahirati, oziroma kdo ga je naučil prvih potez. Takole pravi; „Po končani osnovni šoli v Sodra-žici sem šel v ljubljansko meščansko šolo. To je bilo leta 1901, ko sem bil star 12 let. Nekaj dijakov iz naše šole nas je bilo na hrani v restavraciji ,Pri Rožici' v Židovski ulici. To je bil čisto slovenski lokal, v njem ni bilo nemčurskih gostov. Ko smo ša-hirali, nas je zmeraj opazoval neki gospod, ki je redno zahajal v restavracijo. Na šahovnici nam je kazal razne kombinacije in pri tem godr-njaje pel; ,V glažku vince rumeni, a preveč piti ga dobro ni.' ,Da, da, fantički, tako je,' nas je vedno opozarjal. Kasneje smo zvedeli, da je to pisatelj Ivan Cankar. Od takrat naprej sem se vneto zanima! za šah. Igral sem ga, kjerkoli sem bil; v službi in še celo na soški fronti. Najraje gledam hitropotezna tekmovanja," je na koncu povedal Mihelič. „Veliko sem preigral z raznimi šahisti, toda imen se nc spominjam več." Jakob Mihelič je sodeloval v NOB, po osvoboditvi pa je pomagal organizirati kočevsko gostinstvo. ANDREJ ARKO Cesta k delu in napredku Okoli 37 km dolga partizanska magistrala od Soteske do Adlešičev, cesta spominov, bratstva in uspehov, naj bi bila urejena do konca leta 1977. Do zdaj so jo asfaltirali že dobro polovico, vključno z 19 km in pol dolgim odsekom od Ručet-ne vasi skozi Črnomelj do Adlešičev, ki so ga odprii 6. julija. O pomenu ceste za Belo krajino menijo nekateri občani naslednje: Jože STARESINIC, kmet iz Pre-loke: „Ljudje s Preloke in iz okolice želimo, da konec te ceste, ki je velikega pomena za nadaljnji razvoj Bele krajine, ne bil v Adlešičih, ampak da bi jo speljali tudi k nam in še naprej do Vinice. Tako ne bi bili več .odrezani' od sveta, imeli bi lažjo pot do dela pa tudi turizem bi .se razvijal hitreje.' Jože VLAŠiC, zidar iz Dolenjcev: „Ogromno smo pridobili s cesto, ne samo v gospodiirskem in turističnem pomenu, ampak tudi zato, ker se bodo delavci, ki so na začasnem delu v tuji^ni, lažje odločili za vrnitev domov. Caka jih sodobna cesta, ki pelje do kruha v bližnjih mestih. Ne bi bilo napak, ko bi cesto podaljšali šc do Žuničev." Niko CEMAS, upokojenec iz Črnomlja: ,,Cesta je ena največjih pridobitev za Belo krajino po osvoboditvi. Zdaj bo lažje gospodariti, živeti kulturno, manj bo izseljencev in osebnih stisk ljudi, ki so se počutili odrinjeni od sodobnega načina življenja. Prej bodo prišli do službe ali pa bolj 7.avzcto obdelovali skopo belokranjsko zemljo." Pripravil: D. RUSTJA Za krajevne skupnosti Na začetku leta poslani predlog samoupravnega sporazuma o sofinanciranju programov krajevnih skupnosti v občini Črnomelj je bil ugodno sprejet. Po sporazumu naj bi delavci iz vsake organizacije prispevali po 150 din na delavca iz sklada skupne porabe ali iz neto OD. Tako bi zbrali v občini 500.000 din ali eno tretjino vseh sredstev, ki jih bodo krajevne skupnosti prejele letos. V prvem polletju je podpisala samoupravni sporazum velika večina ali 91,5 odst. delavcev, po merilih, ki jih je sprejela občinska skupščina, pa zbrana sredstva s posebnega računa že delijo. Do zdaj je svoje obveznosti poravnalo že dvaindvajset organizacij, ki so skupaj zbrale 153.370 din ali 30,6 odst. od predvidenih 500.000 din. 19 km in pol dolg odsek partizanske ma^trale od Ručetne vasi skozi Črnomelj do Adlešičev, sodobno urejeno cesto, ki pomeni veliko za nadaljnji razvoj Bele krajine, je 6. julija v Črnomlju odpri prvi komandant slovenske partizanske vojske, član sveta federacije in [N^dsednik odbora za izgradnjo partizanske magistrale Franc Leskovšek-Luka. (Foto; D. Rustja) Črnomaljski drobir PLESI SO NA VINia - Veliko mladih in starih Crnomaljcev bi po vročih poletnih dnevih rado 7.aple-salo na kakšnem prijetnem gostinskem vrtu ali terasi. V mestu, tudi v hotelu, te ugodnosti nimajo, kajti Viator pripravlja poletne plese na Vinici, tjakaj pa se lahko odpeljejo le občani, ki imajo svoja prevozna sredstva. Nekdo v Črnomlju očitno nima posluha! DOPUST - Delavci kolektiva Beti -- TOZD Črnomelj so v ponedeljek odšli na kolektivni dopust. Na zaslužen počitek so že odšli ali pa šele bodo tudi delovni ljudje iz drugih gospodarskih organizacij, zato je pričakovati, da bodo mestne ulice čedalje bolj prazne, predvsem ob sobotah in nedeljah, ko se mnogi odpravijo k topli Kolpi. ^AMP za dolenjsko regijo? ^egionalna zveza AMD naj bi delala po delegat-_ skem sistemu - Le tako do novih uspehov V °^>anizaciji športne komi-^MD Ribnica je bilo ve^"l° nedelJ° organizirano eno .j« tekmovanj v Slove- telii. j^ "nenuJe po pokrovi-K^u, delovni organizaciji „RI-tori. • ^tos so kot soorganiza-sodelovali tudi AMD tpL mca 'n ZŠAM Kočevje, doo °yanJe Pa so organizirali v Ppčasntev 30-letnice osvobo-„„ .e ln dneva šofeijev. Kot or-strwiator *n tekmovalec je na-P'l tudi Ribničan Franci Že- Ribniški zobotrebci Ribn,v^^ 7 Gobarska družina iz ^PredaJ6 tjubitelje gobpripravi-Predav nje z diaPozitivi. Ban pred Plavili v01 so se člani družine od-Pajen-, P° 8°be, o nabranih ^dnik ,Pr^daVanju govoril podpred-B°8ilan Y JanSke 8°barske družine A*-T - V Dolenji vasi Drnt; n ^a. l'st>del ceste, ki vo-Ptedei v Tako bo se en 110 Uroi« n"n'^i občini dobil sodob-sicno cesto. DaS?tANEK DRUŠTVA „GRMA- tUrisHA cd nekaj dnevi je imelo Ortaka"0 druStVo -Grmada" iz ?ugovotrCstane'c> na katerem so sc to o ve< i ° natlaUnjem delu društva *ačetlr„ '' j° bodo pripravili na lKu avgusta. kra'iMD0,RjE" JE BISTRICA - Tono Jn°'etje ni bogve kako naklonje-ncviht- -nilcom- Kljub pogostim teti ie ^ i" oblačnosti pa so ncka-Ostaio , s'' na morje, a veliko jih je Wna°ma. Redke trenutke lepega Pajo v ji.okoristijo tako, da se ko-*a Pbv i Je ze'° čista. Tudi n' Dm« jc Primerna, saj jc kopalca J °,r dolg okoli 200 metrov, Pa jc globoka poldrugi meter. VO^TRICNI TOK ZA FINKO-»Osti v i-i ,inkovo v krajevni skup-e'ektriA - P°Uana jc te dni dobila Drvari Stvar ne bi bila nič tsjevn-3' ko nc ostale vas» v i Dr^'i skuPnosti dobile elektrike *dor *. mnogimi leti. Sploh pa, ^^ka^a dočaka! leznik. Ta je o raliyju povedal: „Številna rally tekmovanja, ki jih v naši repubhki organizirajo sama AMD, so dokaz, da člani AMD radi nastopajo na zahtevnih avtomobili-stičnih vožnjah. Zato sc vprašujemo, zakaj AMZ Slovenija „spi' in koliko časa bo še zanemarjala ta plemeniti šport. Da smo Slovenci močni v rallyju - Ribničani smo bili lani na prvenstvu SFRJ cclo osmi — dokazujejo državna prvenstva. Na zadnjem smo bili Slovenci v ekipnem merilu cclo na drugem mestu. Kljub vsem tem uspehom pa odgovorni ne najdejo niti toliko časa, da bi sc pozanimali, v kakšnih razmerah trenirajo in vozijo tekmovalci, ki zastopajo njihovo barvo. In tako kaže, da se bodo AMD organizirala po regijah. Le na ta način se bomo vozniki rallyja izognili številnim težavam, pa tudi žalitvam. Res je, da nas nilicc ne sili v tekmovanja, toda mi ne zahtevamo nič takega, kar nam ne bi pripadlo po zakonih. In kaj tekmovalci dobimo za nastope? Marsikdo misli, da velike denarne vsote. Vse. kar lahko vrhunski tekmovalec dobi, je pokal, priznanje, morda tudi denarna nagrada po pravilniku AMZJ, če jo društvo, ki je tekme organiziralo, sploh lahko izplača. Zato menim, da bi bilo prav, ko bi na področju Dolenjske organizirali regionalno društvo. Naše in novomeško društvo sta znani kot dobri organizaciji, pogovorili bi sc šc z ostalimi in lahko bi imeli močno regionalno PREDČASNI AVTOBUSI Po novem voznem redu vozijo avtobusi ob nedeljah m praznikih le vNako uro, in ne kot prej vsake pol ure. To so potniki zvedeli šele tedaj, ko so ob nedeljah zaman čakali. Pa so sc že navadili, toda moti jih to. da sc avtobusi ne držijo voznega reda. Tako je na dan borca avtobus, ki bi moral odpeljati iz Ribnice ob 10.42, pripeljal na postajališče že ob .10.35, in ker ni bilo sc nobenega potnilu, je takoj odpeljal. Potnik pa, ki je prišel pet minut pred določenim odhodom avtobusa, je ostal na cesti. RAZSTAVE IN LJUDJE v „Petkovi galeriji" v ribniškem gradu se vrsti razstava za razstavo, pa tudi obiskovalcev je zmeraj veliko. To kaže, da se Ribničani zanimajo za razne smeri v likovni umetnosti. Levji delež za pripravljanje res različnih razstav leži na plečih ku-sto.sa Janeza Krajnca, ki razmišlja, da bi s podobnimi prireditvami poživil tudi kulturno življenje v Ortne-ku. Ne hi bilo napak, ko bi imeli tamkajšnji ljudje priložnost videti tako lepo urejeno in bogato razstavo, kot je bila zadnja ribniška z deli Hinka Smrekarja, ki je pritegnila zelo veliko ljudi. Ravno dober obisk pa najbolj razveseli kustosa. V. P. Bele vode vobijo Odkrili bodo spominsko ploščo padlim borcem HESETE) Franci 2e|eznik: „Avto-moto društva v Sloveniji bi se lahko organizirala po regijah. Le tako bi njihovo delo zaživdo in bi dosegali še lepše uspehe." zvezo, ki naj bi delala po delegatskem sistemu. Le tako bomo lahko tudi vozniki rallyja iz Dolenjske začeli delati in trenirati tako, kot delajo vsa druga športna društva. J. PI ZEIJ V jubilejnem letu osvoboditve, ko so se tudi v ribniški občini že ali se šele bodo zvrstile proslave ob dnevu borca, formiranju ribniške čete in ob prazniku krajevne skupnosti Loški potok (le-ta bo 31. julija), bo osrednja občinska proslava ob dnevu vstaje 20. julija v vasi Bele vode. Tega dne zjutraj ob 8. uri ho v ribniškem gradu sprejem za zdravnike in bolniško osebje ter ranjence in bolnike iz partizanske bolnice Ribnica. Pokrovitelj tega srečanja je Zdrav.stveni dom Ribnica Kočevje. Ob 9. uri bodo zbrani od.šli do Ix)škega potoka v Bele vode, kjer bodo 'odkrili padlim partizanom spominsko pbščo. Hkrati se bo posebna delegacij udeležila odkritja spominske plošče na Debelem vrhu v kočevski občini. Ob proslavi v Belih vodah bo predvidoma v Ribnici tudi nekaj športnih srečanj, ki bodo |X)svečena dnevu vstaje slovenskega ljudstva. MILAN CLAVONJIC »Breza čika« Metliško kopališče še ni dobro obiskano Tale julij pa res ni za nič! Kar naprej joka in grmeče stoka. Pa kaj bi se bodli z vremenom, saj so tukaj dopusti. Nekateri se mrzlično pripravljajo in selijo k morju, drugim pa zadostuje že namakanje in praženje v bližnjih toplicah ali rekah. Med slednjimi je gotovo najbolj primerna Kolpa, zato smo se namenili na metliško kopališče „Breza" in tamkaj povprašali vodjo Nika Strelja ka, kako jc kaj s kopanjem na njihovem koncu. Takole jc dejal: 9. julija dopoldne je Niko Streljak nameril Kolpi 18 stopinj C. „Kopališče smo" odprli šele prejšnji teden, saj prej ni bilo lepega vremena in je bila voda hladna. Zadnja leta je prihajalo sem tudi po nekaj tisoč ljudi, zdaj pa še ni prave gneče, tudi ob sobotah in nedeljah ne. Prava kopalna sezona bo pri.šla šele z dolgotrajnimi vročimi dnevi. Teh pa zaenkrat še ne obetajo." Metliško kopališče je odprto od jutra do noči, vstopnine ni treba plačati, razen za avtomobil ali šotor. Za obiskovalce je |X)-skrbljeno z osvežilnimi pijačami in jedili na žaru, ob sobotah pa je tudi ples. Niko Streljak, po poklicu natakar, vsak dan zmeri temperaturo vode in zraka. „Tukaj je bila Kolpa topla tudi že 28 stopinj C. Letos ne, ivimerili smo največ 21 stopinj C, kar pa že zadostuje za prijetno kopanje, posebno če je zrak vroč." Izmerjene temperature si vsak obiskovalec lahko ogleda ob vhodu v kopališče, ki deluje v sklopu Viatorjeve črnomaljske ix)slovne enote. Za prijetno dopustniško lenarjenje ob Kolpi je torej poskrbljeno, tisto najpomembnejše, saj razumete lc|XJ vreme, pa je še zmeraj odvisno od „onih /goraj". D. R. Zaktj ne bo akcijt? Mladinske delovne brigade v Suhi krajini, na Kozjanskem ali v Bricinih pomagajo tamkajšnjim prebivalcem pri urejanju komunalnih stvari. O mladinski delovni brigadi se je govorilo in pisalo tudi v Metliki, toda zdi se, da iz te moke ne bo kruha zaradi navzkrižnih mnenj in dvomov o uspešnosti takih akcij. TgJco' ne bo urejenih športnih igrišč, ki jih je v metliški občini premalo. Gotovo je naslednje: navzkrižja in dvomi nam ne bodo ničesar zgradili! Ob takem odnosu do delovnih akcij se je pokazalo tudi, da kaj radi kritiziramo delo ali nedelo mladih, ko pa le-ti pokažejo voljo do česa, ostanejo pri svojih prizadevanjih sami. Namesto da bi se njihovim akcijam pridružili, jih nekateri dajejo v nič. Najbrž ni odveč, če bi bila neuspela akcija mladinske delovne brigade povod za temeljit pogovor o mladih, o njihovem delu. težavah, o pomoči družbenopolitičnih organizacij. o medsebojnem sodelovanju in načrtovanju dela. Cas je že. da bi se zavedeli, da plačana sekretarka OK ZSMS še ni mladinska organizacija, da se njeni uspehi ali neuspehi ne nanašajo na mlade v celoti. Sekretarka. osamljena in včasih brez prave podpore mladih, ne more narediti veliko več kot načrtovati akcije, sklicevati sestanke in izgubljati ?ivce, ker ostaja vse le pri besedah. Krivde za neuspelo delovno akcijo torej ne gre pripisovati sekretarki; krivcev je več, vzroki pa so globlji. In nc samo za delovno brigado. T. G. Sprehod po Metliki KUUB VSEMU PREMALO -Ob cestah, ki vodijo v Metliko, so postavili nove reklamne table za hotel „Bela krajina". Kljub temu jc tabel šc zmeraj premalo, tudi 'takih, ki bi opozarjale turiste na gostin.skc usluge in zanimivosti mesta. Golo dejstvo jc, da znajo zasebni gostilničarji bolje izkoristiti moč reklame! SESTANEK O PROBLENOH -Prejšnji teden so se sestali sekretani osnovnih organizacij ZK, ZSMS, SZDL in predsedniki osnovnih orga-nizacn sindikata, delavskih svetov TOZD in OZD ter razpravljali o idejnih vprašanjih, o osnovah skupne politike ekonomskega razvoja Jugoslavije. Dogovorili so se tudi o nadaljnjih akcijah. POPRAVEK Opravičujemo se, ker se je v predzadnjem „Sprehodu po Methki" v vest „Karateisti marljivo vadijo" vrinila neljuba napaka. Ni šlo za shotokan, ampak za jugokaj šolo karateja. metliški tednik Najprej betežna zima, potlej spomladanska nestanovitnost, zdaj pa še muhasto polete, dež in vročina pa avtomobili gor in dol: to so „zobje", ki so dodobra načeli cesto med Metliko in Črnomljem, ki jo ra>no te dni krpajo delavci novomeškega Cestnega podjetja. Posnetek je bil narejen pri vasi Grm. (Foto: D. Rustja) salon meblo nova gorica NOVO MESTO osnovna šola grm PRODAJN/^ RAZSTAVA PROGRAMOV .v.v.v. uniles MEBLO MEBLA 10.7 - 23.7.75 ODPRTO VSAK DAN od 10^-19^ ljubljanska banka Podružnica Krško s poslovnimi enotami Krško,Cesta 4. julija 42 Brežice,Cesta prvih borcev 31 Sevnica, Kvedrova 45 PROSTA DELOVNA MESTA! Odbor za medsebojna razmerja pri Viatorju, TOZD „BELA krajina" čmomeij, objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA IZMENE V AVTOSERVISU 2. ENEGA KUHARJA ALI KUHARICE 3. AVTOMEHANIKA 4. DISPONENTA V TOVORNEM PROMETU Pogoji: I- KV. mehanik s 5-letno prakso v avtomehanski stroki (težka in osebna vozila), smisel za organizacijo in vodenje dela ter moralno-politične kvalitete; 2. končana poklicna gostinska šola — kuharska smer; 3. KV avtomehanik z enoletno prakso na osebnih vozilih; 4. srednja tehnična šola — prometna smer. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na Odbor za medsebojna razmerja Viator, TOZD BELA KRAJINA, Črnomelj, do 30. 7. 1975. PROSTO DELOVNO MESTO! cestno podjetje novo mesto oz d Vzdrževanje in rekonstrukcije Novo mesto, V. Bučna vas 42 Delavski svet TOZD objavlja prosto delovno mesto: OBRATOVNEGA IN MATERIALNEGA KNJIGOVODJE 2°3°i': ^ e' nevozen 1968 50.000 3- o! a fiK S % TI. alet™. 1971 40.000 1* °- a BMW <22 11 • raleten' 1968 " 30 000 5- o. a nS nevozen, 1969 30.000 ^ °- a nevozen, 1969 30.000 KiwnBJ?|s200D,M,o«n.l966 25.000 8-o, a o«? »'i!404' "<=»»»"■ "966 25.000 o. a re8- karoserije, 1968 25.000 o- a! 200 • nevozen, 1967 25.000 }*• o. a. VW £nuDiDlESEL, nevozen, 1971 20.000 }2. o. a mir-akten, 1970 20.000 °- a MfrSRS8^20 D- nevozen, 1965 20.000 • o. a! ESSro 200 D' zaleten'1966 20.000 if°-a BmiuvS 90 nevozen, 1965 20.000 S' °- a." VvHi ,°?2' re8- motorja, 1969 10.000 ]-o.a mJ1|7 V, k nevozen. 1970 15.000 Q °- a. ffir{\ 8ILN 1275 GT- alcten»1972 15 000 °- a. OPFi ^Fr?\^>EST' nevozen, 1967 15.000 2?* «• ^ Opn ££PETT' C0UPE» alctcn- 1970 15-000 a. Owl SIS0110 »700, zaleten, 1967 43.000 l\ °- a. Om KSSS' nevozen, 1966 12.000 S* a. Pno n^DETT COUPE, zaleten, 1970 11.000 2s' °-a' OpFl JŠ^11' z rez- m010'-.1966 10.000 ll' °-a- BMw\™£2?D' ailcten'1969 10*000 > li °- a. FORnž^£valetcn'1967 10.000 28 a- FORn ?a^2,RT' 1300 zaleten-1970 10 000 29 a. Opfr 15 MRS- a^ten, 1969 10.000 30 °- ^ FORn nevozen, 1967 10.000 31 *• FORD S^U700' aleten' 1967 10 000 3?'° a. SlMrA^,9?RT» »leten, 1969 » 10.000 33' °*a VW rJno 8* Mleten> 1970 10.000 34 °- a- OW|3£te™*eA ^66 10.000 35 °- ^ SIMca^S17 c6upe- *****1969 9.000 3« °-a- OpJ 1 dL^1 special. »leten. 1969 9.000 3? °*a- FORnS^, CARA VAN, nevozen, 1965 9.000 8°a- FORD 17 ^ nevozen, 1%5 8.000 39 °-a- opel k a nKM? 12 * za,etcn' 1968 8 000 % °-a BMW l^n ,T' neV0zcn'1966 8.000 °- a. OPEL if^^ten, 1964 8.000 *1 a- FIAT ' nevozen. 1966 8.000 ' a. opel Acr^" 1970 8.000 ASCONA 1600, reg. mot., 1973 7.000 43. o. a. FORD ESCORT, 1300, zaleten, 1969 * 7.000 44. o. a. FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1969 7.000 45. o. a. ALFA ROMEO GlULIA 1300, nevoz., 1967 7.000 46. o. a. VW FURGON, nevozen, 1963 6.000 47. o. a. AUDI 12 VARIANT, nevozen, 1968 6.000 48. o. a. FORD 15 XL, zaleten, 1969 6.000 49. o., a. FIAT 850, Sport Coupe, zaleten, 1965 6.000 50.«. a. OPEL MANTA, 1,2, reg. motorja, 1972 6.000 51. o. a. OPEL REKORD 1900 L, nevozen, 1968 6.000 52. o. a. FORD TAUNUS 12 M, zaleten, 1966 6.000 53. o. a. OPEL REKORD, nevozen, 1964 6.000 54. o. a. MERCEDES 220 S, nevozen, 1962 6.000 55. o. a^FORD TAUNUS 20 M, zalelen, 1966 5.000 56. o. a. VW 1200, nevozen, 1962 5.000 57. o. a. MERCEDES 220.S, nevozen, 1964 5.000 58. o. a. VW 1200, nevozen, 1964 5.000 59. o. a. VW 1500, nevozen, 1966 5.000 60. o. a. FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1966 5.000 61. o. a. FIAT 124, zaleten, 1969 , 5.000 62. o. a. FORD TAUNUS 17 M, nevozen, 1966 5.000 63. a a. AUDI 60 L, reg. motorja, 1970 5.000 64. o. a. FORD TAUNUS 12 M, zaleten, 1966 5.000 65. o. a. OPEL REKORD, nevozen, 1965 4.000 66. o. a. VW1500 S, nevozen, 1965 4.000 67. o. a. RENAULT 10, zaleten, 1967 4.000 68. o. a. VW1200. zaleten, 1962 4.000 69. o. a. AUDI 1000 LS, reg. motorja, 1972 4.000 70. o. a. VW1500, zaleten, 1965 4.000 71.o.a.VWCOMBI BUS, zaleten, 1960 < 4.000 72. o. a. VW COMBI, nevozen, 1962 4.000 73. o. a. FORD CORTINA, zaleten, 1965 3.000 74. o. a. OPEL REKORD, nevozen, 1963 - 3.000 75. o. a. FORD TAUNUS 12 M, nevozen, 1965 3.000 76. o. a. VW1200, zaletenn, 1962 3.000 77. o. a. MERGEDES 220 S, reg. motorja, 1964 3.000 78. o. a. VW 1200, nevozen, 1962 3.000 79. o. a. BMW 1800, reg. motorja, 1967 2^000 80. o. a. OPEL REKORD, reg. motorja, 1965 1.500 81. o. a. FORD CAPRI 2300, brez registracije, 1970 1.000 82. o. a. MERCEDES 280 SE, brez registracije, 1971 1.000 83. o. a. RENAULT DAUPHINE, zaleten, 1963 500 84. o. a. FORD ZODIAK MARK II. nevozen, 1962 500 85. o. a. ZIGULI, brez registracije, 1974 500 86. o. a. CITROEN DS, brez registracije, 1970 500 87. o. a. FIAT PUCH STEYER 300, reg. motor, 1962 500 88. motorno kolo BMW 250, reg. okvirja, 1956 500 94. o. a. BMW 2500, zaletenn, 1969 30.000 95. o. a. VW 1200, nevozen, 1961 16.000 96. o. a. VW 1200, zaleten, 1971 15.000 97. o. a. FORD TRANSIT, zaleten, reg. karos., 1966 15.000 98. o. a. VW 1200, nevozen, 1965 12.000 99. o. a. AUDI 72, nevozen, 1966 10.000 100. o. a. FORD MERCURY, zaleten, 1970 10.000 101. o. a. OPEL COMMODORE, zaleten, 1967 10.000 102. o. a. FORD TAUNUS 12 M, nevozen, 1966 8.000 103. o. a. VW 1600 L VARIANT, nevozen, 1967 8.000 104. deli pralnih strojev CTC 5.000 105. o. a. FORD TAUNUS 20 M, nevozen, 1966 5.000 106. o. a. VW 1200, zaleten, 1961 4.000 107. o. a. OPEL KAPITAN, nevozen, 1964 3.000 108. o. a. OPEL REKORD, 1500, zaleten, 1966 3.000 109. o. a. FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1965 3.000 110. o. a. OPEL REKORD, nevozen, 1962 3.000 111. kabina za tovorni avto Mercedes 1.500 112. o. a. VW, nevozen, 1962 1.000 113. o. a. SI MCA 1300, zaleten, 1965 1.000 114. o. a. WV 1200, nevozen, 1955 1.000 115. o. a. NSU PRINZ, zaleten, 1963 1.000 116. o. a. VVV COMBI, nevozen, 1958 1.000 11 7. o. a. ŠKODA 1000 MB, nevozen, 1968 1.000 118. o. a. VAUXAL VIVA, nevozen, 1964 1.000 119. o. a. OXFORD MORIŠ CARAVAN, zaleten, 1964 1.000 120. motor VW 1200, št. H 0005301, 1965 1.000 Seznam ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu,- bomo objavili na oglasni deski Carinarnice Ljubljana. Vse blago, objavljeno v tem oglasu in ostalo blago, bomo prodajah v nedeljo, 27. 7. 1975. Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci javne držabc morajo v soboto, dne 26. 7. 1975, ki je določena za ogled blaga, plačati še 10 % kavcijo začetne cene pri blagajni carinarnice Ljubljana v hali D, predstavniki OZD pa morajo poleg tega predložiti šc pooblastilo svoje delovne organizacije;. ; . Najmanjša kavcija za ostalo blago in avtomobile jc 500 din, najmanjši dvig je 50 din. Dogovarjanje kupcev med potekom dražbe ni dovoljeno in lahko komisija, ki vodi dražbo, takega kupca odstrani iz dvorane. Oznaka reg. motorja in reg. karoserije pomeni, da bomo za kupljeno vozilo izdali potrdilo samo za registracijo motorjev in karoserije. Vsak kupec avtomobila oziroma motorja moia ob prevzemu - isti dan na svoje stroške izvršiti eventuelno vtisnjenje šiferskih številk motorja ah karoserije pri podjetju Viator, odsek za tehnične preglede v Ljubljani. Prodano blago bomo izdajah iz carinskega skladišča po nasbdnjcm razporedu: v ponedeljek, 28. 7. 1975, ne bo izdaje blaga, v torek, 29. 7. 1975, izdaja od zaporedne številke 1 do 60, v sredo, 30. 7. 1975, izdaja od zaporedne številke 60 do zio. št. 120, v četrtek in petek pa bo izdaja blaga za zamudnike in ostalin številk. Zadnji rok za plačilo in dvig kupljenega blaga jc petek, 1. 8. 1975. Carinarnica Ljubljana prodaja blago na dražbi po klavzuli „Ogledano-kupljeno" in' po prevzemu blaga ne upoštevamo reklamacij v pogledu kvalitete in kvantitete blaga. IZ CARINARNICE LJUBLJANA št. 15416/1 tedensK6ledafI TEDENSKI KOLEDAR Četrtek, 17. julija - Aleš Petek, 18. julija - Miroslav Sobota, 19. julija - Zlata Nedelja, 20. julija - Marjeta Ponedeljek, 21. julija - Danijel Torek, 22. julija - Dan vstaje Sreda, 23. julija - Brigita Četrtek, 24. julija - Kristina LUNINE MENE 23. julija ob 06.28 uri - ščip |T41 ^ lOl BRESTANICA: 19. in 20. 7-ameriški barvni film Čatova zemlja. ČRNOMELJ: 18. 7. ameriški barvni film Srečanje na oceanu. 20. 7. ameriški barvni film Človek z vzhoda. 23. 7. ameriški barvni film Kralj slonov. KOSTANJEVICA: 19. 7. italijanski barvni film Afera na Ažurni obali. 20. 7. francoski barvni film SLUŽBO DOBI V UK VZAMEM avtoličarskega vajenca. Vse informacije dobite od 4. 8. dalje na naslovu: Avtokle-parstvo-ličarstvo, Avgust Modic, Trdinova 48, Novo mesto, ali po telefonu 21-425. TAKOJ zaposlim 2 kvalificirana ali priučena avtokleparja. Plača po dogovoru, samsko stanovanje za-. gotovljeno, eventualno tudi družinsko. Ludvik Kirar, avtoklepar--ličar, Dol. Boštanj 56 a, telefon 74-334. SLUŽBO DOBI takoj ah po dogovoru mlinar ali mlad fant, ki ga veseli delo v valjčnem mlinu. Stane Zakrajšek, valjčni mlin, Gor. Ponikve 2, 68210 Trebnje. SLUŽBO IŠČE Kvalificiran elektrikar išče zaposlitev v Novem mestu. Ponudbe pošljite pod šifro „Elektroinstala-ter". STANOVANJA MLAD zakonski par brez otrok išče enosobno stanovanje ali garsonjero v Novem mestu, lahko tudi v okolici do 10 km. Naslov v upravi lista (1740/75). SOSTANOVALCA sprejmem v opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (1742/75). PRODAM stanovanje in en hektar zemlje na lepem kraju na Dolenjskem. Možna je dozidava. Ogled vsak dan. Naslov v upravi lista (1745/75). ODDAM opremljeno sobo s centralnim ogrevanjem dvema študentkama. Naslov v upravi lista (1747/75). IŠČEM opremljeno sobo s souporabo sanitarij v Novem mestu ali bližnji okolici. Interesenti naj oddajo naslov v upravi lista. Motorna vozila PRODAM NSU 1200 C, letnik 1969, v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (1756/75). PRODAM 1300, registriran do 1. jan. 1976, in vse dele, lahko tudi na ček, ali zamenjam za fiat 750. Naslov v upravi hsta (1758/75). UGODNO prodam karamboliran ami 8, letnik 1974. Branko Lipar, Cerklje ob Krki, telefon 73-403. PRODAM fiat 750, letnik 1967. Franc Jenič, Gotna vas 50 a, Novo mesto. KUPIM dobro ohranjen avto od starejšega lastnika, po nizki ceni. Foto Bavec, Brežice. PRODAM DKW F 102, letnik 1964, generalno popravljen, registriran do julija 1976. Pintarič, Vrhovče-"va 18, Novo mesto. PRODAM UGODNO prodam motorno kosilnico „ALPINA", dobro ohranjeno. Ciril Oblak, Sinovica 1, Sodraži-ca, tel. 87-729. POCENI prodam otroški voziček -avto sedež. Majda Murn, Resljeva 4, Novo mesto. PRODAM novo karambolirano školjko za zastavo 101 v celoti alt po delih. Ogled na servisu Novo-tehne v Metliki. Sinjebradec. 23. 7. ameriški barvni film Nevarno dekle. KRŠKO: 19. in 20. 7. francoski film Lepotec. 23. 7. francoski film Nekoč je bil policaj. "~METL1KA: Od 18. do 20. 7. ameriški barvni film Mačke iz visoke družbe. MIRNA: 19. in 20. f. film Pobij vse, vrni se sam. NOVO MESTO, KINO JNA: Od 17. do 20. 7. ameriški film Tarzano-va borba za življenje. Od 21. do 22. 7. jugoslovanski film Sedmina. 23. in 24. 7. italijansko-sovjctski film Nora dirka za bogastvom. NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 18. do 20. 7. angleški barvni film Živi in pusti umreti. 21. in 22. 7. slovenski barvni film Čudoviti prah. 23. in 24. 7. danski barvni film Mazurka v postelji. RIBNICA: 19. in 20. 7. francoski barvni film Sicilijanski klan. SEMIČ: 19. in 20. 7. zahodno-nemški barvni film Hura, šola gori. SEVNICA: 19. in 20. 7. ameriški film Djeremije Djonson. TREBNJE: 19. in 20. 7. ameriški barvni ljubezenski film Solnčnica. PRODAM tovorno prikolico za osebni avtomobil, cena 4.500 ND. Naslov v upravi lista (1765/75). PRODAM dobro ohranjeno mlat Anico s prvim čiščenjem. Stanko Bartolj, Dol. Straža 25. PRODAM globok otroški voziček. Verbič, Ljubljanska 15, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno avtomobilsko prikolico, nosilnost 500 . kg. Družinska vas 73, vikend naselje, Šmarješke Toplice. UGODNO prodam garažo v vrstnih garažah v Brežicah, Gregorčičeva ulica. Oglasite se na naslov: Ivan Vrhnjak, Kvcdrova 26/111, Ljubljana. PRODAM plinski štedilnik (rostfrei) s plinskim pekačem, primeren za fostinstvo. Franc Derganc, Dol. traža 8. UGODNO prodam šotor za štiri osebe in prikolico za prevoz prtljage. Informacije: Sever, Pot na Gorjance 13, Novo mesto, od 16. do 18. ure ali po telefonu 22-897. POCENI prodam rabljen, napihljiv, gumijast čoln MAESTRAL. Možna priključitev motorja. Kozolc, Nad mlini 19, Novo mesto, telefon 21-517. POSEST, VALENTIN BRIŠKI, Trg zbora odposlancev št. 68, Kočevje, prekli-cujem besede, izrečene Božidari Briškijevi iz Kočevja, Frankopan-ska 2, in seji opravičujem. JELKA MENCIN, Zameško 16, Šentjernej, opozarjani Ivana Oštirja, da nima pravice prodajati trave, ker jc travnik skupna last. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. BfifflHDI IffOEVESTIlA I AVTOKLEPARSTVO LIČAR-STVO Avgust Modic, Trdinova 49, Novo mesto, obveščam cenjene stranke, da jc delavnica zaprta od 4. 7. do 4. 8. zaradi letnega dopusta. NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽA-LUZIJE, PLATNKNE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMA BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, ALI -IGNAC PRI JATE U, KVEDROVA 8, KRŠKO. AKUMULATORSKA DELAVNICA Blažo Tasey, Partizanska 11, Novo mesto, obveščam cenjene stranke, da bo delavnica zaprta od 21. 7. do 28. 7. 1975 zaradi letnega dopusta. GOSTILNA TURK, Stopiče, obvešča cenjene goste, da bo lokal zaprt od 20. julija do 2Q. avgusta. Prosimo za razumevanje in sc pri-Dcročamo. INSTALATERSTVO centralne kurjave Jože Papež, Mestne njive 14, obveščam cenjene stranke, da sem delavnico preselil v Mačko-vec, Pod Trško goro 67. Za cenjena naročila se vnaprej priporočam. OBVESTILO ZŠAM NOVO MESTO IN ZŠAM GORJANCI VABITA na družabno srečanje voznikov in avtomehanikov, ki bo v nedeljo 20. julija 1975 na Gorjancih pri cestarski koči s pričetkom ob 13. uri. Vabljeni so tudi ostali. Vabita odbora! Ob boleči in nenadni izgubi naše drage hčerke, sestre in tete - MALČKE MEDLE z Ragovega pri Novem mestu se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč, za podarjene vence in cvetje, vsem, ki so našo pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Najlepše sc zahvaljujemo kolektivoma Krim in Krojač iz Novega mesta, pevcem in župniku za opravljeni obred in govor ob odprtem grobu. Žalujoči: ata Franc, mama Alojzija, bratje Peter z ženo, Jože in Slavko, sestre Joži, Fani, Slavica z družinami ter Danica in drugo sorodstvo. Ob bridki izgubi našega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka FRANCA ZORANA upokojenca iz Novega mesta sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala zdravniškemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto za nudeno pomoč, godbi in pevcem za žalostinke ter govornikom za poslbvilnc besede ob odprtem grobu. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Kranjčiču za nesebično pomoč, občinskemu odboru ZZB Novo mesto in krajevni organizaciji ZZB - desni breg za organizacijo in pomočč. V imenu vseh žalujočih: žena Karolina. Najlepše se zahvaljujemo Alojzu Kcrinu, tov. Vovku in neznanemu vozniku iz Novega mesta za vso pomoč in prevoz v bolnico ob prometni nesreči, ki se je zgodila 4. julija 1975 pri Gradišču. Ivan Brulc, Pot na Gorjance, Novo mesto; Brane Pire in Nada Medle. KUPIM hišo v gradnji ali dokončano v Novem mestu, oddaljeno tudi do 5 km. Alojz Gorjup, Unt. Duercnbcrg 24, 811 Murnau, Nemčija. PRODAM gradbeno parcelo v Krški vasi, elektrika in voda na parceli. Informacije: Poldan, Krška vas 14. UGODNO prodam stanovanjsko hišo z vrtom in garažo v središču mesta Krško. Ponudbe na upravo lista (1766/75). UGODNO prodam stanovanjsko hišo v Črnomlju. Informacije dobite pri Antonu Plcvniku, Vojinska cesta 2, Črnomelj. UGODNO prodam gospodarsko poslopje (skedenj s kozolcem - 8 oken) iz trdega lesa v Črnomlju. Informacije dobite pri Antonu Plcvniku, Vojinska cesta 2, Črnomelj. RAZNO POROČNI PRSTANI! Če želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji - kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmaiju Zi-dariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).*— Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! ragi ; CU PEZDERŠKU iz Novega mesta za 20. obletnico poroke čestitata in iima želita še mnogo let hčerki Olga in Tatjana z možem Dušanom in sinom Andrcjčkom. PREKLICI" FRANC KIRN, Pangrč grm 6, Stopiče, opozarjam Frančiško Kaste-lic, Pangrč grm 5, da preneha govoriti žaljive besede o moji družini, ker jo bom v nasprotnem primeru sodno preganjal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre, ljube mame, stare mame, sestre in tete MARIJE ANŽLIN iz Mačkovca pri Dvoru se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in pokojnico spremili v tako velikem številu na nj odprtem grobu. Žalujoči: sestri Draga in Ljubka, brata France in Lojze z družinami. Štalcaiji, Kočevska Reka, Dolga vas, Sokoli. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega sina, brata in strička FRANCA MIKCA iz Crmošnjic se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, vaščanom. prijateljem in znancem, vsem, ki so pokojnika v tako velike,n številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob stran«; Posebno zahvalo smo dolžni Francu Kosu, Ivanu Boltezu, Manj1 in Jožetu Štangclj, Olgi in Žanu Gimpelj, osebju kirurškega oddelka novomeške bolnice, ki so nudili pokojniku zadnjo pomoč-Najlepša hvala tudi kolektivom Novoteks, Pctrol-servis 1, N°v0 mesto, tovarni zdravil „KRKA" iz Novega mesta za vso nudeno pomoč, gasilskemu društvu tovarne „Krka" za častno spremstvo, godbi, pevcem, govorniku tov. Kuharju za poslovilne besede t°r duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: mama, sestra in brat z družinama. DOLENJSKI LIST 22 DOLENJSKI LIST St. 29 (1356) - 17. juliji IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, N°^. mesto USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL» žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, R'b Sevnica in Trebnje. . ^d- UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Lcgan (glavni in odgovorni ^ nik), Ria Bačcr, Marjan Baucr, Milan Markclj, Janez Pcze,Jy0r3fl Prime, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Tcppey, Ivan in Alfred Žclcznik. Oblikovalec priloge Peter Simič. Agate svece in se pokojnika spominjate. sorodstv^ neu*°^a^j'v'' s*arši, bratje in sestre ter drugo ©labod 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Franc Šala: Dopolnilni predpisi k zakonu o semenu. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 16.45 Zvoki in barve orkestra Jackie Gleason. 18.25 Predstavljamo vam ... 1 9.40 Minute z ansamblom Atija Sossa. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 21.25 Igrajo veliki zabavni orkestri. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 24. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -Runa Olofsson: Ime mije Gojko VI. 9.20 Iz glasbenih šol. 9.50 Pesmice na potepu. 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Mihaela Čeme: Namakanje vrtnin. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Mehurčki". 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 18.05 Revija orkestrov in solistov. 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Weekcnd._ 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Naši umetniki muzicirajo. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. RADIO BREŽICE ČETRTEK - 17. JULIJ: 16 00-16.15 - Napoved programa, Za vas smo si ogledali, Poročila, Nove plošče RTB - 16.15-16.30 -AKTUALNOST TEDNA 16.30-17.00 Obvestila in reklame - 17.00-18.00 - Glasbena oddaja IZBRALI STE SAMI SOBOTA - 19. JULIJ: 16.00-16.20 Za gram humorja in glasbe 16.20 16.40 - Jugoton vam predstavlja - Sobotno kramljanje - 17.00-17.30 - KRONIKA -Obvestila in reklame Pravljica za naše najmlajše Posnetek iz naše glasbene šole - 17.30 18.00 Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA 20. JULIJ: 10.30-12.00 Napoved programa - Uvodnik: Slovesnosti pri polaganju temeljnega kamna za tovarno silikatne opeke DOMAČE ZANIMIVOSTI Za naše kmetovalce Nedeljski magnetofonski zapis Obvestila in reklame Spored naših kinematografov 12.00 15.00 OBČANf ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO TOREK 22. JULIJ: 16.00-16.20 Napoved programa - Ob dnevu vstaje Iz produkcije RTV Ljubljana POROČI LA 16.20-16.45 1/. naše matične knjižnice Obvestila in reklame Spored brežiškega kinematografa 16.45 17.00 Iz zakladnice lahke glasbe labod VPIS V ŠOLO! ČETRTEK, 17. JULIJA: 17.00 Prenos poleta Sojuz-Apollo (Mondo-vizija) - 18.05 Obzornik (Lj) -18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Vzpon človeka - barvna serija - zadnja (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) -19.20 Cik-cak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Li) -20.05 J. Otčcnašek. Nekoč je bila hiša - barvna nadaljevanka (Lj) -21.10 Kam in kako na oddih (Lj) -21.20 Pogovor o (problemih zaposlovanja) (Lj) - 21.50 Iz koncertnih dvoran (Lj) -----TV dnevnik (Lj) PETEK, 18. JULIJA: 17.55 Obzornik (Lj) — 18.05 Morda vas zanima: Letališče Brnik - 11. del (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) 18.40 Zbori sveta: Zbor Slvguttenc, Norveška, barvna oddaja (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cik-cak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Eksplozija romunski barvni film (Lj) - 21.40 625 (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 19. JULIJA: 16.35 625 - ponovitev (Lj) 16.55 Rokomet Jugoslavija: Poljska -prenos (JRT) (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) 18.25 Sod žganja barvna serija Janošik (Lj) 19.15 Barvna risanka (Lj) 19.20 Cik-cak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Kače v precepu - humoristična oddaja (Zg) - 20.35 TV magazin (Zg) 21.35 TV dnevnik (Lj) - 21.50 Kojak -serijski barvni film (Lj) RADIO SEVNICA NEDELJA, 20. JULIJA: - 10.30 reklame, oglasi in obvestila 11.00 22. julij dan vstaje slovenskega naroda - 11.20 naši delovni kolektivi voščijo za dan vstaje - 11.45 naš razgovor ~ 12.00 za vsakogar nekaj 12.30 poročila - 12.50 čestitke in pozdravi naših poslušalcev 14.30 zaključek programa SREDA. 23. JULIJA: 16.00 poročila 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 po domače --16.45 poklic naš vsakdanji (v trgovini) 17.00 disko klub brez imena 17.30 segli smo na knjižno polico (J. Messner Skurne storije) 17.50 minute z Majdo Sepe 1 8.00 zaključek programa SOBOTA. 26. JULIJA: 16.00 SOBOTNI VRTILJAK (napoved programa in pop glasba) - 16.15 pet minut za . . . 16.20 EPP I. del 16.30 poročila 16.35 EPP II. del 16.45 mini anketa 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo. ZDRAVSTVENA SOLA NOVO MESTO ■ S objavlja dodatni razpis za vpis v prvi letnik za šolsko leto | 1975/76. 1 Odpiramo še en oddelek za I MEDICINSKE SESTRE AMBULANTNO—BOLNI-! CNE SMERI i i n bomo vpisali še 30 učencev. [ Rok za vložitev prijav je 23. julij. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuimiiiiiiiiii <- Odbor za medsebojna razmerja KNJIG0TISK Novo mesto p. o. tiskarna - knjigoveznica - kartonaža ponovno razpisuje naslednja delovna mesta: 1. DIREKTOR PODJETJA (ni reelekcija) — visoka ali višja šolska izobrazba grafične, ekonomske ali pravne smeri z 2 leti prakse na vodilnih delovnih mestih, — grafična srednja šola s pet let prakse na vodilnih delovnih mestih, — ind. grafična šola z 8 let prakse na vodilnih delovnih mestih. 2. TEHNIČNI VODJA — višja grafična šola, — srednja grafična šola z 2 leti prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu, — ind. grafična šola s 5 let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. 3. KNJIGOTISKAR — ind. grafična šola z najmanj 5 let prakse Stanovanja za delovna mesta pod 2. in 3. bodo predvidoma vseljiva konec leta 1975. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na Odbor za medsebojna razmerja KNJIGOTISK Novo mesto, Glavni trg 14, do 1. avgusta 1975. labod labod F.S.FIN2GAR 2 nmiNH „Oh, pomeni! Vse to pomeni." je vzdihovala ob ponvi. „Še enkrat ga je bog poslal nazaj. Po slovo je prišel za vselej." - In spet je šla na prag in videla, kako je Blaž potipal vsako ljubo reč na dvorišču. Celo hruški, na novo vsajeni, je popravljal kolcc in jo trdneje privezal. » „Pomeni, to jc spomin! Nikoli več ga nc bo nazaj!" je vnovič vzdihovala žena in skladala cvrtje v skledo. „Se ti jej," jo je silil jnož in hrustal jed, kakor je ni bilo zlepa na mizi pri Jančarjevih. „Bom že. Se moram še preobleči." Jančar je ostal sam z otroki. Vsak je dobil cvrtja, vsak naukov. Ko se jc žena vrnila, ji je mož ponudil skledo. „Skoro vse smo pojedli." „Kar dajte; saj se mi ne ljubi." „E, nekaj vendarle zagrizni." Franca je odlomila košček zase, ostalo je dala Janezku. „Kar čas bo," jc pogledal Jančar na uro. „Pojdiva!" Stara teta Urša jc prevzela v varstvo družino, onadva sta pa odšla na postajo. Še preden sta prišla do leščevja, kamor je bil Jančar skril sveženj, sta videla po dolini zbore ljudi, ki so vsi hiteli za istim ukazom. Tu in tam je pešce prehitel voz, preobložen z moškimi, ki so vriskali. Nekateri vozovi so imeli zastavice. „Kako je prav, da sem šla. L"1 poglej, saj jc žensk več na cesti nego moških," je kazala Franca s prstom na pot. „Seveda je prav," jo je pogledal Jančar in hitel pred njo v dolino. „Poglej župnik gre tudi!" je spet začela ona, ki je .komaj dohajala moža. „Saj res," se je za hipec ustavil. „Župan gre z njim. Prav taka hoja je." In spet jc začel urneje hoditi. Ko sta prišla na cesto, sta se pridružila Matjaževemu Jerneju, kateremu je ponašala mlada. molčeča žena - iz spodnjih krajev je bila doma —-sveženj. „Pozdravljen. Jančar!" jc zaklical Jernej. Poznalo sc mu je na hoji. da ga nekoliko ima, koje vendar vse predrobno stopical, dasi res ni bil velik. „Gremo, Jernej!" „Ja/. seveda; pa ti, ki si siv „Kaj siv! Saj nimam moči v laseh kakor Samson!" „Hali ah a," sc jc smejal Jernej. „In žena gre s tabo. Kaj se tc šc ni naveličala? " „Jernej!" se jc oglasila za njim njegova žena. „Mli, lale naš. Nobena reč ga nc gane." „Seveda me gane. Vidiš. Jančar, šele dva meseca sem oženjen. Pet let so me ženili, preden so mi jo izbrali, in šc prezgodaj. Vsaj dva meseca p re/.god a j." „Zadnji čas. Jernej, imaš vsaj dediča." seje potegnila Jaircaricq za ženo. ki si je neprenehoma brisala solze in izpod rute skrivnostno pritrdila Jančarici. „Poglej — poglej - juhu " je pokazal Jernej izpred Maninega „Poglej — poglej - juhu " jc pokazal Jernej, ko se jc izpred Maninega „Saj sem ji rekel, naj bo doma, ali kar tišči," sc je zagovarjal tovarniški delavce Manin in zardel. Možje so stopili vštric in šli pred ženami in otroki. Voz s fanti je pridrdral po cesti. Medenina na opremi težke kobile je zvončkala. Nekdo je vihtel klobuk in klical: „Stran! Vojska sc pelje!" Mana jc potegnila otroke s ceste, iz kolesnicc je brizgnila rjava voda in jih oškropila. Prišli so do obcestne krčme. Mlinarjev jc stal na cesti sredi fantov in točil in poccjal. „Pojdimo!" jih je nagovarjal Jernej. „Zamuditi' X „Naj smrti še nihče ni zamudil!" je trdil Mlinarjev in izpil. Pustili so jih in šli dalje. Čim bliže so bili postaji, tem večje trume so dohajali. Pri cestnih hišah so stale stare ženice in si brisale oči in gledale po cesti za trumami, ki so vrvelc kakor omotične dalje. „Ali je ves svet znorel? " je pomislil Jančar, izreči si pa misli ni upal. Na kolodvoru in pred njim se je trlo ljudstva. Voz pri vozu se je vrstil: z zelenimi plahtami odeti konji sb razbijali ob tla, zamahovali z glavami po mulah, da je pokala ograja, kamor so jih bili privezali. Ljudje so se gnetli in prerivali brez reda sem in tja. Skupine prijateljev in znancev so si segale v roke. možje so pozabljali žen in otrok in se vmešavali med fante. Župnik je stal sredi med ljudstvom, ob njem župan. Vsak hip se je priril kdo do njega in mu ponudil težko roko. Župnik je tolažil, besedoval o naglem koncu vojske, pripovedoval ženam, da bodo možje samo za stražo in da jim ne bo nič hudega, da bo hudo pravzaprav le doma, ko ne bo gospodarjeve roke za delo pri hiši. Samega sebe ga je bilo sram, ko je govoril in prerokoval in vedel, da nič ne ve, in slutil, kar so slutili vsi. Blizu njega in župana sta stala tiha in žalostna Francka in Matija. Francka je že tretjič prosila Matija: „Kajne, da mi boš pisal? " In Matija ne namrščil obrvi, grizel ob poveše-nili brkih, se prestopal z noge na nogo in včasih zavpil tovarišu, ki se jc stiskal mimo njega: „Scrbus!" Francki jc pa odgovarjal samo z očmi in z roko, s katero je v gneči skrivaj držal njeno desnico, ki se je vsa tresla. Ko jc od daleč ugledala žalostni par Pikona, ženska brez svojcev, potovka dveh far in velika opravljivka, si jc napravila s komolci gaz med ljudmi, da je prišla do Francke. Spomnila se je lanske jeseni in na kopico pri Matijevih, ko jo je Francka užalila. „Sedaj ji vrnem," je sklenila škodoželjna. Pa ji ni koj. Pasla se je ob njenem bledem licu, ob njenih od joka pordelih očeh. Ko se jc napasla, je potegnila Francko za komolec in se ji za.ežala v lice: , VSAK DAN: Poročila ob 5.00, fc-00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 2-00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, *■•00, 19.00, 22.00 in 24.00. Pisan 8^°eni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 18. JULIJA: 8.10 Glasba matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -V 03 Olofsson: Ime mi je Gojko - • 9.30 Jugoslovanska narodna finnn10-15 Po Talijinih poteh. •UU Poročila - Turistični napotki ^ naše goste iz tujine. 12.30 Kme-js*1 nasveti - ing. Milena Lekšan: nr *° P/eprečimo odpadanje plodov van? obiranjem. 13.30 Priporočajo tai •"' 14-30 Naši poslušalci česti-go m pozdravljajo. 15.45 „Vrti-/A- 16-50 Človek in zdravje. 7v" . Ogledalo našega časa. 18.15 a CnJ šgnah. 19.40 Minute z ^samblom Lojzeta Slaka. 19.50 ^ko noč, otroci! 20.00 Stop-pops ^'. i15 Oddaja o morju in pomor-lno 22.20 Besede in zvoki iz nnw! domacih. 23.05 Litetarni jo rno- 23.15 Jazz pred polnoč- r,ioS,?B0TA' 19- JULIJA: 8.10 ,pHa;,enan matineja. 9.05 Pionirski i'a "es"i orkester ima U fin°i> 1.^ Sedem dni na radiu. • U Poročila - Turistični napotki « naše goste iz tujine. 12.30 Kme-NelfLnaSVeti ~ i"®- Matija Kovačič: reSitt or8anizacijski problemi in Prinr,6 - ?r°jnih skupnostih. 13.30 J vam ... 14.10 S pesmi- Vrtir P° Jugoslaviji. 15.45 »VrtUjak". 16.45 S knjižnega trga. album, .u?10 v kino- 1805 List' i* aniamti glasbe. 19.40 Minute z Glacji 8Uva Stingla. 20.00 Odda i parada »Tri srca". 21.30 Pes2n 23 izscljence. 23.05 S NF"i^r i1 P]eSom v novi teden. RaS • A' 20- JULIJA: 8.07 t*7? !gr,a za otroke- 8-40 Sklad-tovariši i1«0« 9,(^ Šc pomnite, poletio Vi'nn'Š^ Iščemo popevko lapotki Poročila - Turistični 11 2n 11356 g°ste iz tujine. Pozdravi^1 P°slušalci čestitajo in Majjan 'T -16 00 Radijska igra -Marine: Pretrgana nit - Dj^a Ve s° se vse hkrati ozrle na gospodarja in Ufiela' najstarejša, je veselo zamrčala. Telička je belin sab°- Teliček je poskočil, potresel z q rePkom *n Poskusil za materjo mukati. >,N *)0c*ar 8a Je bil vesel in je hi ro sklenil: Wi\C Sme Ea prodati. Priveže i lj ga. To ji mo- N h\naročiti" Popra^ je šel od krave do krav':, pobožal Savo, Poti *al Pisano med rogovi, vr[ el zjedi iz jasli, pal vola in bil zadovoljen. Nat • Stirj^ ? na pod. Janezek je prilezel po vseh ^0re? Pra8a >n sedel nanj. Oče je prepeljal slai-> lte$en?ICo.v kot, vzel metlo in porinil nekaj raz-\ »i bilk h leupu rezanice. S poda je šel k 1i| J ogledi zavore in poskusil kambe pri jar-Pres °tem je zlezel po lestvi na podstrešje in '1 kupe sena, računal, koliko voz bo otave "i bar utegr.e biti otepov. Vse je kazalo, da se *itnjc' x-ime. Tudi v kaščo je šel, kjer je pregledal ln zal°g° stare6a žita. Še h kozolcu se je L s^n prešteval brane, dasi je vedel skoraj za e'llt je pripravljala cvrtje. Skrivoma je prihaja 2 Prag in pogledovala za možem. Čim Hi. Je mož ogledoval vse malenkosti, tem ^Je njo skrbelo. Hitreje, dlje in više! Šestnajstinpolletni Miloš Šuštar iz Novega mesta se je 28. junija pognal po zaleti-šču atletskega borišča v Kranju, preskočil letvico, ki je stala na višini 190 centimetrov, in tako postal državni prvak v skoku v višino za mlajše mladince. Sloki, 189 centimetrov visoki in, kot je sam večkrat poudaril, 16 let in 6 mesecev stari Miloš, ki je letos končal drugi razred gimnazije, se je zaljubil v atletiko na grmski osnovni šoli, ko se je poskušal v skoku v daljavo. Višina pa je premagala daljavo, že v sedmem razredu osnovne šole je obstala letvica na 160 centimetrih, v osmem pa je bila povsem mirna kar 10 centimetrov više; to je Milošii, ki vedno znova zatrjuje, da je atletika edina resnična kraljica športov, prineslo tretje mesto na republiškem osnovnošolskem prvenstvu. V prvem razredu gimnazije je preskočil 175 centimetrov, nato pa je letošnji Prijedor prinesel tudi njegov osebni rekord: 9 centimetrov manj kot dva metra in dva centimetra več, kot je dandanes visok (Miloš namreč še vedno raste). Simpatični fant v modrih kavbojkah pove, da razen atletike in šole nima „konjičkov", kar me je malce z jezilo, ker ne ljubim preveč „posladkanih" odgovorov, nato pa prisrčno reče, da bo letos storil vse, da premaga višino dveh metrov, kar bi ga prineslo v bližino izenačenja slovenskega rekorda za mlajše mladince. Dolgo, vroče poletje Milošu Šuštarju ni prineslo miru, ki ga imajo njegovi sošolci. Zaradi tistih dveh metrov, ki se jih je odločil preskočiti, in zaradi tihe tihe želje, ki ji je ime udeležba na olimpiadi v Moskvi (glej ga, fanta, kam sega, bi morda kdo rekel), trenira Miloš petkrat na teden. Spored: ogrevanje v Po-rtovaldu 2 kilometra, vaje za gibljivost hrbtenice, en dan za moč in hitrost, en dan za odriv in hitrost, samo odriv, uteži, tek v hrib, nato pa dva dni počitka ali pa ukvarjanje z drugo panogo, na primer z metanjem kopja. Tako iz tedna v teden. Miloš Šuštar bo spet pred očmi javnosti na republiškem prvenstvu za mlajše mladince v Kranju. Kdo bo rekel, da je to za državnega prvaka malenkost, poznavalci pa vedo in z njimi tudi Miloš, da je bilo na letošnjem državnem prvenstvu med prvimi šestimi kar pet Slovencev. Boj bo zagrizen. Na svetu je veliko simpatičnih mladeničev v modrih kavbojkah, ki so končali drugi razred gimnazije, ki merijo v višino 189 centimetrov, ki še vedno rastejo, ki štejejo šestnajst let in pol, ki imajo na tak ali drugačen način radi šport in njegovo kraljico atletiko; samo peščica pa jih je, ki so se odločili, da bodo letos skočili v višino dva metra, peščico od peščice pa štejejo tisti, ki so prepričani, da je treba vedno hitreje, dlje in više. Tudi v Moskvi. MARJAN BAVER Vesela solze snidenja na rodni grudi Brat in sestra Alojz Pergar iz Novega mesta in Jožefa Pohar iz La Salla sta se 63 let poznala samo po slikah, prvič po teh dolgih desetletjih sta se videla in govorila med njenim nedavnim obiskom v stari domovini Med potniki, ki so sredi junija stopili iz velikega reaktivca na ploščad zagrebškega letališča, sta bili tudi 66-letna Jožefa Pohar, njena hči z možem (Poljakom) in taščo. V potnih Ustih jim je pisalo, da so ameriški državljani in da živijo v La Sallu. Z belimi nageljni v rokah so se napotili proti izhodu, naproti čakajočim sorodnikom, ki so jih poznali le po fotografijah in ki so prav tako imeli v rokah bele nageljne. To so bili: Jožefina brata Alojz Pergar iz Novega mesta in Ivan Brekan iz Šentjanža ter njuni otroci. „Ko sem zagledala Lojza, sem okamenela. To je trajalo nekaj časa. Potem sem sc brez besed vrgla nanj in jokala od sreče in veselja. Nikoli nisem mislila, da ga bom se kdaj videla. Veste, ko smo se pred 63 leti ločili, sem imela komaj tri leta," je nekaj dni kasneje v govorici, ki jo jc šc dandanes slišati v okolici Šmarje-te, pripovedovala Jožefa Pohar v Pergcrjevem stanovanju v Trdinovi ulici v Novem mestu. „Mene pa je najbolj zanimalo, kako govori, ali sc bomo sploh laliko razumeli," jc segel sestri v besedo Alojz Pergar. Potem sta sizmenoma pripovedovala, kako to, da ju je usoda za toliko dolgih desetletij razdvojila. Živeli so v Zburah: oče, mati in štirje otroci. („Jaz sem nezakonski, zato sc nc pišem Brekan kot drugi," jc pojasnil Pcrgar.J Imeli so trgovino in pošto. Ker to ni preveč neslo in ker sc je razneslo, da sc „onkraj velike luže" bolje živi, jc oče nekega dne leta 1911 sklenil: „V Ameriko pojdem, potem boste prišli za mano šc drugi." Rečeno - storjeno. Iz Amerike so prišle vozovnice že naslednje leto. Mati, brat Jože in sestra Jožefa so sedli na vlak in sc pripeljali do Le Havra, kjer jih jc čakal čez-oceanski parnik. To jc bilo tedaj, ko je vodovje Atlantika postalo grobnica za Titanica in njegove potnike. Ko so se izkrcali, jih je pot na ameriških tleh - peljala v La Salle," kjer jih je pričakoval oče. Alojz in Ivan sta nameravala odriniti čez leto, dve; nameravano potovanje jima jc preprečila prva svetovna vojna, ki jc nenadoma izbruhnila .. . V Ameriki je oče Brekan dolgo delal v premogovniku, potem se jc zaposlil v tovarni. Prištedil je toliko denarja, da je kupil manjšo farmo, ki jo je obdelovala mati z otrokoma. Življenje jc teklo, ni pa bilo tako lahko, kot so siga predstavljali pred odhodom tja čez. „Sprva sem hodila v slovensko, potem pa samo še v angleško šolo, tako da zdaj ne znam po slovensko pisati," je pri bratu v Novem mestu pripovedovala Jožefa. S trinajstim letom si je žc morala sama služiti kruh. Dobila je zaposlitev v bolnišnici, potem v neki urami. Zagledala se je v slovenskega fanta, ki je bil doma iz Radeč, in sta se poročila. Imela sta sedem otrok; živih je še šest. Vsi so že preskrbljeni (in so ohranili slovensko govorico), mož pa je umrl pred sedmimi leti. Oče in mati sta umrla, ko jima je bilo precej nad 80. Nafta v Krki? V Ločni so iz Krke odvzeli vzorec vode 10. julija popoldne je v Ločni pod Tekstoijevo hišo neki možakar opazil, da se voda vrtinči in daje na dveh mestih opaziti izvir, ki ima duh po nafti. O tem je takoj obvestil pristojne organe. Komisija si jc zadevo ogledala in res opazila dva izvira, voda na gladini Krke pa je imela tudi mastne madeže, ki so dišali po nafti. Kje je vzrok nenavadnega dogodka, bodo ugotovili, kajti odvzeli so vzorec reke, kjer jc kazalo na izvir, in ga poslali v strokovno analizo. Rezultati preiskave zaenkrat še niso znani. Ker se do zdaj kaj takega še ni primerilo, ni čudno, da ljudje ugibajo in ogledujejo čudna izvira. To je bilo kmalu po drugi svetovni vojni. Alojz Pergar vse do 1946 ni nič vedel o svojih v Ameriki, niti tega nc, da so živi. To leto pa so ga začeli VEČ KOT 11.000 DOLŽNIKOV Lani sc je steklo na račun davčne uprave novomeške občine za 24,485.900 dinarjev davkov, prispevkov občanov, kar je 73 odstotkov skupne obremenitve - tekoče obremenitve in zaostanki iz leta poprej so 33,698.000 dinarjev. Dolg na Silvestrovo lani jc bil skoraj 9,5 milijona dinarjev, impozantno pa je tudi število dolžnikov, ki jih jc 11.308, v to niso všteti zavezanci za starostno zavarovanje kmetov, ki jih jc še dodatnih 3.303. NAGRAJENI STRAŽARJI Pred kratkim so stražarji iz enote Radomira Spasića v znak priznanja za zelo vestno opravljanje stražarske službe dobili radijski aparat. Predstavnik Ljubljanske armadne oblasti tovariš Janez Šleminc jc obiskal stražarje. Bil je navdušen nad fanti, ki so takrat stražili, in jim podelil nagrado, s kakršno sc lahko pohvali le malo enot. Stražarsko dolžnost so takrat opravljali: Ante Nobilo, Dragan Vuja nović, Mladen Zupan, Lju-bomir Ilin, Dragan Dražić, Alojz Malovrh, Stevica Ncdeljkovič, Dušan Ostojič in Muhamed Beganaj. Ti vojaki so bili pohvaljeni tudi pred celo enoto in so dobili nagradna dovoljenja za odhod v mesto. L. DRAŽI C PREPREČEVALNA KOLONIJA Komisija za preventivno rehabilitacijo otrok pri Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana jc potrdila predlog kočevskih zdravstvenih postaj in zdravstvenega doma, po katerem bo odšlo za tri tedne na morje v varovalno zdravstveno počitniško kolonijo iz kočevske občine 19 otrok. Oskrbne stroške medicinskega dela v letoviščih na Debelem rtiču, Rakitni in v Kraljevici bo plačala regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana, hotelske stroške pa starši, delovne organizacije in samoupravna interesna skupnost za socialno skrbstvo. iskati in dopisovanje se jc začelo -prvič po tridesetih letih. Seveda so potem pisma zelo pogosto romala čez Atlantik: zdaj sem, zdaj tja. Na obeh straneh jc vrtalo: se bomo še kdaj videli? „Sklenila sem in zdaj smo tu. Rada bi ostala, za vedno, ko bi ne imela v Ameriki otrok in vnukov." Med bivanjem v stari domovini se je Jožefa Pohar malone zaljubila v dolenjske griče, mesta, vasi, reke, ljudi. Zetova filmska kamera ni zamudila ničesar, na čemer se jc ustavilo njeno oko, čemur je prisluhnilo njeno uho. Za rojstno hišo matere v Zburah je obiskala jI videla vse zanimivosti v novomeški okolici, bila v Dolenjskih Toplicah-na Bazi 20, v Lukovem domu. Spotoma je rekla:,,Pri nas pa so tako drugače govorili in pisali o partizanih in novi Jugoslaviji. Saj imate tu stokrat lepšo in boljšo Ameriko kot mi tam." Pergar je potem, ko je bila Jožefa Pohar že na poti nazaj v Ameriko, povedal, da je sestra kupila v Novejn mestu veliko predmetov, da bi ju1 tudi ti spominjali na srečanje z rodno grudo. ,, I. ZORAN Triinšestdeset let so ju ločevale vode Atlantika: sestra in brat ^ Jožefa Pohar iz La Salla in Alojz Pergar iz Novega mesta - seIUS. videla od leta 1912 do letošnjega junija, dokler ni ona obiski; „stare domovine". Ko je privijala žarnico 1 Komaj 16-letna Marija Zagore fz Dol. Prekope umrla v domačem hlevu Nesreča spremlja Zagorčcvc iz Dol. Prekope že celih deset let. Najprej je za posledicami prometne nesreče umrl gospodar, nato jc vsako leto poginjala živina, zdaj jc elektri- Mati, sestrica in stara mama nesrečno umrle Metke Zagore pred hlevom, kjer seje pripetila nesreča. NFPnPR!t£fl7AriinFN IF liti v rkivU LnliUIlLlivL V Repičevi dragi je pričelo zmanjkovati učiteljev, počitnice pa so že minile in tovariša ravnatelja je pričela boleti glava. Kljub bolečini v glavi se mu je porodila misel, da bi napisal pisemce in ga razposlal vsem učiteljem, ki so bili zaposleni po delovnih organizacijah, in jih priklicati nazaj med prosvetnike. Prva je prejela pismo Marica Repiška. Ko se je seznanila z vsebino njegovo, se ji je spomin vrnil za štiri leta v preteklost. Takrat se je namreč izučila za učiteljico, in ker je bila doma iz Repiške doline, se je želela zaposliti kje blizu doma. Trkala je na pisarniška vrata ravnateljstev v Zgornji, Spodnji in Srednji Repičevi dragi, toda povsod je dobila isti odgovor: „Hvala, ne potrebujemo te. Morala si boš pač poiskati posel kje drugje. Učiteljev je preveč." Z grenkobo v srcu je dobila službo v Hitrotkalu. Odpošiljala in prinašala je pošto, še bolj pa je bila penasta, ko je zvedela, da s« vzeli na šolo nekoga drugega . . . Pismo ravnatelja Repičeve drage je prejel tudi Jožič Re-pič, prav tako učitelj, ki je poučeval na osnovni.šoli samo leto dni, potem obesil prosve-to na klin in odšel v industrijo. Morda tudi ne bi šel, toda bilo je takole: Da se učitelji na repiški osnovni šoji niso najbolje razumeli, so vedeli že otroci, saj so laliko na hodniku opazili, da se med seboj niti pozdravljajo ne. Velikokrat so letele ostre besede z leve in desne, in ko je bilo to Jožič u Repiču dovolj, je vzkipel: „Stran pojdem!" „Prav," je zgrabil pomočnik tovariša ravnatelja, „samo pravočasno nam povej, kdaj pojdeš." Inje šel še isto leto, ne da bi ga kdo hotel z besedico pridržati, četudi so dobro vedeli, da jeseni ne bo imel kdo učiti tehničnega pouka . .. Marica Repiška in Jožič Repi č sta odložila pismi, tovariš ravnatelj in pomočnik njegov pa sta se v duetu čudila, kako poslana pošta ni imela nikakršnega učinka. Morda se čudita še /daj. Kdo ve? TONI GAŠPERIČ ka ubila Marijo, dijakinjo administrativne šole. Vsa vas in šc druge naokrog sočustvujejo z. nesrečno Zagorčevo družino. Ljudje so se te dni kar zgrinjali na dvorišče in tolažili strto mater Jožcfo in njeno priletno taščo ter šolarko Stanko, ki so ostale sa ■ Marija jim je bila zadnja leta ,v |C večjo pomoč in vanjo so poki® vcs UP- *itnr Med zdajšnjimi šolskimi P° fa|t-cami jc bila 16-lctna Marija na P «, „si pri socialnem zavarovanju, P0^ dne" pa sc je vozila domov m ..j vedno pridno pomagala na ktf1 v Okrog 19. ure zvečer jc šla "cv)jc hlev. Ker jc žarnica pregorela, r „ hotela nadomestiti, da bilah .°v|jc. kladala živini. Imela jc mokre ce ^ morda tudi mokre roke, ko Je kIjt žarnico v medeninasto grlo, ta pa jo jc streslo. Kqj „Slišala sem samo aj, aj - >n ^ stekla pogledat," jc rekla njena ma Jožefa. „Marija je bila na tijj od nje ni bilo več glasu. S s • jj smo jo takoj skušali obuditi- ^ so ji umetno dihanje, tudi zdra3 nj jc bil že čez 15 minut pri " vse skupaj nič pomagalo." Mct tako so ji rekli doma - je mrtva- .. Da jc družina hudo nesreči $ Eripovcdovala tudi Jožefina ta Jj, atero skupaj živita in garata-kar je pred desetimi leti kot .j ccstc ubilo sina, imamo kar n ^ smolo tudi z živino- Poginile so 1 žc tri krave, bikec, ne veni K 0g|i prašičev. Tudi veterinarji ni-s0 p"rr ugotoviti, zakaj. Zdaj sc nam J y$i merilo najhujše: smo ob MctH ■ so jo imeli radi. Tako Prl dekleta jc težko najti. "riaBaC1* Silovito neuije, ki je po Dolenjskem divjalo prejšnji teden.^ njasti del t rr "Trika v Bučni vasi spremenilo v „malo moije ^.,je si je i z stare avtomobilske zračnice naredil splav, njegov pes P na „križarjenju' zvesto spremljal. (Foto: A. Bartelj)