UrškaOrelBernetič
UniverzanaPrimorskem,
Fakultetazamanagement
urska.orel@gmail.com
SuzanaLaporšek
UniverzanaPrimorskem,
Fakultetazamanagement
suzana.laporsek@fm-kp.si
Zeleneobveznicekotoblika
financiranjazelenihprojektov
Zelene obveznice so dolžniški vrednostni papirji, pri katerih se zbrana
sredstvauporabljaizključnozafinanciranjealirefinanciranje,delnoaliv
celoti, novih in/ali obstoječih zelenih projektov. Med zelenimi projekti,
kisofinanciranizzelenimiobveznicami,prevladujejopredvsemprojekti
s področja energije, stavb in transporta. Trg zelenih obveznic v zadnjih
letih beleži izjemno rast – do leta 2022 je skupna vrednost izdanih ze-
lenihobveznicpresegladvatrilijonaameriškihdolarjev,doleta2035pa
se pričakuje, da se bo ta obseg več kot podvojil. Namen tega prispevka
jepredstavitizeleneobveznice,njihovpomenterrazvojintrendenapo-
dročjuzelenihobveznic.
Ključnebesede:zeleneobveznice,načelazelenihobveznic,zeleniprojekti,
trajnostnefinance,Evropa
GreenBondsasaFormofFinancingGreenProjects
Green bonds are debt securities where the collected funds are used ex-
clusively to finance or refinance, partially or fully, new and/or existing
green projects. Among the green projects that are financed with green
bonds,projectsinthefieldsofenergy,buildingsandtransportdominate.
The green bond market has seen tremendous growth in recent years –
by 2022, the total value of issued green bonds exceeded two trillion us
dollars, and by 2035 this volume is expected to more than double. The
purpose of this paper is to present green bonds, their importance and
development,andtoanalysetrendsinthefieldofgreenbonds.
Keywords: green bonds,green bondsprinciples,greenprojects, sustain-
ablefinance,Europe
https://doi.org/10.26493/1854-4231.17.51-57
Uvod
Trg zelenih obveznic se v zadnjih letih izjemno
povečuje. Med letom 2018 in tretjim kvartalom
leta 2022 se je kumulativna vrednost izdaj zele-
nih obveznic povečala s 521 milijard ameriških
dolarjev (usd) na kar 2 trilijona usd, pri čemer
se je zgolj v letu 2021 vrednost izdaj povečala za
578,4 milijarde usd. Po vrednosti izdaj zelenih
obveznicsovletu2021izstopaleZdruženedržave
Amerike(vnadaljevanju zda),Kitajska,Nemčija
in Francija. V teh državah je skupnavrednostiz-
daj znašala 47 celotne globalne vrednosti izdaj
zelenihobveznicvtemletu.ČepravEvropa,vpri-
merjavi s preostalimi regijami, že več let beleži
največjiobsegizdanihzelenihobveznic,pajenaj-
višjo medletno rast izdaj v letu 2021 zabeležila
azijsko-pacifiška regija (129) (Climate Bonds
Initiativeb.l.).
Osnovni namen zelenih obveznic je financi-
ranje zelenih projektov preko kapitalskega trga.
Empirične študije (npr. Hachenberg in Schiereck
(2018), Löffler, Petreski in Stephan (2021), Bank
for International Settlements (2017)) kažejo, da
zelene obveznice predstavljajo učinkovit instru-
mentfinanciranjazelenihprojektovin,kotnavaja
CarolineFlammer(2020),prispevajokdoseganju
okoljskih ciljev ter hkrati k finančni uspešnosti
podjetij.
Namentegaprispevkajepredstavitizeleneob-
veznice, ki predstavljajo pomemben finančni in-
strument v okviru trajnostnih financ, ter prika-
zati trendenatrguzelenihobveznicvzadnjihle-
tih.
Koncepttrajnostnihfinanc
Trajnostne finance kot sredstvo za doseganje ci-
ljev trajnostnega razvoja danes vse bolj stopajo
v ospredje. Čeprav je njihovih opredelitev več,
trajnostnefinancevsplošnemopredelimokotfi-
nance, kjer se pri finančnih in naložbenih vpra-
management17(2022)številka2 51

UrškaOrelBernetičinSuzanaLaporšek|Zeleneobveznicekotoblikafinanciranjazelenihprojektov
Preglednica1 Vrednosttrajnostnihdolžniškihinstrumentov,2014–2021
Vrstaobveznic        
Zeleneobveznice , , , , , , , ,
Socialneobveznice , , , , , , , ,
Trajnostneobveznice , , , , , , , ,
Opombe Vmilijardah usd.PopodatkihClimateBondsInitiative(b.l.).
šanjihupoštevajoekonomski,socialniinokoljski
vidikitersetorejusmerjajovnaložbevtrajnostne
gospodarske dejavnosti in projekte (Schoenma-
ker in Schramade 2019, 33). Znotraj eu trajno-
stno financiranje razumemo kot financiranje za
podporo gospodarski rasti ob hkratnem zmanj-
ševanju pritiskov na okolje ter ob upoštevanju
socialnihinupravljavskihvidikov.Namentrajno-
stnega financiranja je tako podpirati doseganje
ciljev evropskega zelenega dogovora z usmerja-
njemzasebnihnaložbvprehodnapodnebnonev-
tralno, podnebno odporno, z viri učinkovito in
pravičnogospodarstvo(Evropskakomisija2020).
Trg trajnostnih financ je v zadnjih letih doži-
velizjemnorast.Kotkažepreglednica1,sejesku-
pnavrednostdolžniškihtrajnostnihfinančnihin-
strumentovmedletoma2014in2021povečalaza
več kot dvajsetkrat, hkrati pa so se v tem obdo-
bju razvijale nove vrste finančnih instrumentov,
kisopostajalitudivednokompleksnejši.Pomem-
ben delež med trajnostnimi dolžniškimi instru-
menti imajo zelene obveznice, ki so v letu 2021
obsegale 58trga trajnostnihobveznic(Climate
Bonds Initiative b.l.). Zelene obveznice podrob-
nejepredstavljamovnadaljevanju.
Zeleneobveznice
Zeleneobveznicesodolžniškivrednostnipapirji,
prikaterihsebodosredstvauporabljalaizključno
za financiranje ali refinanciranje, delno ali v ce-
loti,novihin/aliobstoječihzelenihprojektov,pri
čemer so upoštevana štiri načela zelenih obve-
znic (International Capital Market Association
2018, 3). Zelene obveznice se torej od običajnih
obveznicrazlikujejovtem,dasozbranasredstva
namenjenasamo in izključnouporabiza financi-
ranje ali refinanciranje t.i. zelenih projektov ali
projektov/dejavnosti, usmerjenih v okoljsko ko-
rist(oecd 2015,5).
Zeleni projekti so projekti, ki so okolju »pri-
jazni« zaradi svoje usmerjenosti v enega izmed
naslednjih petih okoljskih ciljev (International
Capital Market Association 2019, 3): (i) blaženje
podnebnih sprememb; (ii) prilagajanje podneb-
nim spremembam; (iii) varstvo naravnih virov;
(iv) ohranjanje biotske raznovrstnosti in (v) pre-
prečevanje onesnaževanja ter nadzor nad njim.
Vpraksisezinstrumentizelenihfinancnajpogo-
stejefinancirajoprojektispodročijobnovljivihvi-
rov,energetskeučinkovitosti,preprečevanjaone-
snaževanja in nadzora nad njim, okoljskega traj-
nostnegaupravljanjaznaravnimi viri inrabo ze-
mljišč, ohranjanja kopenske in vodnebiotske ra-
znovrstnosti, »čistega« transporta, trajnostnega
upravljanjazvodoinodpadnimivodami,prilaga-
janjapodnebnimspremembam,ekološkoučinko-
vitih in/ali krožnemu gospodarstvu prilagojenih
izdelkov, zelenih stavb ... (International Capital
MarketAssociation2019,3–4)
Razvojzelenihobveznic
Prvo zeleno obveznico je leta 2007 izdala Evrop-
ska investicijska banka (v nadaljevanju eib), in
sicerpodnazivomClimateAwarenessBond;osre-
dotočala se je na financiranje obnovljivih virov
energije in energetsko učinkovitost, vrednostiz-
daje pa je znašala 807,2 milijona usd. V desetih
letih, do leta 2017, je eib skupno izdala za več
kot 18 milijard evrov (v nadaljevanju eur) zele-
nihobveznicinstempodprlavečkot160zelenih
projektov (European Investment Bank b.l.). Po-
memben mejnik je tudi izdaja prve zelene obve-
znice s strani Svetovne banke. Ta je prve zelene
obveznice v vrednosti 440 milijonov usd izdala
vnovembru2008napobudovečšvedskihpokoj-
ninskih skladov. Namen izdaje je bil ozaveščati
o izzivih podnebnih sprememb in pokazati vla-
gateljem,dalahkozvarniminaložbamipodprejo
projekte, ki stremijo k podnebnim rešitvam, ne
da bi se odrekli finančnim donosom (The World
Bank 2015). Od prve izdaje zelenih obveznic je
Svetovnabanka zbrala večkot 18 milijard usd z
izdajo skoraj 200 zelenih obveznic v 25 valutah
(TheWorldBank2022).Dokoncaleta2018jebilo
zzelenimiobveznicamifinanciranih91projektov
sskupnovrednostjoobveznostivvišini15,4mili-
jarde usd.Odtegajebilo8,5milijarde usd zele-
nihobveznicdodeljenihinizplačanihzapodporo
52 management17(2022)številka2

UrškaOrelBernetičinSuzanaLaporšek|Zeleneobveznicekotoblikafinanciranjazelenihprojektov
projektom v 28 državah (The World Bank 2019).
Med evropskimi državami je prvo zeleno (dr-
žavno) suvereno obveznico izdala Poljska v letu
2016,sledilesoFrancijavletu2017,Belgija,Litva
inIrskavletu2018terNizozemskavletu2019.V
letu2020soprvedržavnezeleneobvezniceizdale
še Nemčija, Švedska in Madžarska, v letu 2021
pa sta sledili še Španija in Italija (Climate Bonds
Initiative b.l.; Harrison, MacGeoch in Michetti
2022). V zadnjem opazovanemobdobjuleta2022
so državno zeleno obveznico izdale še Avstrija,
DanskainLatvija(HarrisoninMacGeoch2022).
Medvsemidržavami eu jezelenodržavnoobve-
znicotakoizdalo14državčlanic,triizdajezelenih
obveznicpajezabeležilatudi eu (Grzegorczykin
Wolff 2022). V eu je izdaja zelenih obveznic po-
vezanazevropskimzelenimdogovorominakcij-
skimnačrtomzatrajnostnofinanciranje.Znotraj
tegaje eu vzpostavilat.i.standardzelenihobve-
znic (angl. eu Green Bond Standard, v nadalje-
vanju eu-gbs)teroznakeinstandardezazelene
finančne produkte. Cilj eu-gbs je odpraviti se-
danjaozkagrlanatrguzelenihobveznicznovim
okvirom in dodatnimi priporočili, ustvariti pre-
glednost in celovitost na trgu zelenih obveznic
ter pojasniti, kako je mogoče vplive na okolje in
gospodarskedejavnostizdružitinamerljivterve-
rodostojennačin(»EuropeanStandardforGreen
Bonds:ClarityintheMarket«b.l.).
Slovenija je na trg zelenih obveznic stopila v
letu2017,koje sid bankavsodelovanjuspodje-
tjem gen-i Sonce izdala prvo zeleno obveznico
ges1 v nominalni vrednosti 14 milijonov eur
(gen-i 2017).DržavnezeleneobvezniceSlovenija
šeniizdala,jepavjuniju2021izdalaprvotrajno-
stno državno obveznico v višini 1 milijarde eur
z ročnostjo10 let.S tem je postalaprva država v
srednjiinvzhodniEvropiterdrugav eu,kijeiz-
dalatrajnostnoobveznico(Ministrstvozafinance
2021).
Načelazelenihobveznic
Daobveznicaustrezastandarduzeleneobveznice,
mora izpolnjevati t.i. načela zelenih obveznic
(angl. Green Bond Principles), ki jih je razvilo
Mednarodno združenje kapitalskih trgov (Inter-
national Capital Market Association, v nadalje-
vanju icma). Načela zelenih obveznic so prosto-
voljne smernice, ki so namenjene zagotavljanju
preglednosti in razkritju informacij pri izdaji ze-
lenih obveznic. Obsegajo naslednje komponente
(icma 2019):
•
Poraba sredstev: sredstva morajo biti name-
njenazanaložbevzeleneprojekte,kimorajo
zagotavljati jasne okoljske koristi, ki jih bo
izdajateljocenil.
•
Postopekocenjevanjainizbireprojekta:izdaja-
teljzelenihobveznicmoravlagateljemjasno
sporočitiokoljskicilj,kigazasledujezizdajo
zelenihobveznic,postopek,skaterimbodo-
ločil, kako se projekti uvrščajo v upravičene
kategorije zelenih projektov, in s tem pove-
zana merila upravičenosti, ki se uporabljajo
zaugotavljanjeinobvladovanjepotencialno
pomembnih okoljskih ter socialnih tveganj,
povezanihsprojekti.
•
Upravljanjesredstev:načelazeleneobveznice
spodbujajovisokoravenpreglednostiinsle-
dljivosti,daselahkopreverja,alisesredstva,
zbrana z izdajo zelene obveznice, uporablja
zanamenezelenegaprojekta.
•
Poročanje: izdajatelj mora zagotoviti in hra-
niti vse posodobljene informacije o porabi
sredstev, zbranih z izdajo zelenih obveznic.
Letno poročilo mora vsebovati seznam pro-
jektov, ki so jim bila sredstva dodeljena, in
kratek opis projektov. Preglednost je še po-
sebej pomembna pri sporočanju pričakova-
nega učinka projekta, zato načela zelenih
obveznic priporočajo uporabo kvantitativ-
nih kazalnikov uspešnosti (npr. energetska
zmogljivost,proizvodnjaelektričneenergije,
zmanjšanje/izogibanje emisijam toplogre-
dnihplinov,številoljudi,kiimajodostopdo
čiste električne energije, zmanjšanje porabe
vode,zmanjšanještevilapotrebnihavtomo-
bilovitd.).
•
Zunanjipregled.
Stanjeintrendinaglobalnemtrguzelenih
obveznic
Trg zelenih obveznic se je v zadnjih letih poglo-
bil in razširil z raznolikimi vlagatelji. Kot je pri-
kazano v preglednici 1, se vrednost izdaj zelenih
obveznicizrednopovečujeinjevletu2021kumu-
lativnodoseglavrednost2trilijona usd.Vnasle-
dnjih letih lahko pričakujemo še pospešeno rast
trga zelenih obveznic. oecd (2017) namreč na-
poveduje,dasebovrednosttrgazelenihobveznic
doleta2035povečalana4,7oz.5,6trilijona usd,
pri čemer naj bi na letni ravni vrednost izdanih
zelenihobveznicznašalamed620in720milijard
usd.
Preglednica 2 prikazuje vrednost novih izdaj
zelenihobveznicporegijahvobdobju2014–2021,
vključuje pa tudi supranacionalne (nadnacional-
ne) izdaje, ki se nanašajo na izdaje s strani Sve-
management17(2022)številka2 53

UrškaOrelBernetičinSuzanaLaporšek|Zeleneobveznicekotoblikafinanciranjazelenihprojektov
Preglednica2 Vrednostnovihizdajzelenihobveznicpoposameznihletihinregijah,2014–2021
Regija        
Afrika , , , , , , ,
AzijainPacifik , , , , , , , ,
Evropa , , , , , , , ,
LatinskaAmerika , , , , , , , ,
SevernaAmerika , , , , , , , ,
Nadnacionalne , , , , , , , ,
Opombe Vmilijardah usd.PopodatkihClimateBondsInitiative(b.l.).
Preglednica3 Vrednostnovihizdajzelenihobveznicvposameznemletugledenatipizdajatelja,2014–2021
Vrstaposojil        
abs , , , , , , , ,
Razvojnabanka , , , , , , , ,
Finančnapodjetja , , , , , , , ,
Državneagencije , , , , , , , ,
Lokalnevlade , , , , , , , ,
Nefinančnapodjetja , , , , , , , ,
Posojila , , , , , ,
Suverena , , , , , ,
Opombe Vmilijardah usd.PopodatkihClimateBondsInitiative(b.l.).
Preglednica4 Uporabasredstev,zbranihzizdajozelenihobveznic,2014–2021
Namen        
Energija , , , , , , , ,
Stavbe , , , , , , , ,
Transport , , , , , , , ,
Voda , , , , , , , ,
Odpadki , , , , , , , ,
Rabazemljišč , , , , , , , ,
Industrija , , , , , , , ,
ikt , , , , , ,
Drugo , , , , , , , ,
Opombe Vodstotkih.PopodatkihClimateBondsInitiative (b.l.).
tovne banke, eib in drugih mednarodnih orga-
nizacij. Obseg novih izdaj zelenih obveznic na
letni ravni se je v opazovanem obdobju izredno
povečal – z okvirno 37 milijard usd v letu 2014
na 578 milijard usd v letu 2021. Največji delež v
globalni izdaji novih zelenih obveznic ima sko-
rajcelotnoopazovanoobdobjeEvropa,njendelež
pa se še povečuje. V letu 2021 je bilo v Evropi iz-
danapolovicavsehnovoizdanihobveznic(vsku-
pnivrednosti288,5milijarde usd),karlahkopri-
pišemo večji podporipolitik zasebnim naložbam
v Evropi (Climate Bonds Initiative b.l.; Harrison
in Muething 2020). Sledili sta azijsko-pacifiška
regija s 25,5-odstotnim deležem in severna Ame-
rikas17,6-odstotnimdeležem.Največjorast,kar
160-odstotno, je zabeležila azijsko-pacifiška re-
gija. Podrobnejši pregled po državah kaže, da je
bilo v letu 2021 največ novih zelenih obveznic,
merjenovvrednostiizdajvmilijardah usd,izda-
nih v zda (90 milijard usd oz. 18), izdanih s
strani 50 izdajateljev. Sledijo Kitajska (72,2 mili-
jarde usd),Nemčija(67,1milijarde usd)inFran-
cija(43,6milijardeusd).Tedržavepredstavljajo
večkotpolovicocelotnegazneskaizdanihzelenih
obveznic(ClimateBondsInitiativeb.l.).
Zeleneobvezniceizdajajo(i)zasebnapodjetja,
54 management17(2022)številka2

UrškaOrelBernetičinSuzanaLaporšek|Zeleneobveznicekotoblikafinanciranjazelenihprojektov
Nemčija 
Francija 
Nizozemska 
Švedska 
Španija 
VelikaBritanija 
Italija 
Norveška 
Danska 
Belgija 
Finska 
Irska 
Luksemburg 
Avstrija 
Portugalska 
Švica 
Poljska 
Drugeevr.drž. 
Slika1 Vrednostizdajzelenihobveznicvevropskihdržavahvmilijonih usd,2012–2022q3
(popodatkihClimateBondsInitiativeb.l.)
ki se s tem zavežejo, da bodo sredstva uporabila
samo zanaložbe,kisousmerjenek zelenimreši-
tvam;(ii)finančneinstitucije,kotsokomercialne,
investicijske ali razvojne banke, z namenom, da
izboljšajosvojoponudboinpotencialnimvlagate-
ljemomogočijovečjidoseg;(iii)državeindržavne
institucije, ki zeleno obveznico izdajo kot sred-
stvo za financiranje lokalnih oz. državnih pro-
jektov z namenom doseganja izbranih okoljskih
ciljev (Deloitte b.l.). Preglednica 3 prikazuje vre-
dnost izdaj novih zelenih obveznic glede na tip
izdajatelja.Vletu2021jebilnajvišjideležzelenih
obveznic izdanih s strani nefinančnih (26,1) in
finančnih podjetij (25,5), ki so zabeležila tudi
enovečjihrastivizdajah.Izrazittrendpovečeva-
nja v deležu celotnih izdaj beležijo tudi državne
obveznice – vrednost izdaj v letu 2021 v primer-
javizletom2020sejepovečalaza127,kčemur
je pripomoglo tudi to, da so na trg zelenih ob-
veznic vstopile tudi nove države, med drugim v
letu 2021 Španija, Italija, Južna Koreja in Srbija
(ClimateBondsInitiativeb.l.).Meddržavamičla-
nicami oecd državne zelene obveznice predsta-
vljajo le 0,1 vseh državnih dolžniških vredno-
stnih papirjev, se pa zanimanje za izdajo držav-
nihzelenihobveznicmeddržavamizelopovečuje
(oecd 2020).
Kot je razvidno iz preglednice 4, se več kot
80 vseh sredstev iz naslova zelenih obveznic
usmerja v tri področja: energijo, stavbe in tran-
sport(ClimateBondsInitiativeb.l.).Gledenava-
lutoizdajeprednjačijoizdajev usd, eur inkitaj-
skemjuanu(vnadaljevanju cny).Skupnojebilo
v teh treh valutah izdanih 81 vseh zelenih ob-
veznic. Do leta 2021 je tako skupno število glede
navrednostizdaje,merjenovmilijardah usd,za
valuto eur znašalo 798 milijard usd (oziroma
42vsehizdaj),zavaluto usd 566milijard usd
(29),zavaluto cny pa193milijard usd (10)
(ClimateBondsInitiative b.l.).Slednjajepostala
šeposebejpomembnavletu2020,karjerezultat
nadaljevanja rasti kitajskega trga zelenih obve-
znic.Kljubpoznemuprihodunatrginpomanjka-
nju diverzifikacije sta Kitajski ravno tako uspela
preboj ter razvoj trdne strategije razvoja zelene
obveznice (Filkova, Frandon-Martinez in Giorgi
2019,15).
Glede na čas dospetja prednjačijo zelene ob-
veznicezdospelostjodo10let(63vletu2021),
sledijo obveznice z dospelostjo 5–10 let (40).
Med zelenimi obveznicami z dospelostjo 10 let
alivečprednjačijozeleneobveznice,kiizhajajoiz
javnegasektorja(ClimateBondsInitiativeb.l.).
Stanjeintrendinatrguzelenihobveznicv eu
Evropa velja za vodilno regijo pri izdajanju zele-
nih obveznic in svoj delež v svetovni izdaji ze-
lenih obveznic vztrajno povečuje. Kot zapisano
zgoraj, je v letu 2021 vrednost novoizdanih zele-
nihobveznicvEvropiznašala288,5milijard usd.
Prevladujejo sicer izdaje s strani nefinančnih iz-
dajateljev (ti so v zadnjih letih predstavljali eno
tretjinovsehizdajzelenihobveznicvEvropi),sle-
dijozeleneobveznice,izdanesstranivladnihen-
titet, in državne obveznice (Filkova idr. 2018, 2).
Z največjim obsegom vrednosti novoizdanih ze-
management17(2022)številka2 55

UrškaOrelBernetičinSuzanaLaporšek|Zeleneobveznicekotoblikafinanciranjazelenihprojektov
Preglednica5 Prednostiinslabostizelenihobvezniczvidikavlagateljevinizdajateljev
Vidik Prednosti Slabosti
Vlagatelji Vlagateljilahkofinančnodonosnost,prilagojenotveganju,uskla-
dijozokoljskimikoristmi.
Sledenjetrajnostnimciljem.
Realnejšaocenatveganjanasicerneprilagojenemtrgusfiksnim
donosom,sajjeobveznoporočanje.
Dodanapreglednostuporabedohodkainzahtevegledeporočanja
zagotavljajoinformacijskoprednost,kisicerninavoljo(oučin-
kovitostiporabe,podrobnostihprojektaipd.),karvlagateljem
zelenihobveznicdajepomembnoprednostzvidikapridobljenih
informacij.
Možnostsledenjauporabisredstevinobveznoporočanjevodji
doizboljšanjastrukturnotranjegaupravljanjaterpozitivnepo-
vratnezanke,karizboljšujesplošnokreditnokakovostizdajatelja.
Majheninnastajajoč(terpotenci-
alnomanjlikviden)trg.
Pomanjkanjeenotnihstandardov,
karlahkopovzročizmedointveganje
zaugled,čeobstajajodvomiozeleni
celovitostiobveznice.
Omejenobsegzakonitegaizvrševa-
njazeleneintegritete.
Pomanjkanjestandardizacijelahko
privededozapletenostiraziskav.
Izdajatelji Močnopovpraševanjevlagateljevlahkopovzročipotencialza
povečanjeizdaje.
Izboljšanjediverzifikacijebazevlagateljevobveznic,karbilahko
zmanjšaloizpostavljenostnihanjupovpraševanjapoobveznicah.
Dostopnadokumentacijaovečvlagateljih,kikupujejoinzadr-
žujejozeleneobveznice,karlahkoprivededomanjševolatilnosti
obveznicnasekundarnemtrgu.
Uglednekoristizaizdajatelje,kotjenpr.podporazazelenena-
ložbe.
Dostopdo»ekonomijeobsega«,sajjevečinastroškovizdajepove-
zanazvzpostavljanjemprocesov.
Vnaprejšnji intekočitransakcijski
stroškiterstempovezaniupravni
stroški,stroškicertificiranja,stro-
škiporočanja,stroškipreverjanja
zahteveinstroškispremljanja.
Tveganjeugleda,česeizpodbijajo
zelenelistineobveznic.
Vlagateljilahkozahtevajokazniza
»zelenoneplačilo«,pričemerseobve-
znicaplačavceloti,vendarizdajatelj
kršidogovorjenezeleneklavzule.
Opombe Prirejenopo oecd (2015,11).
lenih obveznic v letu 2021 sta prednjačili Nem-
čijainFrancija,poštevilusklenjenihposlovpase
medvodilnedržaveumeščaŠvedska(623poslovv
letu2021),sleditaNemčija(523poslov)inFrancija
(321 poslov). Če upoštevamo obdobje med letom
2014intretjimkvartalomleta2022,kotprikazuje
slika 1, je kumulativni obseg izdaj zelenih obve-
znic največji v Nemčiji (189,8 milijarde usd) in
Franciji (189,7 milijarde usd), sledijo Nizozem-
ska,ŠvedskainŠpanija.Švedskamedevropskimi
državami izstopa tudi po številu izdajateljev, saj
so med letoma 2014 in tretjim kvartalom leta
2022 zelene obveznice izdali 104 izdajatelji, sle-
dita Norveška (58) in Francija (63). Med izdaja-
telje obveznic se uvršča tudi Slovenija – skupna
vrednost izdaj med letoma 2014 in tretjim kvar-
talomleta2022znaša99,8milijona usd (Climate
BondsInitiativeb.l.).
Kot navaja Climate Bonds Initiative (b.l.), je
70vsehizdanihzelenihobveznicvEvropizroč-
nostjo do 10 let, prevladujejo zelene obveznice,
izdanev eur, večkotpolovicasklenjenihposlov
pa je v vrednosti manj kot 100 milijonov eur.
Gledenasektorse38zelenihobveznicusmerja
v sektor energije, sledijo transport (okrog 20)
instavbe(okrog10).
Prednostiinslabostizeleneobveznice
Zelene obveznice prinašajo prednosti in slabo-
sti tako z vidika vlagatelja kot z vidika izdaja-
telja. Kot prikazuje preglednica 5, je ena večjih
prednostizelenih obveznic z vidikavlagatelja ta,
da omogočajo zasledovanje trajnostnih ciljev in
daizpolnjevanjezahtev poročanjadodajapregle-
dnost. Na drugi strani pa je trg zelenih obveznic
ševrazvoju,karpomenipomanjkanjestandardi-
zacijeinenotnihstandardov.Zvidikaizdajateljev
jeprednostzelenihobveznicpredvsemvmožno-
stivečjediverzifikacijeinprispevekkugledu,sla-
bostipaizhajajoizstroškov.
Sklep
Zelene obveznice so vse vrste obveznic, pri ka-
terih se bodo prihodki uporabljali izključno za
financiranje ali refinanciranje, tako delno kot v
celoti, novih in/ali obstoječih zelenih projektov,
skladnos štirimi temeljnimizmožnostmioz. na-
čeli zelenih obveznic (International Capital Mar-
ketAssociation2019).Odobičajnih,navadnihob-
veznic se zelene obveznice razlikujejo v tem, da
so zbrana sredstva namenjena samo in izključno
uporabi za financiranje ali refinanciranje t.i. ze-
lenih projektov ali projektov/dejavnosti, usmer-
56 management17(2022)številka2

UrškaOrelBernetičinSuzanaLaporšek|Zeleneobveznicekotoblikafinanciranjazelenihprojektov
jenih v okoljsko korist (oecd 2015, 5). Osnovni
namen zelenih obveznic je financiranje zelenih
projektov preko kapitalskega trga. Trg zelenih
obveznic se je v zadnjih letih zelo razširil. Kot
kažejo rezultati analize, se je obseg novih izdaj
zelenih obveznic med letoma 2014 in 2021 pove-
čalzavečkotpetnajstkrat,kar85vsehsredstev
znaslovazelenihobveznicpaseusmerjavtripo-
dročja:energijo,stavbeintransport.Pričakujemo
lahko, da se bo trend financiranja preko zelenih
obveznic v prihajajočih letih še okrepil. Še pose-
bej velik porast lahko pričakujemo na področju
državnih zelenih obveznic – ta trg se je v Evropi
začelrazvijatišelepetletnazaj.Toboimelopozi-
tivneučinkenaimplementacijociljev,zapisanihv
Agendi2030,instemtudievropskegacilja,dabo
Evropa do leta 2050 postala prva podnebnonev-
tralna celina na socialno pravičen in stroškovno
učinkovitnačin,kotpredvidevataevropskizeleni
dogovorinevropskipodnebnizakon.
Literatura
Bank for International Settlements. 2017.87thAnnual
Report.Basel:BankforInternationalSettlements.
Climate Bonds Initiative. .Bl. »Interactive Data Plat-
form.«https://www.climatebonds.net/market
/data/.
Deloitte.B.l.»GreenBondsIssuanceandSupportOffe-
ringDeloitteCentralEurope.«https://www2
.deloitte.com/lt/en/pages/legal/articles/Green
-Bonds-Issuance-and-Support-Offering.html.
European Investment Bank. B.l. »10 Years of Green
Bonds:JointheCelebration.«https://www.eib.org
/en/infocentre/ten-years-of-green-bonds.htm.
»European Standard for Green Bonds: Clarity in the
Market.«B.l.Sustainalize.https://www
.sustainalize.com/news/european-standard-for
-green-bonds-clarity-in-the-market/.
Evropska komisija. 2020. »Financiranje zelenega pre-
hoda:naložbeninačrtzaevropskizelenidogovorin
mehanizemzapravičenprehod.«14.januar.
https://ec.europa.eu/commission/presscorner
/detail/sl/ip_20_17.
Filkova,M.,C.Frandon-MartinezinA.Giorgi.2019.
Green Bonds: The state of the Market 2018.Climate
BondsInitiative.https://www.climatebonds.net
/resources/reports/green-bonds-state-market
-2018.
Filkova,M.,C.Frandon-Martinez,A.MenginG.Rado.
2018.TheGreenBondMarketInEurope2018.Climate
BondsInitiative.https://www.climatebonds.net
/files/reports/the_green_bond_market_in_europe
.pdf.
Flammer, C. 2020. »Green Bonds: Effectiveness and
Implications for Public Policy.« Environmental and
EnergyPolicyandtheEconomy1(1):95–128.
gen-i. 2017. »Družba gen-i Sonce prva v Sloveniji iz-
dala zeleno obveznico v višini 14 milijonov evrov.«
2.marec.https://www.gen-i.eu/novice-in-mediji
/druC5BEba-gen-i-sonce-prva-v-sloveniji
-izdala-zeleno-obveznico-v-viC5A1ini-14
-milijonov-evrov/.
Grzegorczyk,M., inWolff, G. 2022.»Greeniums inSo-
vereign Bonds Markets.« Working Paper 17/2022,
Bruegel.
Hachenberg,B.,inD.Schiereck.2018.»AreGreenBonds
Priced Differently from Conventional Bonds?« Jo-
urnalofAssetManagement19(6):371–383.
Harrison,C.,inM.MacGeoch.2022. SustainableDebt
Market Summary q3 2022. Climate Bonds Initia-
tive.https://www.climatebonds.net/files/reports
/cbi_susdebtsum_highlq32022_final.pdf.
Harrison, C., in L. Muething. 2020.Sustainable Debt:
GlobalStateoftheMarket2020.ClimateBondsIniti-
ative.https://www.climatebonds.net/files/reports
/cbi_sd_sotm_2020_04d.pdf.
Harrison,C.,M.MacGeochinC.Michetti.2022. Susta-
inableDebtGlobalStateoftheMarket2021.Climate
BondsInitiative.https://www.climatebonds.net
/files/reports/cbi_global_sotm_2021_02h_0.pdf.
International Capital Market Association. 2018.The
GreenBondPrinciples.Pariz: icma.
———. 2019.GreenProjectMapping.Pariz: icma.
Löffler,K.U.,A.PetreskiinA.Stephan,A.2021.»Dri-
versofGreenBondIssuanceandNewEvidenceon
the‘Greenium’.«EurasianEconomicReview11(1):1–
24.
Ministrstvo za finance. 2021. »Republika Slovenija iz-
dalaprvotrajnostnoobveznico.«23.junij.https://
www.gov.si/novice/2021-06-23-republika-slovenija
-izdala-prvo-trajnostno-obveznico/.
oecd.2015.EurasianEconomicReview.https://www
.oecd.org/environment/cc/Green20bonds20PP
205Bf35D205Blr5D.pdf.
———. 2017.MobilisingBondMarketsforaLow-Carbon
Transition.Pariz: oecd.
———.2020.»GrowingMomentumforSovereignGreen
Bonds.«29.september.https://www.oecd.org
/coronavirus/en/data-insights/growing
-momentum-for-sovereign-green-bonds.
Schoenmaker, D., in W. Schramande. 2019.Principles
of Sustainable Finance. Oxford: Oxford University
Press.
TheWorldBank.2015. WhatAreGreenBonds?Washig-
ton, dc:TheWorldBank.
———. 2019. »10 Years of Green Bonds: Creating the
Blueprint for Sustainability Across Capital Mar-
kets.«18.marec.https://www.worldbank.org/en
/news/immersive-story/2019/03/18/10-years-of
-green-bonds-creating-the-blueprint-for
-sustainability-across-capital-markets.
———.2022.»GreenBonds.«13.december.https://
treasury.worldbank.org/en/about/unit/treasury
/ibrd/ibrd-green-bonds.
management17(2022)številka2 57