.H/a yi60 9 '771 580 3 72009 RADIO BREŽICE na 88,7 In 95,9 MHz Številka 180 Leto 7 1 EUR / Cena 239,64 SIT 15. marec 2007 Kuge reši nas... Brežice - “Kuge, lakote in vojske reši nas o Gospod...”, so v davnih časih molili naši predniki, ko je razsajala človeška kuga. Zdaj bi tako molili prašiči, če bi seveda lahko. Na praznični 8. marec je namreč v Slovenijo prišla vest, daje na Hrvaškem, v vasi ne daleč od slovenske meje, žarišče klasične prašičje kuge. Veterinarska uprava RS (VURS) je nemudoma razglasila okuženi in ogroženi pas, ki zajema precejšen del brežiške občine. Rejci prašičev na tem območju morajo upoštevati stroge veterinarske ukrepe. Okrepljene veterinarske ekipe so takoj začele pregledovati prašičje reje najprej na okuženem in zdaj že na ogroženem območju. Po zadnjih podatkih veterinarskega inšpektorja Hinka Mavra bolezni niso zaznale, le na eni kmetiji so pri štirih prašičih veterinarji ugotovili povišano temperaturo, zato so vzeli še kri, vendar so izvidi negativni. V naslednjih dneh bodo veterinarji znova obiskali rejce na okuženem območju in preverili upoštevanje ukrepov; tistim, ki jih ne upoštevajo, bodo napisali opozorilo, za večje kršitve pa tudi plačilni nalog. ...na strani 3 iz vsebine... Sadjarji in zelenjadarji zahtevajo popravek ocene škode po suši ...stran 2 V Krmelju hočejo v ambulanti svoje ljudi ...stran 3 Napotki za spomladanska dela na vrtu ...stran 6 Pogovor z gimnazijko, ki ji je rak vzel nogo ...stran 8 Brežiški in krški športniki leta 2006 ...stran 13 Krvava drama odpira številna vprašanja Velika Dolina - Usodno soboto je garač Herman Smrečnik spil kozarec vina, se opasal z eksplozivom in bombami in se odpravil do sosedov, “... da jih bo zbral in jim povedal svoje.” Pred tem je morala žena Berta po njegovem nareku v dnevnik za slučaj, “če pride do najhujšega”, kot je dejal, napisati, da ni nikoli nikomur želel nič slabega in tudi ko so kradli firme, je molčal. Isti večerje Smrečnik umrl, saj sta nanj streljala policista, da bi zavarovala življenja krajanov, ki jim je grozil z eksplozivom. t 4 ’ Ce J#-/ vtt^ yto MJ- y /\J/l^W ,Zx ^ CME/Hv. !kj C' | /M'! U *- ’ tC. f ■j[c" /vJ /VVo-jo v?« ‘-V col at-Ac au. pipved ( b. UL.- J-. rlisle? i,. iA Po krvavi drami na Veliki Dolini policisti ne najdejo motiva za Smreč-nikovo dejanje, domači trdijo, da so žrtev zarote, ker naj bi njihov oče razkrinkal nezakonito trgovanje z lesom, posebna komisija proučuje zakonitost uporabe strelnega orožja, na spletnih klepetalnicah pa si ljudje dajejo duška. Tako so eni vzeli v bran policijo, drugi pa pravijo, da “.. .naša država pošilja policiste na Kosovo, da bi učili tamkajšnje policiste, v resnici pa sami ne znajo nič. ...na strani 5 Zelena luč za novo fakulteto Ljubljana - Aktivne priprave na ustanovitev še ene fakultete so se začele lani, ko je rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman ustanovil posebno delovno skupino za pripravo programa študija energetike. Po več poskusih in prizadevanjih je svet za visoko šolstvo 2. marca potrdil pripravljeni program in s tem izpolnil bistveni pogoj za nadaljevanje ustanovitvenih aktivnosti, je povedal direktor Občinske uprave občine Krško in član delovne skupine za ustanovitev Fakultete za energetiko Franc Glinšek. Na predlog sveta za visoko šolstvo bo projekt ustanovitve nove fakultete najprej obravnavala vlada, zatem pa svoj predlog posredovala državnemu zboru. •“Bodoča fakulteta bo nadgradila trajnostni razvoj energetskih sistemov v Posavju in omogočila dodaten tehnični in tehnološki razvoj ter aplikacijo znanstveno raziskovalne in pedagoške dejavnosti. Na ta način bo dosežen dvig izobrazbene strukture, naše območje bo postalo zanimivo za dodatna strokovna in znanstveno raziskovalna dela, s čimer si bomo prizadevali zaustaviti odliv mladih izobraženih ljudi, ki bodo potrebni domačemu kraju. Skupaj z gospodarstvom bomo tako oblikovali študijski program po meri 21. stoletja,” je z zadovoljstvom sprejel odločitev sveta krški župan Franc Bogovič. Prva generacija študentov Fakultete za energetiko naj bi se predvidoma vpisala v študijskem letu 2008/2009. J.K. 96,7 Mhz 95 5 Mhz f £ *ar lili H ti-* Rezervirano zo slovensko glasbo Radio Sevnica & Veseljak Dolenjska 1 I i | 1 i ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Sava Glas, 15.3.2007 Sadjarjem in zelenjadarjem ni priznana škoda po suši Krško - V posavskem kmetijstvu je po oceni regijske komisije znašala škoda po toči, suši in neurju v lanskem letu dobrih 6 milijonov evrov ali 1,5 milijarde SIT. Državna komisija pa v metodologiji priznavanja škode ni upoštevala sadjarstva, zelenjadarstva in sladkorne pese, zato je po njeni oceni priznana škoda več kot polovico nižja in znaša 2.825.600 evrov. Predsednik Območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ) Franc Pribožič je v prostorih Evrosada v Krškem sklical sestanek s predstavniki odgovornih služb in prizadetih kmetov, ki pričakujejo, da bo ocena škode za Posavje popravljena na realno raven. Regijska komisija za popis škode po naravnih nesrečah v kmetij stvu j e lani zbrala 1918 vlog, ki zajemajo škodo na 12.808 ha, je povedal njen predsednik mag. Hrvoje Or-šanič. Poudaril je, da seje komisija trudila prikazati objektivno oceno škode na vseh prizadetih kulturah. Metodologija državne komisije za škodo pa je izločila vloge usmerjenih zelenjadarjev, sadjarjev in pridelovalcev sladkorne pese, kar pomeni 50 vlog manj, prizadete površine so zmanjšane za 1100 ha, skupno priznana škoda pa več kot razpolovljena. Sadjarstvo in zelenjadarst-vo sta v regiji pomembni panogi. Po številu registriranih sadjarjev je Posavje na prvem mestu v Sloveniji. Prizadeti ne razumejo, kako so lahko izločeni iz ocene škode, ki je dejanska in velika, lahko pa jo dokažejo tudi z računovodskimi izkazi. V Krško ni bilo predsednice državne komisije za oceno škode Sinje Bandelj, ki bi lahko odgovorila na vprašanje, če je še možen popravek ocene za Posavje, na čemer vztraja KGZ in njen član državne komisije za oceno škode Miran Naglič. Vlada je namreč sklep o višini škode za Slovenijo, ki znaša 59.500.000 evrov ah 14 milijard SIT ter zajema 24 tisoč oškodovancev v 161 občinah že sprejela. Številka je sedaj obvezujoča za kmetijsko ministrstvo, ki mora do 18. aprila izdelati program odprave škode. Kmetijsko ministrstvo na oceno škode po besedah Majde Zavšek nima vpliva, ker je ta v izključni pristojnosti obrambnega ministrstva. “Mi imamo z “vojsko” pri ocenjevanju škode velike težave. Naše ministrstvo ima v komisiji samo enega člana. Bo- jim se, da je za kakršnokoli ukrepanje glede popravka ocene škode za Posavje prepozno. Bomo pa zahtevo, da se sadjaijem, zelenjadarjem in pridelovalcem sladkorne pese prizna škoda, podprli. Še posebej podpiramo sadjarje,” je v imenu kmetijskega ministrstva povedala Zavškova. Branka Demovšek - 2 »i " ^________ Sestanek območne KGZ . ~ Kmetijske subvencije Slovenija, Posavje - 1. marca naj bi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) začela zbirati vloge za neposredna plačila v kmetijstvu ali t.i. kmetijske subvencije 2007, vendar nov računalniški program za vnos podatkov do takrat še ni bil testno preizkušen. Agencija je zato rok začetka zbiranja prestavila na 5. marec. Vloge za subvencije bo po pričakovanju vložilo okrog 70.000 prosilcev, za kar imajo čas do 15. maja. Z letošnjim letom za kmete, ki so v slovenskem kmetijsko okoljskem programu, velja novost in sicer, da v njem ostanejo z ukrepi do izteka petletne pogodbe ali pa preidejo na novo v kmetijsko okoljski program s petletno pogodbo. To pomeni, da morajo izpolnjevati stare ukrepe, a lahko uveljavijo še kakšnega novega. Uveljavljajo pa jih lahko tudi kmetje, ki še niso v okoljskem programu. Letos bodo prvič prosilci lahko po elektronski pošti sami vložili vlogo neposredno na Agencijo za kmetijske trge, če imajo verificiran svoj elektronski podpis, v nasprotnem primem pa pooblastijo svetovalca, da vlogo natisne, podpiše in pošlje na agencijo. Veliko večino vlog bodo tudi letos, tako kot v preteklosti, nosilcem kmetijskih gospodarstev pomagali izpolnjevati kmetijski svetovalci. Pomoč bodo kmetje plačali 12,50 evra. V Sevnici so že pred leti kot prvi v Sloveniji uvedli naročanje kmetov na datum in uro, da so bili učinkoviti pri izpolnjevanju vlog in na hodnikih svetovalne službe ni bilo nepotrebne gneče. Tako so se organizirali tudi letos. Prav tako seje izpolnjevanje vlog že začelo tudi v Krškem in Brežicah, kmetje pa bodo po telefonu obveščeni, kdaj bodo na vrsti, če potrebujejo pomoč kmetijskega svetoalca. B.D. V KGZS ugotavljajo, da težave z aplikacijo povzročajo nenačrtovane stroške kmetom in Kmetijski svetovalni službi. Ker se uradni rok za oddajo zahtevkov izteče 15. maja, na KGZS poudarjajo, da s tako nestabilnim delovanjem aplikacije ne bo mogoče do roka izvesti pomoči pri vlaganju zahtevkov vsem vlagateljem. Razmere so nevzdržne, zato naj agencija takoj odpravi napake in zagotovi nemoteno delovanje sistema. Od kmetijskega ministrstva pa pričakujejo, da takoj preuči možnost podaljšanja roka za oddajo zahtevkov. Slednje zahteva tudi sindikat kmetov. T . POSAVSKE nVSICE Mnenje avtorju ni mnenje uredništvu. Naši zvezdni trenutki V minulih dneh se v domačem okolju ni primerilo nič posebnega. Ali pač? Pri medobčinskem dogovarjanju je vse zamrznjeno, zato pa postaja vedno bolj vroče okrog nuklearke. Potem ko po 33 letih, odkar je bil položen temeljni kamen zanjo oziroma po več kot dveh desetletjih njenega obratovanja doma ni bilo posebnih pretresov, se stvari zdaj naenkrat zaostrujejo. Je posredi taktiziranje, izsiljevanje ah resnične pretnje? Prav vsaka od omenjenih možnosti je lahko v igri. Zlasti odkar so v Krškem zaostrili vprašanja okrog lokalnega partnerstva in so se mestu, jih zdaj, tako je videti, po levi in desni prehitevata brežiška in sevniška občina. Obe dodobra izkoriščata svoja sredne soseščine nuklearke, najprej iz Vrbine, nakar še iz vasi pod Libno. Če bi poldrugi km velik krog povečali za kakšnih 500 m, bi že segli v brežiško občino, kar, zaradi ljubega miru, spet ne bi bilo prav! Mar so torej grožnje krajanov o izselitvi taktiziranje, izsiljevanje, kaj več ah oboje hkrati. Saj je težko verjeti, da bi po 66 letih, odkar so bili njihovi p. - T7J • 1. ... . n • — predniki prisilno ‘-)usan krnmmic' meclAngelijem m Damcicem izgnani v Nemčijo, ljudje zdaj sami želeli zapustiti domove in se samovoljno odločili za pot v neznano! Kakorkoli že, videti je, da hočejo v Krškem spet doživeti svoje zvezdne trenutke. Potem Stane Radanovič, Tomaž Urbanč in Bojan Tičar zaradi odlagališča NSRAO v ko so namreč še pred kakšni-njihovem občinskem svetu mi 20 leti po bruto narodnem zoperstavili vladi. Zdaj so se dohodku bili med 58 sloven-odzvali celo krajani iz nepo- skimi občinami kar na četrtem človeka, ki ju imata v prestolnici - Brežice ministra Vizjaka, Sevnica pa koalicij skega poslanca in župana Janca. Prvi naj bi bil zaslužen za koncentracijo sedežev državnih organov v rodnem mestu, Janc, ki bo od Molana kmalu prevzel funkcijo predsednika Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, pa za številne naložbe, ki Sevnico dvigajo iz anonimnosti. Po svoje doživljajo svojih pet minut tudi državni inšpektorji, ki so se iz Krškega preselili v Brežice. Menda imajo na začasni lokaciji v prostorih nekdanje davkarije oziroma geodetske uprave celo boljše delovne pogoje kot v Krškem. Kaj šele, ko se bodo sredi leta preselili v sodobno stavbo brežiške upravne enote! Lahko bi rekli, da zvezdne trenutke doživljata tudi Dušan Erhovnic iz Cerkelj in Stane Radanovič iz Gornjega Lenarta. Prvi zato, ker naj ne bi nasedel Li- pičevi civilni iniciativi in je v imenu krajanov podprl urejevanje cerkljanskega letališča. Tisti, ki so Duletu nevoščljivi zaradi popularnosti, zdaj pravijo, da paktira s poveljstvom letališča, tudi s prvima človekoma letalske baze Cvetom Daničičem in Borutom Angelijem. Nihče v KS Cerklje pa seveda ne ve, kaj vse je v ozadju. Stane Radanovič, kije pred dnevi pristal na kirurgiji v brežiški bolnišnici, pa je medtem dodobra zamajal in razvnel razprave okrog odlagališča radioaktivnega materiala v Vrbini in geologi so že obiskali predlagano lokacijo na ozemlju brežiške občine. Politika dela red! Taisti Radanovič je zdaj vseeno padel v nemilost brežiških občinskih organov, ki tehtajo nezdružljivost njegovega delovnega mesta s položajem občinskega svetnika. Toda Stane je v želji, da bi ostal v svetniških klopeh, pristal, da se kot tehnološki višek kar odreče službi. Potem bo več časa za druženja vseh vrst, tudi z Bojanom Tičarjem in Tomažem Urbančem. Če je pustil delo ob podpori župana Molana, ni znano, bodo pa vsaj novinarji veseli, ker bo ostal svetnik in bo na sejah občinskega sveta bolj zanimivo. V podobnem položaju okrog nezdružljivosti funkcij se je, frontalno napadena in v primežu različnih pravnih tolmačenj, znašla tudi Rajka Kri- žanac, tajnica KS Jesenice na Dolenjskem. Očitno želi občinska koalicija s SDS na čelu Začasni sedež inšpekcij narediti politični red. Kako drugače razumeti užaljenost Jožice Lazanski iz SDS, ki je bila nekaj mesecev predsednica KS Jesenice, a je doživela nezaupnico in računa na povratek. Zdaj Jesenicam predseduj e Venčeslav Kun-štek. Napadom je priča tudi krški župan Bogovič, saj zaradi udarcev, ki jih doživlja, vodenje občine, tako kaže, prepušča podžupanji, Glinšku in Pavlinu. Na zadnji seji je v županovi odsotnosti nezadovoljstvo nad njim stresel svetnik Brane Janc, ko je govoril o razočaranju okrog novega upravnega odbora (UO) sklada za razgradnjo NEK. Manj neuki mislijo, kako pravično je sklad sestavljen in kako popolno je regionalno zastopstvo v njem, bolj poučeni pa vedo, da je nova predsednica UO hkrati podpredsednica SDS v centrali, daje Brane Kelemina kot predsednik nadzornega odbora (NO) tudi član SDS in direktor sklada Janko Strašek prav tako! Tako si pač sleherna oblast prikroji razmere sebi v prid. Red so hoteli narediti tudi kostanjeviški svetniki, saj so, neuki, v Uradnem listu skoraj objavili neustaven sklep o prodaji nepremičnin. Je pa do sprememb minulo soboto prišlo pri sevniš-ki salamiadi; njen pokrovitelj ni nič več leskovška klet, marveč klet njihovega nek- danjega enologa Mastnaka. Lahko bi razmišljali - Zdravko ni nič več oče cvička, ampak njegov sin. Je potem Tone Anderlič cvičkov črnogorski kum? Vlado Podgoršek Zdravko Mastnak in Tone Anderlič Sava Glas, 15.3.2007 VURS obtožuje Hrvate, da so nas o izbruhu nevarne bolezni obvestili prepozno, Hrvati to zanikajo Prašičja kuga grozi Brežice - Veterinarska uprava RS je 8. marca od hrvaških kolegov dobila uradne podatke o zadnjem žarišču klasične prašičje kuge na Hrvaškem. Kuga se je namreč pojavila v vasi Vučilčevo, ki je od slovenske meje oddaljena le 500 m. Ker se je žarišče na Hrvaškem pojavilo že prve dni marca, je Hrvaška našo državo o tem obvestila prepozno, trdi generalna direktorica VURS-a Vida Čadonič Špelič in dodaja, da je takšno obnašanje neevropsko. Da bi preprečili vnos te nevarne kužne bolezni v našo državo, so že naslednji dan razglasili 3-km okuženi pas in 10-km ogroženi pas. Oba pasova segata v posamezne kraje občine Brežice in sicer v okuženo 3-km območje sodijo naselja Bojsno, Dramlja, Stara vas-Bizeljsko, Župelevec, Slogonsko, Vrhje, Jereslavec in Kapele. 10-km ogroženo območje pa obsega naselja Artiče, Bizeljska vas, Bizeljsko, Blatno, Bračna vas, Brezje pri Boj-snem, Brezovica na Bizelj skem, Brežice, Bukošek, Cundrovec, Cumovec, Dečno selo, Dednja vas, Dobova, Drenovec pri Bukovju, Gaberje pri Dobovi, Globoko, Glogov Brod, Gre-govce, Loče, Mali Obrež, Mali Vrh, Mihalovec, Mostec, Nova vas ob Sotli, Orešje na Bizeljskem, Pavlova vas, Piršenberg, Pišece, Podgoije pri Pišecah, Podvinje, Rakovec, Rigonce, Sela pri Dobovi, Silovec, Sromlje, Veliki Obrež, Vitna vas, Volčje in Kunšperk. Na omenjenih območjih ve- Hinko Maver ljajo strogi veterinarski ukrepi pravi veterinarski inšpektor Hinko Maver, direktor območnega urada VURS v Novem mestu, in rejci jih morajo dosledno upoštevati. Največja nevarnost za okužbo je hranjenje prašičev s pomijami, ki je tudi zakonsko prepovedano. Draga najpogostejša možnost okužbe pa so prevozna sredstva, zato je potrebno vsa vozila, s kateri- mi so se prevažali prašiči skrbno očistiti in razkužiti. Tudi sicer je v tem času higiena na prvem mestu, tako v hlevu in na kmetijskem gospodarstvu na sploh, poudaija Maver, potrebno je tudi namestiti razkuže-valne preproge, nihče ne sme v hlev, ki se pred tem ni razkužil, tudi psi ne, saj bolezni ne prenašajo le prašiči, ampak tudi psi in glodavci. Strogo pa so v obeh omenjenih pasovih prepovedani kakršnikoli premiki Živah; torej nihče ne sme prašiča prodati, niti ga ne sme kupiti. Klasična prašičja kuga je izredno nevarna kužna bolezen, ki se zelo hitro širi, sicer ne za človeka, vendar preko ostankov hrane, ki bi jih potem jedli prašiči, se ti okužijo. Prvi simptomi, daje prašič zbolel, je kakršno koli drugačno obnašanje od običajnega - poležavanje, ne-ješčnost, povišana temperatura. Veterinaiji zato priporočajo, da rejci prašiče opazujejo in če zaznajo spremembe, morajo o tem nemudoma obvestiti naj-bližjo veterinarsko službo. Jelica Koršič Inšpektor Maver tudi odsvetuje, da bi sedaj jedli suhe salame, ki smo jih kupili ali dobili na Hrvaškem, saj virus prašičje kuge lahko v salamah preživi še tri mesece. Ob tem dodaja, da vsi omenjeni ukrepi, ki jih je uvedla država ob izbruhu prašičje kuge na Hrvaškem veljajo, dokler ne bo hrvaška sporočila, da žarišče ni več okuženo. Potem se bo državno središče za nadzor bolezni odločilo, ali bodo ukrepe v Sloveniji preklicali ah bodo veljali še naprej. Vse več zahtev po individualni renti Dolenja vas pri Krškem - Krajani Spodnjega Starega Grada, ki živijo v območju 1,5 km od jedrske elektrarne, se pridružujejo zahtevam vaščanov Vrbine po individualni renti in možnosti preselitve. Pogoje, ki jih tamkajšnji prebivalci postavljajo državi za gradnjo odlagališča jedrskih odpadkov in drugega bloka elektrarne, je svet Krajevne skupnosti Dolenja vas pri Krškem razširil še na območje Spodnje Libne in zahtevek naslovil na krškega župana Francija Bogoviča. “S predstavniki KS se moramo pogovoriti, pred tem njihovih zahtev ne morem komentirati”, je dejal župan. Krajani Spodnjega Starega Grada ugotavljajo, da občina Krško v smernicah, s katerimi pogojuje gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini, ni upoštevala prizadetosti njihove vasi. Poleg Vrbine sta namreč v omejitvenem pasu nuklearke še Spodnji Stari Grad in Spodnja Libna. Po uredbi o omejeni rabi prostora je tamkajšnjim lastnikom nepremičnin več prepovedanega kakor dovoljenega, zato je njihovo premoženje razvrednoteno, pravi Andreas Repše, ki od države pričakuje, da bo lokalni skupnosti za velike načrte, kijih ima v tem prostoru, tudi kaj ponudila. Ljudje v omejitvenem pasu zahtevajo možnost preselitve na drugo lokacijo, kadarkoli se za to odločijo. Tisti, ki se ne bi selili, morajo dobiti individualno rento, nadstandardno zdravstveno zavarovanje, subvencionirano električno energijo in komunalne storitve ter biti oproščeni davka na premoženje. Vaščani zahtevajo tudi Seja sveta KS Dolenja vas zanesljiv varnostni sistem, ki bo posameznika obvestil o nepredvideni situaciji v jedrski elektrarni oziroma izpustu radioaktivnih snovi v okolje, in vsak prebivalec v zaščitnem pasu, tudi otroci, mora dobiti popolno zaščitno opremo. Predsednik KS Dolenja vas Branimir Vodopivc poudarja, da niso vse štiri krajevne skupnosti, ki obkrožajo nuklearko, v enakem položaju. Krško polje, Krško in Leskovec so v pasu povečanega ne- gativnega psihološkega učinka, Spodnji Stari Grad in Spodnja Libna v KS Dolenja vas pa sta “fizično obremenjena”. “Občinarjem zamerim, ker za ostale tri krajevne skupnosti načrtujejo investicije, Dolenjo vas pa so pozabili. Vedo, da gradimo večnamenski dom, a očitno ga bomo morali izključno s sredstvi krajevne skupnosti,” je nejevoljen Vodopivc. Glede zahtev za individualno rento, ki bi jo morah dobiti prebivalci v zaščitenem pasu nuklearke, v ostalih predelih občine ne bi smelo biti zavisti, menijo krajevni svetniki Dolenje vasi, prepričani, da mora občina še naprej prejemati nadomestilo in ga v sorazmernem deležu namenjati še tistim štirim krajevnim skupnostim, ki obkrožajo nuklearko. Branka Demovšek Hočejo svoje is^j) |judi Krmelj - Med krajani Mirnske doline zadnje čase vre. Vzrok za povišano temperaturo je Zdravstvena postaja Krmelj ali natančneje zobotehnični laboratorij v njem, ki naj bi kmalu dobil novega najemnika. V Mirn-ski dolini želijo, da bi laboratorij dobila v najem njihova občanka, zdi pa se jim, da vodstvo sevniškega zdravstvenega doma razmišlja drugače, zato so na različne naslove poslali peticijo. V prostorih zdravstvene postaje Krmelj že vrsto let dela uspešna zasebna zobozdravnica Biserka Cavrič, zobotehnični laboratorij pa ima v najemu Majda Hriberšek. Nobena od njiju ni domačinka, a krajanov očitno to doslej ni motilo. Ker naj bi se Hri-berškova kmalu upokojila, se za najem zobotehničnega laboratorija zanima domačinka, zo-botehnica, zaposlena v zaporih na Dobu, nekoč prej pa je kot zobotehnica delala v domači občini. Interes za najem tega laboratorija pa očitno prihaja tudi iz sevniške strani. Trenutno v Krmelju opravlja pripravništvo na področju zobote-hnike sin sevniškega (zo-bojzdravniškega para in v Mimski dolini slutijo, da naj bi slednji dobil v najem tudi zobotehnični laboratorij, s čimer pa se ne strinjajo. “Zdravstveno postajo Krmelj smo krajevne skupnosti Krmelj, Tržišče in Šentjanž zgradile ditvi novih prostorov na voljo dovolj prostora, kjer bi lahko poleg njiju delal sin, vendar jih ta prostor ne zanima. ..” Krajani Mirnske doline kot lokalpatrioti tako želijo imeti vpliv na to področje zdravstvenega varstva. Direktor Zdravstvenega doma Sevnica Božidar Gro-boljšek pravi, da o oddaji prostorov v najem odloča zdravstveni dom. Dodaja, da bo v Krmelju ostal zobotehnični laboratorij tudi potem, ko bo obstoječa zobotehnica odšla v pokoj. Kdaj bo to, se ne ve, saj omenjena še ni odpovedala najemnega razmerja, kar mora storiti vsaj mesec dni pred odhodom. Ko bo jasno, da zobotehnica odhaja, bo objavljen razpis, v katerem bodo navedeni pogoji za najem. Prav zaradi tega, da ne bi prihajalo do nepotrebnih zapletov, bo imenovana posebna komisija, ki bo odločala o tem. Dokler pa je v Krmelju Direktor ZD Sevnica Božidar Groboljšek z ginekologinjo Alenko Krenčič Zagode in ostali člani kolektiva s sredstvi samoprispevka in s sredstvi firm iz teh treh KS,” pravijo krajani v svojem pismu, ki je bilo naslovljeno na svet zavoda in tudi na občino in dodajajo: “V Zdravstvenem domu Sevnica, kjer v prostorih opravljata vsak svojo dejavnost oče in mama kandidata, imajo sedaj po zgra- še vedno obstoječa zasebnica, o tem ne bodo razpravljali, pravi direktor Groboljšek. Dodaja, da je zobotehnik pripravnik, ki trenutno dela v Krmelju, zaposlen v sevniškem zdravstvenem domu in tam tudi dobiva plačo, ki pa jo delno re-fundira Ministrstvo za zdravje. Nada Černič Cvetanovski Predstavniki naselja Spodnji Stari Grad so v ponedeljek s svojimi zahtevami in pričakovanji seznanili župana občine Krško Franca Bogoviča. Slednji je z njimi sklenil dogovor, da se bo o vsebinskih podrobnostih zastavljenih vprašanj dalje razpravljalo v okviru Odbora za omejeno rabo prostora Lokalnega partnerstva. Župan je še pojasnil, da se bodo poleg teh v odboru pregledale tudi zahteve prebivalcev Vrbine in ostalih okoliških naselij ter se uskladile v širši kontekst pričakovanj cele občine, pa tudi zakonskih okvirov, ki jih ponuja slovenska zakonodaja. Nadaljevanja razprava pa po županovih besedah sledi tudi na Ministrstvu za okolje in prostor; takrat bo mogoče sprejeti razumne zaključke, se opredeliti do pobud ter za morebitne rešitve poiskati tudi primemo zakonsko podlago. Krajevna skupnost ne podpira civilne iniciative Cerklje ob Krki ■ Civilna iniciativa (CI) za državni lokacijski načrt (DLN) letališča Cerklje je organizirala javno razpravo o širitvi letališča. Ker zainteresirane javnosti ni bilo in je šlo zgolj za novinarsko konferenco CI, prisotni predstavniki obrambnega ministrstva Ana Kokalj, Jože Lacko in Igor Nered niso želeli dajati pojasnil o načrtih za letališče. Andrej Škrabec, zaposlen na PU Krško, v javnosti nastopa kot predstavnik civilnega interesnega združenja, ki želi zaščititi interese lokalne skupnosti in posameznikov ob širitvi letališča Cerklje. Njegova prizadevanja podpira Žveza ekoloških gibanj, ki jo vodi Karel Lipič. Škrabec meni, da država ni dovolj transparentna v podatkih in postopkih priprave lokacijskega načrta za razvoj letališča s kombiniranim vojaško-civilnim statusom mednarodnega letališča. “Naše združenje nima statusa stranke v postopku in ne dobimo sredstev za organiziranje delavnic ter razprav, da bi javnost v zadostni meri opozarjali na obsežnost projekta, kakršen je letališče. Država zamegljuje podatke, čeprav so javni uslužbenci v interesu pravne države zavezani govoriti samo resnico. Za vsako neresnico bomo podali kazensko ovadbo pristojnim organom,” opozarja Škrabec. Glavni namen CI je doseči za lokalno skupnost in posa- meznike denarno odškodnino. Škrabec utemeljuje: “Krška jedrska elektrarna daje občini 4 milijone evrov letne rente, pa je njen vpliv na okolje zanemarljiv. Letališče bo bistveno bolj moteče za življenje krajanov, zato zahtevamo letno rento v višini 7 milijonov evrov in 300 milijonov evrov odškodnine za poseg v prostor. Krajanom, Id živijo v 500-metrskem pasu letališča, bi morala biti omogočena preselitev, če želijo, ali odškodnina.” Svet Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki se od delovanja Civilne iniciative ograjuje in nasprotuje, da zastopa interese krajevne skupnosti. Dušan Er-hovnic je kot član sveta nedvoumen: “Škrabec ne predstavlja krajanov v zvezi s širitvijo letališča. On je proti konceptu, ki ga predlaga država, mi v krajevni skupnosti pa ne in širitev podpiramo. Imamo svoje predstavnike, ki bodo skrbeh za zaščito naših interesov v postopku sprejemanja lokacijskega načrta.” B.D. Seja Občinskega sveta Brežice Krajevnim skupnostim več za ceste, vrtcem pa za piače Brežice - Proračun občine Brežice, ki so ga svetniki sprejeli na marčevski seji, znaša 24 milijonov evrov in je za 15 odstotkov višji od lanskega. Občina prvič namenja sredstva tudi za novorojence. Denarno darilo ob rojstvu je 100 evrov neto. Proračun je prevzel tudi večji delež 8-odstotnega povišanja cen v vrtcih, a kljub temu bodo prizadeti tudi starši, ki bodo za varstvo poslej plačevali 2,5 odstotka več. Proračunskemu predlogu za prvo branje so svetniki očitali, da namenja premalo denarja za programe krajevnih skupnosti in planirana sredstva ne upoštevajo prioritet iz krajevnih programov. Župan Ivan Molan je pripombo v celoti upošteval, tako da imajo sedaj krajevne skupnosti za preplastitve cest in ostalo komunalno infrastrukturo na voljo 356 tisoč evrov (85 milijonov SIT) več denarja. Predvidena so tudi sredstva za oskrbo s pitno vodo in reševanje cerkljanskega vodovoda. Ža 33 tisoč evrov (8 milijonov SIT) se je povečal še obseg interventnih sredstev za krajevne skupnosti. “Vesel sem, daje bil proračun sprejet soglasno, kar pomeni, daje bil dobro pripravljen. V stro- Matjaž Pegam (LDS), odbor za finance: “Na oddelku za družbene dejavnosti sem se obširno informiral o modelu financiranja vrtcev. Plače so v vrtcih zelo visoke glede na primerljivo izobrazbo v gospodarstvu. 2,5-odstotno povišanje cene za starše pomeni v skupnem znesku na letni ravni 18 tisoč evrov, proračun pa bo prevzel dodatno 5,5-odstotno povišanje, kar znese 68 tisoč evrov. Povišanju za starše se lahko izognemo le tako, da teh 18 tisoč evrov “notri prinesemo” svetniki in se odpovemo dvema sejninama, ali pa vsaki krajevni skupnosti vzamemo 1000 evrov iz proračuna. Vendar s tem ne rešimo ničesar, saj je model financiranja in nasploh zakonodaja o vrtcih napisana tako, da izžema starše in občine. Skrajni čas je, da se oboji organizirajo in nepreklicno zahtevajo spremembe!” kovni službi so imeli zahtevno delo, osebno pa sem se tudi zelo angažiral s posveti in usklajevanji pri svetnikih,” je župan komentiral sprejem proračuna za leto 2007. Dodatni denar za programe krajevnih skupnosti je zagotovljen s povečanimi prihodki nadomestila od Agencije za radioaktivne odpadke in prodajo občinskega premoženja ter prerazporeditvijo sredstev na nekaterih drugih programih. Ker so predvideni prihodki za 834 evrov nižji od odhodkov, bo občina za pokritje primanjkljaja najela kredit. Od tega bo 551 tisoč evrov namenjenih za gradnjo šole na Bizeljskem, 333 tisoč evrov pa za gradnjo podvoza v Brežini. Večino proračuna pogoltnejo z zakonom predpisane obveznosti, kijih mora občina financirati v celoti ali le delno. Med njimi je otroško varstvo, ki občino stane 2,5 milijona evrov, kar predstavlja 75-odstotno financiranje, 25 odstotkov pa prispevajo starši. Ker se cene vrtcev nenehno višajo predvsem na račun poviševanja plač osebja, se na oddelku za družbene dejavnosti niso mogli izogniti ponovnemu usklajevanju (beri zvišanju) cen za 8 odstotkov. Svetniki so potrdili predlog, da starše doleti 2,5-odstotno zvišanje, razliko 5,5 odstotkov pa pokrije proračun. Na šolsko ministrstvo pa potuje njihov poziv, naj čim prej sprejme nov zakon o financiranju vrtcev, saj je sedanji model nesprejemljiv tako za starše kot za občine. Svetnik Jure Pezdirc (PUM) se je v imenu mladih staršev sicer boril, da do zvišanja cen za starše ne bi prišlo: “Zaposleni starši, ki imajo otroke v vrtcu, so najbolj obremenjeni del slovenske populacije.” Podprli so ga Hrvoje Oršanič (SEG), Uroš Škof (LDS) in Ivan Sušin (SLS), kije predlagal celo 15-odstotno znižanje cen za starše, kar bi dodatno obremenilo proračun za približno 112 tisoč evrov. Branka Demovšek Neskladje med ponudbo in povpraševanjem Čatež ob Savi - Zavod za zaposlovanje, območna služba Sevnica je predstavila gibanje na trgu dela v posavski regiji v preteklem letu in aktivnosti za pokrivanje potreb po delavcih pri deficitarnih poklicih. Tako kot v Sloveniji se je brezposelnost znižala tudi v Posavju; tudi letos nadaljujejo z aktivno politiko zaposlovanja, uvajajo nekatere nove oblike pomoči pri zaposlovanju, v pripravi sta dva razpisa za zaposlitev težje zaposli-vih kategorij brezposelnih, sredi aprila pa nameravajo izvesti še zaposlitveni sejem. Konec leta 2006 je bila v Posavju 9,8-odstotna brezposelnost, s čimer seje približala slovenskemu povprečju, ki je bilo v istem obdobju 8,6-od-stotno. Se vedno je med brezposelnimi naj večji odstotek žensk, dolgotrajno brezposelnih, starejših od 50 let, povečal seje delež invalidov, najmanj je iskalcev prve zaposlitve, je povedala pomočnica direktorja Irena Pirc. Čeprav je bilo v Posavju tudi nekaj odpuščanj, v največji meri v Vipapu, se brezposelnost zaradi tega ni povečala, ker so v sodelovanju z drugimi partnerji večino uspeli prezaposliti. K temu je pripomoglo tudi zaposlovanje Revoza v Novem mestu, kjer je trenutno zaposlenih 106 Posavcev, po zadnjih podatkih pa bodo zaposlili še 300 delavcev, med njimi tudi ženske, je k temu dodala vodja območnih uradov Nevenka Les. Naj večji problem še vedno predstavlja tako imenovano strukturno neskladje, kar pomeni, da so na voljo delovna mesta, za katera je težko dobiti delavce in obratno - na za- Zavod RS za zaposlovanje je že objavil dva razpisa, s katerima želi stimulirati novo zaposlovanje težje zaposlivih oseb. En razpis je namenjen delodajalcem, ki bi zaposlili starejše od 50 let, če so ti vsaj tri mesece prijavljeni na zavodu. Zanje izbrani prijavitelj - delodajalec lahko uveljavlja povračilo upravičenih stroškov, kamor se šteje 60 odstotkov mesečne bruto plače, vendar je povračilo limitirano do največ 500 evrov mesečno. Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena najmanj za eno leto. Drugi razpis pa se nanaša na izbor projektov zaposlitvenih programov pri neprofitnih delodajalcih. Delodajalec bo v primeru, da za leto dni zaposli osebo, ki že vsaj dve leti čaka na službo ali pa je to oseba z omejitvenimi zdravstvenimi ali socialnimi razlogi, dobil mesečno povrnjenih do 750 evrov. Rok za prijavo je za oba razpisa 26. marec. Podrobna vsebina z razpisno dokumentacijo je objavljena na spletni strani ZRSZ (www.ess.gov). B.D. Nevenka Les, Anton Koren in Irena Pirc vodu je veliko brezposelnih, za katere je težko dobiti zaposlitev. Po besedah direktorja Zavoda za zaposlovanje, območne služba Sevnica Antona Korena tudi opažajo, da se miselnost tako delodajalcev kot brezposelnih spreminja v pozitivno smer - vse več brezposelnih je namreč pripravljenih sprejeti delo, ki sicer ne ustreza njihovi izobrazbi. Največji porast povpraševanja po delavcih beležijo na področju gradbeništva in predelovalnih dejavnosti v kovinski in lesarski stroki ter v gostinstvu. Tudi letos nadaljujejo z aktivno politiko zaposlovanja z novimi prijemi, enkrat mesečno pripravljajo tematske informativne sestanke in motivacijske delavnice, ki se jih udeležujejo tako delodajalci kot brezposelni. Sredi aprila pa načrtujejo organizacijo zaposlitvenega sejma kot nove oblike spoznavanja med delodajalci in brezposelnimi, omenjeni sejem bo namenjen tudi dijakom in študentom, pa tudi zaposlenim. Jelica Koršič Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana Občina in ARAO podpisali pogodbo, sledijo predstavitve za širšo javnost Občina Brežice in Agencija za radioaktivne odpadke sta 27. februarja podpisala aneks k lani februarja sklenjenem krovnem Sporazumu o lokalnem partnerstvu. Na podlagi tega sporazuma sta župan Ivan Molan in direktor agencije dr. Miran Veselič podpisala tudi aneksa k Pogodbi o izvajanju lokalnega partnerstva in Pogodbi o nadomestilu za izvajanje raziskav, ki določata delovanje partnerstva za letno obdobje. Občini pripada nadomestilo za omejeno rabo prostora v višini 233.118 evrov letno zaradi izvajanja terenskih raziskav. V Brežicah se po umiku soglasja za lokacijo Globoko preverja nova potencialna lokacija Vrbina v Gornjem Lenartu, kjer je svet KS Šentlenart izdal pozitivno mnenje. Potem, ko je L februarja potencialno lokacijo na svojem ozemlju potrdil tudi brežiški občinski svet, je ARAO pristopila k izdelavi predprimerjalne študije. V njej bo nova lokacija ekspertno proučena in na že znan način primerjana z lokacijami, ki so od leta 2005 na čakanju. Elaborat s predlogom za nadaljevanje del bo posredovan direktoratu za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor, ki bo predlog v primeru njegove ustreznosti posredoval v sprejem Vladi RS. ARAO pričakuje, da bi lahko v primeru ugodnega poteka vseh postopkov v drugi polovici tega leta lokacijo potrdila tudi vlada in bi agencija nadaljevala s terenskimi raziskavami. Pomembna naloga lokalnega partnerstva v občini Brežice v tem letu bo zato čim boljše obveščanje javnosti o potencialni lokaciji, da bi zagotovili primemo sprejemljivost za nadaljnje raziskave ter začetek priprave državnega lokacijskega načrta za odlagališče na novi potencialni lokaciji. S tem namenom pripravljata lokalno partnerstvo in KS Šentlenart od 20. do 23. marca predstavitve postopka izbora lokacije odlagališča NSRAO in razgovor o načinih in možnostih vključevanja občank in občanov v lokalno partnerstvo. Razgovori bodo potekali: 20.3.2007 ob 19. uri v Gasilskem domu Šentlenart za krajane Gornjega Lenarta in del Šentlenarta (severno od železniške proge) 21.3.2007 ob 19. uri v Gasilskem domu Šentlenart za krajane dela Šentlenarta (zahodno od Milavčeve ulice do Vrbine, Trg vstaje in Cerjakova ulica) 22.3.2007 ob 19. uri v Gasilskem domu Šentlenart za krajane Cundrovca in del Šentlenarta (vzhodno od Milavčeve do obvoznice in Sodarska pot) 23.3.2007 ob 19. uri v Gasilskem domu Šentlenart za krajane Brežine. Vsem krajanom in zainteresiranim občanom bo predstavljen postopek izbora lokacije, vloga lokalnega partnerstva v tem postopku ter načrtovane aktivnosti. Ob predstavitvi pa lahko vsi podajo tudi mnenja oziroma predloge in pripombe. V imenu predsednika KS Šentlenart in Vodstvenega odbora Lokalnega partnerstva Brežice vas zato vljudno vabimo na predstavitev postopka izbora lokacije odlagališča NSRAO in na razgovor o načinih in možnostih vključevanja občank in občanov v naše lokalno partnerstvo. Več na spletni strani Lokalnega partnerstva Brežice www.lokalnopartnerstvo.si. lokalno partnerstvo brežice Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice, predsednik Stane Preskar aiffliočite -Mfik',, UTefeJon 07/49-91-250 ^a na/točnifce je cenejši! KRONIKA Ali je Smrečnika mučila preganjavica, ali so ga res zasledovali, ne bo nikoli znano, je pa bil očitno nagle jeze Tudi po tragediji je treba živeti Velika Dolina -14 dni po tragičnem dogodku, ko je bil na Veliki Dolini v policijski akciji ubit domačin Herman Smrečnik, ki je vaščanom grozil z eksplozivom in bombami, se življenje počasi vrača v stare kolesnice. A v zraku še vedno visi nekaj nedorečenega, kar vzbuja nelagodje in krajanom ne da, da bi sproščeno zadihali. Okoliščine uporabe strelnega orožja preiskuje posebna komisija, Smrečnikova žaga stoji, družina Smrečnik pa se ubada s problemom, kako živeti naprej brez očeta in gospodarja, ki je bil nosilec obrti in je s svojimi dohodki skrbel za blagostanje družine. Zaslepitev z lučjo je v prometu pričakovana Krško - Na okrožnem sodišču se je zaključilo sojenje Andreju Prahu, ki ga je obtožnica bremenila povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Zaradi prevelike hitrosti, bil pa je tudi vinjen, je na Brezovem povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl sevniški gostinec Franci Plausteiner. Sodišče ga je obsodilo na enoletno zaporno kazen. Andrej Zbašnik, direktor PU Krško: Okoliščine uporabe strelnega orožja preiskuje posebna komisija, ki jo je imenoval generalni direktor policije v skladu z določbami Pravilnika o policijskih pooblastilih. Komisija je že pobrala vso dokumentacijo v zvezi s to zadevo in odšla tudi na kraj dogodka. Po trenutnih podatkih pa sem mnenja, da je bila uporaba strelnega orožja pravilna in v danih okoliščinah strokovna. Sicer pa smo na območju PU Krško v zadnjih letih zabeležili dva primera, ko so policisti izstrelili opozorilni strel. 44-letni Herman Smrečnik z Velike Doline je tisto soboto (3. marca) zvečer prišel k sosedu Stanku Fakinu in zahteval, da gresta on in njegova žena Danijela z njim. Vsi trije so se napotili k sosednji hiši, kjer jih je pričakal lastnik Jože Hostnik. Smrečnik, ki je imel v roki ročno bombo, je Hostniku zagrozil, da bo z njim umrl. Smrečnik se je z zajetimi sosedi pomikal proti cerkvi, pri čemer je Fak-inovi uspelo pobegniti, Smrečnik pa je odšel nazaj do Hostnikovih, kjer sta se nahajali dve domačinki. Na poziv občana je na kraj dogodka kmalu prispela policij ska patrulja. Policist je občanki pozval, naj zapustita hišo, Smrečnik pa je grozil, da bo 42-letno Marjano Hostnik ubil. Policisti so Smrečnika večkrat pozvali, naj se ustavi, izstrelili opozorilni strel, a Smrečnik je še naprej grozil. Zato so policisti uporabili strelno orožje. Osumljeni je padel na tla, pri tem je podrl tudi Marjano, ročna bomba pa je eksplodirala. Ker je osumljeni hotel aktivirati še drugo bombo, sta policista ponovno streljala. Smrečnik i je umrl na kraju dogodka, Marjana je bila hudo poškodovana, policist pa lažje. Policista Enote za proti-bombno zaščito iz Generalne policijske uprave sta ugotovila, daje imel osumljeni občan ob telesu pripete tri zavitke eksploziva Pentrit v skupni teži 1,5 kg, vžigalno vrvico, dva detonatorja, štiri ročne bombe, pištolo kalibra 9 mm z nabojem v cevi, 13 nabojev pa je bilo v nabojniku. Naslednji dan so policisti opravili pri Smrečnikovih še hišno preiskavo in našli še več orožja. Kaj pravijo Smrečnikovi Čeprav policija (doslej) ni našla motiva za nenavadno dejanje Hermana Smrečnika, pa so se v javnosti pojavile številne govorice in obrazložitve. Smrečnikova družina, ki v kraju velja za zelo delavno, garaško družino, saj so člani družine vse dni delali na žagi, so prepričani, da so očeta načrtno spravljali ob živce, saj da je razkril nepravilnosti v gozdovih, kjer naj bi bile nezakonito posekane večje količine lesa. Poleg tega menijo, da je bila družina že od nekdaj vsem v napoto in da so se vsi zarotili proti njej. Zanimivo je, daje Smrečnik pisal tudi dnevnik in zadnje besede v njem je po moževem nareku usodnega dne napisala njegova žena Berta. “Nikoli nisem bil bandit, vedno sem želel ljudem le dobro in jim pomagati. Hrepenel sem, da bi iz moje strani dobili naj- boljše. Nikoli nisem nikogar okradel, nikoli poneverjal denarja... Trdil sem pa vedno, ko bodo prišli na moj resor (gozd) pustošit, krast in namerno uničevat naravo, sem pripravljen umreti...”, je za- pisano v dnevniku. Polemike o tragičnem dogodku se nadaljujejo tudi na spletnih straneh. Nekateri krivijo policijo za prehitro reakcijo, v klepetalnici pa sodeluje tudi Smrečnikova hčerka Helena. Med drugim navaja, da so se vsi zarotili proti njim. Nekajkrat naj bi jim na avtomobilu odvili vijake na kolesih, kar bi bilo lahko zanje usodno. Enkrat so na tak način bratu skušali preprečiti, da bi šel na izpit, navaja tudi, kako jih je ponoči zasledoval avto in podobno. Na spletni strani najdemo tudi podatek, da so Smrečnikovi ogorčeni, ker je bila odredba za hišno preiskavo spisana na mlajšega Hermana Smrečnika, ki s tragedijo na Veliki Dolini nima nič. “Kako bo končal študij, je vprašanje, saj so policija in nekateri sosedje vrgli tožbo na njega, kot da je on glavni krivec, da je prišlo do tega. Kje je pravica, se tudi jaz sprašujem..., da še brata izgubimo..., kje ostanemo jaz, mami in mlajša sestra,” se sprašuje Helena Smrečnik in dodaja: “Namerno nas hočejo uničit, ker smo poštena družina in zapomnite si..., ne bomo se pustili, da nas uničijo!” Kdo natanko naj bi uničil družino oz. za kakšno konkretno zaroto gre? Tudi če gre za zaroto, ne moreš zato obračunati kar s prvim, ki ti pride pod roke. Kaj natanko je gnalo Smrečnika, verjetno nikoli ne bo jasno. Da pa je hitre jeze, se spominja Sevničan, ki je od Smrečnika kupil hišo v Boš-tanju. Zadnji del kupnine naj bi Smrečnik zahteval pred dogovorjenim rokom in ker je ni dobil, je kupca hiše obiskal v službi in ga polil domnevno s kislino, a seje na srečo izkazalo, da gre za neko drugo tekočino. Ker je od dogodka preteklo že devet let, je po zakonu Smrečnikov kazenski list že zbrisan. P.U. “Dokazni postopek je dokazal protipredpisno vožnjo obdolženca in nastale posledice - to pa je trčenje in smrt Franca Plausteinerja,” je v zaključni besedi dejala okrožna državna tožilka Barbara Jen-kole Žigante. Kritičnega dne je namreč Andrej Prah vozil z Blance proti Sevnici. Vozil je s hitrostjo 98 km na uro, dovoljena hitrost pa je bila 50 km/h. Izvedenec je ugotovil, daje imel obdolženi 1,26 g/ kg alkohola v krvi, kar je na sami meji absolutne nesposobnosti. Ugotovljena stopnja alkoholiziranosti je vplivala na obdolženčevo vožnjo in njegovo sposobnost reagiranja. Izgovarjanje na to, da je voznika zaslepilo vozilo, kije vozilo za Plausteinerjem, obdolženega ne odveže odgovornosti, saj je zaslepitev v prometu pričakovana, je dejala tožilka, z njo pa seje strinjal tudi sodni senat, ki ni ugodil predlogu obrambe, naj kot 10 kg, Aleksander Djurdjevič, ki je imel do maja lani v Kranjski Gori v najemu lokal Mistik bar, se od decembra nahaja v priporu. Na obravnavi, ki se je na okrožnem sodišču začela v teh dneh, je povedal, da ni kriv in da ne ve, kako je droga prišla v rezervoar in čigava je. Ker je bil očetov avto v okvari, si je Djurdjevič sposodil avto od kolega in se odpeljal k sorodnikom v Beograd, kjer je bratranec slavil rojstvo otroka. Gorivo je natočil enkrat v Krškem, enkrat v Beogradu oz. v Rumi in ob povratku v Zagrebu. Natočil je toliko goriva kot običajno in se mu ni zdelo, da bi bil rezervoar prehitro prazen. Čudno pa se mu je zdelo, da kazalec za gorivo stoji vedno na sredini. Djurdjevič je povedal, da sta bila z lastnikom izvedenec izdela dodano izvedeniško mnenje glede zaslepitve drugega vozila. Izvedenec je ugotovil, da obdolženec ob tako veliki hitrosti ne bi mogel zvoziti ovinka, zato je zaviral, vozilo je zdrselo po bankini, trčilo v prometni znak in se odbilo na cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal Plausteiner. Poškodbe so bile tako hude, da je Pleusteiner na kraju nesreče umrl. Čeprav je obramba predlagala, da se obdolženemu izreče mila kazen, saj se globoko zaveda, daje človeško življenje naj večja vrednota, da ga bo to spremljalo skozi življenje in mu je neizmerno žal, je sodni senat obdolženemu dosodil enoletno zaporno kazen, poravnati pa bo moral tudi stroške kazenskega postopka in povprečnino v višini 350 evrov. Sodišče pa ni sledilo predlogu tožilstva, naj obdolženemu odvzame tudi vozniško dovoljenje. P.U. avtomobila, za katerega seje izkazalo, da sploh ne ve natančno, kako se piše, v času, ko je bil na poti, nekajkrat na zvezi in sta si poslala tudi kakšno sporočilo, lastnik avtomobila pa mu je celo napolnil telefonski račun, da sta lahko komunicirala. Obtoženi je povedal, da sta se z lastnikom slišala zato, ker naj bi mu Djurdjevič iz Beograda prinesel nekaj oblek po ugodni ceni. Izpisi telefonskih sporočil pa kažejo, da sta se pogovarjala tudi v stilu: “Kaj še ni?” - “Nič še, zato sem doma cel dan...” in podobno. Na naslednji obravnavi naj bi zaslišali lastnika avtomobila, ki z Djurdjevičem, odkar jev priporu, ni imel nobenega stika, zanimivo pa je, da se ni pozanimal niti za svoj avto in ga še ni prišel iskat. P.U. Sašo Jejčič, vodja kriminalistične policije na PU Krško: “Motiva za tako dejanje Hermana Smrečnika nismo ugotovili, saj med vaščani ni bilo večjih sporov ali kakršnih koli drugih zamer. Preverili smo tudi navedbe, da naj bi bil Smrečnik ovaden, a seje izkazalo, da navedbe ne držijo. Smrečnik ni bil nikoli kaznovan, saj ni naredil niti prometnega prekrška, poleg tega pa so tudi inšpekcije zatrdile, da zoper Smrečnika ni bilo podanih nikakršnih prijav. Sodba v aprilu Krško - Na okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Mihaelu Glogovšku, Evgenu Komočarju in Ivanu Hvizdaku, ki jih obtožnica bremeni neupravičenega prometa s prepovedano drogo. Na tokratni obravnavi je Komočarjev zagovornik vložil v spis kopijo sklepa Okrožnega sodišča Koper o izbrisu pogojne obsodbe, ki je bila izrečena Komočarju leta 2000, ko je bil obsojen na enoletno zaporno kazen, za preizkusno dobo treh let. Glogovškov zagovornik pa je vložil sklep okrajnega sodišča Brežice o ustavitvi kazenskega postopka zoper obdolženega ter na tej podlagi predlog za izbris iz kazenske evidence. Vendar pa je bila tokratna obravnava za tem preložena, saj ni pristopila ključna priča, ki jo je predlagala obramba. Zaslišati bi namreč morali Senovčanko M.V., ki je bila zaradi preprodaje droge že obsojena in je tudi že prestala kazen, vendar ni prišla na obravnavo. Čeprav je bila za Senovčanko odrejena prisilna privedba, ta ni bila opravljena in je bila zato obravnava preložena. P.U. V zadnjih petih letih je na območju PU Krško močno porasel promet z orožjem, saj je bilo zaradi tega kaznivega dejanja podanih 44 kazenskih ovadb, zabeleženih pa je tudi 226 kršitev zakona o orožju. V petih letih so na območju PU Krško zasegli 53 lovskih in 20 avtomatskih pušk, 108 pištol, 13 pušk ter 8800 ostrih nabojev, 10 tisoč šibemih nabojev ter 2200 g eksploziva. V hišni preiskavi pri Smrečnikovih pa so zasegli puško Antschutz, calibra 22 magnum, 96 pripadajočih ter nekaj drugih nabojev, dele eksplozivnih teles in plinsko ročno bombo. Evropa, pripni se! Posavje - Policisti na območju Policijske uprave (PU) Krško so v sklopu evropske nadzorstvene akcije, imenovane CLICK, ki jo je organizirala mreža evropskih prometnih policij, nadzorovali uporabo varnostnih pasov. Ta nadzor so opravljali v okviru rednega dela, poleg tega pa so organizirali še 8-umi poostren nadzor nad uporabo varnostnega pasu. Policisti so v času izvajanja aktivnosti ugotovilil, da na območju PU Krško varnostnega pasu ni uporabljalo 190 voznikov, zaradi česar so mandatno kaznovali 141 voznikov ter izrekli 49 opozoril. Policisti ugotavljajo, da 30 odstotkov voznikov in potnikov še vedno ne uporablja varnostnih pasov, čeprav je pripenjanje na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, po zakonu obvezno. N.Č.C. Hiti počasi Posavje - Policisti so na območju Policijske uprave Krško izvedb dva 7 ur trajajoča poostrena nadzora nad ugotavljanjem prekoračitev hitrosti. Vse kršitve so bile ugotovljene v naseljih. Najvišja izmerjena hitrost je bila izmerjena v naselju Bizeljsko, kjer je voznik vozil s hitrostjo 107 km/h. S takimi akcijami skuša pobcija ukrepati zoper najhujše kršitelje cestnoprometnih predpisov in povečan vidnost pobcije na kritičnih cestnih odsekih. Hitrost je namreč kot primarni vzrok prometnih nesreč na cestah v Posavju v prvih dveh mesecih letošnjega leta na prvem mestu med vzroki prometnih nesreč. N.Č.C. Smrečnikovi hčerki in žena Za heroin v rezervoarju ni vedel Krško - 14. decembra lani se je na Mejni prehod Obrežje z golfom ljubljanske registracije pripeljal 27-letni Aleksander Djurdjevič iz Kranjske Gore. Avto ni bil njegov, pooblastilo zanj je bilo napisano le nekaj dni prej in voznik je deloval živčno, zato se je policist odločil za podrobnejši pregled vozila. Ekipa carinikov za zatiranje tihotapstva je v rezervoarju za gorivo odkrila 20 zavojev heroina v skupni teži nekaj manj Pomladanska opravila v vrtu Mesec marec je čas, ko vrtičkarji iz vrtnih ut na plan privlečejo grabljice, motike, lopatke in druga orodja ter začnejo pripravljati svoje vrtičke. Včasih je obdelovanje vrta veljalo za osnovni način pridobivanja hrane. Dar.es vrtičkanje predstavlja priljubljen hobi, lep in urejen vrt pa je okras vsake hiše in ponos lastnika. Da bi vam olajšali opravila na vrtu, smo za vas pripravili nekaj koristnih nasvetov. O pomladni pripravi vrta smo se pogovarjali z Nevenko Breznik, strokovnjakinjo z dolgoletnimi izkušnjami na področju agronomije. Priprava vrta Čeprav pišemo o pripravi vrta večinoma v pomladnih mesecih, pa se priprave na pomladno gojenje semen in sadik lahko pričnejo že jeseni. V jesenskem času pripravimo zlasti težka ilovnata tla, kijih prekopljemo in pustimo, da grude razdrobi mraz. Normalna ilovnata tla in peščena tla pa lahko začnemo pripravljati šele spomladi, pa tudi prekopavanje ni nujno potrebno. V zadnjem času je trend ekološkega vrtnarjenja obdelovanje zemlje brez prekopavanja, samo z globokim rahljanjem. Seveda se na vsakem vrtu čez zimo razraste plevel, zato se najprej lotimo tega. Če so tla na našem vrtu težka in glinena, počakamo, da se dobro izsušijo. Iz suhe zemlje bomo lažje izkopali plevel, obdelovanje mokrih tal pa poruši strukturo tal, kar povzroči sesedanje zemlje in oprijemanje mokre zemlje na korenine, s tem pa oviramo rast koreninskemu sistemu, kar močno vpliva na naš končni pridelek. Ob prekopavanju zemlje težkim tlom dodamo kamninsko moko, po površini pa potresemo kakovostno organsko gnojilo, ki ga nato prekrijemo še s tanko plastjo prsti. Gnojila K uspešni rastni naših semen in sadik lahko prispevajo razna gnojila in dodatki. Če so tla zelo kisla, lahko že jeseni dodamo sredstvo za zmanjševanje kislosti, ki se imenuje kalcivit. Vsa tla pognojimo s kakovostnim organskim gnojilom ali pa izberemo kompost, pri katerem hranila nihajo, odvisno od sestave in časa zorenja. Predvsem na podeželju je zelo popularen hlevski gnoj. Če se odločimo, da bomo svoje gredice in njive pognojili s hlevskim gnojem, more biti ta dobro preperel. Tudi v hlevskem gnoju hranila nihajo, poleg tega pa lahko na vrt z njim prinesemo tudi plevel in škodljivce, saj domači hlevski gnoj ni razkužen. Kakovosten hlevski gnoj je zelo težko do- biti, zato je bolje uporabljati organska gnojila, ki so razkužena proti nezaželenemu plevelu in raznim škodljivcem. Priprava gredic in vrta je odvisna od tega, kaj bomo na določenem vrtu sadili oz. sejali. Zemljo, na kateri bomo sadili plodovke (paradižnik, papriko, jajčevce, bučke), dobro pognojimo z organskim gnojilom. Podobno velja za prst, na kateri bomo sejali ka-pusnice (zelje, brokoli, cvetačo, ohrovt). Vrtnine, kot so grah, fižol, čebulnice in korenovke, pa dodatnega gnojenja ne potrebujejo. Sejemo jih na gredice, ki smo jih pognojili v lanskem letu. Kolobarjenje in mešani posevki Za boljšo rast strokovnjaki priporočajo kolobarjenje. To pomeni, da menjamo vrtnine na gredicah. Gredico najprej zasadimo z rastlinami, ki izboljšujejo rodovitnost. Te rastline so različne stročnice (fižol, grah, bob). Za njimi posadimo kapusnice, nato pa paradižnik, papriko in krompir. Te rastline potrebujejo več hranil, zato jih posadimo najprej. Sledijo jim rastline, ki niso tako zahtevne - korenček, peteršilj in druge korenovke. Nato pridejo na vrsto špinač-nice, solatnice in za konec še čebulnice. Ko pa rastline dodobra spoznamo, si moramo zapomniti le to, da je potrebno zamenjati družine z globokimi koreninami s tistimi, ki imajo korenine bolj plitve. Poleg kolobarjenja je vrtnine dobro sejati v mešanih posevkih. To pomeni, da na eno gredico posejemo več rastlin. Tako skupaj rastejo vrtnine, zelišča in cvetlice. Določene rastline namreč preko korenin v tla ali z izhlapevanjem preko listov v zrak oddajo različne spojine, ki pozitivno ah negativno vplivajo na rast drugih rastlin. S svojimi sokovi rastline priganjajo ali odganjajo različne živalice. Prednost mešanih posevkov so predvsem zaščita rastlin in tal pred neugodnimi vremenskimi razmerami, zaščita pred boleznimi in škodljivci, boljša aroma vrtnin ter boljša rast in zorenje plodov. Posodovke Prav tako čedalje večjo vrednost dobivajo t.i. posodovke oz. rastline, ki jih lahko gojimo v posodah, za to pa ne potrebujemo vrta. Priljubljene so predvsem v mestih, kjer je možnost za lasten vrtiček ali gredico precej manjša kot na podeželju. Tako si lahko tudi mestne gospe kar na balkonu ah v kuhinji vzgajajo baziliko. Poleg tega, da nam posodovke omogočijo sveže začimbe, imajo tudi pomembno okrasno funkcijo sredi betonskega mesta in dajo pridih naravnega okolja. V posodi lahko gojimo več različnih rastlin, tako da več majhnih lončkov nadomestimo z večjim. Priporočljivo je, da kombinirate rastline s plitvim in globljim koreninskim sistemom. V nekaterih bolje založenih trgovinah lahko zelišča kupite že vzgojena v lončkih, tako da ni potrebno posejati semen in čakati, da vzklijejo. Med vrtninami v posodah najbolje uspevajo plodovke, kot so paradižnik, paprika in jajčevci ter seveda različna zelišča. Sadovnjak Obrezovanje v sadovnjakih mora biti končano, preden pričnejo popki zeleneti. Če zemlja ni več zmrznjena, lahko začnemo s sajenjem novih sadnih dreves. Idealno je, če smo sadilne jame pripravili že jeseni. V nasprotnem primeru izkopljemo sadilne jame zdaj. Na dnu potresemo sadjarsko gnojilo, ki ima večji delež fosforja in kalija. Prsti, s katero sadiko zasujemo, primešamo organsko gnojilo. V sadovnjaku opravimo prvo dognojevanje s sadjarskim gnojilom, ki ima ustrezno razmerje hranil za začetek rasti. Tako se hranila sproščajo v odvisnosti od temperature cehh šest mesecev. Na debla namestimo lepljiv trak, s katerim bomo ulovih številne škodljivce, ki bi se radi povzpeli v krošnjo dreves. Na ta način preprečimo sprehajanje tudi mravljam, ki jim dišijo sladki izločki uši. Iz sadovnjaka odstranimo listje, veje in druge rasthnske ostanke. Rane, ki so nastale zaradi zmrzali ah drugih poškodb, gladko obrežemo in premažemo s cepil-no smolo. Da preprečimo črvivost in odpadanje drobnih plodičev, še pred cvetenjem, obesimo na drevesa bele lepljive plošče, na katere se ulovijo grizlice. Zelenjavni vrt Takoj ko postane malo topleje in se zemlja osuši, lahko začnemo z delom na vrtu. Težka glinena zemlja se segreva in suši počasneje, zato na takih tleh s prvimi opravili še malo počakamo. Drugače je z lahkimi peščenimi tlemi, ki se hitro segrejejo in so primerna za zgodnje setve. Najprej pripravimo gredice. Težka tla prekopljemo, lažja pa lahko le globlje zrahljamo. Odstranimo plevel, gredo očistimo in tla pognojimo z organskim gnojilom. Ko gnojilo potresemo po površini, ga prekrijemo s tanko plastjo prsti. S setvijo na tako pognojeni gredici počakamo tri tedne. Na področjih z milim podnebjem lahko sejemo na prosto že v sredini marca, drugje pa počakamo do konca meseca ah do začetka aprila. Vse je seveda odvisno od vremena. Najprej sejemo na mraz bolj odporne vrste vrtnin, kot so bob, črni koren, grah, špinača in čebula. Pri korenju in peteršilju še malo počakamo, da se tla dovolj segrejejo. Tako s kalitvijo ne bomo imeli težav. V tem času lahko sadimo tudi rabarbaro in topinambur. Če imamo na vrtu grede, pokrite s steklom ah polivinilom, lahko že v marcu posejemo berivko, redkvice, sladko koruzo, kolerabo... V toplejših dnevih take prostore odpiramo in zračimo. Zelišča pa praktično ne potrebujejo dodatnega gnojenja, za njih izberemo sončno lego vrta in rahla odcedna tla. Okenske in balkonske rastline Okenske in balkonske rastline v tem času redno pregledujemo. Dolgo prezimovanje v neprimernih pogojih lahko rastline oslabi, na njih pa se pojavijo bolezni in škodljivci. V lončke zato postavimo rumene lepljive ploščice, da škodljivce čim prej opazimo. Če zasledimo, da so se na rastline naselile uši, uporabimo naravni insekticid. Če so listi obledeli, je to lahko tudi posledica napada pršice. V tem primeru uporabimo naravni akaricid. Rastline, ki smo jih Studenec - Lani je imela občina Sevnica prvič kot protokolarno darilo “županovo vino”, a ga ni pridelal Kristijan Janc. Njegova je bila le ideja, da bi vsako leto med zainteresiranimi domačimi vinogradniki izbirah vino, ki bi dostojno promoviralo občino. Letos so županovo vino izbirah med vzorci frankinje na prireditvi v Jančevi gostilni na Studencu. V občini Sevnica je v štirih vinogradniških društvih povezanih 800 vinogradnikov. Društvo Sevnica in Boštanj je prevzelo organizacijo izbora županovega vina, ki bo ustekleničeno v buteljke protokolarno darilo. Tisti, ki so sodelovali, morajo imeti v kleti najmanj 500 litrov te pijače, ker tolikšno količino zmagovalnega vina občina odkupi. 13 vinogradnikov je prineslo vzorec svoje frankinje in konec februarja jih je prezimili, v začetku aprila presadimo v večje lončke. Pred tem jih tudi obrežemo. Za presajanje uporabimo kakovostno zemljo za balkonske rastline. Ta naj vsebuje najboljše huminske šote, vsa potrebna hranila, guano kot organsko gnojilo, bio culta vlakna za boljšo strukturo in še posebne aktivatorje cvetenja, ki pospešijo oblikovanje cvetnih popkov. Za nageljne lahko uporabimo vrtno zemljo, kiji dodamo organsko gnojilo, malo peska in komposta. Takoj ko rastline presadimo, jih zavarujemo proti koreninski gnilobi s fungicidom. Vrtna trata Ko skopni sneg, je trata ponavadi precej rjava in prav nič lepa. Za začetek rasti potrebuje primerna hranila, ki bodo zagotovila pravilno in kontrolirano prehrano travnih bilk. Zato trato takoj spomladi pognojimo s specialnim gnojilom za vse vrste trav, ki vsebuje vse potrebne hranilne snovi za prehrano vseh vrst okrasnih in športnih trat. Uravnoteženo razmerje hranil, ki se sproščajo dalj časa, omogoča, da ostane trava gosta, enakomerno zelena, primerna za hojo in rekreacijo. Tako dušik v hranilu poskrbi za rast trave, tvorbo beljakovin in listnega zelenila. Fosfor vpliva na razraščanje korenin, na nastajanje beljakovin in ogljikovih hidratov, kalij pa poveča odpornost proti neprijaznim zunanjim pogojem. Trato spomladi na kratko po- Joze Romih ocenjevala strokovna komisija pod vodstvom glavnega enologa kartuzije Pleterje Jožeta Simončiča. Vsi vzorci so bili dobri, pet celo odličnih, tako daje bil izbor najboljšega kar težaven. kosimo, močno pregrabimo ah preluknjamo, nato pa po vsej površini enakomerno potrosimo gnojilo. Na koncu trato še zalijemo. Okrasni vrt Marec je najprimernejši čas za sajenje vseh okrasnih dreves, grmovnic in živih mej. Te rastline sadimo podobno kot sadna drevesa. Najprej izkopljemo sadilno jamo, nato v jami razporedimo korenine, zemlji, s katero zasujemo jamo, pa dodamo še organsko gnojilo. Rododendrone sadimo v veliko sadilno jamo, ki jo zapolnimo s specialno zemljo za rododendrone. Obenem dognojimo tudi vse obstoječe rastline na okrasnem vrtu. Za večino okrasnih grmovnic lahko v ta namen uporabimo specialno gnojilo za okrasne rastline. Za vsako vrsto uporabimo posebno gnojilo. Marca, ko zemlja ne zmrzuje več, je najboljši čas tudi za sajenje vrtnic. Pred sajenjem poganjke in korenine obrežemo. Zemljo dobro pognojimo z organskim gnojilom. Vrtnice sadimo tako, da je cepljeno mesto 5 cm pod površino zemlje. V marcu je tudi pravi čas za obrezovanje okrasnega grmičevja. Spomladi obrezujemo okrasno grmičevje, ki cveti na letošnjih poganjkih -to j e večina rastlin, ki bo cvetela od junija dalje. Za prijaznost se zahvaljujem gospe Nevenki Breznik. Andreja Jernejčič Odločitev, da bo županovo vino 2007 frankinja, ki jo je pridelal Jože Romih v vinogradu v Priklancah nad Blanco, je p° mnenju vinogradniške srenje pravilna, saj je 63-letni Ronuh znan kot odhčen kletar. B-D- CKŽ 65a. KRŠKO, tel.: 07 49 02 560, fax: 07 49 02 571 Vrtnarija JELŠE Jelše 25, Leskovec tel.: 07 49 74 138 Cvetličarna SENOVO Titova c. 91, Senovo tel.: 07 49 79 121 CVETLIČNI ARANŽMAJI POGREBNE STORITVE ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE f TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 | FAK: 07/49-93-241 | GSM: 041/619-455 m m Delovni čas: delavnik: 7.00 -19.00 ob sobotah: 8.00 -13.00 Županovo vino pridelal blanški vinogradnik SavaGlas, 15.3.2007 Sosvet o aktualni romski problematiki Krško - V Krškem je bil lani ustanovljen 17- članski Svet za sobivanje z romsko skupnostjo. Vključuje predstavnike Romov in lokalnih skupnosti z romskimi naselji, policije, šole ter društev, vodi pa ga Nataša Brajdič. Sosvet se je pred dnevi sestal na drugi seji, a žal brez romskih članov. Ti sestanka niso bojkotirali, le pozabili so nanj. Člani sosveta ugotavljajo, da bo sobivanje manjšine z večino postajalo boljše, ko se bodo Romi ob svojih pravicah začeli zavedati tudi odgovornosti. Poskrbeti morajo za realizacijo lastnih pobud in obljub, občina pa bo uresničila svoj del obveznosti. V prvi vrsti gre za nastanitveno politiko in izobraževanje, obojemu pa v Krškem posvečajo veliko pozornosti in namenjajo sredstva. Postopek legalizacije naselja Kerinov grm danes Romom omogoča odkup parcel, na katerih so si nekoč na črno postavili hiše. “Sedaj so odpravljene še zadnje administrativne ovire za parcelacijo. V roku desetih dni bodo imeli vsi možnost pristopiti k nakupu. Franci Bogovič, Tone Bizjak in Nataša Brajdič Ocenjujemo, da bodo najmanj odplačevanja. Tistim najrev- štiri družine, morda tudi šest, zainteresirane za odkup z enkratnim plačilom. Ostalim dajemo možnost obročnega Podelili prve nove kartice Obrtnik Brežice - Obrtna zbornica Slovenije je v sodelovanju z Banko Koper svoji članski in bonitetni kartici Obrtnik dodala novo - plačilno funkcijo. Prve nove kartice so v začetku meseca podelili na Območni obrtni zbornici Brežice. Obrtna zbornica Slovenije je člansko in bonitetno kartico Obrtnik uvedla že pred tremi leti, odslej pa je ta kartica tudi plačilna in sicer v sistemu Aktiva. Novo kartico bo prejelo nekaj manj kot 48 tisoč njenih članov, v Območni obrtni zbornici Brežice pa bo podeljenih 482 novih kartic. Članov je sicer 200 več, toda nekateri so že komitenti Aktive. Omenjena kartica je prva tovrstna v Sloveniji. Ob novi kartici člani dobijo tudi novo člansko številko in vse informacije in ugodnosti članov bodo možne le z novo številko. Razdeljevanje kartic Obrtnik se je na Območni obrtni zbornici Brežice uradno začelo 5. marca in bo potekalo do konca marca, zato vsem obrtnikom, članom zbornice, priporočajo, da se čimprej oglasijo v Domu obrtnikov v Brežicah. Še prej morajo poravnati zastarele dolgove z naslova članarine, sicer kartice ne bodo dobili oziroma jim tudi ne bo delovala. O možnostih, ki jih omogoča nova kartica Obrtnik, predsednik Območne obrtne zbornice Brežice Janko Hrastovšek pravi: “Poleg tega, da lahko z njo plačujemo kot z vsako drugo plačilno kartico, nam pomaga pri iskanju pomoči na obrtnih zbornicah po vsej Sloveniji, z njo se izkažemo, da smo obrtniki, da imam poravnano članarino in na podlagi tega lahko koristimo usluge, kijih ponuja Obrtna zbornica Slovenije. Prav tako lahko koristimo tudi storitve nekaterih poslovnih partnerjev, med večjimi so Telekom, Elektro Slovenije, Petrol, Zavarovalnica Triglav, ki obrtnikom nudijo dodatne usluge in popuste.” S kartico Obrtnik je mogoče plačevati ali dvigovati gotovino na bankomatih kjerkoli po svetu, omogoča spletne nakupe in hotelske rezervacije. Glede na to, da so brežiški obrtniki na meji s Hrvaško, je s hrvaškimi obrtniki že podpisan dogovor o medsebojni pomoči obrtnikov z obeh strani meje, dogovori o tem potekajo še z Italijo in Avstrijo, daljnoročno pa naj bi kartica Obrtnik omogočala vzajemno pomoč obrtnikom v vseh državah EU, je povedal generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije Vili Pše-ničny, ki je tudi podelil prve nove kartice Obrtnik Janku Hrastovšku, podpredsedniku brežiške zbornice Jahannesu Oštirju ter predsednici nadzornega odbora Mojci Lovše. Jelica Koršič nejšim, ki tudi tega ne bodo zmogli, bomo za parcelo podelili stavbno pravico, za kar bo pač potrebno mesečno odšteti neko najemnino, dogovorno pa na daljši rok tudi ostaja možnost odkupa,” je povedal župan Franci Bogovič in dodal, da bodo v prihodnosti uredili še status romskih zaselkov na Drnovem in na Lokah. Urejene bivalne razmere so eden od pogojev, da romske družine pošiljajo otroke v šolo. Ravnatelj OŠ Leskovec Tone Bizjak, ki je pred več kot tremi desetletji povabil prve Rome v šolske klopi, je danes z napredkom delno zadovoljen. V šoli je 65 romskih učencev integriranih v razrede, z njimi pa učitelji delajo po individualnih načrtih. To seje izkazalo za uspešno, ker imajo prvič 13 učencev v 6. razredu. Romi v povprečju šolanje zaključijo na nižji stopnji in žal nočejo izkoristiti možnosti obiskovanja vrtca, kar bi bila dobra popotnica za vstop v šolo. Predsednica sosveta Nataša Brajdič, ki seje po končani srednji šoli pred kratkim zaposlila na Policijski upravi Novo mesto in bo opravila us-posabljanje za kriminalistko, hoče z osebnim zgledom v romski skupnosti pokazati na pomen izobrazbe. Pod zaščito je vzela tudi dve sonarodnja-kinji, ki obiskujeta srednjo šolo v Novem mestu in nujno potrebujeta računalnik. Bogovič je sosvet seznanil z namero, da se pravila posavske štipendijske sheme v okviru Regionalne razvojne agencije prilagodijo tako, da bi imeli možnost štipendiranja tudi uspešni romski otroci. Branka Demovšek V Častniki začrtali svoje delo Brežice - Občinsko združenje častnikov Brežice je na svojem letnem občnem zboru, ki so se ga udeležili številni predstavniki Slovenske vojske in sorodnih organizacij, ocenilo svoje aktivnosti v preteklem letu in sprejelo delovni program za tekoče leto. Po besedah predsednika Ernesta Ferka so lani največ naporov namenili pripravam, organizaciji in izgradnji spominskega parka, spominske sobe in postavitvi kipa pionirju vojaškega letalstva Edvardu Rusjanu, projekt pa so v celoti uresničili sredi lanskega leta na letališču Cerklje ob Krki. Poleg tega so poskrbeli za strelska tekmovanje, izobraževanje in druženje. Zelo obsežen je tudi letošnji delovni načrt, v katerem zavzema posebno mesto ureditev in posodobitev groba Edvarda Rusjana na pokopališču v Beogradu. Letni pregled so zaključili s podelitvijo številnih priznanj in plaket posameznikom in podjetjem ter tovariškim druženjem.V.P. Plaketo je prejel tudi Ivan Kralj, direktor znane šentjemejske firme Arex, Vili Pšeničny, Mojca Lovše, Janko Hrastovšek in Jahannes Oštir Gradnja vpadnice Drnovo-Cerklje ob Krki Drnovo - Občina Krško je s spremembo in dopolnitvijo dolgoročnega prostorskega plana za izgradnjo novih poslovnih con v občini rezervirala 170 ha površin. V ta kompleks sodi tudi poslovna cona Drnovo, ki bo zaživela z gradnjo vpadne ceste, ki seje začela pred dnevi. A to ne bo le vpadnica v 19 ha veliko poslovno cono Drnovo, ampak bo to tudi cestna povezava Drnovo - Cerklje ob Krki, ki jo predvideva državni lokacijski načrt za letališče Cerklje. Izgradnja te ceste pomeni tudi razbremenitev Dmovega, saj promet ne bo več potekal izključno skozi naselje. Občina Krško gradi omenjeno vpadnico v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za ceste, izvajalec del pa je krški Kostak. Prva faza 600 m dolgega tripasovnega priključka, vrednega 947 tisoč evrov, bo zaključena v dveh do treh mesecih. N.Č.C. Zft SLOMlfVDft O relativnosti '• m.«- «1 9 li V osnovni šoli so mi najbolj segle v srce zgodbe sužnjev in tlačanov iz učbenikov za zgodovino. Globoko v sebi sem imela za tista leta razmeroma močno razvit občutek za pravičnost. Vsaj danes se mi tako zdi. Moja prednost in včasih tudi težava je bila ta, da sem si situacije, ljudi tako živo predstavljala, da sem kar zdrsnila v občutja teh imaginarnih ljudi oziroma bolje rečeno, skušala sem občutiti tisto, kar sem domnevala, da so občutili oni. Prav imate, morda so bila moja razmišljanja naivna, a tako je bilo in pika. A poglej, zlomka! Tlačan je zlobnemu veleposestniku (poleg ostalega) dajal desetino vsega, kar je pridelal na zemlji, ki seveda ni bila njegova. Zdaj pa nadaljujmo s sodobno različico te čmo-bele zgodbe. Danes državljani davčni oziroma državi plačujemo več kot desetino tistega, kar pridelamo. Seveda nam zato država nudi tudi ugodnosti - varnost, pripadnost, šolanje... Cene zemlje pa tudi niso takšne, da bi bile dosegljive vsakomur, ki si jo želi. Skratka - morda se bo v cyber prihodnosti komu utrnila kakšna solza po tem, ko bo v režo za zgodovino, ki jo bo imel na čelnem predelu glave, vložil čip s slikami življenja iz davnega 21. stoletja. Ne vem, če se mu bo zganilo srce, kdo ve, kakšno bo takrat, morda serijske izdelave, za tiste prestižnejše osebke pa morda srce iz bolj prefinjene zbirke. „ Kakor koli že, čas bo pokazal...." v šali pogosto rečemo v našem uredništvu. Smešno pa je, da to celo drži. Čas kot nekaj vsakdanjega pokaže tudi reči, ki se nam z vidika današnjega časa zdijo nemogoče, težko predstavljive. (Enkrat sem že omenila Julesa Verna, očitno mi je znanstvena fantastika precej bolj pri srcu, kot sem si mislila.) A vendar ni čas tisti, ki bi sam po sebi prinašal spremembe, je samo nekakšen prostor, znotraj katerega najpogosteje spremembe delamo ljudje. Razmišljajmo o tem, da se je pred debelim stoletjem (ponekod še precej kasneje) zdelo nemogoče (na meji znanstvene fantastike), da bi imele volilno pravico tudi ženske. Da bi si torej na - denimo kot pri nas - volilno nedeljo po maši privoščile še kratek sprehod do volišča. Navajam kot primer. Marec je pač v znamenju dveh prazničnih tekmecev, ki jim skušajo tisti, ki jim to ustreza, nalepiti politične nalepke in tako spremeniti njihov izvor, ga preobleči. Moški o prazniku manj polemizirajo kot ženske, gredo pač v cvetličarno in pragmatično opravijo tisto, kar menijo, da od njih pričakujemo(jo). Dva dni kasneje pa v izključno moški družbi ocenjujejo salame in praznijo „glažke“. Pa je! Tudi o teh rečeh je pisalo v osnovnošolskih učbenikih. In risali smo podobne čestitke, podobne zvončke in rumene trobentice, napisali mami, dajo imamo radi, zapeli pesem „ Mamica je kakor zarja" in mamicam orosili oči. Saj razumete, čas ni tako neusmiljen, kot se zdi na prvi pogled. Nekatere stvari preprosto ostanejo takšne, kot so od nekdaj bile. Morda je drugačna le obleka, morda je boljša maškara na maminih očeh in se ne razmaže več tako kot včasih, tudi mikrofoni so izboljšani, otroci hitreje in bolje igrajo na glasbila, a nekaj je ostalo isto - tisti občutek, ko tvoj malček z iskricami v očeh zapoje. Takrat čas preprosto izgine. In mame vseh desetletij in stoletij pridejo na plan. Desetletnica posavskih senioijev Posavje - Posavski seniorji, od sredine lanskega leta povezani v Posavsko društvo seniorjev, menedžerjev in strokovnjakov, bodo ta mesec še bolj slavnostno proslavili svojo desetletnico. Društvo, ki se je lani izločilo iz Združenja seniorjev Slovenije, šteje zdaj 65 individualnih in 15 kolektivnih članov, med katerimi so štiri občine, poleg posavskih še Bistrica ob Sotli, in večja domača podjetja. Potem ko so v zadnjem času s številnimi okroglimi mizami, razpravami in svojimi stališči o pomembnih razvojnih dokumentih - med drugimi so gostih tudi evropskega komisaija dr. Janeza Potočnika ter državne sekretaije dr Andreja Horvata, dr. Andreja Kitanovskega in dr. Igorja Šalamuna - praznovali delovno, bodo zdaj pripravili še praznično prireditev. V petek, 23. marca, ob 19. uri bo v Kulturnem domu Krško prireditev za javnost, na kateri bodo nastopile skupine iz vseh štirih občin - iz Brežic vokalna skupina Solzice, iz Krškega simfonični orkester, iz Sevnice oktet Jurija Dalmatina in iz Bistrice ob Sotli tamburaši. Ob jubileju bo izšel tudi bogat Zbornik s prispevki vseh štirih županov, ministra Andreja Vizjaka, predstavnikov zbornice in vseh slovenskih seniorskih društev, slikovno gradivo pa bo osvežilo najbolj pomembne dogodke iz desetletnega delovanja posavskih senioijev. Vstop bo prost. Posavsko društvo senioijev, menedžeijev in strokovnjakov bo ob koncu marca imelo še svoj redni letni občni zbor, ko bodo v svoje vrste sprejeli blizu deset novih članov in kolektivov. Dogodek bodo obogatili še s krajšim kulturnim programom, poseben prispevek pa bo pripravil profesor in naš ugledni diplomat v OZN Danilo Turk. V.P. V tednu boja proti raku smo se pogovarjali z gimnazijko Tanjo, ki je pri 18 zaradi bolezni ostala brez noge “Bolezen ni spremenila mojih načrtov” Leskovec - Društva, ki povezujejo bolnike z rakom, so tudi letos pod okriljem Onkološkega inštituta pripravila teden boja proti raku, tokrat pod geslom “Rak - ovinek na poti življenja”. Rak je skupno ime za več kot dvesto malignih bolezni, ki so po svetu in v Sloveniji različno pogoste. Podatki iz registra kažejo, daje v zadnjih letih za rakom zbolelo več kot 10.000 prebivalcev Slovenije, umrlo pa okoli 5000. Najpogostejša oblika raka pri moški populaciji je pljučni rak, pri ženskah pa rak dojk. Vse večji postaja tudi delež raka debelega črevesja in danke. Hkrati pa podatki kažejo, da se izboljšuje tudi preživetje bolnikov. Kakšen ovinek na njeni - komaj dobro začeti - življenjski poti pomeni rak, smo se pogovarjali z dijakinjo 4. letnika Gimnazije Brežice Tanjo Kodrič. Kako (kdaj) se je bolezen začela kazati pri tebi? Začelo seje v avgustu 2005, ko sem na levi nogi pod kolenom opazila bulo, kije rasla in mi povzročala vedno več bolečin. Sprva so se bolečine pojavljale ponoči in pri mirovanju (med aktivnostjo so popustile), kasneje pa sem le še s težavo hodila. Odločila sem se za pregled pri zdravniku. Najprej so sumili, da gre za težave, povezane s športno aktivnostjo, po mnogih preiskavah pa se je izkazalo, da gre za bolezen in postavljena je bila diagnoza. Diagnoza “rak” nam spodnese tla pod nogami, vsaj tistim, ki se s to boleznijo še nismo srečali, se zdi tako. Kako si se ti uspela soočiti z njo? Kdo (ali kaj) ti je bil v največjo oporo? Tudi zame je bil velik šok, saj tega niti najmanj nisem pričakovala. Mislila sem, da se takšne stvari dogajajo le v filmih, nisem si mislila, da se to lahko zgodi tudi meni. Kmalu pa sem spoznala, da moram bolezen čimprej sprejeti, se z njo sprijazniti in misli usmeriti na zdravljenje. Sledilo je še več hujših šokov, vendar sem bila vsakega prisiljena sprejeti, Vso energijo sem usmerila v ozdravitev in se prepustila toku dogajanja. Verjela sem, da mi bo uspelo in danes živim naprej. Poskušam ne postavljati si omejitev in izkoristiti vsak dan, ki mi je dan. Imela sem zelo veliko opore. Največjo s strani staršev, fanta, fantovih staršev, zelo so mi pomagali prijatelji, šola in profesorji in tega jim nikoli ne bom mogla povrniti. Vedno so mi bili na voljo za pogovor, pripravljeni pomagati. Po amputaciji sem zavrača- Tanja Kodrič la vsakršno strokovno pomoč, čeprav bi jo potrebovala. Mislila sem, da bom sama zmogla prebroditi tudi psihične težave. Ko sem prišla v Sočo, sem imela v program vključene tudi pogovore s psihologom. Takrat sem spoznala, da takšna pomoč zelo koristi. Čez slovensko zdravstvo in še posebej o razmerah na Onkološkem inštitutu je bilo v zadnjem času izrečenih precej kritik, kaj o tem meniš ti? Mislim, da je slovensko zdravstvo v primerjavi z nekaterimi drugimi državami dobro urejeno, seveda pa ima svoje pomanjkljivosti, ki se jih verjetno trudijo odpraviti. Kmalu uvidiš, da brez takšnega sistema skoraj nimaš možnosti zdravljenja, ker so zdravila zelo draga. Res pa so razmere na Onkološkem inštitutu slabe. Sama sem imela srečo, da sem ležala v novi zgradbi. Hkrati pa sem spoznala tudi stare zgradbe Onkološkega inštituta, kjer med drugim opravljajo razne preiskave. Tam je obupno. Z besedami se tega sploh ne da opisati. Sicer pa - kako je poteka- lo zdravljenje? V februarju 2006 sem začela s kemoterapijo, kije bila zelo uspešna. V začetku je bila zelo naporna - bila sem šibka, zgubila sem veliko kilogramov, pogosto mi je bilo slabo, izgubila sem lase ... V maju sem imela prvo operacijo, pri kateri so mi vstavili endoprotezo (umetno kost), ki pa jo je moje telo zavrnilo, zato so mi v juniju izvedb nad-kolensko amputacijo leve noge. Do konca leta sem dobivala še pooperativno kemoterapijo, nato pa me je pod svoje okrilje vzel rehabilitacijski center Soča, kjer sem nadaljevala z rehabilitacijo. Rak ti je pri 18 letih vzel nogo, zdaj hodiš s protezo, kljub vsemu se zdi, da si polna optimizma. Kakšen je tvoj nasvet tistim, ki se še borijo z boleznijo? Čimprej se soočiti z boleznijo, jo sprejeti in energijo usmeriti v ozdravitev. Nikar ne razglabljajte, zakaj ste zboleli in kaj bi lahko bilo, če ne bi. Ves pesimizem in negativna energija le poslabšata počutje in s tem upočasnjujeta in otežujeta ozdravitev. Nikar ne odklanjajte pomoči, ki vam je ponujena, in ohranite upanje. Si dijakinja brežiške gimnazije, v petek imaš maturantski ples, kako se pripravljaš na ta “veliki” dogodek? Nimam kakšnih večjih priprav. Veselim se tega večera, ker mi vsak trenutek, preživet s sošolci, ogromno pomeni. V času zdravljenja sem zelo pogrešala njihovo družbo, energijo, ki mi jo dajejo, veselje in smeh, ki nas združujeta. Polna optimizma, polna načrtov, bi še lahko dodala. Pripravljaš se tudi na vozniški izpit, kam nameravaš po gimnaziji;je bolezen morda spremenila tvojo poklicno odločitev? Resje, načrtov imam še ogromno in komaj dohajam svoje želje in cilje. Čim prej bi rada naredila vozniški izpit, saj mi bo omogočil večjo neodvisnost, hkrati pa bom z njim razbremenila tudi svoje starše. Med drugim sem začela trenirati sedečo odbojko na Ravnah na Koroškem, kjer sem spoznala nove prijatelje, ki imajo podobno izkušnjo kot jaz. Veliko se pogovarjamo, svetujejo mi, kako se soočiti s težavami in morebitnimi ovirami, lahko jim zaupam svoje probleme, saj vem, da me povsem razumejo. Spoznala sem, da lahko kljub amputirani nogi počnem mnogo stvari in da s tem ni konec sveta. Upam, da bom sprejeta v reprezentanco za paraolimpijske igre, ki bodo naslednje leto v Pekingu na Kitajskem, drugače pa se bom pripravila na leto 2012. V bližnji prihodnosti (po končani maturi) imam v načrtu še učenje jahanja konj, lokostrelstvo, plavanje... Po končani gimnaziji nameravam na Filozofsko fakulteto, smer geografija, kasneje morda še zgodovina, saj me oboje zelo veseli. Zelo si želim videti čimveč sveta in spoznavanja drugih kultur. Ne, bolezen ni spremenila moje poklicne odločitve, saj si že nekaj časa želim opravljati profesorski poklic, ker si želim delati z mladimi, jim pomagati na njihovi poti življenja in z njimi deliti svoje znanje in izkušnje. Sicer pa bomo videli, kaj bo prinesel čas. Pustimo se presenetiti. Jelica Koršič Bivalna enota še poskus Arto, Boštanj - Dom oskrbovancev Impoljca za osebe s posebnimi potrebami v tem mesecu odpira bivalno enoto v Boštanju. Družinska hiša, kjer bo nov dom našlo sedem oskrbovancev, stoji v bližini šole in je ob hišah na Kompolju ter v Mrtovcu tretja bivalna enota pod okriljem zavoda Impoljca. “Ta oblika življenja varovancem ohranja in tudi nadgrajuje raven sposobnosti. Sami si namreč kuhajo, pečejo pecivo, perejo, likajo, vendar imajo 24-umi nadzor oziroma pomoč strokovnega osebja. V takšno enoto lahko namestimo ljudi, ki si morajo Milka Cizelj najprej sami želeti čim bolj samostojno skrbeti zase in so vodljivi za bivanje v skupnosti. Soglasje morajo dati tudi svojci, nad vsem pa bdi še center za socialno delo. Bivalne enote kot bolj kakovostna oblika skrbi za osebe s posebni- mi potrebami so sedaj še poskusni projekt, zapisan v resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva in so stroškovno dražje od običajne domske oskrbe, vendar razlika v ceni ne bremeni uporabnikov,” pravi direktorica zavoda Impoljca Milka Cizelj. Na čelu te ustanove je že 30 let in1 ves čas skrbi, da se v delo z varovanci vgrajujejo nova strokovna dognanja in višji standardi. Tako je v letu 2005 sodelovala v državnem projektu, kije postavil osnove za obliko varstva, kakršna je bivalna skupnost. Resolucija predvideva, da naj bi bilo v takšnem varstvu 25 odstotkov oseb z duševnimi motnjami v starosti od 20. do 64. leta. “Celo življenje delam na nekih projektih in želim, da nas družba sliši. Žal se tematiki, s katero se ukvarja naš zavod, izogiba. So nas pa zelo lepo sprejeli vaščani Kompol-ja, kjer v bivalni enoti živi 14 ljudi, in na Mrtovcu, kjer jih je 8. Prepričana sem, da bomo enako dobrodošli tudi v Boštanju,” je optimistična Cizljeva. Branka Demovšek rojstva v porodnišnici brežice Rejniki si zaslužijo več denarja Čatež ob Savi - Rejniško društvo Slovenije (RDS), ki je bilo ustanovljeno novembra lani in šteje sto članov, si bo prizadevalo za izboljšanje zakonske ureditve, socialnega položaja in družbenega ugleda rejništva. Ena od zahtev bo tudi, da država poveča finančno pomoč rejnikom, ki zdaj znaša 400 evrov na otroka, če pa bi rejenec živel v zavodu, bi višina finančnega nadomestila znašala 3.338 evrov. Marija Šuc je že 14 let poklicna rejnica, lani je bila izbrana za rejnico Slovenije, pri njej pa živi trenutno šest otrok: “Smo velika družina in ni mi problem, da tudi sredi noči sprejmem dojenčka.” Skupaj z ostalimi rejniki, ki so se združili v društvu, ugotavlja, da država za njih nameni premalo finančnih sredstev. “Mi ne moremo tako kot v zavodih posebej finančno ovrednotiti snažilke, pranja, kuhanja in podobno. Ravno zaradi tega je za otroke v zavodih mesečno namenjenega več finančnega nadomestila,” je pojasnila sekretarka društva Bojan Perko Lidija Muršič, ki je rejnica dve leti, pri njej pa živita dva rejenca. Novoustanovljeno društvo si bo zato prizadevalo “za boljšo ozaveščenost o problematiki rejništva in boljšo usposobljenost vseh, ki sodelujejo pri izvajanju rejništva,” je dejal predsednik slovenskega rejniškega društva Bre-žičan Bojan Perko. Podpredsednik Darko Kranjc pa je povedal, da si želijo, da se za strokovne delavce, ki se na centrih za socialno delo ukvarjajo z rejništvom, poostrijo normativi. Danes namreč velja, da en delavec bdi nad 30 rejniškimi otroci, kar je po mnenju članov društva preveliko število, saj ne morejo ka- kovostno spremljati življenja teh otrok. Po podatkih, kijih navajajo v društvu, jev Sloveniji približno 900 rejniških družin, 1200je rejencev, rejništvo pa je najbolj razvito v okolici Domžal, Celja in Maribora. Člani slovenskega rejniškega društva so prepričani, daje za otroke zelo pomembno, da živijo pri družini, saj se lahko le tako naučijo ljubezni do bratov, sester, mame in očeta. Opozarjajo pa, da pridejo otroci v rejništvo “s čustveno prtljago”, zato je za njih potrebna še dodatna skrb in pomoč. P.B. Irena Preskar iz Gornjega Lenarta je v porodnišnici že tretjič in pregovor, da v tretje gre rado, tudi zanjo in njenega moža Davida popolnoma drži. Namreč rodila je deklico, ki je ob porodu tehtala 2950 g in merila 48 cm, ime ji je Lucija, doma pa sestrico že težko čakata dva korenjaka - 4-letni Vitomir, ki si je najbolj želel, da bi mamica domov prinesla “punco ”, ter 2-letni Niko. Tako sta Irena in David, ki živita in delata na precej veliki kmetiji, dobro poskrbela za naslednike in se za obstoj kmetije ni bati. Da gre v tretjo rado, pa za Ireno drži tudi zato, ker je že tretjič rodila s carskim rezom, zato se je ob našem obisku malce težje “naštimala za slikanje ”. Rojstva od 28. februarja do 13. marca 2007 Deklice so rodile: Andreja Pirc z Žejnega, Vesna Kodrič iz Pesjega, Klara Fuks z Libne, Tanja Rep iz Krškega, Mirjam Trebše iz Velenja, Edita Oražen iz Krškega, Karin Drenik iz Leskovca pri Krškem, Sača Mušič iz Krškega, Barbara Skaler iz Brežine, Maja Ravbar iz Krškega, Irena Preskar iz Gornjega Lenarta in Nadia Zahrastnik iz Loke pri Zidanem Mostu. • Dečke so rodile: Tanja Špiler iz Velike Loke, Nermma Hodžič iz Krškega, Silva Babič z Buč, Nikotina Martinovič iz Krškega, Alzela Huskič iz Kamnika, Josipa Lajkovič z likega Podloga, Jasmina Urek iz Podbočja, Nataša Lozar iz Krškega, Barbara Ulčnik Tomažin z Rake, Ivanka Stojanovič iz Brežic, Jasna Jurman iz Kapel in Lilijana Sabol iz Leskovca pri Krškem. Sava Glas, 15.3-2007 “Tamburaši smo z Artič” Artiče - Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče, prepoznaven po kakovostni izvedbi in ovenčan z mnogimi nagradami, je minulo soboto izvedel koncert s precej prenovljenim programom v sodelovanju s solisti in artiškim Mešanim pevskim zborom pod vodstvom zborovodje Mihe Halerja. Po zadovoljnih obrazih obiskovalcev in izjavah nekaterih med njimi, so tokrat še posebej navdušili, saj so zaigrali nekaj novih skladb. Med njimi je bila tudi skladba Emila Adamiča “Serenada in modo classico”, ki sojo naštudirah ob 130-let-nici skladateljevega rojstva. Pa tudi sicer svoj program običajno prilagodijo posebnim jubilejem. Tokrat še 75-letnici, odkar je umrl Hrabroslav Otmar Vogrič, ki je natisnil prvi tamburaški časopis v Sloveniji in sicer kar tri leta prej, kot se je to zgodilo na Hrvaškem, pravi dirigent prof. Dragutin Križanič. Prav tako so izvedli “Fantazijo” mladega domačega skladatelja Jureta Godlerja, ki jo je napisal prav za artiški tamburaški orkester in so z njo lani sodelovali na festivali tamburaške glasbe v Osijeku. Tam so si tudi prislužili najvišje priznanje - zlato plaketo Paje Kolariča, ki jim jo je prav ob tej priložnosti izročil starosta tamburaške glasbe na Hrvaškem in avtor mnogih skladb Julije Njikoš. Skupaj z zborom a so zaigrali tudi novo skaldbo “Tamburaši smo z Artič”, za katero je note in besedili napisal prof. Križanič. Med solisti pa je poleg članov orkestra Elizabete Križanič in Robija Fuksa zapela še Njikoševa življenjska sopotnica in nekoč gotovo prva dama hrvaške narodne glasbe Vera Svoboda. Prvič pa so se predstavili tudi mladi artiški tamburaši, ki se igranja na tamburico že dve leti učijo v oddelku za tambu-ro, ki gaje v Artičah ustanovila Glasbena šola Brežice. J.K. 30 let zborovskega petja > Bizeljsko - Leta 1976 se je v Gasilskem domu Stara vas na Bizeljskem zbralo 14 fantov in mož in na pobudo Antona Krošla ustanovilo takrat imenovani Gasilski pevski zbor Stara vas-Bizeljsko. Od takrat je minilo 30 let aktivnega delovanja in pevci ga bodo proslavili z jubilejnim koncertom. Že takoj v začetku so pričeli z rednimi vajami, na katerih jih je vodil in usmeijal danes žal že pokojni zborovodja Janez Pinterič iz Kapel, ki je zbor vodil vse do svoje smrti, kar 20 let. Zbor je nato dobra tri leta nadaljeval s svojim delom pod vodstvom glasbenega pedagoga Vilka Ureka, ki še danes uspešno uri mlada grla in tako skrbi za pevski podmladek. Od junija 1990 do danes se za Tonija Hervola iz Bukoška pri Brežicah, skupaj so nastopili tudi v oddaji Pri Jožovcu z Natalijo. Da državna meja ni ovira za uspešno glasbeno sodelovanje, so dokazali z več skupnimi nastopi s tamburaško skupino Zelenjak iz Klanjca s sosednje Hrvaške MPZ Bizeljsko je v dosedanji zgodovini doživel nekaj vrhuncev. Prav gotovo mednje sodijo dve uvrstitvi na zaključno medobčinsko revijo (leta 2000 in Koncert Tamare in Marka Krško - Ob 10-letnici delovanja Društva ljubiteljev fotografije Krško so Dvorani v parku v Krškem pripravili Gregoijev koncert, ki je bil sicer načrtovan že za Valentinovo. Na njem sta se predstavila tenorist Marko Železnik in altistka Tamara Vonta, sicer voditeljica in urednica na Pop TV. Oba sta učenca profesorja solo petja na krški glasbeni šoli Janka Volčanška, na klavuju pa ju je spremljala Estera Cetin, medtem ko je program povezovala Vidka Kuselj. Marko seje predstavil z izborom znanih napolitanskih napevov, Tamara pa s slovenskimi skladbami, ob zaključku pa sta v duetu zapela še Barcarole. Tamara Vonta in Marko Železnik Ob Gregoijevem koncertu so člani Društva ljubiteljev fotografije Krško pripravili prvo v nizu razstav ob svojem jubileju. Letos bodo namreč obeležili 10. obletnico delovanja. Tako so predstavili “Fotografsko zgodbo o brstenju in prebujanju zemlje” in zaključili razstavo “Ujeti trenutkii 1111-letnice Brestanice in Krškega”. Tokrat je svoja dela predstavilo 14 avtorjev: Branko Benčin, Janko Božič, Miloš Kukovičič, Božena Levičar, Jožica Mikek Veber, Blaž Mirt, Boris Moškon, Hrvoje Oršanič, Goran Rovan, Nik Rovan, Jelka Tršinar, Anica Valentine, Bernardka Zorko in Julijana Zorko. M.M. Uspešen povratek Big banda Krško - Big band Krško se je v veliki dvorani krškega Kulturnega doma predstavil na samostojnem koncertu v sklopu oranžnega abonmaja, ki ga je v tej sezoni prvič pripravil Kulturni dom. Gre za skupino, kije delovala že nekaj časa, po dveh letih premora pa seje ponovno vrnila na glasbeno sceno. Vodi jih dirigent Aleš Suša, ki je ob tem še član Big banda RTV Slovenija, saksofonist in multiinstrumentalist, ki igra tudi v številnih drugih manjših zasedbah. Kot gostje na koncertu so nastopili še vokalistka Tadeja Molan, kitarist Primož Grašič in trobentar Davor Križič. ubrano petje v zboru trudi zborovodja Vinko Žerjav iz Artič, ki ob omenjenem vodi še dva zbora. V tem času seje zbor večkrat preimenoval, nazadnje je bilo 17. februaija lani na občnem zbora sklenjeno, da zbor dobi ime Moški pevski zbor (MPZ) Bizeljsko. MPZ Bizeljsko se redno udeležujeobčinskihievij, proslav in prireditev ter pogrebnih slovesnosti v domačem kraju in širše. Piirejakoncerte, nakaterih poleg domačega zbora sodelujejo še okoliški zbori, pobrateni zbori iz različnih koncev Slovenije in tujine. Nekaj skupnih pesmi in nastopov so imeli tudi z narodnozabavnim ansamblom 2002) in snemanje zgoščenke in kasete z naslovom “Sem fantič zelenega Štajeija”, katere izdaja je bila obeležena s promocijskim koncertom novembra 2003. Tudi za prihodnost imajo pevci jasno začrtane cilje. Obdržati in izboljšati kakovost petja, pridobiti čim-več novih pevcev in na ta način še naprej uspešno predstavljati svoj kraj in ljudi. Svoj jubilej, 30 let prepevanja, bodo obeležili s koncertom, ki bo v soboto, 17. marca, ob 18. uri v Zadružnem domu na Bizeljskem; pridružili se jim bodo tudi gostje - tamburaši iz Zelenjaka in Pihalna godba Blanški vinogradniki. J.K. Big band Krško je orkestrska jazz zasedba, ki se uvršča v sam vrh slovenskih big bandov delujočih na ljubiteljski kulturni ravni. Iz te zasedbe je izšlo kar nekaj glasbenikov, ki se zdaj profesionalno ukvarjajo z jazz in pop glasbo. Skupina je veliko nastopala doma, gostovala je po celi Sloveniji. Po nekaj letih so ponovno nastopili na domačem odru in se predstavili z uspešnicami in znanimi skladbami swinga ter modernejše jazz glasbe. Tadeja Molan je obetavna pevka, prihaja iz domačega okolja in je z njimi nastopila že večkrat. M.M. MftPOVEDI Kultura 15. marec Krško - ob zaključku vseslovenske akcije “Moja naj knjiga” bo Valvasoijevo knjižnico obiskala Pika Nogavička in razkrila, zakaj je šla v šolo, ob 17. uri Sevnica - kriminalka Agathe Cristie “Mišolovka” v izvedbi Špas teatra, ob 19.30, kulturna dvorana 16. marec Kostanjevica na Krki -premiera lutkovne predstave “Zver-jasec” v izvedbi Lutkovnega odra, ob 18. uri, Kulturni dom 17. marec Krško - komedija Eiphramima Kishona “Bil je škrjanec” v izvedbi Špas teatra, za modri abonma in za izven, ob 19.30, Kulturni dom Krško - etno-jazz koncert Uršule Ramoveš in Fantov iz Jazbecove grape, ob 21.15, klub Kulturnega doma 20. marec Brežice - komedija “Ti nori tenorji” v izvedbi SNG Maribor, za abonma in za izven, ob 19.30, Prosvetni dom 21. marec Sevnica - virtualna pravljica H.S. Andersena “Palčica” v izvedbi Mini teatra, predstava bo za lutkovni abonma in za izven, ob 17. uri, kulturna dvorana Dobova-“Sijaj, sijaj sončece” - območna revija otroških pevskih zborov, ob 17. uri, osnovna šola Krško-igranalutkovnapredstavaza otroke “PikaNogavička”, za rumeni abonma in za izven, ob 17.30, Kulturni dom 22. marec Krško - predavanje “Duhovna dediščina Katarov”, ob 18. uri Valvasorjeva knjižnica 27. marec Kostanjevica na Krki - Pravljična urica pri babici Pra, ki sploh ne pričakuje tigra, v izvedbi gledališča Unikat, ob 17. uri, izposojevališče knjižnice 28. marec Brežice - “V plesnem vrtincu” - 4. območna revija plesnih skupin, ob 18. uri, Prosvetni dom Prireditve 16. marec Krško - potopisno predavanje o Novi Zelandiji in Avstraliji, ob 18. uri, ČebePnak 25. marec Blanca - koncert ob materinskem dnevu, nastopili bodo harmonikaiji Boštjana Povšeta, Posavski muzikantje, Franca Ocvirka, Senovski muzikantje, Brežiški flosarji in nekateri drugi, ob 16. uri, kulturna dvorana 27. marec Brežice - potopisno predavanje “Z avtom okoli sveta” zakoncev Ravbar, ob 18. uri, dvorana Savice Zorko, knjižnica [zptf brežice I ZAVOD ZA PODJETNIŠTVO IN TURIZEM BREŽICE ZAVOD ZA PODJETNIŠTVO IN TURIZEM BREŽICE CESTA PRVIH BORCEV 18, SI-8250 BREŽICE tel.: +386 7 4990 680, fax: +386 7 4990 681 SEJEM TURIZMA IN POČITNIC TIP od 29.3. do 1.4.2007 Gospodarsko razstavišče Ljubljana Turizem TIP je novost, na katerem bodo predstavljene novitete, ponudba in oprema za kakovostno preživljanje prostega časa, kulinarične posebnosti in lokalne znamenitosti krajev, regij in držav pod geslom "Doživite Slovenijo in naj Slovenija doživi vas na drugačen način". Za skrbnika Sončeve poti v okviru projekta "Next-exit - stranske poti so zapeljivejše od glavnih" je leta 2004 STO določila Zavod za turizem občine Brežice, katerega pravni naslednik je Zavod za podjetništvo in turizem Brežice. Kot skrbnik omenjene poti je zato Zavod za podjetništvo in turizem Brežice prevzel organizacijo predstavitve turističnih ponudnikov na letošnjem sejmu TIP in sicer za celotno območje od Rogaške Slatine do Otočca. V štirih dneh se bodo na glavnem odru hale C zvrstila različna društva in predstavila bogato kulturno dediščino Slovenije. V soboto, 31.3.2007, se bodo na sejemskem odru predstavljala tudi nekatera društva iz občine Brežice: > Fašjenk Dobova s skupino Lučka žlahta, > Turistično društvo Dobova, > Kulturno društvo Ljudski pevci Sromlje, > Moški pevski zbor Sromlje, > Turistično društvo Sromlje, > V nedeljo, 1.4., ob 10.30 pa se bodo s svojim repertoarjem predstavili KUD Posavski oktet. Vstop na sejem je prost. Vljudno vabljeni v halo C na sejem turizma in poatnic! Salamiada - zdravilo za mučenike Sevnica - Vsako leto na dan mučenikov v Sevnici poteka tradicionalna salamiada, kamor ženske nimajo vstopa. Letošnja je bila že 46. po vrsti, na njej pa sta goste zabavala Tito in Jovanka. Salamar iz Litije je na Tita stresel ves svoj srd, saj bi zaradi njega kmalu pristal na Golem otoku, godba Blanški vinogradniki pa je, da bi ugodila Titu, večer pred tem na hitro naštudirala eno partizansko koračnico. Zabava, na kateri so si moški dajali duška vse do jutranjih ur, pa je bila prvenstveno vendarle namenjena ocenjevanju salam. Komisija (nafotografiji so le trije člani - Braco Miroševič, Bogomir Vidic in Franci Sotošek) je v oceno dobila kar 86 salam. Najboljšo salamo je tudi letos naredil Milan Daničič iz Šoštanja, drugi je bil Andrej Počrvina z Otočca, za njim pa so se uvrstili trije Novomeščani - Luka Vodopivc, Marko Munih in Peter Ivančič. Sesti je bil Peter Selak iz Smarjete, sedmi Tomaž Krnc z Ledine, osmi Milan Vrtačič iz Šentjerneja, deveti Simon Macarel iz Čemšenika in deseti Marjan Gorenc ml. iz Tržišča. Zmagovalcem sta čestitala tudi sevniški župan Kristijan Janc in enolog Zdravko Mastnak, čigar cviček je ta večer tekel v potokih. Milanu Daničiču je za odlično prvo mesto, ki ga je isti večer ponovil še na salamiadi na Vrhu nad Boštanjem, čestital tudi Davo Kmičar, ki je prišel na salamiado v družbi uspešnih svetovnih alpinistov in gorskih reševalcev. Kmičar je povedal, da Gorenjci zraven salam pijejo mleko, ne pa cviček. Salamiada in poticariada Šentjanž - V soboto, 17. marca, bo v gostilni Repovž v Šentjanžu potekala že 14.'salamiada. Zadnjih osem let jo spremlja tudi poticariada, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Društvom kmetic iz Sevnice. Vzorce salam in potic je treba dostaviti v gostilno Repovž do 16. marca do 9. ure zjutraj. Razglasitev rezultatov, ki jo bo spremljala zabava, pa se bo začela v soboto ob 19. uri. N.C.C. RENAULT Novi tvvingo bo k nam pripelja nova delovna mesta! Pridružite se nam in sodelujte pri ustvarjanju novega tvvinga, ki ga bomo za evropski trg izdelovali samo v Sloveniji. Ponujamo vam delo za določen čas do konca leta 2007, možnost stalne zaposlitve, dobro plačilo, organiziran prevoz in prehrano... Za več informacij pokličite brezplačno telefonsko številko 080 18 84. Prijavo pošljite na naslov: Revoz d.d., Direkcija človeških virov, Služba za vodenje razvoja zaposlenih, Belokranjska cesta 4, 8000 Novo mesto ali jo poiščite na www.revoz.si, na podstrani podjetje, v rubriki zaposlitev. Gobelini Sevnica - Na pobudo članic Občinskega odbora SDS je bila v galerija Ana prireditev, posvečena dnevu žena. Stana Leskovšek, Lojzka Perc, Majda Sečen in Tanja Novšak so na ogled postavile svoje gobeline, šolarji pa so posebej za to priložnost v različnih tehnikah naslikali svoje mame. O odnosu mati-hči sta skozi izpovedno poezijo spregovorili Ana in njena Mati in hči o vezeh, ki tkejo odnos. hčerka Franja Pavlič. Prireditev je dopolnila nadarjena flavtistka sevniške glasbene šole Ana Mlakar, ki je pred kratkim na regijskem tekmovanju dobila zlato priznanje. B.D. mali oglas Na prodaj so biološko pridelana jabolka in izdelki iz njih (kis, krhlji...). Pokličite 041-628-962 ali pridite v Brežino 36. mnenja, odgovori, popravki Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru instinicij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Propadanje starega mestnega jedra Krškega Nisem rojena Krčanka, vendar že več kot 15 let živim v starem jedru Krškega. V vsem tem času srečujem veliko ljudi, živim in se z njimi staram in razmišljam o usodi mesta Krško, ki ga opevajo samo še ob zgodovinskih dogodkih, ali ob otvoritvah kakega malega projekta, saj se razen tega v starem jedru nič ne dogaja. Končno so uredili vsaj park, ki naj bi služil sprehajališču in obeležju kakšnih prireditev ali celo porok. Vse se seli iz Krškega, zdravstveni dom, lekarna, mesnica, glasbena šola, knjižnica, trafika, sedaj pa se zapira še trgovina z nujnimi življenjskimi artikli, ki je bila dostopna vsem, predvsem pa starejšim občanom in otrokom. Ali je res vnema po dobičku presegla vse človeške osnovne potrebe? Ali je kdo od teh predlagateljev za zaprtje Mercatorjeve trgovine na C.KZ. 44pomislil na starejše ljudi, invalide, ki hodijo v trgovino po kruh in mleko, ali pošljejo svoje vnuke do vame trgovine? Ali je kdo pomislil na zaposlene v okoliških dejavnostih, ki si vsakodnevno hodijo iskat malice in spotoma kupijo še za pripravo kosila ali večerjo doma? Res je, da vozi tudi mesmi avtobus do velikih centrov v obrtni coni, ampak ali bomo sedaj hodili po tri ali štiri najnujnejše artikle z avtobusom 3 km stran? Prav tako tudi mislim, da dostava in dostop do trgovine nista bila razlog za zaprtje, samo otroško igrišče, ki je na zelo ne- primernem prostoru, bi malo preuredili in dobili bi še nekaj parkirnih mest in bolj smotrno razporeditev igrišča. Omenjeno igrišče že dolga leta uporabljajo samo še za sprehode psov in mačk, kajti otroci nimajo tam kaj početi, ker so vsa igrala (kolikor jih je) že tako uničena, da so kvečjemu nevarna za igro. Poleg tega je postavljeno igrišče zraven zbirališča smeti in iz vseh strani meji na prometno cesto. Vsi pa vemo, kako so otroci ne-pridvidljivi. Ne vem, kdo je temu kriv, žalostno je, da nima niti župan ali kdo drug v občinskem svetu toliko posluha, da bi se boril za razvoj mestnega jedra, da bi ostalo kulturno in gospodarsko središče, kotje nekoč bilo. V skoraj vsaki hiši je bila obrt oz. kakšna dejavnost in ljudje, ki so živeli za to naše mesto. Sedaj pa vsi nekam hitijo na obrobje, vse se gradi zunaj mesta, zato bomo tudi mi počasi prisiljeni pomakniti se bližje teh centrov, zdravstvenih domov, ker z leti postane vsaka -tudi najkrajša pot z avtobusom dolga in naporna. Kakšno vlogo pa naj ima potem še staro mestno jedro? Ali naj ostane le kot propadajoč muzej, za katerega se bodo turisti spraševali, kako je mogoče, da so včasih tukaj živeli tako pomembni možje, njihove hiše pa so postale le še ene izmed propadajočih stavb, ki samo še čakajo na rušenje. Vem, da je to sedaj problem vseh večjih mest, samo jaz mislim, da je velika odgovornost pri interesu župana, koliko si dejansko želi ohraniti mestno jedro živo. Jožica iz Krškega DRUŠTVO VINOGRADNIKOV SREMIČ mrn/Kim SREMIČ2007 VODENA DEGUSTACIJA NAJBOLJE OCENJENIH VIN >- v petek, 23. marca 2007, s pričetkom ob 19. uri v restavraciji CTTY - Krško. ZAKLJUČNA SLOVESNOST >- s kulturnim programom in podelitvijo priznanj v soboto, 24. marca 2007, ob 18. uri v Kulturnem domu Krška Ob 20. uri VINOGRADNIŠKI PLES Z ansamblom TIU0 RITEM r restavraciji CTTY in degustacija vseh zbranih vzorcev. Rezervacije v restavraciji CITY ali pa na teist. 031-691-911, 051-656-111 VABLJEN/ Društvo vinogradnikov Sremič, Sremič37, 8270 Krško ZANIMIVOSTI, NASVETI moda Pomlad pridi, da na novo modno zaživimo. Kot sem obljubila, nadaljujemo z nasveti za naslednjo modno sezono pomlad/poletje 2007! To poletje bodo med ostalim veliki modni hiti “slim pents - ozke hlače”, mini krilca in “tulipan” krilca! Mini krila nobeno toplejšo sezono ne izpadejo iz igre. Vsekakor bodo na voljo v nekaj različnih krojih, barvah, vzorcih in materialih... Na volje so pisane, enobarvne, enodelne mini oblekice ali mini krilca, ozke, malo širše, v lahkih, vendar različnih materialih, v vseh po- letnih barvah. Vse pa imajo nekaj skupnega - izredno mini so. Torej izberite svoje krilo, depilirajte noge in jih posončite! Odvisno od mo- dela je mini vsekakor primeren za vse sloge - “casual”, glamurozen ali eleganten. Vendar previdno! Pri vsakem slogu naj bodo visoke pete! Zraven lahko kombinirate ozke “leggins” hlače. Tudi pri njih je na voljo veliko barv, krojev - od kratkih, do dolžine do kolen in daljše. Bolj pogosto so iz lahkih, padajočih materialov. Čeprav je na prvi pogled malce nenavadno, vendar z dobrimi kombinacijami je zelo prijetno. Prav tako ste lahko elegantni, športni, privlačni! K “tulipan” krilcem - tem privlačnim kosom oblačila -nikakor ne nosite širokih zgornjih delov. Če imate širše boke, ta kroj krilca ni primeren za vas, ker problematičen del telesa še bolj poudari. Ozke hlače v obliki cigarete ali t.i. “slim pents” bodo to sezono še posebej modne, v vseh materialih in slogih. Lahko se odločite za ozek zgornji del ali pa kreirate Y linijo. V vsakem primeru zraven pristojijo visoke pete, le izjemoma tudi balerinke. Lea Šinko Štraus Derma Art LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Imm 1L ■Hif LASERSKO ODSTRANJEVANJE: MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC POBftRVftflKl Zf\ ttfVTERI/NSkl DftM RAZVEDRILO HOROSKOP OVEfl Ostati morate zvesti samemu sebi in ohraniti vero v dobro. Če boste optimistični, se vam bodo začele dogajati lepe stvari in priložnosti se vam bodo kazale na vsakem koraku. Ne dovolite, da vam nekdo uniči fantastičen vikend. BIK Naučili se boste hude lekcije o tem, kdo je vaš pravi in iskreni prijatelj. Tisti, ki imate otroke, boste morali malce več časa posvetiti igri in raziskovanju novih stvari. Nekateri od vas pa se boste prav zdaj odločili, da ne boste imeli otrok. .DVOJČKA Če ste upoštevali nasvet in pripravili trdno podlago, boste želi uspehe. Družinski član bo od vas zahteval dodatno pozornost in podporo pri vseh odločitvah ne glede na to, da se z nekaterimi ne boste strinjali. RAK Spoznali boste nove ljudi iz bolj eksotičnih krajev, ki vam bodo odprli nova obzotja in vas peljali v popolnoma novo smer. Veliko pozornosti boste namenili izobraževanjuin nadaljnjem šolanju. Sprostite se, saj vas čaka naporno poletje. LEV Partner vam bo očital, da ga zanemarjate. Vsaj za nekaj časa se odpovejte prijateljem in se popolnoma posvetite partnerju. Nekaj pozornosti namenite tudi dolgovom in finančnemu planu v prihodnosti. DEVICA Vprašati se morate, kaj pričakujete od ljubezenskega razmerja. Zamislite se in ugotovite, kaj je potrebno popraviti in predvsem kaj lahko izboljšate. Koliko lahko vi prinesete v razmerje. Potrebno bo najti rešitev, ki bo ustrezala obema. m ' TEHTM1CA Posvetite se delovnim razmeram in zdravju. Če se lotite diete, boste še posebej uspešni. Na delovnem mestu pa bo potrebno povzdigniti glas, da vas bodo slišali in upoštevali. Včasih seje nujno postaviti zase. ŠKORPIJON Doživeli boste vzpone in padce, tako v ljubezenskem razmerju kot na delovnem mestu. Znebite se vseh odvečnih bremen, ki vam krajšajo spanec. Nekaterih oseb se boste izogibali, saj vam preprosto poberejo preveč energije in časa. & STRELEC Začeli boste razmišljati o poslovni karieri. Spraševah se boste, ah vam je delo res všeč ali ga opravljate zato, ker ga morate. Na obzorju so spremembe in od vasje odvisno ah boste za njih dovzetni ah jih boste preprosto zavrnili. K0Z0R06 Vaše dolgoročne navade bodo prišle na plan. Čeprav se trudite izstopiti iz rutine, se boste vedno znova vrnili na stara pota. Znebite se negativnih razmišljanj in se raje posvetite izboljšanju lastnihkomunikadjskih sposobnosti. vodnar Pazljivi boste morali biti pri datumskih rokih, energiji in denarju. Kaj hitro se lahko zgodi, da spregledate kakšno stvar, ki vam lahko v prihodnosti povzroča probleme. Čas je odličen, da se znebite vsega, kar je v vašerh življenju odveč. RIBI Spet se boste ukvarjali z lastno identiteto. Vprašati se morate, v katero smer se razvijate in kaj žehte postati. Preveč se obremenjujete s tem, kako vas vidi svet. Pomembno je, da se vi počutite dobro in da se ne ozirate na kritike. & faks: 07/39 30 87$ ašta: uredn.ki@tv-nm.si vv.tv-nm.si ... na Dolenjskem, £ v Beli krajini in Posavj MAGRADMA KR1ZAMKA Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - nahrbtnik Tilka Turšič, Župeča vas 54, 8263 Cerklje ob Krki 2. nagrada - zgoščenka Zlata Androjna, Pot na Zajčjo Goro 9, 8290 Sevnica 3. nagrada - kaseta Ivanka Jarkovič, CKŽ 136, 8270 Krško Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: ASTON, MARKA, OLEAT, ROP, ŽK, ANALI, STEKLO-SLIKAR, PARLAMENT, RI, ARI, HERO, IVA, JAK, TD, SATAN, ANA, NIŠTRA, LT, ŠIJA, ALGA, NEGA, AKER, OG, ILIR, NAVARRA, KANA, TLA, ŽAR. Geslo: ŽLAHTNI KOMEDIJANT Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 23.3.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko! Fotokopij križanke ne upoštevamo! razu£ica, INAČICA AMERIŠKI FIZIK, NOBELOVEC 1943 (OTTO) GRAFIČNO REKA NA ŠVEDSKEM, OBLIKO- j KI SE IZUVA V 80TNI-VANJE: ŠKI ZALIV, BALTIK. MATEVŽ REKA JE ZNANA TUM BOKALIČ I POD IMENOM TRY5IL BELJAKOVINA KI SESTAVLJA OPORNI 0a VEZIVNEGA TKIVA HOTEL BOVCU NESE- BIČNEŽ, ALTRU- BUČEN ČLOVEK RIMSKI HIŠNI BOG ČLOVEŠKA RIBICA PROTEUS človeška ribica KN0CK 0UT STANJE OSKRUNJE- NEGA STRAST 0£L SKELETA četrt- letje GLAVNO MESTO NORVEŠKE ANDREJ MARINC NENADNA SMRT LUDVIK RAVNIK DRAGO TRŠAR ZNAMKA ŠVEDSKIH AVTOMO- BILOV KOLAGEN -beljakovina opornega dela tkiva OSEBNI ZAIMEK KDOR GOJI ASKEZO ŠLOVENSKrl KIPAR BATIČ OVOJ, PAKET RT NA JUG0VZH. ŠPANIJE NAJViSJA STOPNJA JEZE ENO- CELIČAR, MENJAČICA MOŠKI POTOMEC ŠOLSKA OCENA DOBRO DEL SKLANJATVE AFRIŠKI VELETOK VOZNICA TAKSIJA UTEŽNA MERA NAVIJAŠKI VZKLIK PRI BIK0B0R- BAH RADIJSKA SPDCERKA MOJCA BLAŽEJ 7 POSEBEN POLOŽAJ PRI ŠAHU ŠVEDSKA FILMSKA IGRALKA EKBERG Kino servis Brežice Četrtek, 15.3., petek, 16.3., sobota, 17.3., in nedelja, 18.3., ob 18. uri Bolj čudno kot fikcija, komedija, in ob 20. uri Krvavi diamant, triler; četrtek, 22.3., in petek, 23.3., ob 18. uri Čudežna mreža, komedija, in ob 20. uri Nepovabljen, drama; sobota, 24.3., in nedelja, 25.3., ob 18. uri Čudežna mreža, in ob 20. uri Babilon, drama. Kulturni dom Krško Petek, 16.3., ob 18. uri Asterix in Vikingi, animirana družinska komedija, in ob 20. uri Nepovabljen, drama; nedelja, 18.3., ob 18. uri Aster« in Vikingi; petek, 23.3., ob 18. uri V iskanju sreče, drama; sobota, 24.3., ob 20. uri Turistas, grozljivka. Kulturna dvorana Sevnica Sobota, 17.3., ob 18. uri Babilon, drama; nedelja, 18.3., ob 18. uri Bolj čudno kot fikcija, komedija; petek, 23.3., ob 18. uri Zgodba o Kristusovem rojstvu, zgodovinska drama; sobota, 24.3., Krvavi diamant, triler. RECEPT ZA VSAK DAM Prekajena skuša z marinirano papriko Sestavine: srednje velika skuša pol stroka česna košček čebule po pol rdeče, zelene in rumene paprike sok polovice limone žlica oljčnega olja sol in poper 2 rezini polnovrednega toasta Postopek: Skušo razdelimo na dva fileja, kožo pa prihranimo za okras. Ribja fileja prečno prerežemo in skrbno odstranimo kosti. Čebulo in česen olupimo ter zelo drobno narežemo. Papriko operemo, očistimo in narežemo na tanke trakove. Olje pomešamo z limoninim sokom, čebulo, česnom, soljo in poprom. S pripravljeno zmesjo prelijemo paprikine trakove in jih pustimo nekaj časa v marinadi. Rezini toasta opečemo in diagonalno razpolovimo. Fileje prekajene skuše serviramo z marinirano papriko na hladne postrežne krožnike. Zraven ponudimo sveže opečen toast. Omaka iz rdeče pese Sestavine: 2 rdeči pesi 8 žlic olja 2 rumenjaka 2 jajci sok ene limone 1 čajna žlica gorčice Postopek: Peso skuhamo, jo olupimo in sesekljamo v sesekljalniku. Olje penasto umešamo z rumenjaki. 2 jajci trdo skuhamo in ju sesekljamo. Dodamo ju k olju. Prav tako dodamo še limonin sok in gorčico. Vse skupaj primešamo k rdeči pesi. Omako ponudimo poleg pečenke. Krompirjeva solata s kumaro Sestavine: 1 kg krompirja 1 kumara 300 g čebule 4 dl vode zelenjavna kocka 5 žlic kisa poper 4 jajca 2 žlici sončničnega olja Postopek: Krompir operemo pod tekočo vodo. Damo ga v slano vodo in skuhamo. Nato ga odcedimo in še vročega olupimo. Ko se nekoliko shladi, ga narežemo na rezine. Kumaro operemo in jo neolupljeno narežemo na tanke rezine. Rahlo jo osolimo in pustimo, da spusti sok. Belo čebulo olupimo in na drobno sesekljamo. V vodo, v kateri smo raztopili zelenjavno kocko, damo nasekljano čebulo in kuhamo 4 minute. Nato juho in čebulo prelijemo čez krompirjeve rezine. Dodamo gorčico, bel vinski kis, sol in poper. Narahlo premešamo. Jajca kuhamo 12 minut. Prelijemo jih s mrzlo vodo in olupimo. Iz kumar odlijemo odvečno vodo in jih primešamo v krompirjevo solato. Prilijemo malo olja. Obložimo z rezinami trdo kuhanih jajc. ŠPORT športniki leta 2006 Zupan sprejel športnike Krško - Franci Bogovič je v Dvorani v parku sprejel najboljše domače športnike. Zahvalil se jim je za njihov trud in prizadevanja ter jim čestital za rezultate, s katerimi so ime občine ponesli tudi v svet. V krški občini je obilica športnih društev, ki združujejo mlade, uspešne športnike. Pogoj za izbiro najboljših, ki jih je sprejel župan, je bila kategorizacija po kriterijih Olimpijskega komiteja Slovenije, starost nad 14 let, status državnega reprezentanta v svoji panogi, naslov državnega prvaka ekipno ali posamično ali visoka uvrstitev na tekmah državnega prvenstva. et ni samo za fante, saj sta članici državne reprezentance. Slaviša Dvorančič, Dejan Rusič in Dejan Urbanč, člani zlate generacije krških nogometašev, pa si danes služijo kruh kot poklicni nogometaši. Klemen Cehte, Blaž Salomon in Tomislav Slamar so rokometaši, vzgojeni v Krškem. Uspešni so še Nina Mandl, članica Multisport tra Lukec, med njimi sta Vesna Vučajnk in Sebastjan Vodlan, ki se v zadnjih letih v glavnem posvečata stepu. V Gimnastičnem društvu “Rain” s svojimi dosežki izstopata Nika Močivnik in Urška Stus. Prvič se v konkurenci krških športov pojavlja tenis, kjer blesti Hana Umek. Izak Santej, član AMD Krško, pa je že vrsto let v samem vrhu slovenskega speedway športa. Te kriterije izpolnjuje Rok Kerin, član Plavalnega kluba Celulozar Krško, Marija Jeter, Jasmina in Danijela Grilc ter Sara Jeler, Karate klub Triglav Brestanica, ki so pod vodstvom trenerja Saša Vaša dosegale odlične rezultate. Uspešni so bili Karmen Mar, Mirela Ahmatovič in Nataša Bučar ter Samo Štajner, člani Šahovskega kluba Triglav Krško pod vodstvom šahovskega zanesenjaka Tomaža Žnideršiča. Robert Berič, član Nogometnega kluba Krško, je eden najobetavnejših mladih nogometašev v Sloveniji. Adri-jana Bogolin in Alja Krz-narič dokazujeta, da nogom- Kluba Krško, Nejc Pozvek, član Posavskega alpinističnega kluba Senovo, in Aleksandra Voglar, ki je v letu 2006 dosegla svoj naj večji uspeh v alpinistični karieri, saj je v pakistanski Himalaji v trojni ženski navezi preplezala zelo zahtevno smer. Tudi Katja Krejan je mlada obetavna športna plezalka. Jelica Majstorovič je uspešna članica Strelskega kluba Leskovec Damjan Pavlin, je član invalidske državne reprezentance v streljanju z zračnim orožjem, odlična strelca sta tudi Barbara Mavsar in Urban Žigante. Zavidljive rezultate dosegajo tudi člani Plesno glasbenega cen- Foto: Nik Rovan V občini Krško so vedno prisluhnili tudi športu invalidov. Društvo gluhih in naglušnih iz Krškega ima v svojih vrstah številne športnike, med njimi sta se v letu 2006 najbolj izkazala Rok Vegelj, plavalec, in Dragiša Dvorančič, ki je-kot gluhonemi športnik lani sodeloval na evropskom prvenstvu gluhih v Moskvi. V družino najboljših krških športnikov so se že drugo leto uvrstili člani Radio kluba Krško, ki v disciplini radiogo-niometrije dosegajo izredne rezultate, na svetovnem prvenstvu v Bolgariji sta sodelovali Adrijana Moškon in Maja Marušič in osvojili bronasto medaljo. N.Č.C. Najboljši so Andrejka, “Kori” in Rudar Brežice - Športna zveza Brežice seje letos prvič odločila razglasiti najboljše športnike za preteklo leto na prireditvi, ki so jo pripravili v Prosvetnem domu v Brežicah. Podeljevanje priznaj, plaket, znakov in visokih nazivov je spremljal kulturni program v izvedbi Rudolfa Gasa in njegove skupine ter nastop akrobatske plesne skupine Akrobatic Breackers. Športnike in ostale športne delavce je uvodoma pozdravil predsednik Športne zveze Brežice Stane Tomše, ki je nanizal nekaj najpomembnejših dejstev, med drugim tudi, da v brežiški občini deluje preko 20 športnih društev, ki zajemajo skoraj vse športne panoge. Nekatera so v zadnjem času izumrla, druga so ponovno oživela. V občini je 40 kategoriziranih športnikov, več kot 30 društev in neformalnih skupin pripravi na leto preko 90 športnih prireditev, ki jih obišče preko 2500 ljudi. Tokratne prireditve seje udeležil tudi brežiški župan Ivan Molan, ki je v svojem pozdravnem nagovoru prav tako poudaril pomen športa za občino in potrdil že večkrat izraženo misel, da so prav športniki najboljši promotorji tako občine kot države Slovenije. Priznanja so podeli najboljšim športnikom v posameznih kategorijah, ki tekmujejo na državni ravni, za dosežke na mednarodni ravni so priznanje dobili Barbara Kranjčič in Urška Videnič, Rokometni klub Evroprodukt Brežice, Gorazd Kostevc, Dejan Kink, Vanja in Vita Podeljevalci župan Molan, direktor Term Kučiš, Stane Tomše in Miran Vodovnik s športniki leta 2006 - Ferenčakovo, Koz-musomin ekipo Rudarja Henrik Omerzu, trener Roka Deržaniča, ki je v Deržaničevi odsotnosti prevzel njegov znak, Stane Tomše, Monica Avsec ter Andraž Hribar in Vesna Kržan. Preskar ter Sandi Hotko, vsi iz Kluba borilnih veščin Ka-tana Globoko. Plaketi Šport- Stane Tomše in Anica Hribar, sedanji in nekdanja predsednica ŠZ Brežice, z najboljšima trenerjema - Sečnom in Omerzujem ne zveze Brežice sta prejela trenerja Ernest Sečen, trener Strelskega kluba Brežice, in Henrik Omerzu, trener Atletskega kluba FIT Brežice, športni znak za najboljše dosežke na največjih tekmovanjih so prejeli Andraž Hribar, Orientacijski klub Brežice, Vesna Kržan, Strelski klub Brežice in atlet Rok Derža-ničj FIT Brežice. Športnik leta 2006je postal Primož Kozmus (v klubu ga kličejo Kori), metalec kladiva, AK FIT Brežice, športnica leta 2006 je Andrejka Ferenčak, Katana Globoko, in športna ekipa leta 2006je Strelski klub Rudar Globoko. J.K. ftVTOnOBILIZEn 77. mednarodni avtomobilski salon v Ženevi V Ženevi poteka zdaj že 77. izdaja mednarodnega avtomobilskega salona, vsakoletne razstave zadnjih novosti in trendov avtomobilske industrije. Vsekakor ene najpomembnejših na svetu, ki napoveduje dogajanje v avtomobilskem svetu vsaj tja do jeseni, če ne celo dlje. Švicaiji, ki že po tradiciji radi poudaijajo svojo nevtralnost tudi na tem področju (razen nekaj zanimivih delavnic res nimajo lastne avtomobilske industrije), organizirajo enega pomembnejših salonov, ki ima ravno zaradi prej omenjene nevtralnosti tudi v svetovnem Citroen C-Crosser merilu poseben pomen. Organizatirji pravijo, da je letošnji salon, za katerega vstopnino je potrebno odšteti od 8 do 14 švicarskih frankov (od 5 do skoraj 9 evrov), najprej privabil več kot 5000 predstavnikov različnih medijev z vsega sveta, medtem ko naj bi si ga do 18. marca, ko se salon zapre, ogledalo še več kot 700.000 obiskovalcev. Ti tudi tokrat niso razočarani, saj se jim kaže več kot 80 različnih, tudi svetovnih premier. Letos bo še nekaj novih razstavljalcev, med katerimi sta denimo donedavna zgolj motociklistični KTM in kitajski Brilliance. Seveda, ne gre brez novih smernic. Novih tehnologij s področja alternativnih virov, ki vsako leto vse bolj prepričljivo napovedujejo bližnjo prihodnost avtomobila. V središču pozornosti so, ne samo sanjski avtomobili, pač pa tudi novosti velikih znamk, ki jih v krat- kem pričakujemo pri nas. Na primer novi Mercedes razreda C ali Bondov Ford Mondeo in PSA-jev terenski Citroen C-Crosser, dvojček ravno tako novega Peugeota 4007. V Ženevi so uradno odkrili tudi Peugeot 207 CC, Fiat Bravo, Mazdo 2, novi karavanski Volvo V70, elegantni Audijev kupe A5, Hyundai i30, Jaguar C-XF, Škodo Fabia, Golf Variant in drugi. Prava poslastica pa je novi Maseratijev kupe 2+2 sedeža. Skulptura na štirih kolesih, ki jo je upodobil, skoraj samoumevno kajne, Pinin-farina. Nekaj je v Ženevi tudi povsem slovenskega. Renault namreč poleg drugih novosti predstavlja v Revozu izdelan novi Tvvingo. Mah avtomobilček, ki je zaznamoval mnoga Renaultova leta, zdaj prihaja iz Slovenije v povsem novi podobi. In ne samo v Ženevo... Na to smo lahko ponosni! Novi Tvvingo prihaja iz Slovenije Renault, ki igra v svetu malih avtomobilov pomembno vlogo že vrsto let, je v Ženevi predstavil naslednika Twinga. Dediščina modela, ki je na svet prišel leta 1993 in se skoraj nespremenjen prodajal vse do danes, je velika. Doslej je bilo prodanih več kot 2,4 milijona Tvvingov. Bo novi Twingo zmogel ponoviti uspeh predhodnika? Prvi vtisi kažejo, daje bistvene lastnosti (predvsem z vidika uporabnosti in prostornosti) obdržal in še dodelal. To pomeni, daje kljub samo štirim sedežem Twingo še prostornejši, da nudi večji prtljažnik in je še vedno majhen, okreten. Njegova oblika sicer ni tako izstopajoča, kot je bila leta 1993. Nadaljevati takrat predstavljeno drznost bi lahko bilo nevarno in Renault se je verjetno tudi zato odločil Twingu nameniti bolj klasično obliko. Vseeno (zanimivo) je odpiranju vrat namenil skorajda enaki kljuki, kot jih je imel prejšnji model. Renault bo v Twingu ponujal več bencinskih motorjev. Mednje je uvrstil celo 100-konjski bencinski motor in odličen turbodiesel. Tvvingo bo v Sloveniji prestavljen še pred poletjem, ko bo k nam prišlo tudi več kot 800 novinarjev z vsega sveta, saj ga bodo izdelovali samo v Sloveniji. Aleksander Krebelj Sava Glas, 15.3.2007 OBČINA BREŽICE Nova internetna stran Občine Brežice - boljša povezanost občanov z občinsko upravo bi si jih želeli tako turisti kot obiskovalci Brežic. Omenjene ugotovitve so bile zadosten razlog za našo odločitev, da je občinsko internetno stran nujno potrebno spremeniti in jo posodobiti do te mere, da bo vir številnih informacij, ki jih potrebujejo naši občani in vsi, ki prihajajo v našo občino na počitnice ali na enodnevne izlete. Nova internetna stran Občine Brežice je pridobitev letošnjega leta in vsebuje številne spremembe, s katerimi smo želeli delo občinske uprave bolj povezati z občani in jih tako tudi bolj transparentno obveščati z vsemi in o vseh pomembnih dogodkih v naši občini. Prenovljena občinska internetna stran, ki jo najdete na http://www.brezice.si. tako po novem vsebuje več rubrik, kjer lahko vsakdo z lahkoto najde želene informacije. V želji po prepoznavnosti naše nove internetne strani in da bi jo obiskalo čim več občanov, vam želim podrobneje predstaviti celotno internetno stran. Rubrike: - O občini: vsebuje osnovne podatke o občini, vizitko občine, znak občine Brežice in Odlok o simbolih občine Brežice ter temeljna dokumenta občine Brežice - Statut in Proračun občine Brežice. - Organi občine: tam najdete organizacijsko shemo organov občine, osnovne podatke o občinskem svetu, nagovor župana ter predstavitev nadzornega odbora. - Občinska uprava: je prav tako najprej predstavljena z organizacijsko shemo, nato pa so še podrobneje predstavljene temeljne naloge vseh oddelkov občinske uprave, ki jo sestavljajo naslednji oddelki: urad župana, oddelek za družbene dejavnosti, oddelek za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve, oddelek za proračun in finance ter oddelek za prostorsko načrtovanje in razvoj, predstavljeno pa je tudi področje zaščite in reševanja, ki je prav tako del občinske uprave. - Krajevne skupnosti: občina Brežice je razdeljena na 20 kra- jevnih skupnosti, katerih osnovne informacije - naslov, telefonsko številko in številko telefaksa lahko najdete na prenovljeni internetni strani. -.lavni zavodi: tam najdete osnovne podatke 8 osnovnih šol v naši občini, Glasbene šole Brežice, Vrtca Mavrica Brežice, Zavoda za šport Brežice, Mladinskega centra, Knjižnice Brežice, Posavskega muzeja Brežice, Zdravstvenega doma Brežice, Lekarne Brežice, Javnega gospodarskega zavoda Letalski center Cerklje ob Krki ter Zavoda za podjetništvo in turizem. - Imenik: gre za poimenski imenik vseh zaposlenih v občinski upravi, skupaj s pripisom področja, za katerega je posameznik zadolžen ter njegovim e-mail naslovom. - Za občane: tam poleg uradnih ur najdete še register postopkov, obrazce in navodila, uradne objave - najti je mogoče vso zakonodajo Občine Brežice od leta 1995 naprej, prejemnike državnih pomoči ter predloge in pripombe. - Povezave: omogočene so povezave na Portal Evropske unije, E-upravo, Uradni list RS, Osnovno šolo Brežice, Gimnazijo Brežice, Ekonomsko in trgovsko šolo Brežice, Knjižnico Brežice, Energetsko svetovanje za občane - ENSVET, Mladinski center Brežice ter Zavod za podjetništvo in turizem -ZPT. Ob vsem naštetem vsebuje nova internetna stran Občine Brežice tudi Katalog informacij javnega značaja; fotogalerijo, kjer najdete številne fotografije Brežic in okolice, vinskih cest, narave in naravnih znamenitosti, kulturnih znamenitosti in prireditev ter športa in rekreacije, prav tako pa je vsem dostopen tudi zemljevid naše občine. Upamo, da smo z novo internetno stranjo uspeli odpraviti večino pomanjkljivosti, ki jih je vsebovala prejšnja internetna stran. Prav tako si želimo, da si občani v čim večjem številu novo pridobitev ogledate in nam tudi posredujete svoje pripombe in predloge, saj bomo tako lahko čez nekaj časa oblikovali tisto optimalno internetno stran, občinski svet brežice OBČINA Brežice Današnji čas je že močno prežet z internetnim omrežjem, ki vsakemu posamezniku ob vzpostavitvi internetnega omrežja omogoča iskanje želenih informacij po celotnem svetovnem spletu. Zaradi tega dejstva smo postali tudi posamezniki precej bolj občutljivi na pomanjkljivosti, ki jih je mogoče zaslediti na določenih internetnih straneh. Pred časom smo ugotovili, da tudi internetna stran Občine Brežice ne zadostuje več sodobnim standardom in ne zagotavlja potrebnih informacij, ki bi jih naši občani potrebovali. Prav tako pa obstoječa internetna stran po naših ugotovitvah ni več nudila podatkov, ki Nismo za povišanje cen vrtcev... Ponedeljkova seja je kot osrednjo točko pred občinske svetnike postavila drugo branje in sprejem proračuna za letošnje leto. Neposredno s tem ni povezano le nemoteno izvajanje zastavljenega dela občine in znotraj tega aktualna problematika ureditve starega mestnega jedra, temveč tudi odločitev o povišanju cen vrtcev. Ta letno povzroči številne razprave tako za govorniškim odrom sejne sobe kot v javnosti. In ne moremo trditi, da si svetniki ter javnost v teh razpravah nismo enotni. Tako prvi kot drugi si želimo čim nižje cene vrtcev. Vsi se namreč še predobro zavedamo neugodnega socialnega položaja povprečnega prebivalca občine kot tudi potrebe po dodatnih spodbudah za povečanje rodnosti, ki že leta tudi v naši občini sledi globalnemu trendu upadanja. Kritje stroškov predšolske vzgoje je v celoti breme občine in predstavlja v letošnjem letu dobrih 10% občinskega proračuna, ki pokriva 75% celotnih stroškov izvajanja programa v povprečju. Razliko, glede na socialni položaj družine, pokrivajo starši. Pri izvajanju programa predšolske vzgoje mora občina slediti enotnemu pravilniku oblikovanja cen za celotno državo in veljavni zakonodaji. Ta med ostalim določa tako način kot standarde. Na podlagi zvišanja slednjih se je v lanskem letu spremenila področna kolektivna pogodba za zaposlene na področju predšolske vzgoje. Skupaj s povprečno letno rastjo cen povzroča 8% rast stroškov za programe v posameznih vrtcih. Povečanje stroškov na eni postavlja na drugi strani vprašanje zagotavljanja sredstev. Odgovor, ki na vprašanje kje, kaže na občinski proračun, je del marsikatere predvolilne obljube kot tudi želja izvajalcev programov. Pri tem pa pripravljavci in svetniki trčimo na realnost. Ta postavlja pred nas, čeravno vsako leto višji, še vedno omejen občinski proračun, obsežen seznam obveznosti ter še večji seznam želja posameznih proračunskih porabnikov. In z zavedanjem tega je smešna večkrat istočasna zahteva nekaterih svetnikov po kritju povečanja stroškov vrtcev iz proračuna kot tudi izgradnjo dodatne infrastrukture za svoj kraj. Tehtanje, komu kje dati prioriteto - cesti oziroma šoli ali staršem ter otrokom, se včasih zdi kot vprašanje, kaj je bilo prej - jajce ali kokoš. Vztrajanje pri zagovarjanju le enega ali celo obeh skrajnosti hkrati ne vodi k rešitvam in premiku, temveč v konkretnem primeru ponavadi služi le samopromociji. Zato so tudi tu potrebni kompromisi. Tak kompromis je povečanje cene vrtcev za starše v višini 2,5% rasti življenjskih stroškov. Za večji del staršev naše občine to predstavlja mesečno višji račun za povprečno 2 eura. Razliko do realne, 8% rasti stroškov pa v tem kompromisu krije občinski proračun. Svetniki svetniške skupine SDS nismo za povišanje cen vrtcev, a v trenutni situacijo vidimo rešitev le v podpori kompromisu. Seveda pa lahko občanke in občani odgovor na enako vprašanje v naslednjem letu postavimo kot prednostni program občine in z odstotkom proračuna, namenjenega posamezni krajevni skupnosti za ceste, pločnike, javne razsvetljave ..., znižamo cene vrtcev. Patricia Čular LDS Delovanje LDS v Brežicah ni ogroženo Slovenska politična javnost je že daljše obdobje soočena s težavami, ki jih ima slovenska LDS, predvsem v odnosih med vodstvom stranke in poslansko skupino v državnem zboru, ravno tako pa so težave tudi v sami poslanski skupini, ki se je številčno zmanjšala, saj je del članov izstopil. Podobno situacijo na občinski ravni smo v začetku preteklega leta reševali tudi v Brežicah, ki smo jo, ne samo po našem mnenju, rešili uspešno in učinkovito. To so potrdile tudi lokalne volitve, saj smo postali s 6 svetniki druga najšte- vilčnejša svetniška skupina v občinskem svetu. V OO LDS Brežice in v sami svetniški skupini smo čvrsto odločeni, da na naše delo težave na državni ravni ne bodo vplivale. Delovali bomo v skladu z našim lastnim programom, v dobro občank in občanov občine Brežice, ohranjali liberalne levosredinske vrednote z uravnoteženim gospodarskim in socialnim razvojem, v občinskem svetu pa ostali kritični, a v razvojnem smislu konstruktivni. V tem pogledu smo tudi aktivno sodelovali s konkretnimi predlogi pri oblikovanju proračuna občine Brežice za leto 2007 in ga podprli. Za svetniško skupino LDS J. Avšič SLS 0 koncesijah v zdravstvu in zobozdravstvu še malo drugače Na ravni države se pripravlja zakon o podeljevanju koncesij, ki je že v javni obravnavi. Vendar želi župan občine Brežice podeljevati nove koncesije že pred sprejetjem državnega zakona. Kot enega od ključnih razlogov za podeljevanj koncesij je navedel, da bodo zdravstvene storitve tako dostopne tudi občanom v oddaljenih ambulantah v občini Brežice, kar pa ne zdrži. V oddaljene ambulante lahko pošlje zdravnike ali zobozdravnike tudi Javni zavod Zdravstveni dom Brežice, za določene dni in ure v tednu, kar je ponekod že praksa. Oddaljene ambulante v manjših krajih so veijet-no za koncesionaija tržno manj zanimive in lahko se zgodi, da se bodo zaradi tega zapirale. V gradivu, ki ga je posredoval župan občinskemu svetu, ni bilo besedila javnega razpisa, da bi videli kakšni bodo kriteriji za izbor koncesionaija, če bo več prijavljenih za isto stvar. Nekateri zdravniki namreč pravijo, naj se koncesije ne omejujejo nikomur ali vsem, sicer je to diskriminacija. V gradivu tudi ni bilo besedila koncesijske pogodbe, da bi videli, ah so občani kot šibkejša stran, ki so jim storitve namenjene, ustrezno zaščiteni s kakovostjo storitev, dostopnostjo in s ceno. Naravni interes koncesionaija je, da bi več zaslužil in zato bo nekdo moral več plačati. Zavarovalnica se bo omejila, torej bomo lahko zo- pet žrtve občanke in občani. Zato smo nekateri svetniki predlagali, da se koncesije podeljujejo po sprejetju državnega zakona, kar je bilo tudi stališče odbora za družbene dejavnosti, vendar je večina svetnikov glasovala drugače. Upamo, da bo župan pri podeljevanju koncesij poskrbel vsaj za dežurnega zobozdravnika ob sobotah, ki ga v občini Brežice še vedno nimamo. Ivan Sušin, občinski svetnik SLS SD Sklep o določitvi cen storitev za programe v vrtcih občine Brežice za leto 2007 je pričakovano vzbudil polemične razprave. Občina po Zakonu o vrtcih iz proračuna zagotavlja sredstva za plače in prejemke ter davke in prispevke za zaposlene in za materialne stroške v skladu z normativi in standardi. Govorimo o dveh vrstah cen - o ekonomski, ki vključuje vse stroške posameznega programa, in ceni, ki jo plačajo starši. Ta je subvencionirana z 20 % ne glede na dohodek na družinskega člana, potem pa lestvica starše razvršča v osem skupin glede na dohodek in premoženje družine. Socialno najbolj ogroženi ne plačajo nič. Zal nimamo dovolj prostora, da bi podrobneje prikazali, kolikšni so prispevki občine in kolikšni staršev. Je pa za leto 2007 v proračunu zagotovljenih za otroško varstvo 2.444.191 evrov. V ceni posameznega programa vrtca je najvišja postavka plača zaposlenih. Določena je po zakonu in predpisih, na kar nimajo strokovne službe na občini niti svetniki nobenega vpliva. In tako se pojavijo razmišljanja, ne tako redka, da za strokovno delo v vrtcih ni potrebna visoka stopnja izobrazbe, še manj pa akademski naziv. Logika: nižja stopnja izobrazbe -nižja plača delavca - manjši strošek za občino in posledično za starše. Nevarno razmišljanje za čas, ki tako zelo poudaija vrednost znanja in s tem praviloma povezano učinkovitost in kakovost dela. Za naše vrtce pa upamo trditi, da nudijo malčkom kakovostno varstvo in vzgojo, pa ne samo zaradi skrbnih vzgojiteljic, ampak tudi zaradi znanja, ki so si ga pridobile v času študija in s stalnim strokovnim izpopolnjevanjem. Saj ne bo država storila koraka nazaj!? Milena Jesenko, svetniška skupina SD PUM in AS Za večjo rodnost HPV (humani virusi papiloma) so virusi, s katerimi se pogosto okužijo ženske in moški. So glavni vzrok za nastanek raka materničnega vratu in drugih rakov tako pri moških kot pri ženskah. Rak materničnega vratu je v razvitih državah drugi najpogostejši rak pri ženskah, takoj za rakom dojke, v Sloveniji je rak materničnega vratu šesti najpogostejši rak in drugi najpogostejši rak rodil, na leto pa zboli 23 na 100.000 žensk, kar pomeni skoraj 200 žensk na leto, najpogosteje starih med 35 in 45 let. Cepivo, s katerim seje možno zaščiti pred okužbo s HPV, je na voljo tudi pri nas. Dokazano je, da je učinkovito pri ženskah v starosti od 9 do 26 let. Pri tem se poudarja, daje cepivo najbolj učinkovito pri deklicah in ženskah, preden imajo prve spolne stike, saj tako še niso bile izpostavljene možnosti okužbe s HPV. Po ocenah nekaterih strokovnjakov je s tem mogoče preprečiti okoli 60 do 70 % vseh rakov na materničnem vratu. Cepivo je trenutno samoplačniško in stane 360 evrov, v zdravstvu pa se že zavzemajo, da bi bilo za vse deklice brezplačno. Po vzoru nekaterih občin bo tudi Posavska unija mladih posavskim občinam dala pobudo za sofinanciranje cepljenja deklic 8. in 9. razredov osnovne šole. Za PUM Judita Francekovič DeSUS Tokrat nekoliko o prometnem režimu v naši občini Občinski svet je na ponedeljkovi seji imel pod 6. točko dnevnega reda program dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ob pisanju tega sestavka še nismo vedeli, kako bodo na predlog programa reagirali občinski svetniki. Z dolgoletno izkušnjo lahko trdimo, da je stalna skrb za organiziran promet tudi zagotovilo za varnejšo udeležbo vseh udeležencev v prometu. V zastavljenem predlogu je razvidna tendenca po doslednem izvajanju in dosegu cilja. Ni dobro samo razmišljati o kaznovanju udeležencev, skrbeti je potrebno za dosledno postavljeno signalizacijo. Opozorila na cesti so po- Ivan Molan ki je naše ogledalo tudi zunaj naših občinskih meja. Občinska uprava ima ob novi internetni strani novo nalogo, in sicer sprotno obveščanje javnosti in naših občanov o vseh dogodkih in stvareh, ki so pomembni za našo regijo, občino kot celoto ter slehernega posameznika. S sprotnim obveščanjem se bo povečala transparentnost nad delovanjem naše občinske uprave in občine s strani naših občanov in ostalih obiskovalcev naše internetne strani. Ivan Molan, župan občine Brežice s sodelavci membnejša od samih alkotestov, jemanja vozniških dovoljenj in izkazovanja moči ali prednosti enega ali dragega. Sami smo skozi dolgoletno udeležbo v prometu opazili ali delno tudi sami zagrešili (prekoračili hitrost), pomembno pa je, da smo bili vedno pri zavesti in da nismo ogrožali sebe in ne dragih v prometu. Udeležencu je samemu nerodno, da posluša lekcijo na cesti, toda če je upravičena in dobronamerna, je še kako koristna. Ker smo več ali manj vsi vozniki, znamo opazovati in ocenjevati tudi drage, posebno se radi ozremo za dirkalnim vozilom brez dodatnih oznak (sirene, svetlobnih teles) varuhov v prometu. Želimo jim, da bi bili v večina primerih nam zgled. Brez vzgoje, človeč-nosti in upoštevanja enakosti, je težko pričakovati drugačen pristop. Svetu in njegovemu predsedniku Igoiju Ilovaiju želimo uspešen mandat! (Nadaljevanje v prihodnji številki) Predsednik OO DeSUS Brežice Rok Kržan SNS EU kanalizacija 2. Smo sredi marca, toda naše hiše v KS Jesenice in KS Velika Dolina še niso priključene na kanalizacijsko omrežje. Zanima me, kaj bi rekli tisti, ki so dali denar za izvedbo? Tistim, ki so “pokasira-li” evropski denar za projekte, izgradnjo in nadzor (domnevam), je pomembno le, da so ga pač “pokasirali “ (denar mislim)! Vprašam se, ah je vse narejeno, kar je plačano, ali je narejeno kvalitetno? Na koncu, pa ne manj pomembno, ali se za zgrajeni primarni vod kanalizacijskega o-mrežja mora še kaj plačati iz letošnjega občinskega proračuna (asfaltirarfje uničenih cest ob izgradnji kanalizacijskega omrežja, na primer!)? Zakaj torej še nismo priključeni? Psi lajajo, jadrnice pa.! OO SNS, Janko Žalac ■ EG STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE Na nebu bodo ptički žvrgoleli, tebi bodo pesem peli. Odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate ostal bo večen spomin. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega sina, brata, strica, svaka, bratranca in nečaka IVICE HUDINA z Janeževe Gorce na Bizeljskem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter njegovim nekdanjim sodelavcem Elektrona s Skopic in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč in za svete maše. Hvala Nadi in sodelavkam Šeširja za vsestransko pomoč. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni pogreb, g. Milku za besede slovesa, g. Korenu za zaigrano Tišino, pevcem z Bizeljskega za zapete žalostinke in g. Žičkarju za lepo opravljene pogrebne storitve. Iskrena hvala vsem, tudi tistim, ki jih v zahvali nismo posebej imenovali, pa ste našega dragega sina in brata v tako velikem številu spremili v njegov mnogo prerani grob. Hvala vsem, ki ste pokazali, da ste ga imeli radi in ga spoštovali. V globoki žalosti: vsi njegovi ZAHVALA Tih in prazen je dom naš in tvoj, odkar kot naskrivaj zaprla si vrata za seboj. 2. marca je za vedno odšla naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta, tašča in botra BRIGITA PODGORŠEK iz Dednje vasi Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre mame se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala vsem, ki ste naši mami namenili lepo misel, jo spremili na zadnji poti, nam pa lajšali bolečino. Hvala g. župniku Antonu Kolarju, Aleksandru za besede slovesa, pevcem Okteta Orlica, kvartetu pozavn, Miranu Petelincu za zaigrano Tišino in fotografu Gregorju Molanu, pogrebni službi in cvetličarni Žičkar ter gostišču Kocjan. Zahvala našim dragim sosedom z Veselega Vrha ter Ivanu in Anici Zgalin, družini Šuler-Drugovič in Osojnikovim. Hvala Jožici Ogorevc, Miri Jagrič in Ivanu Radanoviču, KS Pišece in KD Orlica. Posebno zahvalo pa smo dolžni osebju intenzivnega kirurškega oddelka Bolnišnice Novo mesto, še posebej dr. Lučki Kosec za vso pozornost in trud. Hvala vsem. Žalujoči: vsi njeni Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da bodo prodajali kilogramske piščance 2. aprila, rjave in grahaste jar-kice, stare 10 tednov, pa 5. maja. Za informacije pokličite 49-21-563 ali 031-621-522 ali se osebno oglasite pri Rosto-harjevih na Bregih 1. mali oglasi Vdovec, upokojenec, star 73 let, s hišo in avtomobilom, nekadilec, nealkoholik, brez otrok, želi spoznati žensko, staro do 68 let za pomoč v gospodinjstvu in za krajšanje večernih ur. Pokličite zvečer 040-173-266. A NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek___________________________ '\ Podjetje(naziv in naslov)_ Davčna številka podjetja^ Zavezanec za DDV Kraj_______________________ Ulica Datum Poštna št. Telefon Podpis Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR (210 SIT). Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. V v V Posavju najamem manjši gostinski lokal. Pokličite 031-297-089. Prodam več odojkov in svinjo težko 130 kg za zakol ali nadaljnjo rejo. Pokličite 49-67-750. V Brežicah ali okolici najamem hišo za daljše obdobje. Pokličite 041-379-953. V pekarni PEPE v Škocjanu zaposlimo peka ali delavca. Delovni čas je od 18. do 1. ure zjutraj. Za informacije pokličite na številko 041-604-352. Ko ni več solza, da bi jokali, ko ni več glasu, da bi kričali, ostaja vera nam in moč, da srečamo se spet nekoč. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, zeta, tasta, dedka, svaka, strica, nečaka, bratranca in soseda ALOJZA SLAVKA OMERZUJA iz Dečnih sel se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darove in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo družinama Lipej in Zorko iz Dečnih sel, govornikoma, osebju Zdravstvenega doma Brežice, pevcem za zapete žalostinke, župniku iz Artič, pogrebni službi Žičkar ter vsem ostalim, ki jih nismo posebej imenovali, pa so nam kakor koli pomagali in nam v teh žalostnih dneh stali ob strani in nas tolažili. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Mineva 10 let, odkar te ni, naša draga DANIJELA ŠTAHER s Čateža ob Savi Vsako ncf si v mojih sanjah,vidim te, čutim te, tako vem, da si tu. Preko vseh daljav med nama mi kažeš, da greš naprej. Blizu, daleč - kjer koli si, ti si v mojem srcu, in moje srce te nosi s seboj. Ostajava za vedno tako. Sigurna si v mojem srcu in moje srce naprej bije za tebe - moja sestra. Zahvaljujemo se vsem, ki ji prinašate cvetje in prižigate svečke. Njeni: mama, tata in sestra ZAHVALA Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno. 2. marca smo se poslovili od našega ljubega FRANCA FELICIJANA s Pristave V teh žalostnih dneh nismo ostali sami, s svojo prisotnostjo in pomočjo ste nam stali ob strani sorodniki, številni iskreni prijatelji, znanci, vaščani. Zahvaljujemo se vam za izkazano sočustvovanje, podarjeno cvetje, številne sveče, izražena pisna in ustna sožalja, darovane svete maše, zvonjenje na podružnici Sv. Miklavža, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku Ludviku Žagarju, patronažni sestri Željki Kostevc, Čebelarskemu društvu Leskovec pri Krškem za venec, posebej govornici gospe Danici Zalokar, praporščaku Albinu Voglarju, Čebelarski zvezi Krško in čebelarskim društvom Krško, Kostanjevica na Krki in Senovo-Brestanica, Društvu izgnancev Leskovec pri Krškem, Ribiškemu društvu Kostanjevica na Krki ter praporščaku in sosedu Ivanu Fabjančiču, Mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru iz Cerkelj ob Krki in kolektivu OŠ Cerklje ob Krki. Nazadnje hvala tudi pogrebni službi Žičkar za skrb in organizacijo pogreba. Vsem še enkrat hvala, tudi tistim, ki jih v zahvali nismo posebej imenovali. Vsi njegovi ZAHVALA Ob zadnjem slovesu naše mame, babice in prababice MARIJE SLAPŠAK iz Sevnice se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, zdravstvenemu in bolnišničnemu osebju ter osebju pomoči na domu za druženje, vso pomoč in skrb v času, ko ni zmogla sama več skrbeti zase. Hvala za podarjene sveče, izražena sožalja in pomoč ter vsem sodelujočim pri pogrebnem obredu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ko nekoga izgubiš, ki je bil del tebe, šele takrat se zaveš, da si ga ljubil bolj kot sebe. Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestrične ZORKE ROŽMAN iz Podgorja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izražali sožalja in pokojnico pospremili na zadnji poti. Iskreno zahvalo izrekamo doktorici Iskra za ves trud, osebju internega oddelka 2 Bolnišnice Brežice, cvetličarni in pogrebni službi Žičkar, izvajalcu Tišine, pevcem iz Pišec, gospe Ogorevc za besede slovesa, župniku g. Kolarju za sveto mašo in pogrebni obred, gostilni Kocjan za storitve. Tudi vsem ostalim, ki vas v zahvali nismo posebej omenili, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT). Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Šestnajsta Sava Glas, 15.3.2007 nm ROZETA .V 2 PROFI-PORTRET VAŠEGA OTROKA ElTn ZA SAMO 2,50 € ! (13x18 cm) studi' ROZMAN B*aSa& 16 Fotografiramo od 13-17 h Ponudba vetja samo lx na dmžma.Naredimo več posnetkov, Id vam ph predstavimo Se isti dan. Razkopane Brežice so vseeno polne pločevine. Pod mestom je res zraslo nekaj parkirišč, ki pa še vedno nimajo uporabnega dovoljenja. Zato avto tam parkirate na lastno odgovornost in obiskovalci občinskega središča se m p raje izogibljejo in še naprej delajo gnečo po glavni ulici. Žal so med njimi tudi znani odvetniki, ki parkirajo tam, kjer ni dovoljeno. Pravcata dvoličnost ljudi, ki v svojih zaključnih nagovorih pred sodnimi senati prisegajo na spoštovanje zakonov, sami pa jih kršijo! “ Če bom dobro izpadel na sliki, bom v vašem mediju oglaševal svojo dejavnost, saj v Brežicah ravno odpiram novo trgovino, "je na salamiadi v Sevnici dejal Janez Dr glin iz podjetja Eroteks. Na fotografiji je v družbi s prijateljem Petrom, objema pa uspešnega sevniškega salamarja Pavleta Pinozo. V sevniški občini so res priča številnim investicijam in vse manj je pripomb na vladanje župana Kristijana Janca. Je pa tudi res, da so nekatera dela vseeno moteča za občane. Tako | je bilo denimo ob zamudah pri gradnji krožišča v Šmarju, zdaj pa se jezijo vozniki, ki morajo čakati pred semaforji. Na re-gionalkipod Apnenikom oziroma nasproti Orehovega namreč delavci urejajo nabrežine blizu Save in na ozkem, pogosto tudi blatnem odseku, nastajajo pravcati prometni zamaški. Gospodarski minister Andrej Vizjak je zašel v Slepo črevo, bi se lahko glasil podpis pod tole fotografijo. Vizjak, ki je pozdravil salamarje, je na odru namreč s člani skupine Slepo črevo. Ni res, pa je; Vino Brežice je vendarle uspelo prodati svojo upravno stavbo! Njen lastnik je zdaj SKB banka, brežiško podjetje pa bo zaradi manjše zadolženosti poslej lažje dihalo. Iz lastnika bo Vino Brežice postalo podnajemnik in direktor Matjaž Pegam se bo iz razkošnih prostorov, ki jih je zasnoval njegov tast Karl Recer, moralo preseliti v skromnejše pisarne. Vse v redu in prav, če bo tudi to prispevalo k boljšemu poslovanju. G RS LAVI Č. Slavko Merslavič s.p. Cesta prvih borcev 11. 8250 BREŽICE POOBLAŠČENI SERVIS ZA SLOVENIJO Tel.: 07/499-30-10 Staroselci Brežic se že dlje časa razburjajo zaradi počasnih del pri prenovi glavne ulice. Po njej zdaj skoraj hoditi ni več mogoče, zato meščani ubirajo drugačne poti. Vse bolj namreč uporabljajo vzporedno uličico, od nekdaj “šajsgasa” imenovano. To je še edini nedotaknjeni asfaltni trak v mestu, pa še zanimive grafite je mimogrede mogoče prebirati. A si ljudje vseeno želijo, da bi se od sodišča do nove pošte namesto po “šajsgasi” spet lahko sprehodili po prenovljeni Cesti prvih borcev! > POPRAVILO IN PRODAJA UR > 6RAVERSTV0 ■> IZDELAVAŽI60V * IZDELAVA KLJUČEV > MODNI NAKIT FOSSIL VREME » REKLA KAZALA « AT Žabje svatovanje Krakovski gozd - Mag. Hrvoje Oršanič je v gozdu kot doma, saj je tudi svojo poklicno pot usmeril med drevesa in ptice. Varovanje vsega lepega, kar nam daje narava, pa ni samo njegov poklic, ampak mu zapolnjuje tudi njegov prosti čas. Poleg tega je še velik ljubitelj fotografije, zato se v naravo nikoli ne odpravi brez fotoaparata. Mnoge njegove odlične fotografije je že razstavil, tokrat pa si lahko ogledamo še eno zanimivost, ki jo je ujel v svoj fotografski objektiv. Gre za razmeroma redko vrsto žabe (Rana arvalis), pri kateri med obdobjem razmnoževanja samčki pomodrijo. Razmnoževanje NPi3—PO$PNKPi A,V.,. , ALI NACJ-P^SAVEC Braka SavaGJasa izbirate naj-Posavko aS naj-Posavca 2a teto 2006. Med nami je namreč veflco posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo rta gospodarskem^ vzgopo-izobraževatoem, tauflumem, športnem podtonu ati v lokalni skupnosti, in bi st po vašem mnenj*! zasluži lak časten naziv. Izpolnite glasovnico in jo čšmprcj posipe na naslov: SsvaGfes, Trg izgnancev 12 8250 Brežice Akcija bo trajala do konca marca 2007, ko bomo rtag-Posavko afi nat-Ftosavca razglasi« ra javni priredta. Med glasovala bo vsak teden nekdo doba lepo nagrado GLASOVNICA ^ Naj-ftosavka/nafPosavec je Ime, priimek h naslov pašitjjateija Petek 1/14 °C 3/14° C 4 4 6/15° C traja slab teden dni in je odvisno od vremenskih razmer. Obarvanost samčkov traja še kakšen dan manj, tako da je potrebno potek mrestenja spremljati, da “ulovimo” pravo obarvanost. Posnetki so iz Krakovskega gozda, je zapisal mag. Oršanič in ob tem dodal še opozorilo, da je lov žab z zakonom že kar nekaj časa prepovedan. J.K. NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 15. marec 2007 Danes in jutri bo sončno, jutri v vzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. Sobota OTROŠKA FOTO-AKCJJA MAREC vsak torek in četrtek! PREDSTAVLJA: 3/19 Srežkr. Umatarm 16 TeUSZl49K2fO infoGfolo-aumansi