Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS \ Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Œ 02/ 7494 530 I termalni.park@terme-ptuj.si Aktualno Ptuj • Grajenčani s pločnikom dobili še ambrozijo O Stran 3 Ptuj, petek, 26. avgusta 2016 letnik LXIX • št. 68 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ^ ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si ■Stajerskitednik. Stajerskitednik RADIOPTUJ 89.8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Štajerski TEDMIK Haloze * Novi načrti povezovanja turistične ponudbe Družba Podravje • Koliko bo prvošolcev v naših osnovnih šolah O Strani 6 in 7 Kmetijstvo Podravje • Letos manj grozdja, a naj bi bilo boljše plačano? O Strani 8 in 9 Kronika Slovenija • Zakaj si DARS z letošnjo prodajo vinjet lahko mane roke O Stran 24 Sanje o haloski krovni blagovni znamki Razpis za sofinanciranje razvoja turističnih produktov in storitev vsebuje kar nekaj zahtev, pri katerih se bo morebitnim prijaviteljem projektov iz Haloz (za zdaj sta prijavo napovedala le Pozama in Žan Vovk, s. p., Zeleni turizem iz Makol s turističnim vlakcem) najbrž zataknilo. Več na straneh 2 in 3 /I Foto: Črtomir Goznik V središču * Kako aktivni so ptujski mestni svetniki in svetnice O Strani 4 in 5 ui 4) Družba * Ko ima birokracija prednost pred zdravo pametjo O Strani 6 in 7 ^j^arodno # abavne Km lasbe Ptuj 2016 1. VEČER - drugih 10 let najuspešnejših viž festivala (1980 - 1989) v izvedbi popularnih ansamblov, 1. septembra ob 19.30 2. VEČER - festival NZG Ptuj 2016, 2. septembra 2016 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 23. avgusta 2016 Haloze • Novi načrti povezovanja turistične ponudbe Haloz Sanje o haloški krovni blagovni V zadrugi za razvoj Pozama, ki ima sedež v Trdobojcih, pripravljajo projekt povezovanja haloških pohodniških in kolesarskih spletno stran, prizadevajo pa si tudi za skupno haloško blagovno znamko. Projekt bodo decembra letos prijavili na javni razpis za sofinanciranje razvoja novih in ino-vativnih produktov ter storitev turističnega gospodarstva, ki ga je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) objavilo junija letos. Inovativen turistični proizvod, pojasnjujejo v Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra Ptuj, je »turistični proizvod s karakteristikami, ki ga razlikujejo od podobnih turističnih proizvodov na trgu (s tem je mišljeno vsaj območje Slovenije) in vsebuje elemente nenavadnosti, izvirnosti, sistemskega poslovnega razmišljanja in promocije slovenskega turizma«. V Pozami, ki so jo ustanovili leta 1993 kot potrošniško za- Spletne strani Haloz Spletna stran I Upravi www.haloze.net Zavod za razvoj Haloz www.haloze.org Lokalna akcijska skupina Haloze www.turizem.haloze.org Lokalna akcijska skupina Haloze www.visitptuj.eu/haloze ZRS Bistra Ptuj drugo železničarjev, a so se leta 2007 v celoti preusmerili v počitniško dejavnost, priložnost vidijo predvsem v pohodniških in kolesarskih poteh. Vsaj 25 že urejenih poti so našteli; nekatere potekajo samo po Halozah (verjetno najbolj znana je Halo-ška planinska pot), druge pa so pravzaprav odseki daljših poti, npr. Jakobove poti ali Evropske pešpoti. Predsednik zadruge Pozama Srečko Hvauc meni, da se je na tem področju sicer že veliko naredilo, vendar danes to žal ne zadošča več: »Poti ne morejo biti same sebi namen; dodati jim je treba še nastanitve, gostinske storitve in domače izdelke. V Halozah mora turist biti pravi detektiv, da najde potrebne informacije!« y/////////////Mit, Haložan - blagovna znamka, geografsko poreklo in tradicionalno poimenovanje? Po zakonu o vinu se lahko za kakovostna in vrhunska vina uporablja zaščita geografskega porekla (ZGP) pod nazivom Štajerska Slovenija, Haloze pa so vinorodni okoliš. Na osnovi pravilnika o označevanju in embalaži vina iz leta 2010 pa je pri označevanju vina možna uporaba besede Haložan kot blagovne znamke, ki se uporablja več kot 25 let. V Vinarski zadrugi Haloze si prizadevajo, da bi Haloze pridobile tudi oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP), podobno kot teran ali cviček. Jernej Golc pojasnjuje: »To je eden od 20 predvidenih ukrepov za razvoj vinogradništva v Halozah, trenutno pa neformalno pridobivamo ponudbe za potrebni elaborat. Takšen postopek teče približno eno leto in stane do 10.000 evrov. Pri tem bodo morali sodelovati vsi deležniki na območju Haloz ter vsekakor tudi Ptujska klet.« ^s////////////////////////^^^^ Vsebina Predstavitev Haloz, turistična ponudba, gospodarstvo, novice, prireditve, fotogalerije in video zapisi ... (Slogan Raj na zemlji.) Aktivnosti lokalne akcijske skupine Haloze, projekti, javni pozivi, novice ... Predstavitev Haloz, turistična ponudba, informacije, opisi kulturnih in naravnih znamenitosti ... Predstavitev Haloz kot ene od štirih geografskih turističnih tržnih znamk širšega ptujskega območja, turistična ponudba, novice, dogodki ... (Slogan Nazaj k naravi.) Vir: spletne strani V Pozami prihodnost haloškega turizma vidijo v povezovanju partnerjev. Trdobojcih pa še delovni sestanek za vzpostavitev partnerstva za inovativen Uvodnik Pravic ni brez dolžnosti Dijaki in osnovnošolci že odštevajo dneve, ko bodo ponovno sedli v šolske klopi, študentje pa se te dni potijo na zadnjih izpitnih rokih. Zatorej je smiselno izpostaviti pregovor, ki pravi: kolikor znaš, toliko veljaš. In Slovenija se uvršča med vodilne države v Evropski uniji po številu študentov na število prebivalcev, saj pri nas še vedno študira skoraj polovica mladih. A kot je mogoče vedno znova ugotoviti, ni toliko znanje tisto, ki usmerja poklicno kariero posameznika, temveč osebna poznanstva, članstvo v pravih političnih strankah ... Očitno smo le obdržali določene lastnosti prejšnjega režima. Čista jeba, pojejo Mi2. Verjetno si ta delček refrena ponavljajo tudi tisti, ki se neuspešno prijavljajo na delovna mesta, ki jih obvladujejo hobotnice, in tisti, ki po končani osnovni šoli, srednji šoli, končani fakulteti pridobivajo še nova znanja in izkušnje, da bi bili bolj zaposljivi, konkurenčni. Mnogi zato dela opravljajo brezplačno, spet drugi v okviru študentskega dela. A študentsko delo, kije po definiciji začasna oblika dela, seje vsaj pri nas izjalovilo. Tako sindikat Mladi plus ugotavlja, da študentsko delo glede na obseg mogoče celo izriva redne zaposlitve mladih. Nadalje ugotavljajo, da je študentsko delo najboljprekarna oblika dela, saj zaposlenemu študentu ne prinaša nobenih pravic iz dela, kot so potni stroški, povračilo stroškov malice, kaj šele nadomestila bolniške odsotnosti, torej nobene varnosti. Varnost pa je vrednota, katere pomena se vedno bolj zavedamo. Ob nedavnih dogodkih, ki polnijo rubriko črne kronike, se predvsem vedno znova vprašamo, kako je mogoče, da se kaj takega zgodi v naši bližini in ali vrednote oziroma lastnosti, kot so spoštovanje, potrpežljivost, strpnost, poštenost postajajo le prazne besede. Prepričana sem, da ne, se pa zagotovo ljudje dandanes preveč ukvarjajo s svojimi pravicami, vse manj pa se zavedajo dolžnosti in odgovornosti. Eno brez drugega pa ne gre. Mojca Vtič Slovenija, Ptuj • Največ ambrozije na površinah, ki so v javni lasti Grajenčani s pločnikom dobili Ambrozija velja za eno izmed najbolj alergenih rastlin v naravi. Cveti od konca julija do novembra zivno. Razrašča se po kmetijskih površinah, še najbolj pa na zapuščenih in neobdelanih območjih, Država je obvezno zatiranje ambrozije predpisala leta 2010. V skladu s predpisi so imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih. To velja za upravljavce cest, železnic, letališč in parkov ter za občine, kmetovalce, lastnike vrtov in vse druge lastnike, upravljavce ali najemnike zemljišč. Zasebni lastniki ali najemniki zemljišč se črke zakona koliko toliko držijo in kar v veliki meri pravočasno (pred cvetenjem) poskrbijo za odstranitev te invazivne rastline iz svojih zemljišč. Tam, kjer so zemljišča v javni lasti, občinski ali državni, pa je slika precej drugačna. Na marsikateri bankini ob državni ali občinski cesti je te dni moč opaziti ambrozijo v razcvetu. Podobno je tudi na obrežjih vodotokov, ki so v lasti države. Upravičeno se lahko vprašamo, zakaj niti država sama ne izpolnjuje predpisov, ki jih je sprejela za zatiranje tega trdovratnega plevela, ki velja za enega izmed najbolj alergenih na naših tleh. Odgovor bi lahko bil, da konce-sionarji malomarno opravljajo svoje delo, država in občine kot naročnice del pa ne poskrbijo za ustrezen in učinkovit nadzor. Bralci ste nas nedavno opozorili, da se ambrozija razrašča tudi ob novozgrajenem pločniku v Grajeni. Pred gradnjo pločnika ambrozije na tisti lokaciji ni bilo, pojavila se je po izgradnji. Možno je, da so izvajalci del skupaj z materialom (gramozom) pripeljali še seme ambrozije. Na Cestno podjetje Ptuj (CPP), ki je bilo izvajalec gradnje in v regiji »Semena ambrozije dozorijo od sredine avgusta naprej. Vlogo opraševalca opravlja veter. Po različnih študijah lahko ena rastlina proizvede več kot 6.000 semen. Količina pelodnih zrn je odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, v suhih letih jih je več in obratno. Pelodna zrna imajo zelo dobre aerodinamične lastnosti, saj lahko s pomočjo vetra prepotujejo tudi večje razdalje in povzročajo alergije tudi več kot 200 km od svojega rastišča. Največja koncentracije pelodnih zrn je v krogu enega kilometra okrog rastline. Seme ambrozije ostane v tleh kaljivo tudi več kot 20 let,« navaja Polona Seničar, terenska svetovalka KGZ Novo mesto. / Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 26. avgusta 2016 Aktualno Štajerski 3 Koliko točk znamki niso zamrle poti z lokalno vinarsko, kulinarično in turistično ponudbo. Vzpostaviti želijo novo Y/////////Mf~_ ,\L*-ll>il VF , ..... : l ...... Foto: Črtomir Goznik Julija so v Majšperku pripravili srečanje turističnih ponudnikov iz Haloz, v turistični produkt Haloz. Občine ali društva se na razpis ne morejo prijaviti V letih od 2016 do 2018 bo država iz proračuna za razvoj inovativnih turističnih produktov namenila dobre 4 milijone evrov; okoli 2,9 milijona evrov za vzhodno in okoli 1,3 milijona evrov za zahodno kohezijsko regijo. Delež sofinanciranja v zahodni regiji znaša do 70 % in v vzhodni do 75 % upravičenih stroškov, za nepovratna sredstva pa lahko kandidirajo le gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in zadruge s področja turizma. Razpis bo odprt do porabe sredstev oz. do 22. februarja 2017. Prvo odpiranje vlog je bilo že v začetku avgusta, drugo bo 7. decembra, zadnje pa ob izteku razpisa. Digitalizacija turistične ponudbe Haloz Doslej je k projektu Pozame pristopilo pet partnerjev. Dogovori s preostalimi še tečejo, za sodelovanje pa je zainteresirana tudi novoustanovljena Vinarska zadruga Haloze. Hvauc pojasnjuje: »Pozama bo povezovalna točka in bo kot prijavitelj nosila še ambrozijo oziroma prve slane, te dni je cvetenje najbolj inten-slabo vzdrževanih komunalnih površinah. , ___________. m i : '\v. \ I • .-¿v jmmrni Foto: MZ Polona Seničar iz KGZ Novo mesto pravi, da so semena ambrozije iz ZDA in Kanade prišla z uvozom semen detelj, žitaric ter drugih kmetijskih pridelkov, ki so vsebovala primesi semen rastline. Najpogostejši je prenos semen s sončničnim semenom, mešanico semen za ptiče (ptičja hrana), s premeščanjem strojev (opreme), s prstjo (gramozom), s kompostom ter vodnimi tokovi. vzdržuje vse državne ceste in večino občinskih cest, smo se pozanimali, kako odstranjujejo ambrozijo ob cestah, kjer so koncesionar. Kolikokrat pokosijo in ali za zatiranje uporabljajo tudi fitofar-macevtska sredstva. Dodali smo vprašanje, na katerega so nas opozorili krajani Grajene - da se po gradnji kanalizacije in izgradnji pločnika na površinah ob glavni cesti razrašča ambrozija. Prej pa da ambrozije na območju ni bilo. Čemu je to pripisati, od kod zdaj ambrozija? Iz podjetja so se odzvali s kratkim odgovorom: »Dejstvo je, da se ambrozija pojavlja tudi ob cestah, na bankinah in brežinah. Zatiramo jo s pomočjo košnje trave. Košnja trave se na občinskih cestah izvaja dvakrat in na državnih trikrat na sezono. Za zatiranje ne uporabljamo nobenih fitofarmacevtskih sredstev.« Na vprašanje, zakaj in od kod se je zasejala ambrozija ob pločniku na Grajeni, nam izvajalec del in koncesionar ni podal odgovora. Ker je nov pločnik gradila in financirala mestna občina (MO) Ptuj, smo za pojasnilo potrkali na vrata kabineta župana, kjer so pojasnili naslednje: »Po izgradnji pločnika in ureditvi brežin ob pločniku Štuki Grajena se je na teh mestih pojavila ambrozija. MO Ptuj je naročila izvajalcu gradnje pločnika, da jo čim prej odstrani.« Mojca Zemljarič celotno odgovornost za izvedbo projekta. S partnerji bomo pripravili turistične pakete, ki bodo povezali spoznavanje narave, kulturne znamenitosti, vinarje, lokalno kulinariko in prostočasne aktivnosti.« Razmišljajo tudi o večdnevnih paketih in takih, ki bi vključevali širšo okolico, čeprav bo središče dogajanja v sedmih haloških občinah. Menijo, da Halozam manjka tudi skupni produkt, torej nekaj, kar bi bilo mogoče ponujati skozi vse leto. Hvauc pravi: »Razpis ne omogoča sofinanciranja infrastrukture, npr. širitve nočitve-nih kapacitet, ampak izključno sofinanciranje promocije, digitalne posodobitve in trženja turističnega produkta, torej t. i. mehkih vsebin.« Kot upravičeni stroški bodo šteli predvsem svetovanje, grafično oblikovanje, digitalna prenova obstoječih ali vzpostavitev novih digitalnih komunikacijskih orodij ter oglaševanje. V Pozami zato načrtujejo skupno spletno stran vseh haloških turističnih ponudnikov in mobilno aplikacijo za pametne telefone, ki bo uporabnikom ponujala interaktivne zemljevide in turistično ponudbo, hkrati pa jih bo obveščala o dogodkih in prireditvah v bližini. Ker spletne strani s turistič- si zaslužijo Haloze? Razpis za sofinanciranje razvoja turističnih produktov in storitev vsebuje kar nekaj zahtev, pri katerih se bo morebitnim prijaviteljem projektov iz Haloz (za zdaj sta prijavo napovedala le Pozama in Žan Vovk, s. p., Zeleni turizem iz Makol) najbrž zataknilo. Država bo prispevala do 75 % upravičenih stroškov, med katere DDV in projektna dokumentacija ne štejeta, minimalna vrednost upravičenih stroškov pa mora znašati 30.000 evrov. Podjetij ali samostojnih podjetnikov, ki bi imeli vsaj kakšnih deset tisočakov lastnih sredstev, v Halozah ni na pretek. Tudi z združevanjem več partnerjev bo težavo mogoče rešiti le deloma; v tem primeru bo namreč pravic (in obveznosti) iz naslova razpisa deležen izključno nosilec projekta oz. prijavitelj. Skupni znesek pomoči, dodeljen enemu podjetju - od občine, države in EU - v katerem koli obdobju treh poslovnih let po uredbah EU ne sme preseči 200.000 evrov, po drugi strani pa prijavitelj ne sme biti v »finančnih težavah«. Če gre podjetju dobro in je pri črpanju finančnih sredstev uspešno, na razpisu nima možnosti. Če mu gre slabo, prav tako ne ... Za nekaj zapletov bo gotovo poskrbela tudi dinamika črpanja sredstev: zadnji zahtevek za sofinanciranje v posameznem proračunskem letu bo treba ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo predložiti že do sredine oktobra, prenosljivost sredstev med leti pa bo mogoča le izjemoma. Poleg kakovosti prijavljenih projektov bodo šteli tudi regionalni kriteriji. Resda bodo prijavitelji iz Haloz kot obmejnega problemskega območja avtomatično dobili tri dodatne od skupno sto možnih točk. Po drugi strani pa bodo prednost Haloz s prav tako tremi točkami izničila problemska območja z visoko brezposelnostjo, torej Pokolpje, Maribor s širšo okolico ter občine Hrastnik, Radeče in Trbovlje. V Halozah stopnja brezposelnosti že zaradi starostne strukture ni kritična, tisti brezposelni, ki ne prejemajo socialne pomoči, pa tudi nimajo nobenega razloga, da bi se na Zavod za zaposlovanje sploh prijavili. Medtem bodo projekti v Triglavskem narodnem parku prejeli dodatnih šest točk ... no ponudbo Haloz že obstajajo, bodo proučili tudi možnosti njihovega povezovanja. »Haloze« ne morejo biti blagovna znamka Hvauc meni, da je ena ključnih težav Haloz v tem, da kljub velikim potencialom niso prepoznavne: »Nimamo enotne blagovne znamke, za katero so si skozi desetletja mnogi prizadevali. Na MGRT smo se pozanimali, ali bi lahko bila krovna blagovna znamka Haloze na razpisu upravičen strošek. To žal ne bo mogoče, v poštev pa pride vsaj oblikovanje celostne grafične podobe za naš projekt. Čeprav s tem najbrž ne bomo uspeli, bomo v prijavi projekta navedli tudi oblikovanje krovne blagovne znamke. Menimo namreč, da brez tega možnosti za uspeh ni.« Golc pa opozarja, da je upravljanje s kolektivnimi blagovnimi znamkami pokrajine ali geografskega območja precej kompleksno in zahtevno: »Menim, da je bistvenega pomena predvsem to, da se ime Haloze pojavi čim večkrat. Po izkušnjah zaščita blagovne znamke ne prinese še ničesar; razvijati je treba sam turistični produkt. V tem primeru tudi ne gre za posebno inovativ-ne izdelke ali izume, ki bi jih bilo treba zaščititi pred kopiranjem. Haloz se ne da kopirati!« Po zakonu o industrijski lastnini se kot znamka ne sme registrirati znak, ki lahko označuje izključno »vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev«. Haloze torej ne morejo postati ime blagovne znamke, morda pa se bodo na evropski turistični zemljevid uspele prebiti tudi s kakšno drugo znamko ali celo brez nje. Eva Milošič 4 Štajerski V središču petek • 26. avgusta 2016 Ptuj • Kako aktivni so ptujski mestni svetniki in svetnice Pobude: dobronamerno izpostavljanje V ptujskem mestnem svetu sedi 29 svetnikov, ki si svoje delo očitno predstavljajo precej različno. Nekateri med listično izpostavljajo v javnosti. Zato smo govorili z nekaj takšnimi svetniki, ki so podali največ in najmanj pobud Pobude in vprašanja so z vidika novinarskega dela ena izmed najbolj zanimivih točk dnevnega reda občinskih sej. Pri postavljanju vprašanj in načinu podajanja pobud postanejo jasna številna razmerja med politiki, ki sedijo v mestnem svetu. Zavijanje z očmi v smislu: „Spet se s tem oglaša ta ...", spogledovanje s kolegi in podobno niso redkost. Orešek: »Sam raje grem na oddelek in tam vse uredim« Nekateri enako vprašanje vztrajno ponavljajo tudi tri-, štirikrat in ravno takšni, glasni svetniki ponavadi slišijo od svojih svetniških kole- Pobude in vprašanje (nebodigatreba)? Med tistimi, ki so v tem mandatu podajali zelo malo (nekateri nobene, ostali med 1 do največ 5) pobud, pa so: Polonca Enci, Marjan Kolarič, Darko Rojs, Jure Hanc, Julija Tepeš, Klemen Rutar, Robert Šegula, Marijan Cajnko, Slavko Kolar ... Na drugi strani pa so tisti, ki so se oglasili pri tej točki največkrat: Nuška Gajšek, Janez Rožmarin, Miran Meško, Štefan Čelan, Darja Harb, Tanja Meško Tonejc ... Do 19. redne seje je bilo po podatkih, dostopnih na spletu, v tem mandatu podanih okrog 150 pobud, od tega nekaj manj kot 100, torej dve tretjini, naj bi bilo realiziranih. Foto: Črtomir Goznik Gorazd Orešek je doslej podal dve pobudi. ommt / gov (odkrito ali ne) največ pripomb in očitkov, da to počnejo populistično. Nekaj podobnega o tistih, ki redno dajejo pobude, meni tudi Gorazd Orešek, podžupan in mestni svetnik MO Ptuj, ki smo ga - tako kot njegove številne druge svetniške kolege - vprašali, kako to, da so podali tako malo pobud. Za razliko od preostalih je bil Orešek, ki je podal dve pobudi, eno za spremembo ure sklica sej mestnega sveta in drugo, da se opravi čiščenje cest po zimskem času, pripravljen o tej temi govoriti. Ptuj • Predaja donacije v višini 9.233 evrov Tudi banke so dobrodelne Ker finančno stanje ptujske bolnišnice, tako kot številnih drugih, ni bleščeče, se poslužujejo tudi iskanja donacij na različne načine. Za spremembo, pa so tokrat donatorji poiskali njih in jim namenili nekaj več kot 9.000 evrov. NLB - Nova ljubljanska banka je letos pričela z akcijo, v kateri so obljubili, da bodo od vsakega stanovanjskega kredita, sklenjenega v juniju, 100 evrov podarili slovenskim porodnišnicam; z željo, da se zbrana sredstva namenijo za nakupu nujno potrebne medicinske in ostale opreme v porodnišnicah. Po lanskoletni uspešni donatorski akciji Ljubljanski porodnišnici so namreč letos projekt razširili še na druge slovenske pokrajine. Zbrana sredstva so tako namenili izolski, mariborski, postojnski, celjski, novogoriški in ptujski porodnišnici. Znesek so razdelili in SB Ptuj je dobila 9.233 evrov. Ta denar bo šel za nakup medicinske in druge opreme, potrebne za oskrbo novorojenčkov, nosečnic in mamic na ptujskem ginekološko-porodnem oddelku. Simbolična predaja čeka je potekala v ponedeljek, direktorju SB Ptuj Andreju Levaniču pa ga je predal direktor podružnice podravsko - pomurske regije NLB Andrej Kleindienst. Predaje se je udeležila tudi Suzana Kočevar, predstavnica NLB - Nove Ljubljanske, ki je izrazila zadovoljstvo, da so uspeli z omenjeno akcijo. Zadovoljen pa je seveda bil tudi Levanič, ki se že nekaj časa uspešno trudi ptujsko bolnišnico spraviti iz rdečih številk. Kamen na kamen, palača, pravijo... Dženana Kmetec Foto: SB Ptuj Direktor podružnice podravsko - pomurske regije NLB Andrej Kleindienst je ček predal direktorju SB Ptuj Andreju Levaniču. Majšperk • Z avgustovske seje občinskega sveta Občina se letos ne bo zadolževala Majšperški občinski svetniki so včeraj soglasno potrdili drugi rebalans proračuna, kar med drugim pomeni, da bo za obnovo stoperškega doma krajanov letos namenjenih 65.000 evrov. Z rebalansom so na občini uskladili spremembe na prihodkovni in odhodkovni strani proračuna; tako po spremembi prihodki znašajo dobrih 1.000 evrov več oziroma 3,537 milijona evrov. Povišali so se tudi odhodki, in sicer za nekaj več kot 90.000 evrov na 3,6 milijona evrov, predvsem na račun investicij. To pa pomeni, da so odhodki višji od prihodkov. A kot je pojasnila županja Darinka Fakin, to ne pomeni, da se bo morala občina zadolžiti, saj bodo koristili presežek denarja iz preteklega leta. Po 10.000 evrov je občina zagotovila za dela na pokopališčih v Majšperku, kjer je načrtovana sanacija opornih zidov in dograditev kamnitih potk med grobovi, ter na Ptujski Gori, kjer pa bo večina denarja porabljenega za dokumentacijo širitve pokopališča. Dodatnih 10.000 evrov je predvidenih tudi za obnovo ceste Ptujska Gora-Doklece, tako da sedaj postavka znaša 22.000 evrov. 2 rebalansom se je dodala tudi nova postavka v proračunu, in sicer energetska sanacija in obnova doma Stoperce. Projekt naj bi se izvedel v dveh letih, letos je za obnovo predvidenih 65.000 evrov. »Katera dela se bodo izvedla letos, še ne vemo, načrtujemo pa dograditev doma, energetsko sanacijo, to pa pomeni obnovo strehe, fasade in tudi zamenjavo stavbnega pohištva,« je pojasnil direktor občinske uprave Matic Šinkovec. Lekarne s primanjkljajem Svetniki so se sicer šele konec avgusta seznanili tudi s poslovnim poročilom Čistega mesta Ptuj, v katerem je zapisana pogostost odvoza smeti, ki je enaka lanskemu letu, seznanili so se še s polletnimi poročili ptujske knjižnice in dela skupne občinske uprave ter Lekarn Ptuj. Slednje so v šestih mesecih zabeležile 5,327 milijona evrov prihodkov in 5,344 milijona evrov odhodkov, tako da je rezultat prve polovice lete primanjkljaj v višini 17.459 evrov. i !■ .«ili i u i Ar i * V okviru točke pobude in vprašanja je Cvetko Pepelnik vprašal, ali se bo uveljavljala garancija na Starotrški hiši na Ptujski Gori in kdaj se bo izvedla sanacija ometa. »Če je krivda na strani izvajalcev, se bo garancija seveda uveljavljala, vsi skupaj pa sedaj ugotavljamo, kako sanacijo izvesti, da se to v prihodnje ne bo ponavljalo, namreč gre za kombinacijo lesa in buta,« je pojasnila županja. Jelko Ferlež je zanimalo, kako je z izgradnjo pločnika v Stopercah. »Projekt je pregledalo ministrstvo, bile so še podane pripombe, projekt je umeščen v načrt razvojnih prog- ramov, je pa treba še precej zemljišč odkupiti. Ob tem se pripravlja tudi idejna zasnova za pločnik na Vrhah na Ptujski Gori, je pa prioritetna naloga obnova ceste proti Stanečki vasi.« Avgustovska seja je bila tudi zadnja redna pred 20. občinskim praznikom, ki ga bodo v Majšper-ku obeležili z osrednjo prireditvijo 10. septembra ob 19. uri v telovadnici OŠ Majšperk. Sicer pa praznovanje občinskega praznika poteka že od minulega tedna, namreč društva so pripravila in še pripravljajo pester nabor prireditev, od športnih do kulturnih. Mojca Vtič Svetniki soglasno potrdili drugi rebalans proračuna. Foto: Mojca Vtič petek • 26. avgusta 2016 V središču Štajerski 5 problemov ali brezplačna propaganda? njimi so bili namreč ze večkrat deležni kritik svojih kolegov, ces da se s podajanjem pobud preveč glasno in popu-ter preverili, ali je pobude z vidika realizacije sploh smiselno podajati. Dejal je, da se mu tak način dela, torej podajanje pobud na samih sejah (kot je dejal pred novinarji), ne zdi najboljši. „Po mojem mnenju so pobude le iskanje medijske pozornosti. Meni se zdi neumno le govoriti o tem, kaj bi se moralo narediti. Sam raje grem na oddelek, ki je pristojen za reševanje določene problematike, in uredim tam. Če bi tudi drugi več delali in manj govorili, bi gotovo bilo veliko več narejenega. Vprašati je treba, kaj so tisti, ki podajajo pobude, rešili v tem času. Vsak sprašuje le o svojem področju, govori le o stvareh, ki so njemu na kožo pisane. Mislim, da so prvotno bile pobude zastavljene povsem drugače od tega, v kar so se danes razvile. To je le zastonj propaganda, ki pa ji na žalost določeno število ljudi naseda," je jasen Orešek. Gajškova: „Pred volitvami smo ljudem dajali obljube ..." Z Oreškom pa se nikakor ne strinja svetnica Nuška Gaj-šek (SD), ki je v tem mandatu postavila največ vprašanj (9) in pobud (27). Pravi, da so vse pobude, ki jih je podala, odraz potreb po rešitvi težav, na katere jo opozarjajo ob- Foto: Črtomir Goznik Nuška Gašjek je podala največ pobud doslej. čani ali katere zaznava sama. „Pred volitvami smo ljudem dajali številne obljube, zato je prav, da jih v skladu s svojimi zmožnostmi tudi uresničujemo. To je naš dolg. Seveda bi realizacija pobud lahko bila boljša - še posebej obžalujem, da so brez tehtne argumentacije zavrnili ustanovitev Sosveta za socialne zadeve, ki bi našim občanom pomagal razrešiti marsikatero stisko - ampak recimo, da razumem nekatere omejitve, ki so dejstvo. Malo manj pa razumem trmasto vztrajanje na nekaterih točkah samo zaradi političnega prestiža - ne glede na to, za čigavo pobudo gre. Žal mi je, da je toliko besed o sodelovanju in povezovanju izzvenelo v prazno in namesto trdne zaveze postajajo prazne puhlice. Pričakovanja so res velika, a dejstvo je, da s(m)o jih pomagali ustvariti. Obstajajo takšni in drugačni (finančni) razlogi, ki onemogočajo nekatere realizacije. A veliko zadev, ki težijo naše občane, je mogoče v kratkem času rešiti, saj terjajo samo majhen vložek dobre volje, nekaj empatije, predvsem pa posluha," pravi Gajškova. Dela svojih svetniških kolegov pravi ne želi soditi, vsak naj sam premisli, ali dela dovolj in najbolje, kar zmore. „Kritično lahko ocenim samo svoje delo in delo naše svetni- ške skupine. Menim, da smo za razmeroma majhno svetniško skupino zelo dejavni in se trudimo po svojih najboljših močeh delati dobro. Upam, da tudi občani z nami delijo mnenje, da nam kar uspeva. A kljub temu trdim, da zmoremo še več in še bolje. In to je moja zaveza za prihodnje," še zaključuje. Meško: „V prvih dveh letih bi moralo več biti narejenega!" Podobno kot Gajškova pa pravi tudi Miran Meško, njen svetniški in strankarski kolega, ki je po številu podanih pobud na tretjem mestu, takoj za Gajškovo in Janezom Rožmarinom. „Moje pobude imajo zmeraj podobna izhodišča; kakovostno in pregledno delo Mestnega sveta približati Ptujčanom, sistematičen pristop k urejanju infrastrukture in kar nekaj pobud je bilo vezanih na vsebine, za katere menim, da jih razvijamo prepočasi ali pa mogoče tudi v napačno smer. To sta razvoj in oživljanje mestnega jedra ter približevanje Panorame," o pobudah, ki jih je podal, pravi Meško. Za podajanje pobud pogosto uporablja tudi aplikacijo Javnih služb "Izboljšajmo Ptuj". Je pa precej kritičen do dela nekaterih svojih kolegov, saj pravi, da če pogledamo sestavo mestnega sveta, bi ta de-finitivno moral pokazati več, kot je bilo storjenega v prvih dveh letih mandata. „Žal mnogi ne razumejo, da na volitvah ne dobiš oblasti, ampak odgovornost, da skupaj z vsemi drugimi upravljaš občino v naslednjih štirih letih. Upravljaš tako, da ti ni dovolj samo zagotavljanje izvajanja zakonodaje, ampak da zagotavljaš kakovostnejše življenje Ptujčanom, drugače občine ne rabimo. Žal pa ugotavljam, da v 2 letih po volitvah obljubljenega premika na bolje na Ptuju ni," je jasen Meško. Rožmarin: „Preveč pobud je nerešenih!" Svetnik Janez Rožmarin (NSI) je po številu podanih pobud na drugem mestu, večina teh se nanaša na in-frastrukturne probleme, varnost v prometu in vsakodnevne težave, s katerimi ga seznanjajo občani, postavitev klopi, urejanje okolja, ureditev prehoda za pešce pri pokopališču, razmerja KKS in Teleing ...). „Veliko stvari ostaja nerešenih, zato se bodo pobude še ponavljale ali pa pri naslednjem proračunu bolj izpostavljale v ospredje, če bo dovolj posluha za naš glas v imenu N.Si. Pričakovanja so bila res večja in tudi pri svetniških kolegih si želim več podpore, saj se v večini oglašamo eni in isti svetniki, res vsak s svojimi predlogi ali težavami na terenu med občani, ki naj imajo vsi enake možnosti in ugodnosti," je jasen mestni svetnik. Foto: Črtomir Goznik Čelan: „Večina naših predlogov preslišana!" Tudi nekdanji ptujski župan, danes svetnik Štefan Čelan, se precej pogosto oglaša s pobudami in vprašanji. Pravi, da si želi konstruktivnega sodelovanja. „Žal nas župan ni povabil k podpisu programske koalicije, zato je bila večina naših predlogov preslišana. Zato smo bili mnogokrat primorani javno zastavljati vprašanja in pobude, ki jih je bilo več kot 50. Veseli nas, da so bile mnoge pobude, še zlasti pri sprejemanju in rebalansih proračunov, upoštevane. Tako smo uspeli povečati sredstva za javna dela in s tem brezposelnim omogočiti delo, povečati sredstva za izgradnjo cestne infrastrukture, za nakup računalniške opreme v šolah, za delovanje vrtca, za pospeševanje podjetništva itd.," pravi Čelan. Najpomembneje se mu zdi, da podajajo pobude, za katere si ne želijo, da se delijo na „vaše in naše". „Žal smo bili pri večini tovrstnih pobud pre-slišani. Mnogo pobud smo podali v smeri jasne opredelitve vladajoče koalicije do naših javnih podjetij. Kljub temu da smo opravili nekaj zaprtih sej na odborih in komisijah, še vedno ni jasno, kaj bo z našim centrom za ravnanje z odpadki, zato se ne smemo čuditi, če se zunanje občine odločajo drugače kot MO Ptuj. Vse naše pobude o nesmiselnosti ustanovitve Zavoda za turizem so bile preprosto preslišane. Žal se uresničujejo vse naše napovedi, ki jasno kažejo, da s takšno organiziranostjo ni mogoče voditi in izvajati nobene že ustaljene prireditve (Kurentovanje, Dobrote slovenskih kmetij, poletni festivali itd). Brez Javnih služb Ptuj, Komunalnega podjetja Ptuj in drugih javnih zavodov ni moč izvajati tako kompleksnih prireditev. Če smo to vedeli, zakaj smo ustanavljali nekaj, kar ne more uspešno delovati ??? Na področju predšolske vzgoje smo zastavili številna vprašanja, čemu tak odnos župana in občinske uprave do vodstva in zaposlenih v našem vrtcu, ki v Slovenji velja za najboljši vrtec. Žal do danes nismo prejeli nobenega konkretnega odgovora niti nobenega pojasnila," nekaj vprašanj in pobud, ki so jih zastavili člani njegove svetniške skupine izpostavlja nekdanji župan Ptuja. Nezadovoljen pa je tudi z odgovori občinske uprave v zvezi z izvajanjem pogodbe med Mestno občino Ptuj in četrtno skupnostjo Spuhlja, urejanjem prostorov v OŠ Mladika, sodelovanjem med občino in Vlado RS ... Dženana Kmetec Rojs: »Pobude naše skupine predstavlja Mlakar« Darko Rojs: »Osebno na mestni svet nisem do sedaj podajal pobud in vprašanj, ampak poskušam delovati usklajeno s svetniško skupino liste Za Ptuj, katere član sem. Pobude, predloge in vprašanja predebatiramo na sestankih svetniške skupine. Tako povečini pobude v imenu svetniške skupine podaja vodja Martin Mlakar v pisni ali ustni obliki. Kot izhaja iz zapisnikov sej odbora za okolje in prostor in komunalno infrastrukturo, katerega vodim, na odboru konstruktivno predelamo gradiva za seje mestnega sveta in predlagam, spremembe, pobude in predloge , ki so v veliki meri tudi upoštevani, skladno z možnostmi in stanjem mestnega proračuna.« Dženana Kmetec Foto: SM 6 Štajerski Kmetijstvo petek • 26. avgusta 2016 Število učencev in prvošolcev po posameznih šolah v Podravju Šola Število vseh učencev Število prvošolcev OŠ Benedikt 270 31 OŠ Cerkvenjak-Vitomarci 233 29 OŠ Cirkulane-Zavrč 268 23 OŠ Destrnik-Trnovska vas 335 37 OŠ dr. Franje Žgeča Dornava 242 30 OŠ Gorišnica 347 40 OŠ Hajdina 244 33 OŠ Juršinci 231 39 OŠ Cirkovce 200 22 OŠ Borisa Kidriča Kidričevo 323 40 OŠ Voličina 243 27 OŠ Lenart 440 46 OŠ Majšperk 322 37 OŠ Anice Černejeve Makole 140 19 OŠ Markovci 331 50 OŠ Miklavž pri Ormožu 152 18 OŠ Ormož 367 41 OŠ Velika Nedelja 304 46 OŠ Ivanjkovci 161 23 OŠ Podlehnik 126 25 OŠ Poljčane 371 56 OŠ Partizanska bolnišnica Jesen Tinje 109 14 OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 152 15 OŠ Gustava Šiliha Laporje 163 18 OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 786 120 OŠ Šmartno na Pohorju 75 9 OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 501 63 2. osnovna šola Slovenska Bistrica 454 49 OŠ Središče ob Dravi 143 19 OŠ Starše 332 31 OŠ Sveta Ana 230 26 OŠ in vrtec Sveta Trojica 162 12 OŠ Sveti Tomaž 164 15 OŠ Videm pri Ptuju 425 60 OŠ Žetale 89 16 Slovenija, Podravje • Šolsko leto 2016/2017 se bo kmalu začelo Večina prvošolcev v šolo okrog 1. september se nezadržno bliža, z njim pa tudi začetek novega šolskega leta 2016/2017. pomemben dan za 22.293 prvošolčkov in njihovih staršev. V ptujskih šolah jih bo 224, večina ka" začela okrog 10. ure. Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport bo v novo šolsko leto po napovedih ravnateljev vpisanih 175.696 osnovnošolk in osnovnošolcev, kar je skoraj 5000 več kot v minulem letu. Predvideno število prvošolčkov je 22.293, od tega jih bo 3.151 vpisanih v šole v Podravju. Na Ptuju bo največ otrok na OŠ Ljudski vrt, ki jo vodi ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Na matični šoli bodo imeli tri oddelke prvošolcev, teh bo 85. Skupaj vseh učencev na šoli pa bo kar 679. Na podružnični šoli Grajena bo en oddelek in 18 prvo- Po okvirnih podatkih, ki so nam jih posredovali iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, bo v novo šolsko leto po napovedih ravnateljev vpisanih 175.696 osnovnošolk in osnovnošolcev, kar je skoraj 5000 več kot v minulem letu. Predvideno število prvošolčkov je 22.293. Srednješolske klopi pa bo grelo okrog 75.000 dijakov, od tega jih bo 1. septembra prvič v srednjo šolo vstopilo 18.811. Število prvošolcev in vseh učencev po posameznih OŠ na Ptujskem Junija so bili še minimaturanti, naslednji teden pa že prvošolci ... Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Tabela prikazuje število vseh učencev in prvošolcev po posameznih osnovnih šolah v Spodnjem Podravju. Največ prvošolcev bo v prihajajočem šolskem letu imela OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, kar 120, najmanj, 9, pa OŠ Šmartno na Pohorju. Šola Število prvošolcev Število vseh učencev Število prvošolcev v štirih Upravnih Mladika 39 352 Olge Meglič 40 330 enotah Podravja Ljudski vrt in 85 679 Podružnica Grajena 18 162 Ptuj Ormož Lenart Slovenska Bistrica Breg 42 303 Število prvošolcev 224 128 73 288 Skupaj 224 1.826 Skupaj učencev 1.826 984 683 2.240 Vir. Ravnatelji šol Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport NOVA PAPIRNICA COLORIAMO V MERCATOR CENTRU NA ŠPINDLERJEVIUL-3 NA PTUJU COLOCO m andragoškizavod Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si Telefon: 02 234 11 11 info@azm-lu.si Vpisujemo v naslednje programe za pridobitev izobrazbe: * EKONOMSKI TEHNIK * PREDŠOLSKA VZGOJA * LOGISTIČNI TEHNIK TRGOVEC RAČUNALNIKAR Znanje za vse generacije. petek • 26. avgusta 2016 Družba Štajerski 7 10. ure Četrtek bo še posebej pa jih bo prvi dan „pou- MBi Foto: DK šolcev, skupaj pa 162 učencev. Šola Ljudski vrt s podružnico Grajena bo tako v prihajajočem šolskem letu imela 841 učencev. Začetek pouka na matični šoli bo v četrtek za učence od 2. do 9. razreda ob 8.15 (3 šolske ure), na podružnici pa bodo pričeli pet minut prej. Za učence 1. razreda se pouk začne ob 10. uri, tako na matični šoli kot podružnični. Prvi dan vozijo šolski avtobusi, učenci pa imajo v šoli tudi malico. Na OŠ Olge Meglič bo v prihajajočem šolskem letu 330 učencev, od tega dva oddelka prvošolcev. V vsakem bo po natanko 20 malih šolarčkov, ki bodo s poukom v četrtek, 1. septembra, tako kot ostali učenci prve triade, začeli ob 9.30. Uro prej bodo v šoli morali biti šolarji druge in tretje triade. Kot pojasnjuje ravnateljica Helena Ocvirk, se bodo na prvi šolski dan tudi starši družili s svojim prvošolci in učiteljicami. Šele v petek bo pravzaprav šlo zares, kar bo prakticirala večina šol v Sloveniji. Na OŠ Mladika, ki jo vodi ravnatelj Bogomir Širovnik, imajo v šolskem letu 2016/17 dva oddelka prvošolcev, v katerih je 39 otrok. Pouk pa bo v 18 oddelkih to šolsko leto skupaj obiskovalo 352 učencev od 1. do 9. razreda. Prvi šolski dan začnejo ob 8.25, razen prvošol-ci, ki bodo lahko spali nekoliko dlje, začnejo namreč ob 10.uri. Na OŠ Breg bosta prav tako dva oddelka prvošolcev, ki jih bo skupaj 42. Prva triada bo v četrtek na šoli ob 11. uri, učenci druge in tretje triade pa bodo s poukom začeli prej, ob 8.30. Skupaj bodo OŠ Breg, na čelu katere je ravnatelj Milan Fakin, obiskovali 303 učenci. Dženana Kmetec Slovenija, Podravje • Absurdne in nelogične zahteve naše zakonodaje Ko ima birokracija prednost pred usposobljenostjo in zdravim razumom Konec lanskega leta je ministrstvo sprejelo nov pravilnik o nujni medicinski pomoči. Spremembe so med drugim obvezale organizatorje prireditev, da zagotovijo zdravstveno varstvo na prireditvah. Upravičeno? Najverjetneje da. Problem pa nastane, ker so tovrstne zahteve oblikovane neživljenjsko, absurdno, skregane z logiko, poenostavljeno povedano - po slovensko. Eno izmed društev je nedavno organiziralo glasbeno prireditev - veselico. Dogodek je bil v skladu s pravilnikom ocenjen kot nezahtevni dogodek tipa B (to presojo je naredil na A4 papirju zdravstveni dom, za kar je bilo treba plačati 25 evrov), kar pomeni, da je moral organizator zagotoviti osebo, ki ima deseturni tečaj prve pomoči, ki ni starejši od petih let in vključuje znanja in veščine temeljnih postopkov oživljanja. Tako pravi pravilnik o nujni medicinski pomoči. Sliši se preprosto, ampak samo sliši. Po dodatnem pojasnilu ministrstva, ki je prispelo do upravnih enot (samo do upravnih enot) po nekaj mesecih izvajanja pravilnika lahko zdravstveno varstvo zagotavljajo ne tisti, ki so zgolj usposobljeni, temveč tisti, ki so usposobljeni in imajo še papir ministrstva. »Ker gre v tem primeru za izvajanje posebne vrste zdravstvene dejavnosti, mora imeti izvajalec skladno s področno zakonodajo dovoljenje Ministrstva za zdravje. Člani prostovoljnega gasilskega društva lahko pridobijo dovoljenje za izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvah, če na Ministrstvo za zdravje vložijo vlogo in priložijo dokazilo o ustrezni usposobljenosti, kot je npr. opravljen tečaj prve pomoči ali tečaj za bolničarja, ki ni starejši od petih let.« Seveda nas je zanimalo, na podlagi katerega člena in katera področna zakonodaja to pravi. Odgovor ministrstva: »Pravne osebe (Gasilska društva) morajo izpolnjevati pogoje za izvajanje zdravstvene de- Zdravstveni domovi z dovoljenjem iz Podravja in seznam zasebnikov Paramedic Evropa Vita NIS Medikmiko Medi Gros Pacient, d. o. o. Reševalec, d. o. o. Paramedik co Meditrans ZD Ptuj ZD Slovenska Bistrica ZD Ormož Foto: Črtomir Goznik javnosti, kot je to določeno v prvem odstavku 24. člena Pravilnika, kar pomeni, da morajo biti registrirane za izvajanje zdravstvene dejavnosti. Izpolnjevanje tega pogoja se preveri z vpogledom v Poslovni register Slovenije. Glede dovoljenj za gasilska društva pojasnjujemo, da ni bilo nobenemu od teh društev izdano dovoljenje, saj niso registrirani za opravljanje dejavnosti na področju zdravstva. So pa dovoljenje pridobili posamezni člani gasilskih društev.« Gasilci lahko rešujejo življenja, a ne na prireditvah Marsikdo verjetno ob tem pomisli, naj si gasilci pač uredijo dovoljenje, vendar pa je srčika problema ravno v tem - v dodatni birokratizaciji. V pravilniku nikjer ni zapisano, da oseba, ki ima deseturni tečaj, potrebuje dovoljenje ministrstva, zato jih večina niti ne ve, da je to potrdilo oziroma dovoljenje ministrstva zahtevano (tega ne vedo niti na gasilski zvezi, kjer smo jih poučili o zahtevah ministrstva). Birokracijska muha torej. Še več, bolničarji v gasilskih vrstah imajo 90-urne tečaje prve pomoči, vsaj na Bistriškem so klicani na pomoč ob nesrečah, usposobljeni so za rokovanje z defibrilatorjem ... Ampak gasilci, ki nimajo potrdila ministrstva, ne morejo zagotavljati zdravstvenega varstva na prireditvah, četudi je zahtevana oseba s samo 10-urnim tečajem prve pomoči. »Povsod lahko rešujemo, samo na veselicah ne,« je dejal eden izmed predsednikov po- dravskega gasilskega društva, ki je pred kratkim tudi organiziralo gasilsko veselico in je potrebovalo reševalca. Zasebniki cenejši od javnih zavodov Zaradi birokratke ozko-glednosti je torej treba zagotoviti nekoga s potrdilom. In tukaj se potem križev pot začne. Konkreten primer gre takole: društvo je organiziralo prireditev, po prvem šoku, da zdravstvenega varstva ne bodo mogli opravljati domači gasilci, so začeli iskati nekoga s potrdilom. Iz domačega zdravstvenega doma, ki ga med drugim financira tudi občina, na območju katere deluje društvo, so sporočili, da nimajo časa. Društveniki so se nato obrnili še na dva druga zdravstvena domova, iz Vir: Ministrstvo za zdravje Do 18. avgusta je imelo dovoljenje za izvajanje zdravstvenega varstva 47 zdravstvenih domov in zasebnikov. Foto: Črtomir Goznik enega so sporočili, da na območja drugih upravnih enot ne hodijo (čeprav zdravstveni domovi niso geografsko omejeni pri izvajanju zdravstvenega varstva na prireditvah, verjetno je razlog v tem, da nimajo potrdila ministrstva!), iz drugega pa, da se jim ne zdi smiselno, da je na veselici prisoten en zdravstveni tehnik in da zadošča, da se o prireditvi obvesti zdravstven dom. Cen storitev ministrstvo ni omejilo Ker se upravna enota drži dodatnega pojasnila ministrstva, je bilo društvo primo-rano poiskati zasebnika, ki bo izvajal zdravstveno varstvo. Seveda teh ni zbranih in javno objavljenih na nekem seznamu, v dveh dneh pa društveniki nisi uspeli priklicati osebe na ministrstvu, ki bi jim povedala, kdo lahko zagotavlja zdravstveno varstvo. Še dobro, da obstaja splet. Tako so organizatorji po ključnih besedah, ki so jih vpisali v spletni brskalnik, našli ljubljansko podjetje, ki ima potrdilo za zagotavljanje zdravstvenega varstva. Cena - 20 evrov na uro in ugodnih 25 evrov prevoznih stroškov iz Ljubljane do haloške občine. Ob tem je treba poudariti, da je cena zasebnika nižja kot domačega zdravstvenega doma, ki ga, če še enkrat ponovimo, financira tudi občina, na območju katere deluje društvo. V povezavi s cenami nas je še zanimalo, ali je ministrstvo določilo kakšne omejitve. Ne, tega pa se niso domislili. Da dodamo še en absurd, oseba, ki je opravljala zdravstveno varstvo na prireditvi, je sicer reševalec v enem izmed javnih zavodov, ki pa nima dovoljenja za opravljanje zdravstvenega varstva na prireditvah. Torej preko zasebnika je ista oseba lahko opravljala zdravstveno varstvo, preko javnega zavoda pa ne. Da, zgodba povsem ustreza rubriki saj ni res, pa je. Zato se ob takih absurdnih primerih prostovoljci povsem upravičeno vprašajo, ali je še sploh smiselno, da se razdajajo, prevzemajo nase odgovornost, če pa jih država, katere predsednik pravi, da naj bo prostovoljno delo v navdih, vedno znova kaznuje. Mojca Vtič 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 26. avgusta 2016 Podravje • Po osjem letu je sledilo leto bolezni in velike spomladanske pozebe Letos manj grozdja, a naj bi bilo to ^¡/////////M k Foto: CG '/////MiC^ Grozdne jagode pridobivajo na barvi in sladkobi, klopotci nedvoumno naznanjajo, da se bliža čas, ko bodo vinogradniki pospravili Medtem ko smo lani govorili o osjem letu, lahko letos o letu bolezni. »Najprej nas je prizadela pozeba, ki je generalno gledano vzela 35 % pridelka, v nižjih legah tudi do 60 %. Posledice spomladanske pozebe pa se kažejo tudi v zorenju jagod, namreč ene lepo dozorevajo, spet druge so v zaostanku. Tako da letošnjega letnika ne bomo mogli opisovati s superlativi. Ob tem smo letos zabeležili še nadpovprečno količino padavin, tako je vinograde prizadela peronospora, sedaj se je močneje pojavil še oidij. Če se bo takšno vreme nadaljevalo, je pri poznih sortah mogoče pričakovati tudi težave z botriti-som,« je povedal specialist za vinogradništvo in direktor KGZ, zavoda Ptuj Andrej Rebernišek in dodal, da je pri zaščiti vinske trte treba paziti na karenco. Na zavodu vinogradnikom sedaj priporočajo, da v predelu grozdja odstranijo listje, saj ni več nevarnosti sončnih ožigov, ker so jagode že v fazi mehčanja. »Ob tem odstranitev listja pripomore k večji zračnosti v coni grozdja in tudi padcu kislin, zlasti jabolčne. Ne gre pa pretiravati z odstranjevanjem listja pri aromatičnih sortah, torej sovinjonu in rumenemu muškatu.« Prvo grozdje ranih sort naj V P&F Jeruzalem za desetino manj pridelka Največji slovenski vinogradnik in eden največjih domačih izvoznikov vina P&F Jeruzalem je o | letošnjem pridelku povedal, da bo zaradi zmrzali ta manjši za približno desetino. »Dvakrat smo I tudi utrpeli točo, zaradi katere pričakujemo še dodaten šestodstotni izpad pridelka. Skupaj torej | na račun vremenskih razmer 16 %. Iz lastnih vinogradov tako pričakujmo 3.700 ton grozdja, | kar je 650.000 litrov vina manj kot lani. Večje težave zaradi zmrzali so utrpeli naši kooperanti. | Iz odkupa pričakujemo 30 % oziroma 600.000 litrov vina manj.« Trgatev bodo v vinogradih P&F | Jeruzalem začeli 5. septembra, odkup pa med 7. in 12. septembrom. »Odkupa bo letos za nekje I 1.900 ton manj kot v lanskem letu, od našega največjega pogodbenika KZ Ptuj pričakujemo | odkup okrog 1.500 ton, od Vinogradniške zadruge Ormož pa 100 ton grozdja. Skupaj, z direktnim | odkupom, je to 2.200 ton grozdja iz odkupa.« Kakovosti letnika v P&F Jeruzalem še ne želijo | napovedovati, saj je do trgatve še dobra dva tedna. »Če bo jesen suha in sončna, se lahko nade- | jamo aromatičnih in sortno prepoznavnih vin. Temperature so bile letos nižje in ni bilo ekstremno I vročih dni, kar je pozitivno za razvoj aromatike.« Iz podjetja so še sporočili, da so v lanskem letu | pridelali 4,2 milijona litrov vina. »S prodajo smo zadovoljni, saj je v skladu z našimi zastavljenimi | plani, pri tem nam pomagajo tudi številne nagrade, ki smo jih osvojili doma in v tujini, če ome- | nimo le nekatere: 28 medalj in dva šampiona na Vino Slovenija Gornja Radgona, 9 nagrad na | Decanter WWA in Expovinis Brasil: zmagovalec med tujimi belimi vini,« so se pohvalili. 'w 3'1 li ■u s / bi bilo zrelo v prvi dekadi septembra, srednje in pozne sorte pa konec septembra oziroma v začetku oktobra. »Naša ocena je, da bo letošnja trgatev približno 10 dni bolj pozna v primerjavi z lanskim letom. Sicer pa naj vsak vinogradnik spremlja dozorevanje v svojem vinogradu, saj ima vsak svoje cilje. V zadnjih letih opažamo, da se vinogradniki prepozno odločajo za trgatev, to pa pomeni previsok alkohol in manj svežine.« Haloze, Slovenija • Vino Slovenija Gornja Radgona 2016 Srebro in zlato za haloška vina Člani novoustanovljene Vinarske zadruge Haloze so julija skupaj nastopili na 42. odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija in za svoja vina pridobili 4 zlate in 9 srebrnih medalj. Zlato so si prislužili: penina muškat ottonel, polsladko, 2013, Vina Zavec; šipon, polsladko, 2015, vinogradništvo Gorjup; sovinjon izbor, polsladko, 2015, vinogradništvo Plajnšek, in sovinjon, 2015, Ivan Kramer. Slednje vino je postalo tudi prvak Vinsko-turistične ceste Haloze. Vsa nagrajena vina bodo predstavili na promocijskem dogodku v Vidovi kleti v Vidmu, nekatera pa je mogoče dobiti tudi v vinoteki Zlati grozd na Ptuju. Na zadrugi pravijo: »Uspeh, ki smo ga dosegli na ocenjevanju vin v Gornji Radgoni, postavlja vinorodni okoliš Haloze na slovenski vinski zemljevid.« Eden od ciljev ustanovitve zadruge je bil tudi skupen nastop vinogradnikov in promocija Haloz na različnih ocenjevanjih vin pri nas in v tujini. Predsednik Vinar- Foto: Vinarska zadruga Haloze Priznanja so vinogradnikom podelili na 54. mednarodnem kmetij-sko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. ske zadruge Haloze Jožef Šmigoc pojasnjuje: »Člani zadruge si med seboj pomagamo, zaradi povezanosti pa smo tudi bolje informirani. Menim, da z vztrajnim delom tudi uspeh ne bo izostal.« Zadnjega avgusta letos se bodo vinogra- dniki skupaj s ponudniki pristne haloške kulinarike predstavili še na Dnevu Haloz v Ljubljani, ki ga bodo pripravili člani Lokalne akcijske skupine Haloze in Podeželsko razvojno jedro Halo. Eva Milošič Prevajanje 9 Inštrukcije Jezikovni tečaji za vse generacije ONTARIO d.0.0. Ptuj, Novi trg 6 www.ontario.si 02/ 779 10 80 Gornja Radgona • Kronanje medene kraljice Krono in lento nadeli Prlekinji Na 54. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni so čebelarji S tesnim izidom 655 proti 647 točk je zmagala Mateja Šoštarič iz Lukavcev v občini Križevci pri Ljutomeru, medena princesa pa je postala Dijana Božič iz Maribora. »Matejo je na prestol ponesel njen odličen komunikativni nastop in spretnost retorike. Prav obe izbranki ver-jameta in zaupata v slovensko čebelarstvo in slovenski med ter sta si za svoj mandat zadali cilj osveščanje o prednostih lokalno pridelanega medu, promocijo in širitev čebelarstva,« je povedala Verhovnikova, ki je pozvala čebelarje, da pomagajo kraljici in princesi uresničiti Ob dnevu čebelarstva na letošnjem sejmu AGRA so bila podeljena tudi priznanja 14. ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo. Sodelovalo je 48 čebelarjev z 69 vzorci medu iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške in Madžarske. Prvaki vrst so proizvajalci medu Krešimir Stjepan Črnila - Ma-ruševac na Hrvaškem (akacijev med), Jože Kramberger - Spodnji Ivanjci (cvetlični med) in Jožef Knez - Radlje ob Dravi (gozdni med). Gozdni med čebelarja Jožefa Kneza iz Radelj ob Dravi je prejel naziv Šampion. Dosedanja medena kraljica Slovenije Mojca Čerpnjak je na letošnjem radgonskem sejmu odložila krono in lento, strokovna komisija pa je opravila izbor nove. »To je že tretje kronanje medene kraljice po vrsti in letos se medeni kraljici pridružuje tudi medena princesa, kar pomeni, da bosta tudi veliko lažje obiskali več dogodkov, upamo, na vseh koncih Slovenije,« je dejala vodja strokovne komisije za izbor Tanja Verhovnik. Dodala je, da sta komisijo obe kandidatki navdušili s čebelarskim znanjem ter ljubeznijo do narave in čebel. njuno poslanstvo, predvsem pa naj ju vabijo na različne dogodke, na katerih bosta širili dober glas o slovenskem čebelarstvu doma in po svetu. Kronanje sta opravila kmetijski minister Dejan Židan in predsednik Čebelarske zveze Slovenije / Minister za kmetijstvo, gozdarstvo ze Slovenije Boštjana Noča krono petek • 26. avgusta 2016 Kmetijstvo Štajerski 9 boljše plačano? letošnji letnik, ki so ga zaznamovale pozeba, toča in bolezni. Foto: Črtomir Goznik Ob tem Rebernišek vinogradnikom svetuje, da opravijo pred trgatvijo temeljit pregled vinogradov. »Preverijo naj kon-dicijo rasti trte ter morebitne bolezni lesa. Vinogradniki naj označijo trse, ki so morebiti okuženi z esco ali trsno rume-nico, namreč simptomi so sedaj najbolj vidni. Prav tako naj opravijo vizualno oceno prehranjenosti trt, namreč opažamo, da so deli parcel različno prehranjeni, ter nato opravijo morebitno korekcijo gnojenja z organskimi gnojili. Seveda pa morajo pred trgatvijo vinogradniki še temeljito očistiti vinsko posodo in opremo, ki jo uporabljajo, od črpalk za pretakanje, pretočnih cevi, mlinov in preš. Namreč ena izmed osnov dobrega kletarjenja je tudi higiena v kleti.« Letošnja odkupna cena grozdja za desetino višja? Torej medtem ko na eni strani že lahko govorimo, da bo v vinogradih dozorelo manj grozdja, to na drugi strani pomeni, da se pričakuje dvig odkupnih cen, tudi do 10 %, je ugibal Rebernišek. »Pridelek ne bo visok, zalog v kleteh ni, povpraševanje je zato izjemno, še posebej močan je pritisk iz sosednje Avstrije, kjer je bila pozeba še bistveno obsežnejša.« To pa še vedno pomeni, da so odkupne cene (okrog 60 centov) daleč od stroškov pridelave, ki je okoli enega evra. Zato se vedno več vinogradnikov odloča, da grozdje obdržijo in ga sami predelajo. »Struktura v vinogradništvu se spreminja. Pred 10 leti je večina vinogra- Ptujska klet računa na milijon litrov Trgatev je pred vrati, rane sorte grozdja bodo vinogradniki začeli trgati predvidoma v prvih septembrskih dneh. V primerjavi z minulimi leti grozdje zaradi intenzivne vegetacije zori počasneje. V Ptujski kleti nameravajo letos odkupiti približno enake količine grozdja, kot so jih v minulem letu, to je okrog 1.400 ton. »Zaradi zadostne količine dežja je vegetacija v vinogradih še vedno intenzivna. O količinah pridelka in končni kakovosti posameznih sort grozdja je zato preuranjeno govoriti,« je povedal direktor Ptujske kleti Vinko Mandl in dodal, da bodo sledili standardnemu in ustaljenemu sprejemu grozdja iz vinorodnih okolišev Haloz in Slovenskih goric. »Za vina Pullus in Haložan predelamo približno polovico grozdja iz Haloz in polovico iz Slovenskih goric.« Ptujska klet bo letos obrala tudi pridelek v vinogradih mariborskega Vinaga, ki jih ima v najemu. Po pričakovanjih naj bi v teh vinogradih pridelali okrog 130 ton grozdja, po sortnem sestavu zelo podobnega pridelku iz Haloz in srednjih Slovenskih goric. »Ocenjujemo, da bomo kletarili z okrog milijon litri vin letnika 2016. Cene grozdja za kilogram prvorazrednega grozdnega pridelka bodo od 50 do 75 centov. Končna vrednost grozdja bo za vsakega vinogradnika oblikovana na osnovi natančnih, vnaprej znanih kriterijev,« je pojasnil direktor Ptujske kleti in poudaril, da se letos ni za bati, da bi Haložana iz Ptujske kleti (tako kot lani) na prodajnih policah zmanjkalo. V Kleti naj bi ga bilo še dovolj, zaloge naj bi zdržale vse do prvih polnitev letnika 2016. (MZ) dnikov grozdje prodala Ptujski kleti in večjim sistemom, sedaj se veliko vinogradnikov odloča za kletarjenje doma, kar je tudi strateško prava odločitev. Želimo si, da bi bilo več uspešnih vinogradniških kmetij, saj se trenutno vinogradniki srečujejo predvsem s problemoma, kot sta opremljenost in kapacitete, vendar pa se stanje izboljšuje.« Mojca Vtič Sredi avgusta seje iztekel rok za oddajo ponudb za nakup premoženja iz Vinagove stečajne mase (obeh kleti in vinogradov). V Ptujski kleti, ki je trenutno najemnica vinogradov, pravijo, da ponudbe za odkup niso oddali: »O nakupu premoženja v tem trenutku ne razmišljamo. V tem času vso pozornost namenjamo dozorevanju grozdja in trgatvi. Predkupno pravico lahko uveljavljamo do konca trajanja najemnega razmerja, to je do 30. oktobra 2016.« (MZ) Foto: CG Mateji Soštarič dobili novo kraljico in princeso. Boštjan Noč. Oba sta v svojem nagovoru poudarila prizadevanja za razglasitev svetovnega dneva čebel (20. maj) in aktivnosti, ki čakajo Slovenijo za dosego tega cilja, Židan pa je ob tem dodal: »Sem minister za kmetijstvo, sem pa tudi politik; vendar kadar se pogovarjamo o čebelarstvu in projektih v čebelarstvu, smo vsi samo Slovenci.« Povedal je še, da v čebelarstvu ni ovir in razlik pri sodelovanju ter da na tem področju nastopamo enotno kot Slovenci. MŠ in prehrano Dejan Židan je ob prisotnosti predsednika Čebelarske zve-nadel Mateji Šoštarič. Dornava • Zakaj je dornavski tako hud in rdeč? Slabo vreme prepolovilo zaslužek V naših krajih je čebula nepogrešljiv element skorajda vsake kuhe. Da ni vsa enaka, oziroma da ni vsak luk dornavski luk, pa so prepričani ne le Dornavčani, temveč tudi tisti, ki so njihov pridelek kdaj poskusili. Zakaj je tako, so povedali tudi v nedeljo na še enem Liikarskem prazniku. „Na dornavskem polju je bilo včasih veliko pridelovalcev žlahtne kulture luka, po katerem smo prebivalci dobili ime Lukari Turistično-etnografsko društvo Lukari želi to tradicijo ohraniti, da bi z njo seznanili tudi druge. Da bi izvedeli, zakaj je luk tako hud, rdeč in druge skrivnosti, ki so jih ženske imele pri pridelavi in prodaji luka, pa prirejamo Lukarski praznik," pravi Marija Belšak, predsednica društva TED Lukari Dornava. Letos so ga priredili že 23. leto zapored, kljub slabemu vremenu pa ljubiteljev dornavskega luka ni manjkalo. Je pa bil letošnji izkupiček bistveno slabši od lanskoletnega. Medtem ko so lani prodali skoraj 1,5 tone luka, je dež to številko letos več kot prepolovil, saj so iztržili le okrog 700 kilogramov. A Belšakova pravi, da so kljub temu zadovoljni, saj je v krajih okrog Dornave v nedeljo deževalo skorajda ves dan, pri njih pa šele zvečer. Praznik so izpeljali v prireditvenem prostoru pred večnamensko dvorano, kjer so prodajali luk in lukec, vence - krence, peli, plesali in se zabavali. Ob 14. uri so odprli etnografsko in kulinarično razstavo, sledil je etnografski prikaz različnih del, od priprav pa do trženja pridelka, predstavile so se Ljudske pevke iz Dornave, Ljudski godci, folklorna skupina Mladi lukari iz OŠ dr. Franja Žgeča iz Dornave ter dornavska moški oktet in pihalna godba. Nagradili pa so tudi tri obiskovalce, ki so s seboj prinesli najdebelejši rdeči luk. Enega 350-gramskega, drugega 700 in tretjega, največjega, kar 900 gramov težkega. Šlo je za dornavski luk, ki pa je rasel v sončni Dalmaciji. Dženana Kmetec Letos se je prodalo bistveno manj luka kot lani. Foto: MS 10 Štajerski Kultura petek • 26. avgusta 2016 Ptuj • Poletni vokalni večer Z Brača na Ptuj s čolnom in pesmijo Vokalna skupina Melos je ob petletnici delovanja na dvorišču ptujskega minoritskega samostana pripravila poletni vokalni večer, v goste pa povabila Tamburaški orkester Kulturno umetniškega društva Majšperk. Ptujska vokalna zasedba je julija letos v okviru Festivala dalmatinskih klap Omiš nastopila na Bolu na Braču, od tam pa na ptujski oder priplula kar s čolnom ... Koncert so pričeli z dalmatinskimi skladbami, nadaljevali s pisano bero angleških priredb in slovenskih umetnih skladb ter zaključili s svojo novo pesmijo Prva, zadnja in edina. Večer so Julij Lozinšek, Klemen Rutar, Rudi Mohorko, Tadej Premužič in vodja skupine Tomaž Mohor-ko začinili s prigodami s poti. Pod vodstvom dirigenta Draga Kleina so nastopili majšper-ški tamburaši z enako pestrim repertoarjem, zapela pa je tudi vokalistka Katja Kovačič. Tenorist Klemen Rutar pojasnjuje: »Tamburaše smo povabili, ker smo ob jubileju želeli pripraviti še bogatejši koncert kot v prete- Foto: Boris Voglar Pevci vokalne zasedbe Melos in majšperški tamburaši so navdušili z razponom glasbenih zvrsti. klih letih. Večer je odlično uspel, saj nam je publiko uspelo spraviti na noge ...« Pevci skupine Melos bodo 9. septembra spet nastopili na istem odru, tokrat kot gostje na koncertu Helene Blagne v okviru festivala Zvezde pod zvezdami. Eva Milošič Ptuj • Big Band Ptuj z zvezdama iz New Yorka sis in Port Of Life « Big Band Ptuj pod okriljem Kulturno umetniškega društva Musicology delu- Veliki koncert velikega orkestra boo ^euoj-ta ** big band na Ptuju je leta 1968 ustanovil Anton Horvat, mi pa Big Band Ptuj je skupaj z gosti na Murkovi ulici na Ptuju tudi letos pripravil pravi glasbe- tradicijo nadaljujemo « ni spektakel. Repertoar je segal od jazza do popa in balkana, pa celo diska... Eva Milošič Poleg članov orkestra so nastopili vokalista Urška Starova-snik in Blaž Vidovič ter solistka na flavti Urška Ljubec, posebna gosta pa sta bila ptujska glasbenika, ki živita in ustvarjata v New Yorku. Organizatorji pojasnjujejo: »Tadej Kampl, basist in producent, je vrhunski glasbenik in ima največ zaslug za to, da je Ptuj postal glasbeno središče, kjer se srečujejo odlični glasbeniki z vsega sveta. Žan Tetičkovič pa je ptujski bobnar in skladatelj, prepoznaven po dveh edinstvenih projektih; Oa- Ormož • Dr. Matej Mertik tudi pesniška duša » Likalnik na muhte « Drugi torek v avgustu je v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož potekala predstavitev pesniške zbirke Likanik na muhte avtorja, sicer domačina in znanstvenika Mateja Mertika. Dr. Matej Mertik se je tokrat predstavil kot pesniška duša. Po objavljenih knjigah Kapitan, na Zemlji izginjajo marjetice; Tri srca - Prlekija in Polet nočnega papagaja je tokrat izdal svojo prvo pesniško zbirko pod naslovom Likalnik na Muhte. Delo je poklon ženski, Tomažu Šalamunu, Beli krajini, brezam, švicarskemu siru in še komu in_____,___________ __ _ __ Foto: Arhiv Knjižnice Franca Ksavra Meska Ormož čemu. Zbirko je bogato ilustrirala sestra Nina Mertik, spremno besedo je prispeval slovenski kulturnik in umetnik Milan De-kleva, za izdajo pa je poskrbel Kulturni center Maribor. Da je Mertik v Ormožu vedno dobrodošel gost, so dokazali tudi tokrat, z množičnim obiskom omenjenega literarnega večera, na katerem se je zbralo okrog 80 obiskovalcev, ki so z veliko radovednostjo prisluhnili njegovi sočni znanstveno lirični govorici in se po končanem pogovoru o pesmih, zbirki in ilustracijah ob pogostitvi družili še na vrtni terasi, je povedala direktorica ormoške knjižnice Milica Šavora. ML Tednikova knjigarnica Sola Nekako ne gre, da ne bi tik pred novim šolskim letom na tem mestu zapisala besedo ali dve o šolskih vratih, ki se znova odpirajo. Ne gre, pa čeprav mi je že kanček dolgočasno - to odpiranje šolskih duri. Saj veste, cenjeni bralci Knjigar-nice, četudi je ponavljanje mati modrosti, kot so radi nekoč poudarjali, je pisanje o knjigah na temo novega šolskega leta po malem izpeto. Saj ne, da ni knjižnih naslovov, ki bi lahko bili dobra iztočnica in priporočilo učencem, učiteljem ali njihovim sopotnikom na učnih poteh, nekako se teme pač ponavljajo. Recimo o občutljivih prvošolčkih, o tkanju šolskih socialnih vezi in omrežij, o otrocih z več potrebami, o nasilju in ustrahovanju v šoli, o dislektikih in tistih, ki ne morejo biti nikoli pri miru, o samotarjih, o prebrihtnih in o premalo pametnih otrocih, o učiteljih na robu živčnega zloma, o starših, ki preveč zahtevajo od svojih potomcev, pa o tistih družinah, ki vse podrejajo mladičem ... Oh, takega in podobnega branja je v izobilju na knjižničnih policah. Ah, ta šola! Pa sem pogledala v Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 2014): šola je pojasnjena na strani 694 in geslo je zelo, zelo dolgo. Pod 1 piše, da je šola vzgojno-izobraže-valna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti; kar slovar podkrepljuje z navedki: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole (A mora res biti prva trditev tako negativen stavek, če veste kaj mislim?); včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli; mreža šol . Pod 2 slovar pojasnjuje, da z besedo šola lahko mislimo tudi pouk, seveda v pogovornem jeziku, na primer: šola se začne ob osmih. Pod 3 slovar pravi, da je šola s prilastkom privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju, na primer: ruska formalistična šola v poeziji ... Lepo je v slovarju prebrati, da je (etnološko) šola otroška igra, pri kateri se z različnimi kretnjami, gibi meče žogo v zid; tako se imenuje tudi otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polju na tla narisanega lika (ristanc) . Hm, šola se imenuje tudi vnetna bulica na čeljustnem delu ustne votline, veterinarji pa poznajo poimenovanje šola za zadebelino sluznice na sprednjem delu trdega neba tik za zgornjimi sekalci pri konju. V SSKJ za šolo sledi šolanec, tako knjižno rečemo šola-nemu človeku, izobražencu, šolanost pa je značilnost šo-lanega človeka. Šolar je učenec osnovne šole, šolarček pa je manjšalnica od šolarja, pravi slovar. Če vas mika, dragi bralci, poiščite še pojme, ki sledijo šolancu: šolarica, šolarka, šolarski, šolati ... šolmošter, šolmoštrski, šolnica, šolnik, šolnina, šolniški, šoloobvezen, šoloobveznik . šol-skoreformen, šolstvo, šolmošter, šolmoštrski, šolmoštrova-ti, šolmoštrštvo . Koliko besed! Kako lepo je odkrivati šolski svet! A najbolje od vsega je omogočiti in pomagati otrokom, da odkrivajo svet z vsemi čuti, o čemer govori knjiga z naslovom Kako to lepo diši! (PatriciaMennen. Prevedla Breda Omerza. Radovljica: Didakta, 1999). Ob tej knjigi in z njeno pomočjo boste vsi šolniško sodelujoči gledali in razumeli, kaj se dogaja z očmi, videli boste svet z drugačnimi očmi, opazovali kot pravi raziskovalci, čutno doživljali barve, razvijali sluh kot pot do duše, poslušali in našli pot k jeziku, razvijali veselje z rimanjem in rimami . Naj vam vsem zadiši izza na novo odprtih šolskih vrt! Pa pridite nas kaj v knjižnico obiskat! Liljana Klemenčič D MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ . ZVEZDE POD ZVEZDAMI Poletni gledališki festival Mestnega gledališča Ptuj NA DVORIŠČU MINORITSKEGA SAMOSTANA PTUJ • od 27. avgusta do 11. septembra 2016 Sobota 27. avgusta ob 20.00 Nedelja 28. avgusta ob 20.00 Koncert - Tadej Kampl s prijatelji Tadej Kampl with friends + CJ Johnson Pasji dnevnik Cucki - komedija Produkcija Mestnega gledališča Ptuj 02 749 32 50, info@mgp.si, www.mgp.si Nogomet Veliko poškodovanih in trije novinci Strani 12 Motokros Tim Gajser pripravljen za skok na vrh Stran 12 Tenis Rola v NewYorku ostaja brez zmage Stran 13 Tenis V finalu dečkov Slovenca, pri dekletih Rusinji Stran 13 Rokomet Sprejem za prvega ormoškega olimpijca Stran 15 Nogomet Cirkulane in Gerečja vas največja favorita Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! (CCradioptuj tut afeletu www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si V nedeljo se je v Ljudskem vrtu za nogometaše Aluminija zgodil nepozaben trenutek: prejeli so aplavz svojih navijačev, pridružili pa so se jim še navijači Maribora. Kidričani si podobne podpore želijo (in si jo tudi zaslužijo) tudi v nedeljo. Foto: Črtomir Goznik Lovro Cvek je v zadnjih dveh sezonah nosil dres Zavrča, odslej bo do čim boljših rezultatov pomagal Aluminiju. Nogomet • 1. SNL Proti Rudarju potrditi zmago z Mariborom Nogometaši Aluminija so v nedeljo z zmago v Ljudskem vrtu pripravili eno največjih, če že ne kar največje presenečenje dosedanjega dela sezone v 1. ligi. »Zmaga z Mariborom je nekaj posebnega, tako za igralce in strokovno vodstvo kluba. Verjamem, da je tako tudi za vse ljudi v Kidričevem in okolici, ki stiskajo pesti za Aluminij in da smo jim naredili nekaj veselja,« je po tekmi povedal eden najboljših igralcev nedeljskega obračuna Vedran Turkalj. Ob njem so bili v idealno enajsterico kroga v različnih izborih uvrščeni še Luka Janžekovič, Josip Zeba in Matic Vrbanec. Slednji je s 4 asistencami zaenkrat na vrhu lestvice najboljših podajalcev, Zeba pa je s tremi zadetki v družbi najboljših strelcev 1. lige. Z igro v Mariboru je bil zadovoljen tudi trener Aluminija Bojan Špehonja: »Tekma z Mariborom je bila z mojega vidika najlažja v sezoni in naj se sliši še tako čudno, proti Rudarju bo bistveno težje. Pričakovanja bodo sedaj zrasla, vemo pa, da so moštva v celotni ligi zelo izenačena. Vsako tekmo je treba odigrati na visokem nivoju, sicer lahko izgubiš z vsakim ali pa z dobro predstavo na drugi strani vsakega premagaš. Mi smo to dokazali proti Mariboru, sedaj pa se že intenzivno pripravljamo na novo preizkušnjo.« Kidričani so v uvodnih treh krogih doživeli poraze (Gorica, Koper, Celje), od tedaj pa so uspeli krivuljo rezultatov močno obrniti navzgor. Tako so neporaženi na zadnjih treh prvenstvenih (remi z Radomljami, zmagi s Krškim in Mariborom) in eni pokalni tekmi (zmaga v Beltincih), kar je lepa serija štirih uspešnih tekem. »Pohvale za zmago proti Mariboru so bile seveda dobrodošle, za obrambne igralce je zmaga brez prejetega zadetka vsekakor odlična vest. Sam bi rekel, da smo tokrat odlično delovali kot celota, 1. SNL, 7. krog: Aluminij - Rudar, nedelja, 28. avgusta, ob 17.00 v Kidričevem kot povezana ekipa, ob tem smo upoštevali vse nasvete šefa, kar se nam je obrestovalo,« je dejal 28-letni hrvaški branilec Turkalj, ki je odigral eno najboljših predstav v rdečem dresu. Obrnil se je tudi k tekmi z Rudarjem: »Če je bilo doslej med tekmeci še zaznati kakšno podcenjevanje, potem tega sedaj zagotovo ne bo več. Smo pa z zmago proti Mariboru dobili dodatno mero samozavesti, tako da upam na nadaljevanje naše uspešne serije. Pred tekmo z Rudarjem sem optimist, vabim pa tudi vse navijače, da nam pomagajo na poti do novega dobrega rezultata.« Presenetili Olimpijo, nato pa izgubili z Gorico Velenjčane v letošnji sezoni vodi trener Slobodan Kr-čmarevic, doslej pa so zbrali enako število točk kot Kidri- V rdečem odslej tudi Lovro Cvek Kidričani še naprej krepijo igralsko zasedbo za nastope v 1. ligi: v svoje vrste so pred dnevi zvabili Milana Kocica, Aleksandra Srdica in Mihaela Rebernika, v tem tednu so »ujeli največjo ribo«. Gre za 21-letnega Lovra Cveka, ki ga ljubiteljem nogometa na našem območju ni treba posebej predstavljati, saj je bil v zadnjih dveh sezonah eden najboljših igralcev Zavrča, tudi njegov kapetan. V tem času je nekdanji mladinski hrvaški reprezen-tant v 1. slovenski ligi zbral 54 nastopov, pri čemer je dosegel pet zadetkov. Gre za izjemno zanesljivega igralca, ki na igrišču le redko zataji. Najbolje se znajde na mestu zadnjega zveznega igralca, po potrebi se lahko preseli tudi na kakšno drugo mesto v zvezni vrsti ali na bočni položaj. Cvek je bil po premestitvi Zavrča v 2. ligo prost igralec, podobno kot Jure Matjašič, Veljko Batrovic, Josip Golubar in številni drugi člani Zavrča. čani - 7. Veliko presenečenje so pripravili v 5. krogu, ko so v Stožicah na kolena spravili Olimpijo (0:2), že v naslednji tekmi pa so na domačem igrišču klonili proti Gorici (1:2). Po dva zadetka sta doslej dosegla John Mary in Dominik Glavina. Jože Mohorič Nogomet • NK Zavrč, 2. SNL Povrniti zaupanje uprave in navijačev Zadnja tekma pred reprezentančnim odmorom Nedelja je še posebej idealna priložnost za obisk tekme 7. kroga v Kidričevem med Aluminijem in Rudarjem, saj po tem krogu sledi reprezentančni odmor, v katerem se bo slovenska nogometna reprezentanca v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2018 merila v gosteh z Litvo. Tekma bo 4. 9. v Vilni. Po težkem porazu v preteklem krogu v Novem mestu (7:1) je pred Zavrčani nova zahtevna preizkušnja. V soboto popoldne se bodo namreč v gosteh pomerili z novincem v ligi Brežicami, ki pa imajo tudi med drugoligaši visoke cilje (v uvodnih treh krogih so trikrat remizirali). Najtežje se bo pobrati psihično in pripraviti na to srečanje, saj rezultat 7:1 še odzvanja v glavah nogometašev Zavrča. Kljub temu da gre za sila mlado zasedbo, se jim kaj takega skoraj ne bi smelo primeriti. A junaki se izkažejo takrat, ko je najtežje in številčno zdesetkana zasedba ima sedaj priložnost, da se z dobro predstavo v Po-savju odkupi upravi kluba in navijačem. Trenerju Željku Orehov-cu v teh trenutkih prav gotovo ni lahko, saj mora fante psihološko dvigniti, poleg tega pa mladi igralci večinoma nastopajo na dveh frontah (mladinci, člani) in nekatere že dajejo prve poškodbe, kar še dodatno vpliva na moštvo. Haložani še vedno išče- jo vezista, ki bi bil dodana vrednost ekipe, a je takšnega igralca v tem trenutku zelo težko dobiti. V tem tednu sta se Zavrču pridružila 18-letni Domen Klajnšek (Aluminij) in 17-letni Teo Kopjar (Varaždin). Peter Murko: »Treba se bo zbrati, strniti svoje vrste, pravzaprav se bomo morali glede na to, kako slabo smo igrali predvsem v 2. polčasu tekme s Krko, kar ponovno 'sestaviti'. Brežice so kakovostna ekipa, zato pričakujem težko tekmo, naš cilj pa je ostati neporažen. Dali bomo vse od sebe, predvsem tekma z Veržejem pa je pokazatelj, da tudi mi znamo igrati nogomet. Kljub temu da imamo številčno skromen igralski kader, verjamem, da bomo uspeli popraviti slab vtis iz preteklega tedna.« tp 2. SNL, 4. krog: Brežice - Zavrč , sobota, 27. 8., ob 17.00 v Brežicah Foto: CG 12 Sport petek • 26. avgusta 2016 Nogomet • NK Drava, 2. SNL Veliko poškodovanih in trije novinci Razočaranje po nesrečnem porazu proti Zarici so nogometaši Drave hitro preusmerili v trening in na novega tekmeca - Ankaran-Hrvatini. Primorci so bolje startali v novo prvenstvo od Ptujčanov, imajo tudi nekoliko bolj izkušeno ekipo. Svojo kakovost so potrdili tudi na zadnji tekmi, ko so remizirali pred svojimi gledalci s 3:3 z Roltekom iz Doba, ki ob Krki, Brežicah in Triglavu odkrito cilja na sam vrh prvenstvene lestvice. Na drugi strani je Drava s 3:2 izgubila v Kranju in ob tem zaradi poškodbe izgubila Gašperja Hribernika. Poškodoval se je tudi Gašper Kurež, ki je vprašljiv za sobotno tek- 2. SNL, 4. krog: Drava - Ankaran-Hrvatini, sobota, 27. 8, ob 17.00 na Ptuju mo, enako velja tudi za prvega strelca modrih Adnana Ba-šica, ki je na treningu utrpel močan udarec. Že od prej trener Simon Sešlar ne more računati na Naserja Kajtazija, zaradi odhoda na maturantski izlet bosta manjkala še Blaž Lovenjak in Žan Hliš. Kljub vsem težavam je Sešlar optimistično razpoložen pred težko tekmo: »Proti Ankaranu lahko pridemo do pozitivnega rezultata, če bomo ponovili igro, ki smo je pokazali v prvih dveh krogih. Takrat smo bili agresivni in aktivni skozi vso tekmo in na konto smo vpisali štiri točke. Ta izkupiček želimo v soboto povečati.« Na tej tekmi bo v primeru poškodbe Bašica dobil svojo priložnost novi srbski napadalec v vrstah Drave Jetmir Torra, ki je bil v Sloveniji član Šampiona iz Celja, medtem ko je nazadnje igral v Avstriji za Peuerbach Union. V modri majici bosta - če bo urejena vsa dokumentacija - zaigrala še dva branilca: Boštjan Frelih, ki je nazadnje igral na Češkem, in stari znanec domače publike Marko Roškar, ki se vrača iz Aluminija. S slednjima bo Foto: Črtomir Goznik Marko Roškar (v modrem dresu) je postal novi-stari igralec ptujske Drave. ptujska obramba bolj čvrsta in izkušena, kar je velik plus. Če ne bo prevelikih oscilacij v igri Drave, potem je mogoče pričakovati drugo zmago v sezoni. David Breznik Motokros • Dirka za državno prvenstvo Tim Gajser pripravljen za naskok na vrh svetovnega razreda MXGP Tim Gajser je pred odhodom na Nizozemsko zmagal v Zaboku pri Zagrebu, v kategoriji veteranov je slavil tudi Bogo Gajser. Najboljši slovenski moto-krosist Tim Gajser ima konec tedna priložnost, da si že dve dirki pred koncem sezone svetovnega prvenstva zagotovi naslov prvaka v najmočnejšem razredu MXGP. Mladenič iz Pečk pri Makolah je na dosedanjih 15 dirkah zbral 644 točk, sledijo Italijan Cairoli s 545, Nemec Nagl s 509 in Francoz Febvre s 499 točkami. Če bo imel pred zadnjima dvema preizkušnjama več kot 100 točk prednosti, potem bo za tekmece neulovljiv. Glede na formo in dosedanje predstave v sezoni je ta scenarij zelo verjeten. Že pred časom je oče Bogomir dejal, da je to cilj in da lahko potem gredo na zadnji dirki v ZDA mirni, brez pritiska. Pred odhodom na Nizozemsko je Tim nastopil na peti dirki državnega prvenstva. Na skupnem tekmovanju Slovenije in Hrvaške je v Zaboku slavil v razredu open. Peta dirka DP v motokrosu po poletnih poči- Štajerski 1 PEDI WIK www.tednik.si Îïstajerskitednik LJ Staje rskitednik tnicah je postregla s scenarijem celotne sezone. Tim Gajser je na stezi v neposredni bližini mesta Zabok pri Zagrebu prepričljivo odpeljal obe vožnji in tretjič letos iztržil maksimalno število točk. Drugo mesto je osvojil povratnik po poškodbi Jernej Irt, tretje pa Luka Ku-tnar. Dirka je potekala v idealnih razmerah, saj je dež pred dirko dodobra namočil stezo, oblaki pa so poskrbeli, da ni bilo pretirano vroče. Na dirki se je zbralo 120 tekmovalcev. Tim Gajser je dirko v Zaboku izkoristil kot del zadnjih priprav pred odhodom na Nizozemsko, kjer se bo spopadel s povsem drugačno podlago, saj je tu dirkal na trdi ilovnati podlagi, tam pa bo globok pesek. Pokazal je, da je v odlični formi in povsem neobremenjen. »Dirka je dirka, nanjo grem s ciljem, da zmagam. Vsakršno taktiziranje tu odpade, saj ko Foto: Črtomir Goznik preveč razmišljaš, kako bi kaj prilagodil ali poiskal neko bližnjico, običajno s tem samo poslabšaš vse skupaj. Proga tu mi je všeč, je kar edinstvena na svetu, saj ne vem, kje še lahko iz stanovanjskega bloka gledaš motokros dirko. To je res neverjetno. Komaj čakam nastope v Assnu. Za to sem delal celo življenje in se zelo veselim te dirke,« je povedal najboljši slovenski motokrosist. V razredu 125 2T je zmagal Luka Milec, v MX2 Peter Irt, med veterani 50 pa Timov trener in oče Bogomir Gajser. Naslednja dirka za državno prvenstvo bo 18. septembra v Šentvidu pri Stični, kamor pa bo Tim Gasjer morda že prišel kot novi svetovni prvak razreda MXGP. Stična bo predzadnja postaja letošnjega državnega prvenstva, zadnja bo preizkušnja v Orehovi vasi 9. oktobra. JM, sta Plavanje • PK Terme Ptuj Uspešna poletna sezona za ptujske plavalce Plavanje je nedvomno eden najlepših, najpopularnejših in najtežjih športov. Z vsemi temi pridevniki se srečujejo večinoma mladi plavalci PK Terme Ptuj, za katerimi je uspešen poletni del tekmovalne sezone. V njej je ptujski klub nastopil na 29 tekmovanjih na Hrvaškem, Avstriji, BiH in Sloveniji, na katerih so skupno osvojili 58 medalj. O tem delu sezone je trener Igor Sternad povedal: »Sezono lahko ocenim za dobro, saj smo dosegli zastavljene cilje. Sodelovali smo na dveh državnih prvenstvih in tam plavali finale. Imamo mlado ekipo, ki se bo v prihodnje tudi borila za medalje na državnih prvenstvih.« Svoje mnenje je podal tudi predsednik PK Terme Ptuj Franjo Rozman: »Za iztekajočo sezono bi lahko dejal, da je bila zame ena izmed tistih, ki so bile v mojem dolgoletnem vodenju kluba prelomne. Homogena ekipa vaditeljev in trenerjev je poskrbela, da so naši plavalci opravili več treningov, se udeležili več tekmovanj in osvojili več medalj kot katerokoli leto poprej. Brez podpore staršev, ki so združili svoje znanje in nam pomagali pri organizaciji in pri pridobivanju dodatnih sredstev, in seveda Term Ptuj, ki nam omogočajo zelo dobre pogoje treninga, nam to ne bi uspelo. Tudi na prihajajočo sezono gledam zelo optimistično, saj se vračajo naši nekdanji sponzorji in donatorji, vrnili so se plavalci, ki so si vmes vzeli malo oddiha in v klubu bomo razširili svojo dejavnost še na novo področje.« Lora Grobelšek (PK Terme Ptuj) V zadnjih letih je bila najboljša in najuspešnejša tekmovalka PK Terme Ptuj Lora Grobelšek. Ta se je od tekmovalnega plavanja poslovila, saj odhaja na študij v Ljubljano. Pridna in zagnana športnic je osvojila dva naslova državne prvakinje v mladinski kategoriji v disciplinah 50 in 100 metrov hrbtno ter je bila vzornica mlajšim plavalcem. V klubu so ponosni tudi na Tima Vidoviča, ki je letos plaval na Univerzitetnem evropskem prvenstvu, kjer je zastopal Univerzo v Ljubljani. V PK Terme Ptuj so plavalne aktivnosti po krajši pavzi začeli v ponedeljek, v naslednjem mesecu želijo čim bolje izkoristili zunanji bazen. V njem bodo vadili in trenirali večinoma plavalci tekmovalci, medtem ko bodo v notranjem bazenu kmalu po začetku novega šolskega leta zagnali vse vadbene skupine, vključno s šolo plavanja. David Breznik V SEPTEMBRU VABLJENI NA VPISE V ŠOLO PLAVANJA V TERMAH PTUJ INFORMACIJE: 041311414- PLAVALNI KLUB TERME PTUJ <0 •'v SEZONI ?oag/ie vEl kot & tekmBvanj IN VEČ KOT 7,0 MEDAL* petek m 26. avgusta 2016 Šport, šport mladih Štajerski 13 Nogomet • MNZ Ptuj Tenis • Odprto prvenstvo ZDA Vadba selekcij U-12 in U-13 v Regijskem centru MNZ Ptuj Rola v New Yorku ostaja brez zmage Z začetkom novega tekmovalnega leta 2016/17 so na NZS v skladu s strateškimi usmeritvami na področju mladinskega nogometa uvedli nekatere spremembe pri izvajanju programov nogometnih centrov MNZ. »Vadbo želimo čim bolj približati igralcem in klubom v vseh regijah, zato se bodo vsebine programa (pod novim imenom Regijski centri MNZ) v sodelovanju trenerjev MNZ, koordinatorjev področij Nogometa za vse, klubskih trenerjev in trenerjev NZS, ki delujejo v okviru nacionalnih panožnih športnih šol, izvajale regijsko v vseh devetih medobčinskih nogometnih zvezah,« so zapisali na NZS. Najpomembnejši cilj programa je igralcem omogočiti dodatne možnosti za njihov nogometni in osebnostni razvoj, klubom pa ponuditi strokovno pomoč pri razvoju igralcev. Treningi za selekcije U-12 (ob 16.30) in U-13 (ob 18.00) bodo v MNZ Ptuj potekali ob četrtkih v Stojncih (na naravni travi) in na igriščih z umetno travo na Ptuju, v Slovenski Bistrici in Kidričevem v naslednjih terminih: - 1. 9., 15. 9. - Športni park Stojnci - 29. 9. - U-12 ob 15.30 in ob 17.30 U-13, seminar na Mestnem stadionu na Ptuju, - 13. 10. - Športni park Stojnci - 27. 10. - igrišče umetna trava Kidričevo - 10. 11. - igrišče umetna trava Slovenska Bistrica - 24. 11. - igrišče umetna trava Mestni stadion Ptuj - 8. 12. - igrišče umetna trava Slovenska Bistrica Treningi bodo izvedeni po programu dela za kategorijo U-12 in U-13 NZS, vodila jih bosta Primož Jelen in Goran Sentič iz NZS ob pomoči trenerjev MNZ Ptuj Draga Preloga in Gorazda Černila. Na vadbo so vabljeni tudi klubski trenerji - ti naj na e-naslov marjan. lenartic@siol.net do 28. 8. pošljejo število igralcev, ki se bodo udeležili vadbe v Regijskem centru. Cilji Regijskih centrov MNZ: - poenotenje vsebine dela v vseh MNZ, - povečanje števila treningov v posamezni tekmovalni sezoni, - krajevna razpršenost centrov znotraj MNZ, - strokovna priprava programov, - spremljanje igralcev s pomočjo osebnega kartona, - zagotavljanje dodatne strokovno vodene aktivnosti, - vključevanje klubskih trenerjev v proces vadbe, - dodatno izobraževanje trenerjev. New York bo v naslednjih dobrih dveh tednih središče teniškega sveta: na igriščih v Flushing Meadowsu bo namreč potekalo odprto prvenstvo ZDA. Igralci in igralke se bodo borili vsak za svoj kos rekordnega nagradnega sklada, ki znaša več kot 46 milijonov dolarjev. Neposredno uvrstitev v glavni del turnirja imajo od Slovenk zagotovljeno le Polona Her-cog ter dvojica Katarina Srebotnik-Andreja Kle-pač. Trojica fantov - Blaž Rola, Grega Žemlja, Blaž Kavčič - in Dalila Jaku-povič so morali v kvalifikacije, če ne bi imela težav s poškodbo, bi nastopila tudi Tamara Zidanšek. Kvalifikacije so same zase zelo močan turnir, zato je preboj v glavni del žreba zelo zahtevna naloga. To je na svoji koži občutil tudi Blaž Rola (188. na ATP). 25-letni Ptuj-čan je tokrat tretjič nastopil v New Yorku: leta 2014 je v 1. krogu glavnega turnirja tesno izgubil proti Špancu Fernandu Verdascu (3:6, 6:3, 5:7, 6:1, 4:6), lani pa je obstal na prvi stopnički kvalifikacij proti Američanu Tommyju OP ZDA, kvalifikacije: 1. krog: Rola - Chiu-dinelli (Švica, 27.) 7:6(1), 2:6, 3:6; Žemlja (31.) -King (Barbados) 6:4, 4:6, 4:6, Kavčič - Krajicek (ZDA, 23.) 7:5, 7:6(2). Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola je po nastopu na challenger turnirju v Portorožu odšel v New York, kjer je nastopil v kvalifikacijah za Odprto prvenstvo ZDA. Paulu (3:6, 6:4, 4:6). Žreb mu je tokrat namenil Švicarja Marca Chiudinellija (144.), ki je v svoji karieri že bil blizu TOP 50. Izkušeni 34-letni Baselčan je največje uspehe na turnirjih za veliki slam dosegal prav v New Yorku (3. krog, 2006 in 2009). Dvoboj na igrišču P6 (nekdanji grand stand) je bil v 1. nizu zelo izenačen. Do rezultata 5:5 ni bilo odvzemov servisa, nato pa je to uspelo Švicarju (5:6). Blaž se je iz izgubljenega položaja rešil z rebreakom (6:6), v podaljšani igri pa je izkoristil psihološko prednost in slavil 7:1. Izku- šenejši tekmec pa se ni vdal, ampak je še bolj odločno pritiskal na Blaža, ki ga je pri igri oviralo vnetje na levi roki, zaradi česar je pred samim turnirjem treniral zelo omejeno. V drugem nizu je bilo izenačeno do rezultata 2:2, nato pa je Chiudinelli zaporedoma osvojil kar devet iger! S tem je osvojil drugi niz 2:6, v tretjem pa povedel z neulovljivih 0:5. Rola se ni predal, osvojil je tri igre zapored, odločilnega koraka za priključek pa ni uspel narediti. Srečanje je trajalo 2 uri in 14 minut, končno razmerje točk pa je bilo 96:107. Tekmec je bil zagotovo pre- magljiv (1. servis je poslal v igrišče v manj kot 50 %), a tokrat se to ni zgodilo. »Bolečine sem začutil že na turnirju v Portorožu, a sem upal, da bodo nekako minile. Proti Chiudinelliju sem servi-ral le drugi servis, tudi pri nekaterih udarcih me je bolelo. Glede na to, da sem nekako izvlekel tretji niz, je bilo to nad vsemi pričakovanji, saj trenutno ne morem niti dvigniti steklenice z vodo. Vseeno sem z razpletom razočaran,« je dejal Rola, ki bo moral nekaj časa počivati, čakajo ga tudi terapije. JM, sta Tenis m TK Terme Ptuj Pri dečkih v finalu Slovenca, pri dekletih Rusinji Pretekli teden je na teniških igriščih v Termah Ptuj potekal turnir serije Tennis Europe (TE) za dečke in deklice do 12. leta starosti. Skupno je v obeh konkurencah nastopilo več kot 100 mladih iz kar 19 držav: Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Bolgarije, Romunije, Avstrije, Italije, Nemčije, Poljske, Češke, Slovaške, Grčije, Estonije, Nizo- zemske, Ukrajine, Rusije, Velike Britanije in Avstralije. Pri dečkih sta si nastop v finalu zagotovila najboljša Slovenca iz lestvice TZS U-12, Celjan Lan Obrul (1.) in Liti-jan Bor Artnak (2.). Prvi je bil prepričljivo boljši, saj je slavil 6:1, 6:0. Obrul je slavil tudi med dvojicami, kjer je združil moči z Mariborčanom Majem organizira TENIŠKI VRTEC in v v TENIŠKO SOLO VPIS: do 10.9. 2016 INFORMACIJE: 040 304 897 ali v prostorih kluba Premzlom (3.), v finalu sta ugnala dvojico Artnak-Flan-der, rezultat je bil 6:2,6:7(7), 10:8. Pri dekletih sta se v finalu posameznic pomerili Rusinji T. Muzykanskaya in N. Klial-turina, z rezultatom 3:6, 6:3, 6:2 je slavila prva. Med dvojicami sta zmagali Avstrijki Claudia Gasparovič in Nina Plihal. Luka Hazdovac, predsednik TK Terme Ptuj in organizacijskega odbora: »Gre za precej zahtevno organizacijo turnirja, saj je ob nemotenem poteku turnirja treba zagotoviti še prenočišča za igralce in njihove trenerje. Letos smo imeli kljub manjšim deževnim presenečenjem kar srečo z vremenom, saj smo nastope izpeljali skladno z urnikom. V našem klubu imamo zelo uigrano ekipo, ki zelo hitro poskrbi za ureditev igrišč. Turnir je bil 3. ranga, na igriščih smo videli nekaj zelo dobrih igralcev in igralk. Organizatorji in tudi prejemniki priznanj smo bili na koncu zelo veseli tega, da je priznanja podelila Mary Pierce.« JM Priznanje najboljšima posameznikoma v konkurenci dečkov in deklic je na turnirju serije TE U-12 na Ptuju podelila Mary Pierce. Nika Strašek slavila v Ljubljani Na igriščih TK Olimpija je potekal odprti turnir v kategoriji deklet U-14. Prve tri nosilke turnirja so bile članice TK Terme Ptuj Taja Lončarič (1.), Tara Gorinšek (2.) in Nika Strašek (3.), ob njih je nastopila še Ana-Teja Tabor. Ana-Teja je svoje nastope končala v 1. krogu, prve tri nosilke pa so se vse uvrstile v polfinale. Ptujski dvoboj med Lončaričevo in Straškovo je dobila slednja, ki se je v finalu pomerila s Taro Katarino Milič, hčerko nekdanjega košarkarja Marka Miliča. Ptujska igralka je bila proti letu starejši tekmici uspešnejša in se je veselila končne zmage. OP TK Olimpija (U-14), rezultati: četrtfinale: Lončarič (1.) - Volk (ŽTK MB, 6.) 3:6, 7:6(2), 6:3, Gorinšek (2.) - Marenk (Medvode, 7) 6:2, 6:4, Strašek (3.) - Tušek (ŽTK MB, 5.) 6:1, 6:3; polfinale: Lončarič (1.) - Strašek (3.) 4:6, 2:6, Gorinšek (2.) - Milič (Domžale, 4.) 4:6, 1:6; finale: Strašek (3.) - Milič (4.) 6:4, 7:6(1). JM Foto: JM 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 26. avgusta 2016 Nogomet • Superliga Cirkulane in Gerečja vas največja favorita Ta konec tedna bodo tekme 1. kroga v prvenstvu pričeli tudi nogometaši v ptujski Superligi. V uvodnem krogu vsaj na papirju izrazitega derbija ni, kar pa ne pomeni, da ne bomo spremljali zanimivih in razburljivih preizkušenj. V ligi se bo ponovno igralo po trikrožnem sistemu, nato pa sledijo končni boji v ligi za prvaka in ligi za obstanek. Lanski naslov branijo Cirkulane, ki se kljub osvojitvi niso odločile za napredovanje v 3- SNL - sever. Kot novinca v ligi se bosta letos predstavili ekipi Podvin-cev in Skorbe. Krog favoritov je dokaj širok, toda glede na spremembe v ekipah v prestopnem roku se zdi, da se bosta za končni naslov borila Cirkulane in Gerečja vas. Četa Mirana Ljubca je spet dodobra prevetrena glede na lansko sezono, kader pa se zdi še nekoliko »širši«. Če lani »Vare-žani« niso napredovali v višji rang, pa nameravajo to storiti po letošnji sezoni. Oranžno-črne namreč zanima le vrh tabele. Podobne ambicije imajo tudi v Gerečji vasi, kjer prav tako premorejo kakovosten kader. Najbolj zveneče ime v moštvu je nedvomno Aleš Čeh, vijoličasti pa ne razmišljajo o ničemer drugem kot Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Cirkulan in Gerečje vasi bodo tudi v novi sezoni po pričakovanjih največji rivali za vrh Superlige. o naslovu prvaka. Klub namreč naslednje leto slavil 50 let obstoja in seveda bi bila uvrstitev v 3. SNL - sever najlepše možno darilo za vse, ki jim je NK Gerečja vas blizu. Po dveh izrazitih favoritih počasi prihajajo ekipe, ki bodo v veliki meri prav tako krojile razplete pri vrhu ali celo na njem. Tu predvsem mislimo na Bukovce, Stojnce in Hajdi-no, ne gre pa pozabiti niti na Bistrico ter Središče ob Dra- vi. Novinca v ligi sta določena neznanka, po svoje pa je to tudi moštvo Apač, ki pa nato vsako leto sestavi konkurenčno moštvo (zanj bo npr. nastopil tudi Aljaž Medved, nekdanji član Aluminija). Pričenjajo tudi »prvoligašii« Poleg Superlige se ta konec tedna pričenja tudi tekmovanje v 1. razredu MNZ Ptuj. Sistem tekmovanja je »superligaški«, tudi tukaj pa lahko pričakujemo dober in napet nogomet. Za naslov prvaka in uvrstitev v višji rang se namerava boriti »pol lige«. Ormož, Pragersko, Markovci, Tržec, Boč in Dornava imajo vsak svojo računico, povsem pa ne gre odpisati niti nobene izmed preostalih štirih ekip (Podlehnik, Gorišnico, Leskovec, Rogoznico). tp Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 7. KROGA - PETEK ob 19.00: Kalcer Radomlje - Krško; PETEK ob 20.15: Gorica - Domžale; SOBOTA ob 20.15: Olimpija - Luka Koper; NEDELJA ob 17.00: Aluminij - Rudar; NEDELJA ob 20.15: Celje - Maribor. 2. SNL PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Drava Ptuj - Ankaran Hrvatini, Brežice Terme Čatež - Zavrč, Roltek Dob - Farmtech Veržej; NEDELJA ob 17.00: Brda - Zarica Kranj, Triglav Kranj - Krka. 3. SNL - sever PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Fužinar Ravne Systems - Videm, Šmarje pri Jelšah - Korotan Prevalje, Mons Claudius - Maribor B, AjDAS Lenart - Šmartno 1928, Dravinja - ZU VIL Brunšvik, Dravograd - Rogaška; NEDELJA ob 17.00: Šampion - S. Rojko Dobrovce. Superliga PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Hajdina - Stojnci, Gerečja vas - Apače, Cirkulane - Skorba; NEDELJA ob 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Središče ob Dravi, Bukovci - Aha Emmi Bistrica. MNZ PTUJ -1. RAZRED PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Rogoznica - Ormož, Pragersko - Dornava, Boč Poljčane - Tržec, Leskovec - Gorišnica, Markovci - Podlehnik. 70-letnica ŠD Hajdina V soboto, 27. 8., bo slovesno na Hajdini, kjer praznujejo 70-letnico ŠD Hajdina. Ob 14.00 bo uradno odprtje tribune, ob 14.30 tekma prijateljev Spodnje in Zgornje Hajdine, ob 17.00 pa še tekma 1. kroga Superlige med Hajdino in Stojnci. Bowling Bowling klub Ptuj med 20. in 28. avgustom v Bowling centru na Ptuju organizira turnir Ptuj Open 2016. David Breznik Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Kikboks • Kadetsko in mladinsko SP Ptujski kolesarji v Ivanic Gradu V Dublin tudi šest Ptujčanov V nedeljo so vse kategorije dečkov in mlajši mladinci Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj nastopili na Hrvaškem, kjer so v Ivanic Gradu dirkali na že 46. Memorialu Stjepana Grgca. Skupaj je nastopilo 129 kolesarjev in kolesark iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Mlajši mladinci so se na progo pognali kot zadnji, prevoziti pa so morali 62 km. Za Ptujčane so nastopili Nace Malovič, Marko Hozjan, Gašper Polanec, Gašper Pušnik in Jan Mu-hič. Proga je vsebovala en klanec, fantje pa so odpeljali dva kroga. »Perutninarji« so poskušali z begom, a so preostale številčnejše ekipe vse poskuse nevtralizirale. 10 km pred ciljem je prišlo do odločilnega pobega štirih kolesarjev, v katerem pa ni bilo ptujskih. Ti so naredili »vlak« in so edini želeli ujeti ubežnike, a pomoči preostalih ekip ni bilo. Ubežnikom je tako uspelo priti do cilja s petimi sekundami prednosti. Izmučeni ptujski kolesarji so vseeno v sprintu pomagali Maloviču, ki je na koncu osvojil 7. mesto. Foto: prijavim.se V ospredju: Vid Jeromel in Andrej Majnik (oba KK Perutnina Ptuj) Pri dečkih A so za ptujsko moštvo nastopili Enej Kla-sinc, Filip Teo Vidovič in Miha Muršec. Prevoziti so morali slabil 36 km, na stezi je bilo 31 kolesarjev. Miha Muršec je bil na koncu 9., Enej Klasinc pa je končal dve mesti za njim. Najštevilčnejše so bile ptujske barve zastopane med dečki B, ki so morali preko-lesariti 21 km. Med vsemi so imeli najslabše pogoje, saj je dež dodobra razmočil cesto in otežil pogoje dirkanja. Za ptujsko moštvo so nastopili Vid Jeromel, Žan Žnidar, Žan Aljaž Poropat, Luka Markovič, Andrej Majnik in Andraž Rutnik. Najvišje se je uvrstil Vid Jeromel, ki je končal kot 8. Za dečke C so nastopili Matevž Rutnik, Jure Majnik, Lovro Valenko in Jan Svenšek. Na ravninski 10 km dolgi progi se je na sedmem kilometru zgodil skupinski padec, kjer sta padla Svenšek in Rutnik, vendar sta do obrata že ujela glavnino. Zelo dobro se je v ospredju vozil Majnik, mogoče celo preveč izpostavljen vetru. V odločilnem napadu kasnejšega zmagovalca je bil Majnik tik za njim, vendar ga ni mogel ujeti. Dva kilometra pred ciljem je po dogovoru napadel Valenko, ki mu je na koncu zmanjkalo moči. Majnik je v zadnji ovinek zavil kot četrti in s tem izpolnil navodila, vendar je to na koncu zadostovalo za 8. mesto v kategoriji dečkov C. tp Člani kadetske in mladinske reprezentance Slovenije konec tedna potujejo na svetovno prvenstvo v kikboksu, ki bo od 28.avgusta do 4. septembra v Dublinu na Irskem. Na tekmovanju bo pod vodstvom predsednika Kikboks zveze Slovenije Vladimirja Sitar odpotovalo 34 članic in članov iz 14 klubov iz vse Slovenije. Iz KBV Ptuj je selektor Bojan Korošec vpoklical Laro Vuzem Vajda, Nino Duh, Timija Sitarja, Patri-ka Šuleka, Dejana Duha in Gašperja Mlakarja Valentina. Tekmovalci KBV Ptuj so se v drugi polovici julija in v avgustu intenzivno pripravljali v domačem klubu. Bili so tudi na zaključnih pripravah reprezentance, ki so potekale v Mariboru. Člani KBV Ptuj so s tamkajšnjimi klubi trenirali tudi v Izlakah in Zagorju. Vladimir Sitar, predsednik Kikboks zveze Slovenije in glavni trener v KBV Ptuj: »Po končanem državnem prvenstvu in številnih nastopih na mednarodnih tekmovanjih, predvsem na tekmah za Svetovni pokal v Innsbrucku in Riminiju, je selektor izbral člane reprezentance, ki so se po klubih začeli pripravljati na najpomembnejši nastop v letošnjem letu. Imeli smo kar nekaj priprav in treningov reprezentance, zato pričaku- jem dobre nastope na letošnjem Svetovnem prvenstvu. Na Ptuju smo tudi letos delali zelo intenzivno in pričakujemo dobre nastope naših tekmovalcev na prvenstvu. Z malo sreče in dobrimi nastopi upam, da bomo prišli iz Irske s kakšno medaljo, kar bi bil velik uspeh v napovedani močni konkurenci okrog 2200 tekmovalcev. Vsekakor je nastop na svetovnem prvenstvu neke vrste nagrada za opravljeno, obenem pa je zastopanje barve Slovenije tudi čast. Zadovoljni bomo, če bodo naši tekmovalci dali vse od sebe in se bodo dobro borili.« Franc Slodnjak Ptujska ekipa pred odhodom na Irsko Foto: Franc Slodnjak petek • 26. avgusta 2016 Šport, zanimivosti Štajrnhi 15 NEZNANO O ZNANIH Eva Logar: »Izbrisala bi žlehtnobo.« Eva Logar V naši današnji rubriki vam predstavljamo slovensko smučarsko skakalko Evo Logar. Eva, ki se je rodila 8. marca 1991 v Ljubljani, se lahko pohvali tudi s tem, da je leta 2014 nastopila na prvi tekmi za ženske v smučarskih skokih v zgodovini olimpijskih iger. 1. PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Kurenti, smešna govorica in ptujski grad. 2. KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE? Iskrenost in pozitivna energija. 3. KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE? Odprtost, vztrajnost in odločnost. 4. KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU? Berem knjige, igram odbojko in se družim s prijatelji. 5. KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Testenine na 101 način. 6. KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST? Na morje. 7. VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI? Najbolj priljubljen telovadba in najmanj glasba. 8. KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA? Ivica Kostelič in Petra Majdič. 9. KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI GLASBENI IZVAJALCI? Odvisno od razpoloženja. 10. KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE? Intouchables, Jim Carrey in Sandra Bullock. 11. KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA? Zadnja prebrana knjiga: Lezi med leve, Ken Follett. Najljubša knjiga: Le enkrat v življenju, Danielle Steel. 12. KDO JE VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ/PRIJATELJICA? Katja Baranašič. 13. KAKŠNE SO VAŠE SANJE? Skrivnostne in najboljše. 14. KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO? Izbrisala bi žlehtnobo. 15. KAJ BOSTE POČELI PO ZAKLJUČKU KARIERE? Nadaljevala življenje. Janko Bezjak Rokomet Sprejem za prvega ormoškega olimpijca Rokometaš Marko Bezjak (Ormož, Velenje, Magdeburg) je prvi Ormožan v zgodovini malega mesta ob Dravi, ki se je udeležil olimpijskih iger. Tako Marko Bezjak kot njegov soigralec v slovenski rokometni reprezentanci Matej Gaber (Škofja Loka, Velenje, Montpellier, Szeged) s šestim mestom sicer nista najbolj zadovoljna, vsi njuni navijači oz. ljubitelji rokometa pa so z uvrstitvijo slovenske rokometne reprezentance zadovoljni, sploh pa domačini, ki so na oba »sodinška zeta« zelo ponosni. Tako Marko kot Matej sta namreč svoji nevesti našla v Sodincih pri Sokovih. Tako so v nedeljo popoldne v Sodincih zanju pripravili poseben sprejem. Moči so združili Turistično društvo Sodinci in domači gasilci (PGD Senešci) ter starši (Sokovi). Na sprejemu obeh olimpijcev se je zbralo veliko ponosnih navijačev, ki so želeli rokometaša pozdraviti in jima čestitati. Poseben pozdrav sta jima namenila predsednik Krajevne skupnosti Velika Nedelja Marjan Mu-šič in sosed Miran Fišer. Gasilci so jima ob prihodu pripravili »curkomet«, kar je bilo še posebej slavnostno. Atiju Marku v pozdrav je zapela tudi hčerka Lina, zaigrali so tudi domači frajtonarji. Sledila je pogostitev za vse in prijetno druženje z olimpijcema. Slovenska moška rokometna reprezentanca se je na kvalifikacijskem turnirju v Malmoju z drugim mestom (Švedi prvi, Španija tretja, Iran četrti) uvrstila na letošnje olimpijske igre v Rio de Janeiru. In to je bil tretji nastop slovenske moške rokometne vrste na OI v zgodovini (po Sydneyju leta 2000, ko je bila osma in v Atenah 2004, ko je bila enajsta). Letos so na OI v Riu de Janeiru slovenski rokometaši svoj nastop končali na šestem mestu, kar Rokometna zveza Slovenije ocenjuje kot nov mejnik v zgodovini slovenskega rokometa. Šesto mesto (izkupiček štiri zmage in dva poraza) na olimpijskih igrah v Riu je kljub grenkemu četr-tfinalnemu porazu z Dansko lep uspeh za slovenske roko-metaše, ki pa so želeli še več: polfinale in boj za medalje. Tako Marko Bezjak kot Matej Gaber razočaranja tudi v krogu domačih nista skrivala. Bezjak se je v svoj klub v Nemčiji vrnil v sredo, kjer je4 že v četrtek začel trenirati: »Tako bom razočaranje lažje pozabil.« Gaber se iz Francije odpravlja na »novo delovno mesto« v Madžarsko, ki ga bo gotovo tudi kmalu prevzel. Bezjak šteje 30, Gaber pa 25 pomladi, morda bosta zraven tudi na OI čez štiri leta v Tokiu. Oba že čez dobre štiri mesece čaka nastop na SP v Franciji. Ne pozabimo, da je slovenski rokometni reprezentanci uspel trojček: uvrstitev na EP na Poljskem, uvrstitev na OI v Braziliji in uvrstitev na SP v Franciji. Reprezentančno leto 2016 lahko ocenimo kot eno najboljših, če ne najboljše, v zgodovini Rokometne zveze Slovenije. ku Nogomet • Mlajše kategorije Aluminij ugnal Maribor tudi z mladinci V 1. mladinski ligi so igralci Aluminija na domačem igrišču ugnali vrstnike Maribora, s čimer so varovanci Bojana Flisa zabeležili prvo zmago v sezoni. Goste je kot trener v Kidričevo popeljal Muamer Vugdalič. Pri kadetih so bili uspešnejši gostje (trener Milan Žurman), domačini so tekmo končali z desetimi igralci. 1. SML REZULTATI 3. KROGA: Aluminij - Maribor 2:1, VOC Celje - Interblock 1:1, Bravo Publikum - Krško 0:1, Olimpija Ljubljana - Šampion 2:2, NOGA Triglav - Koper 1:0, Gorica - Rudar Velenje 2:3, Krka -Domžale 0:2. ALUMINIJ - MARIBOR 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Sorko (3.), 1:1 Bohak (42.), 2:1 Prelec (57.) ALUMINIJ: Ponudič, Pšajd, Prelec, Ploj, T. Milič (Celec), Kučič, Bračko (Perger), Bajra-ktaraj, Lončarič (Vorše), Petrovič (Marinšek), Bohak. Trener: Bojan Flis. 1. SKL REZULTATI 3. KROGA: Aluminij - Maribor 0:3, Celje - Interblock 4:1, Bravo Publikum - Krško 3:0, Olimpija Ljubljana - Šampion 4:0, NOGA Triglav - Koper 2:0, Gorica - Rudar Velenje 1:0, Krka -Domžale 1:2. ALUMINIJ - MARIBOR 0:3 (0:2) STRELVI: 0:1 Kukovec (7.), 0:2 Žugelj (24.), 0:3 Hanik Horvat (42.) ALUMINIJ: A. Milic, Kova-čec, Geršak (Svenšek), Flaj-šman, Mrkaljevic, Jelenko, Jauk (Zimet), Pušnik, Mesarič (Bračko), Tašner (Fekonja), Ovčar (Ferčec). Trener: Brane Vodopivec SKUPNA LESTVICA: 1. DOMŽALE 6 5 1 0 16 2. MARIBOR 6 4 1 1 13 3. KRŠKO 6 4 0 2 12 4. BRAVO PUBLIKUM 6 3 2 1 11 5. I NTERBLOCK 6 3 2 1 11 6. RUDAR VELENJE 6 3 2 1 11 7. VOC CELJE 6 2 13 7 8. NOGA TRIGLAV 6 2 13 7 9. OLIMPIJA UUBUANA6 13 2 6 10. KOPER 6 1 2 3 5 11. ŠAMPION 6 1 2 3 5 12. ALUMINIJ 6 1 1 4 4 13. GORICA 6 1 1 4 4 14. KRKA 6 114 4 JM 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 26. avgusta 2016 Sveta Trojica • Kmalu začetek del Po asfaltirani cesti prihodnje leto V Oseku v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah se bodo v naslednjem tednu lotili modernizacije makadamske ceste Brengova-Zibote oziroma »železnica«, kot so jo poimenovali domačini. Promet naj bi po novi asfaltirani cesti stekel šele v naslednjem letu. Modernizacija ceste Brengova-Zibote bo stala nekaj več kot 200.000 evrov. Foto: Občina Sv. Trojica Delavci podjetja Asfalti Ptuj, d. o. o., naj bi gradbena dela za modernizacijo ceste Brengova-Zibote v naselju Osek začeli v naslednjem tednu. Gre za obnovo okrog 1.300 metrov dolgega makadamskega odseka, ki ga bodo uredili v dveh fazah. Prva faza naj bi bila nareje- na do konca oktobra letos, rok za zaključek druge faze oziroma celotne investicije pa je avgust 2017. Sicer pa bodo v okviru predvidenih del uredili tudi odvodnjava-nje. Celoten projekt je ocenjen na okrog 204.490 evrov, od tega znaša vrednost gradbenih del 201.091 evrov. Omenjeno investicijo bo občina financirala z denarjem po 23. členu (del povratnih sredstev znaša 100.854 evrov, del nepovratnih sredstev pa 67.236 evrov), okrog 36.400 evrov pa bo zagotovila še lastnih sredstev. Monika Levanič Odprtje Evangelijske binkoštne cerkve na Ptuju 4. septembra 2016 bo vrata slovesno odprla Evangelijska binkoštna cerkev na Ptuju, v prenovljenih prostorih na Vošnjakovi 11. Evangelijska binkoštna cerkev je protestantska cerkev reformacijske dediščine. Njen začetek izvira iz časov ranega krščanstva in je povezan s prvimi binkošti. V cerkveni zgodovini je bila binkoštna cerkev bolj ali manj prisotna v mnogih krščanskih tokovih. Pomembna pre- lomnica binkoštnega gibanja pa je leto 1900. Danes je binkoštna cerkev z okrog 700 milijoni druga največja krščanska in največja protestantska cerkev na svetu. Začetke binkoštnega gibanja v Sloveniji beležimo leta 1933 z delovanjem misijonarjev zakoncev Mihok v Veščici pri Murski Soboti. V naslednjih letih se je gibanje razširilo po Pre-kmurju, po drugi svetovni vojni pa še v druge kraje Slovenije. Na Ptuju smo začeli redna bogoslužja februarja 2012 v ptujskih Termah. Viktor Andrejek Ptuj • Mateja o svojih doživetjih v Indiji Indijsko srce, dobro V tem letu sem bila deležna tolikih dobrih dejanj, da sem se želela gostoljubnostjo, risala nasmeh na obraz s svojo prijaznostjo ter mi ju. Vse premalo se namreč zavedamo, da smo mi tisti, ki spadamo dež ne moči tal, spanje na tleh pa zamenja mehka postelja ... Pod okriljem ptujskega po-potniškega društva Potuj smo v petek, 19. avgusta, priredili dobrodelno potopisno predavanje z naslovom Indijsko srce. Nabito polna klet Muzikafeja se je počasi ogrevala ob zvokih indijske glasbe izpod spretnih prstov Mariborčana Damirja Vršiča. Ljudje so se počasi sprostili in po prostoru se je začela razširjati prijetna energija. Spodbudni nasmehi, iskrivi pogledi in vzneseno prikimavanje so povzročili, da sem jo začutila tudi sama. Začutila sem močno povezanost. Naključni posamezniki smo se združili v celoto. V mislih in srcu. In ta naveza je dobila moč, da spreminja svet. Korak za korakom. In petkov večer je bil eden izmed tistih majhnih korakov, ki nakažejo pot proti cilju. Med potikanjem po razvlečenih vasicah sem se zavedla, da se indijski otroci od naših sončkov razlikujejo vsaj v eni poglavitni stvari: živijo v pomanjkanju. To ste na ta poletni večer začutili tudi vi, draga Foto: Boris B. Voglar Minikoncert Mariborčana Damirja Višiča, edinega slovenskega glasbenika z indijsko diplomo iz igranja na sarodu. publika. Tako smo s skupnimi močmi za Društvo Botrov Otrok TWIMC nabrali ne- verjetnih 562,30 evra! Hvala vsakemu izmed vas. Denar bo v celoti namenjen izgradnji si- Kidričevo • Gasilstvo v Lovrencu močno zakoreninjeno Frangež: »Delo gasilcev je premalo cenjeno« V Lovrencu na Dravskem polju so na lovrenško nedeljo proslavili 130 let organiziranega gasilstva, ob tem pa so praznovali še 20 let Gasilske zveze Kidričevo in 19. dan gasilcev. Kot je bilo povedano na prireditvi, je gasilstvo nacionalno bogastvo, katerega del so tudi lovrenški gasilci in gasilke, ki iz dneva v dan opravljajo svoje humano poslanstvo. Plačilo za njihovo delo se ne meri v evrih ali drugih valutah, temveč v izkazanem spoštovanju. Da pa gasilstvo ni cenjeno, kot bi si zaslužilo, je na slovesnosti poudaril predsednik GZ Kidričevo Franc Frangež: »Država gasilstvu ne daje dovolj poudarka.« Še posebej, ker gasilstvo presega naloge, ki so vezane le na požarno varstvo. Ob 20-letnici GZ Kidričevo pa je še povedal: »Gasilska zveza združuje osem gasilskih društev, v katerih deluje 1236 članov in članic, ki so pripravljeni pomagati vsakomur, ki je pomoči potreben, ne glede na narodnost in versko prepričanje.« Društva opremljajo donatorji in sponzorji Da so gasilci hrbtenica civilne zaščite, je priznal tudi generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But. »Gasilstvo se nenehno izboljšuje in uspe- šno upira vsem težavam, ki nastajajo. Ponosni smo na vas ne samo zaradi zgodovine gasilstva, temveč tudi zaradi vaših vrednot tovarištva, pripravljenosti pomagati sočloveku, dela z mladino in veterani, ponosni smo na vas zaradi vašega dela, ki ga vsakodnevno opravljate ne samo pri posredovanju pri nesrečah, požarih, pomagali ste tudi ob soočanju z migrantsko problematiko.« Dodal je še, da so lahko nalogam kos samo primerno izobraženi in opremljeni. Pri slednjem pa pomagajo tudi župani, krajani, donatorji in sponzorji, je priznal But. Krajanom, članom društva in prijateljem društva, občini in vsem, ki so pripomogli h gradnji objekta za orodje in nakupu novega moštvenega vozila, ki je bilo na osrednji slovesnosti predano namenu, se je zahvalil tudi predsednik PGD Lovrenc na Dravskem polju Jožef Rezar. Dodal je še, da so v društvu ponosni na prehojeno pot, ki so jo pred 130 leti začrtali ustanovni člani, ko so ugotovili, da se je proti ognju lažje boriti organizirano. Sicer pa lovrenško društvo združuje 260 članov. »Še posebej veseli smo, da društvo sestavlja veliko mladih, kar je dobra popotnica za razvoj gasilstva.« Število mladih, vključenih v gasilske vrste, je pozdravil tudi kidričevski župan in član PGD Lovrenc na Dravskem polju Anton Leskovar: »Gasilci vemo, kaj pomeni pomagati drugemu in to brezplačno, zato sem še posebej vesel, da imamo toliko mladine, ki se tega uči skozi gasilstvo, Foto: Mojca Vtič Poveljnik PGD Lovrenc na Dravskem polju Uroš Leskovar s prejemnikoma odlikovanj za posebne zasluge. Prejela sta ju Franc Nadelsberger (desno) za zanesljivost in zvestobo gasilstvu ter Franc Pišek (v sredini) za dolgoletno požrtvovalno delo in trud ter za prispevek k ugledu, priljubljenosti in spoštovanju domačega društva. saj je kakovost življenja odvisna tudi od sposobnosti pomagati drug drugemu.« Gasilska društva so bila varuh slovenstva na Štajerskem Na gasilski slovesnosti je zbrane nagovoril tudi veleposlanik Poljske pri nas Pawel Czerwinski, ki je priznal, da je pomen gasilstva na Slovenskem nanj naredil močan vtis. Izpostavil je tudi, da zgodovina gasilskih društev sega daleč pred leto osamosvojitve Slovenije. »Prostovoljna gasilska društva so organizacije, ki smo jim lahko hvaležni, da so Slovenci ostali Slovenci, društva so bila varuhi slovenstva, še posebej na Štajerskem. Tako so jim lahko današnje generacije hvaležne, da se na Štajerskem govori slovensko, da lahko župnik blagoslavlja v slovenščini, da si je Slovenija izborila neodvisnost in blaginjo, ki jo ima danes slovenski narod,« je še povedal poljski veleposlanik in požel gromek aplavz. Mojca Vtič petek • 26. avgusta 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 delni potopis Hvala, da ste z menoj obujali spomine. Čutila sem vsak vaš dih, ujela vsak izraz presenečenja in opazila vsako solzico, ki je spolzela po licu ... Hvala. tej magični deželi nekako oddolžiti. Indija me je vse leto gostila, me razvajala s svojo podarila neskončno mero hvaležnosti, da sem rojena tukaj, na našem prečudovitem Ptu-med »privilegirane« - živimo v svetu, kjer voda teče iz pipe, svetloba se razširja iz žarnice, rotišnice in domu za starejše, ki životarijo na cesti, saj nimajo nikogar več ... Otroci bodo tako v tem posebnem domu odraščali pod vodstvom »babic in dedkov«, ki bodo z njimi ponosno delili življenjske modrosti, otroci pa jim bodo v zahvalo vračali z mladostno energijo in radoživostjo. »Odločila sem se. Na daljavo bom posvojila otroka,« me preseneti prijateljica Eva. In ni edina. Na ta dan so se mnogi odločili enako. Številnim indijskim otrokom je namreč onemogočena osnovna pravica vsakega izmed nas: pravica do izobrazbe. Z dvajsetimi evri mesečne podpore bodo ti srčni posamezniki oziroma pari omogočili otroku v stiski dostop do izobraževanja, zdravstvenega varstva in pitne vode. A ne samo to! Otroci bodo dobili možnost in pogum, da začnejo sanjati sanje o prihodnosti, ki bo svetlej- ša od težke sedanjosti. Pristna povezava med botri in otroci preko pisem, fotografij ali vi-dea bo zagotovo risala nasmehe na obraz vsem - slovenskim botrom in indijskim otrokom. Živimo v drugačnem svetu, a vseeno na istem planetu. Sedaj poznate tudi »drugo stran«. In lahko spreminjate življenja. Pa čeprav s le tem, da sosedu skuhate kavo. Hvala, da ste bili del unikatne indijsko-sloven-ske zgodbe. Vi ste zaslužni, da bodo otroci v Indiji začeli verjeti v boljši jutri. »Zelo ponosen in srečen sem, ko vidim, koliko dobrih ljudi imamo doma v Sloveniji ... Ob tako srčni gesti človek enostavno ostane brez besed. Vaša dobrota je neverjetna. Najlepša hvala za donacijo. Denar nam bo v veliko pomoč.« (besede Gašperja Orehka, vodje organizacije TWIMC v Indiji) Mateja Toplak Nabito polna klet Muzikafeja je dišala po upanju, ljubezni in sladkem indijskem čaju ... Foto: Boris B. Voglar Vsi, ki bi želeli na daljavo posvojiti katerega izmed malčkov, se lahko obrnete na: Lidijo in Igorja Fisherja, ustanovitelja Društva botrov otrok TWIMC v Sloveniji. Lidija Fisher, 040 296 531, Igor & Fisher, 041 705 732 Elektronski naslov: nandri937@gmail.com Spletna stran: http://child-sponsor.net/ Formin • 80 let prostovoljnega gasilskega društva Rezultat dela in truda več generacij Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Formin letos zaznamuje 80 let delovanja. Ob obletnici so pripravili slovesnost, ki so se je udeležili vabljeni gostje. Med njimi župan občine Gorišnica Jože Kokot, predsednik Gasilske zveze (GZ) Gorišnica Jože Bratuša ter gostje iz sosednjih in prijateljskih gasilskih društev. Zgodovino gasilstva na For-minu je v govoru opisal predsednik društva Stanislav Rižnar. Prostovoljna gasilska četa Formin je bila ustanovljena 22. marca 1936, ustanovnih članov je bilo 24. Prvi načelnik je bil Alojz Brodnjak, poveljnik Janez Venta. Dobro leto po ustanovitvi so namenu predali motorno brizgalno, ki so jo kupili s pomočjo prostovoljnih prispevkov in izkupičkom tombole ter vaške veselice. Po koncu vojne so na- bavili tovorno vozilo Ford, ki so ga preuredili za prevoz opreme in gasilskega moštva. Leta 1961 so slovesno odprli novozgrajeni gasilski dom, leto za tem pa razvili društveni prapor. V kasnejših letih so gasilski dom dograjevali, posodobili opremo in vozni park. Pred desetletjem so ob gasilskem domu zgradili prizidek, v katerem so uredili še sejno sobo. »Gasilski dom nenehno posodabljamo, preurejamo, v njega smo vložili ogromno prostovoljnega dela. Je stičišče vaškega dogajanja in družbenega življenja. Krasi ga zgledno urejena okolica, v neposredni bližini so urejeni odprti športni objekti. Konec leta 2013 smo v društvu nabavili novo gasilsko vozilo za prevoz moštva, lani pa še prikolico za prevoz orodja in motorne brizgalne. Prikolico je v celoti financirala občina Gorišnica iz sredstev civilne zaščite,« je v govoru med drugim povedal predsednik Rižnar in izrazil zadovoljstvo, da imajo v društvu veliko usposobljenega in izobraženega kadra, pa tudi pionirjev in mladincev. »Kljub rednemu izobraževanju in usposabljanju je društvo gonilna sila družabnega življenja na vasi. Delo marljivih rok in angažiranost številnih posameznikov sta v osmih desetletjih pustila neizbrisen pečat. Bilo je veliko izzivov in odgovornosti, zanamcem bomo zapustili velik društveni dar. Zgodovina časa je društvu postregla s števil- nimi vzponi in padci. A društvo je preživelo, uspelo v rasti in razvoju,« je v govoru med drugim povedal predsednik PGD Formin Stanislav Rižnar. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan občine Go-rišnica Jože Kokot. Gasilcem se je zahvalil za njihov trud, požrtvovalno in prostovoljno delo: »Opravili ste ogromno dela. Biti gasilec je poslanstvo. To ni samo kot poklic ali dejavnost, temveč je način življenja.« Na govorniški oder so stopili še predsednik GZ Gorišnica Jože Bratuša, dolgoletni zaslužni član PGD Formin Vlado Kelenc in predstavniki prijateljskih gasilskih društev. Vodstvo PGD Formin je ob jubileju podelilo vrsto zahval. V posebni točki ob začetku prireditve so se predstavili najmlajši člani društva - pionirji. Nastopili so s plesno točko, v kateri so uprizorili ogenj, zemljo in vodo. Mojca Zemljarič 18 Štajerski Nasveti in zanimivosti petek • 26. avgusta 2016 Zdravstveni nasveti Ali res uporabimo preveč zdravil in drugih izdelkov brez recepta Odgovor na to vprašanje ni enoznačen. Zagotovo drži, da se je prodaja zdravil brez recepta, pre-hranskih dopolnil in drugih izdelkov za varovanje zdravja v zadnjih letih povečala. In tudi v prihodnje ne pričakujemo, da bo porabe manj. Načeloma z uporabo zdravil brez recepta in drugih izdelkov za varovanje zdravja ni nič narobe. Pomembno je, da se uporabijo takrat, ko zares koristijo in da se ob njihovi uporabi upoštevajo vsa varnostna opozorila. V zadnjih nekaj desetletjih se je precej spremenil odnos ljudi do lastnega zdravja. Spremenila so se tudi pravila in pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Hkrati so na trg prišla številna nova zdravila in drugi izdelki. Naučili smo se tudi, da si pri manjših zdravstvenih težavah lahko pomagamo sami. Kje je torej problem? Največ težav z zdravjem povzročijo nakupi zdravil in drugih izdelkov preko interneta. Zla- sti, če gre za nakupe v tujih državah pri nepreverjenih ponudnikih. Njihov cilj je hiter zaslužek, zato prodajajo izdelke nizke kakovosti, ki velikokrat zdravilne učinkovine sploh ne vsebujejo, lahko pa so celo nevarni, saj vsebujejo številne nečistoče (kemikalije, razpadni produkti), ki močno poslabšajo zdravstveno stanje. Največji problem predstavljajo izdelki za hujšanje, zdravila za zdravljenje erektilne disfunk- cije, hormoni ipd. Cena teh izdelkov je v uradni verigi prodaje zdravil (proizvajalec-ve-letrgovina-lekarna) bistveno višja kot preko spletnih ponudnikov. Zato je bistveno nižja cena lahko kupcu prvo opozorilo, da je izdelek vprašljive kakovosti. Druga težava je, kdaj se lahko zdravimo sami in kdaj ne. Blažja obolenja, kot so prehlad, kašelj, vneto žrelo, zaprtje, driska, glivična vnetja, prehodne Tačke in repki Podaljšan estrus Lastnica 5 let stare mačke sprašuje o vzroku za neprekinjeno gonitev njene mačke, ki se goni že 6 tednov skupaj. Zelo je tečna, venomer mijavka in se drgne ob elemente v stanovanju. Gospo tudi zanima, ali lahko mačko kljub gonitvi pripelje na sterilizacijo, saj ne zdrži več in je nervozna ob takem obnašanju njene ljubljenke. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Podaljšan estrus ali podaljšana gonitev je pogosta problematika mačk, starejših od 5 let. V normalnih mejah je, da se mačka goni večkrat letno in sama gonitev traja nekaj dni. V teh gonečih se dnevih mačka spremeni obnašanje, postane moteča za okolico, saj neumorno in venomer mijavka, zadnji del telesa drži visoko privzdignjen in neprestano je v gibanju. Po nekaj dneh gonitve omenjeni simptomi počasi zvo-denijo, muca se umiri in sledi obdobje, ko se muca obnaša povsem normalno. Nekje po mesecu dni pa začne ponovno »osrečevati« svoje lastnike s prej opisanim vedenjem. Kadar pa gonitev pri muci kar vztraja in se ne umiri, govorimo o podaljšanjem estrusu, oziroma podaljšani gonitvi. Vzroki so hormonalne narave, najpogosteje gre za težave z jajčniki, Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. predvsem za ciste na jajčnikih. Ciste se lepo diagnosticirajo z ultrazvočno preiskavo rodil. Zdravljenje je izključno kirurško, kar pomeni, da se mačko sterilizira in se jajčniki s cistami vred odstranijo. Treba je vedeti, da so ciste na jajčnikih lahko zelo nevarne, saj lahko pride v primeru njihovega pokanja do hudih zdravstvenih težav in tudi smrti živali zaradi izkrva-vitve. Lastnici omenjene muce svetujem, da muco naroči na sterilizacijo. Povsem brez potrebe je zapravljati denar za diagnostične posege, kot je RTG in ultrazvok, saj so pri takih zgoraj opisanih težavah vedno krivi jajčniki. Pri sterilizaciji se jajčniki odstranijo in težav s prekomernimi in predolgimi gonitvami je konec. Da je muca v fazi gonitve, ni zadržek za operativni poseg. Včasih smo poseg v gonitvi res odsvetovali zaradi polnokrvnosti jajčnikov in morebitnih krvavitev, danes pa ni več tako. Muca se po operaciji umiri in zaživi sproščeno življenje brez motečih hormo-nalnih vplivov, ki so obremenjevali njo in prav tako njenega lastnika. Sterilizirana muca je prav tako obvarovana pred neozdravljivimi boleznimi, ki se širijo s parjenjem, tu gre predvsem za FIV IN FELV (mačji aids in levkozo). Ne nazadnje na tak način tudi preprečimo nezaželena rojstva mladičkov in kasnejše pobijanje komaj rojenih malih kosmatih kepic, kar mnogi neodgovorni osebki še vedno počnejo. Emil Senčar, dr. vet. med. težave s spanjem, nemir, povišana telesna temperatura, blage do srednje hude bolečine, menstrualne bolečine, alergije, dezinfekcija ust, podpora pri vnetju sečil, hemoroidi, blage želodčne težave, pomoč pri zmanjšanju telesne mase, pomoč pri odvajanju od kajenja, pomoč pri odpornosti in vitalnosti ipd. lahko zdravimo sami. Vendar pozor - samoz-dravljenje naj traja od 5 do 7 dni. Če v tem času ne pride do vidnega izboljšanja, pomeni, da bo treba obiskati zdravnika. Prav zato so zdravila za samozdravljenje na voljo v pakiranjih, ki zadoščajo za en teden zdravljenja. Če ponovno pogledamo, kdaj si lahko pomagamo sami, je popolnoma jasno, da je poraba zdravil za samozdravljenje v zadnjem desetletju ali dveh močno narasla. Zato, ker prej zdravil za določene težave sploh ni bilo med zdravili brez recepta oziroma teh prehranskih dopolnil sploh nismo poznali. Delno tudi zato, ker samo spremenili način življenja in razmišljanja in si želimo čim prej pomagati sami. Vedeti pa moramo, da so tudi zdravila brez recepta zdravila in imajo neželene učinke ter vstopajo v interakcije z drugimi zdravili. Za večjo varnost uporabe zdravil je Zanimivosti Podravje je regija z največ registriranimi socialnimi podjetji v Sloveniji. "V Podravju je 30 odstotkov vseh socialnih podjetij v Sloveniji, 20 odstotkov jih je v Mariboru. Mi bi radi bili podporno okolje za to," je povedala ena od gonilnih sil Tkalke Karolina Babič iz združenja CAAP. "Hkrati bi radi razvili model, ki bi služil kot primer poslovnega modela, kako se v lokalnem okolju povezati, da bi s tem dosegali boljši razvoj," je dodala. S tem namenom so se podali v registracijo razvojne zadruge. "Razvojne zadruge so zanimive predvsem zato, ker gre za člansko organizacijo. Vsak, ki se včlani, ima en glas, pa naj gre za majhno kmetijo, turistično organizacijo, kulturno društvo, podjetnika ali fizično osebo. Po- L 41* I i I ^ \ 1 Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. zato zares priporočljivo, da se o izbiri primernega zdravila in o načinu uporabe posvetujete v lekarni. Naj ne bo reklama vaš glavni argument za nakup. Farmacevtu podajte čim več informacij o svoji težavi/težavah ter o drugih zdravilih in prehranskih dopolnilih, ki jih uporabljate. Povejte, za koga je zdravilo, koliko časa težave že trajajo, ali ste se že poskusili zdraviti sami in koliko ste bili pri tem uspešni. S pomočjo teh informacij bo farmacevtov nasvet za vas najboljši. Farmacevti dajemo prednost zdravilom pred prehran-skimi dopolnili, saj za zdravila obstajajo klinične študije, s katerimi je njihova varnost, kakovost in učinkovitost potrjena. Če za želeno težavo ni zdravila, poiščemo med prehranskimi dopolnili, ki morajo bi proizvedena pod ustreznimi pogoji in imajo dokaze o vsebnosti učinkovin. Naslednji problem so bolniki, ki v veliki želji po izboljšanju svojega zdravja zaupajo nepreverjenim informacijam, ki jih pridobijo preko spleta, od prijateljev in znancev ter od »uličnih« prodajalcev. Opisan posamezni primer, da je nekdo z uporabo nekega izdelka, čaja ali tablet čudežno ozdravel, so veliko zavajanje. Ponudniki tem vsi odločajo o odgovornih osebah zadruge in njenih programih in tako je mogoče doseči endogeni razvoj regije, torej od spodaj navzgor," je povedala. V Sloveniji že obstaja nekaj razvojnih zadrug, kot sta na primer razvojni zadrugi Bovec in Mangart, a so te po besedah Ba-bičeve osredotočene na razvoj na nekem zelo specifičnem področju v svojem lokalnem okolju. Tkalka pa zajema širše območje in cilja na splošen razvoj socialne ekonomije v regiji in državi, da bi ta lahko odločilne-je vplivala na regionalni razvoj. Tkalka je skupnostni razvojni center v središču Maribora, ki trenutno združuje 55 socialnih podjetij, zadrug, organizacij, samostojnih ustvarjalcev in podjetnikov z različnih področij. V teh izdelkov so osredotočeni na ranljive skupine bolnikov in njihovo početje ni zgolj neetično, ampak je tudi kaznivo. Vsi kronični bolniki (hiperten-zija, diabetes, ščitnica ...) ter vsi težji bolniki (rakav obolenja, revmatološke bolezni, bolezni črevesja .) bi se, preden se odločijo za uporabo zdravil brez recepta ali za uporabo prehranskih dopolnil, morali posvetovati s svojim farmacevtom ali zdravnikom. Naša zakonodaja pravi, da se izdelek, pri katerem učinki niso dokazani s kliničnimi študijami, ne sme predstavljati z namenom, da zdravi. Žal je zlorab zelo veliko in inšpekcijske službe tu ne opravijo svojega dela. Zakonodaja ima še eno varovalko, in sicer omejuje izdajo zdravil na največ tri najmanjša pakiranja in prepoveduje samopostrežno prodajo zdravil brez recepta. Žal moramo ugotoviti, da imamo kar nekaj uporabnikov, ki so zasvojeni s protibolečinskimi zdravili (praviloma gre za uporabo kombiniranih protibolečin-skih zdravil) in nekaj teh, ki zlorabljajo odvajala. To so bolezni zasvojenosti, ki bi jih bilo treba zdraviti. Če na kratko povzamem. Uporaba zdravil brez recepta ter drugih izdelkov za ohranjanje zdravja narašča in predvidevamo, da bo tako tudi v prihodnje. Pri blažjih zdravstvenih težavah si res lahko pomagamo sami. Način življenja nas spodbuja, da uporabljamo prehranska dopolnila, s katerimi dopolnjujemo nepopolno in manj kakovostno prehrano ipd., pomembno pa je, da se zavedamo mej sa-mozdravljenja (do 7 dni), da se pred uporabo zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil posvetujemo s strokovnjaki in da ne nasedamo ponudnikom nekakovostnih izdelkov. Darja Potočnik Benčič, mag.farm., spec., Lekarne Ptuj tej obliki deluje od jeseni 2014, izhaja pa iz programa Urbane brazde, ki je v Mariboru potekal v času Evropske prestolnice kulture (EPK) leta 2012. Pred registracijo kot razvojna zadruga je Tkalka delovala kot neformalna mreža delujočih v objektu na Tkalskem prehodu, ki ga je mariborska občina dala v brezplačno uporabo. "Najemnine res ne plačujemo, imamo pa veliko obratovalnih stroškov in imamo s tem kar nekaj težav. Medtem ko je bilo doslej več najemnikov, bomo imeli zdaj le eno pravno osebo, to je Tkalko, ki bo skrbela za vse to," je pojasnila Babičeva. Poleg lažjega reševanja praktičnih težav si obetajo tudi lažje prijavljanje na različne razpise. (sta) Tkalka v dolgoročen razvoj Mariborska Zadruga Tkalka, ki je bila lani prepoznana kot najboljši prostor podjetniškega sodelovanja v Sloveniji, je tudi uradno registrirana kot razvojna zadruga. S tem si poleg lažjega upravljanja skupnega objekta in skupnega prijavljanja na razpise obetajo tudi boljše možnosti za dolgoročen razvoj socialne ekonomije v regiji in državi. petek • 26. avgusta 2016 Za kratek čas Štajerski 19 SPANSKO MESTO CAR, PRELEST STARA MAMA, BABICA TIKOV LES MODEL FORDA KOMPOZICIJA VLAGA, MOKROTA ZGAN SLADKOR OBČASNI PREVOZ BLAGA SOTESKA, GRAPA DRŽAVA NA BLIZNJEM VZHODU ZADNJI POGOJ, ULTIMAT NEODLOČEN IZID DRAGO IBER iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PESAČENJE, POHOD HITROSTNA VOŽNJA KOSILO GR. MUZA ZGODOVINE OSOJNA STRAN PLOSČA IZ SKRILAVCA, SKRIL STEFAN ROŽIČ PRITISK OTON POLIČ NAS HOKEJIST (LUKA) MOLZNA ŽIVAL IGRALKA MARGRET NOČNO ZABAVISČE OFTALMO-LOGINJA PEVEC SMOLAR SPORTNA NAGRADA VELEPOSLANIŠTVO NAŠ KOLESAR (FRANCI) NADA VIDMAR BARIJ SESTAVINA VEČINE BELJAKOVIN KRAJ PRI KOČEVJU NAŠ ARHITEKT (TOMAŽ) MESTO V POLJSKI GALICIJI OPERNI SPEV Štajerski TEDNIK SINJSKI VITEZ UGANKARSKI SLOVARČEK: KAR = slovenski hokejist (Luka), KLUN = slovenski kolesar (Franci), NEMŠKUTA = Nemka, Nemčurka, PADOVO = naselje pri Kočevju, SKOPO = naselje pri Sežani, TARNOV = mesto v poljski Galiciji, TRAMPA = občasen prevoz blaga. ■avvnv vnav AONavi aivaa 0A0avd ninviv Nmvi 'vavsvaiAiv ivviod 'vviisnnvio 'vzo» 'do 'as 'aaao 'vviaia VroH 'iiAiaa 'lAimviAiinn 'vivai 'naiAivavvi Moiai 'vaavivis 'vniao»u VNOidiAiVd VNVAvavvi 'vivai 'laido 'viidviai 'oaovis :ouabjopoa 'bmnvziidi ai Aausaa Lenart • Agatine skrivnosti bodo znova odkrite Večna ljubezen Agate in Friderika LAS Ovtar Slovenskih goric, Razvojna agencija Slovenske gorice in Kulturno društvo Delavec Lenart ta konec tedna že četrto leto zapored pripravljajo projekt Agatine skrivnosti, ki vsako leto v osrčje Slovenskih goric pritegne več 100 obiskovalcev in jih zasvoji s prelepo resnično ljubezensko zgodbo med Friderikom Herbersteinom in Agato Nürnberger s konca 16. stoletja. Agatine skrivnosti so začeli odstirati že v začetku tedna z odprtjem razstave 3. likovnega natečaja za otroke in mladostnike. Mladi ustvarjalci so letos ustvarjali na temo Tajna poroka in Friderikov odhod na vojsko. Kot je na ponedeljkovi novinarski konferenci še povedala članica natečajne komisije Andreja Štancer, je imela komisija zelo težko delo, saj so morali izbirati med rekordnimi 142 likovnimi del (24 skupinskih in 118 posameznikov), ki jih je ustvarjalo kar 166 različnih avtorjev. Zaradi velikega števila prispelih del so bili primorani opraviti tudi izbor del, ki so razstavljena v avli lenarške občinske stavbe in bodo na ogled vse do sredine septembra. Agatine skrivnosti bodo nadaljevali zadnjo avgustovsko soboto z osrednjim dogodkom. Tudi letos bodo namreč organizatorji zgodbo dr. Ož-balta Ilauniga Črni križ pri Hrastovcu o nesmrtni ljubezni Agate in Friderika skozi pet gledaliških uprizoritev povezali s pohodom med kulturnimi in naravnimi danostmi območja ter lokalno ponudbo. Kot so na novinarski konferenci še napovedali predsednik Društva za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric Andrej Kocbek, Renata Vajngerl iz Razvojne agencije Slovenske gorice in predsednik KD Delavec Lenart Miroslav Mauko -, se bo dogajanje začelo ob 16.30 na Trgu osvoboditve v Lenartu z odprtjem srednjeveške tržnice in spremljajočim programom, del katerega bo tudi podelitev nagrad najboljšim natečajnim delom. Na pohod po poteh Friderika in Agate pa se bodo podali ob 17. uri. Agatine skrivnosti bodo v obliki petih kratkih gledaliških odlomkov iz knjige Berte Čobal Javornik Skaljena ljubezen Agate in Friderika na štirih lokacijah na prostem (Trg osvoboditve v Lenartu, ŠRS Polena, Poličeva kapela v Lormanju in vrt gradu Hrasto-vec) razkrivali člani lenarškega kulturnega društva Delavec pod režisersko taktirko Nike Bezeljak. Vse pohodnike opozarjajo na primerno obutev, svetilko, hrano in pijačo iz nahrbtnika. Kot so še povedali organizatorji, pa za vse udeležence, ki bodo prehodili celotno pot, pripravljajo posebno presenečenje. V primeru slabega vremena bo dogajanje prestavljeno na prvo soboto v septembru. Monika Levanič Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Letošnje Agatine skrivnosti so napovedali (z leve): predsednik KD Delavec Lenart Miroslav Mauko, predsednik Društva za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric Andrej Kocbek in Renata Vajngerl iz Razvojne agencije Slovenske gorice. Foto: ML StajerskíTEWOK www.tednik.si 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 19. avgusta 2016 Piše: SNTOP • Indijsko srce (40.) Deliti srečo - to je smisel življenja V Indiji mi ostaja še natanko deset dni. Trenutno bivam v duhovnem samostanu majhnega mesta na severu. Brez resnega načrta za naslednje dni, in če sem iskrena - tudi za svoje življenje. Pred odločitvami, ki bi po enem letu morale biti bolj odločne, se vali gosta megla ... Pišem dnevnik. Predvsem, da umirim tok misli, ovrednotim dan, zapišem dobro in pozabim slabo. Sede ob Gangesu, čečkam po beležki, ko se mi približa deček, star kakšnih trinajst ali štirinajst let. Vztrajno me nagovarja, da bi kupila njegove rože in svečko, ki jih je natrpal v posodico iz naravnih materialov. "Daruj jih Gangesu. Reka ti bo dala odgovore, ki jih iščeš," preroško zaigra na prave strune. Seveda kupim. Verjetno na takšen način v nakup prepriča vsakega popotnika, ki zamaknjeno strmi v deročo reko, v mislih zabrundam. Lično napa-kirane rože ob brundanju man-ter spustim po reki. Strmim za to majhno 'ladjico', ki se bori s sveto vodo. Še dolgo zatem, ko jo valovi odnesejo bogve kam. Deliti srečo, to je smisel življenja, pomislim, ko opazujem prodajalca sladoleda, ki v najhujši vročini z iskrenim nasmehom do ušes postreže svoje stranke. Vidi in čuti se, da zaslužek ne more biti njegova edina motivacija. V mislih odtavam daleč stran. Če bi se od danes naprej pisale le knjige o preprostih ljudeh, ki nam prečkajo poti, bi imeli vsi pisatelji sveta še preveč dela. Zgodbe o ljudeh in tistih malih pozornostih, ki si jih drug drugemu namenjamo, so dragocenosti, ki najdejo prav posebno mesto v naših srcih. V tem letu sem bila deležna toliko dobrih dejanj, da se želim tej magični deželi nekako oddolžiti, pa čeprav s pisanjem, ki ga (v najboljšem primeru) razume le dva milijona ljudi. Indija me je vse leto gostila, me razvajala s svojo gostoljubnostjo, risala nasmeh na obraz s svojo prijaznostjo ter mi podarila neskončno mero zavedanja in hvaležnosti, da sem bila rojena na 'našem' koncu sveta, kjer sem namesto na cesto beračit lahko hodila v šolo. Vonj večera me opomni, da se bliža čas, ko se je pametneje vrniti v stanovanje kot pa se potikati med temačnimi ulicami. Edina stvar, ki se z delitvijo veča, je sreča. Foto: Mateja Toplak Potim se v majhni zatohli sobi za en evro na noč. Od bolečine se mi megli pred očmi, počutim se, kot da sem na smrtni postelji. Ker soba ne premore vtičnice, je moj telefon spet prazen - sicer pa, koga bi sploh poklicala? Rahel spanec zmoti močno trkanje na moja uboga lesena vrata. Ker sem se le nekaj ur poprej vselila, me to izjemno preseneti. Le kdo bi lahko bil? se prestrašeno vprašam. Splazim se, da jih odprem, ko zagledam moškega, ki je očitno slišal obupno vzdihovanje in plazenje do stranišča in nazaj. Izkaže se, da je moj sosed. Opremljen z vodo, rehidracijskim napitkom in čajem z limono, me posede na posteljo. Prisilim se in spijem vse, kar mi ponudi. Naslednjega dne se spominjam zelo slabo, a vem, da mi je za zajtrk prinesel zmečkane banane s semeni, za kosilo pa kuhano zelenjavo. Ko sem se lahko postavila na noge, sem se, vsa zabuhla, odpravila do njegove sobe, da bi se mu zahvalila, a je bila, na moje veliko razočaranje, že izpraznjena. Svojo zadnjo dopustniško noč in dan je dežural ob moji postelji, sama pa nikoli nisem izvedela niti njegovega imena! Podobno zgodbo lahko povem o uslužbencu letalske družbe, s katero sem potovala v Indijo. Ker sem v prestolnico priletela z nekajurno zamudo, nisem ujela letala, ki bi me moralo še isti dan popeljati do končne destinacije. Zmedeno sem se potikala med terminalom A in B, ko se me je usmilil prijazen uslužbenec in zame poskrbel veliko bolj, kot mu veleva njegova služba. Dobila sem novo letalsko karto, bon za kosilo in večerjo ter vso pomoč pri načrtovanju spremenjene poti. Po dolgih trinajstih urah čakanja na leseni klopi sem se prebila do njega, da bi se mu zahvalila, ko mi je namignil, da je blokiral sedež na moji desni. To je pomenilo, da sem pred prihodom v svoj novi dom, udobno zleknje-na na letalu, prespala še eno kitico ... Spominjam se tudi, kako se me je sreča držala še ob razočaranju nad službo, zaradi katere sem prepotovala pol sveta. Na žalost mi je bilo hitro jasno, da bom morala prekiniti pogodbo. Zamenjati službo in v nekaj dneh najti novo, se je slišalo kar strašljivo, a ob pomoči dragega prijatelja izvedljivo. Fant je šefa navdušil, preden sem se v podjetju sploh prikazala! Tako se je v 'novem podjetju' že nekaj dni pred mojim intervjujem šušljalo, da prihaja neka punca iz Evrope. Kakšno navdušenje -skorajda so za delo prosili mene prej kot jaz njih! Brez prijateljev bi, tam daleč stran, prve dni verjetno le tuhtala, kako najhitreje nazaj domov. Predvsem nek dan, ko sem zaradi nepričakovane reakcije na zdravila dobila izpuščaje po celem telesu ali ko so mi mazači želeli izpuliti sprednji zob! Takrat so postali prijatelji, ki sem jih poznala le nekaj tednov, moja družina. Stali so mi ob strani, ko sem koleba-la med tveganjem, da ostanem v Indiji (zaradi menjave delovnega mesta in nepopolnih papirjev sem v Indiji bivala 'na pol legalno'), ali možnostjo, da ga s prvim letalom popiham domov. Namreč, zaradi mojega na novo pridobljenega statusa nisem mogla odpreti bančnega računa, niti dobiti telefonske številke ali se vpisati v knjižnico! Strašljivo zabavno je bilo tudi, ko me je v zvezi s tem obiskala lokalna policija, a sem jih z nakladanjem o lepotah Indije hitro odpravila. Če bi se takrat zavedala, da bom zaradi tega na uradu za tujce preživela strašljive zadnje tri dni pred odhodom v domovino, bi spakirala že takrat! A tudi v tej situaciji so se pojavili dobri ljudje in me rešili iz zagate ... Takšnih zgodb je v mojem srcu toliko, da lahko le upam, da sem tudi sama kdaj, morda ne da bi se tega sploh zavedala, komu malenkost osvetlila dan. "Edina stvar, ki se z delitvijo veča, je sreča," piše na skodelici, ki sem jo dobila v dar. Pa bo že res, kajne? Pridružim se vodeni meditaciji ob sončnem vzhodu. Sama sicer 'meditiram' bolj po svoje. "Če hočeš razumeti svet, moraš razumeti samega sebe," nas izzove učitelj. To pa bo težka naloga ... OVEN (21.3. - 20.4.) Toplo avgustovsko sonce vam bo podarilo moči in motivacije. Drzno boste stopali naprej po svoji poti. Učili in pilili se boste v diplomaciji, katero boste potrebovali. Na delovnem mestu se vam odpirajo izzivi in priložnosti. Sprejeli jih boste z odprtimi rokami. V ljubezni bo vladala strast. ¿BIK (21.4. - 20.5.) Delo bo tisto, ki vam bo vlivalo samozavest. Življenje vas bo naučilo, da se boste morali postaviti zase in narediti stvari tako kot boste občutili. Dodatno energijo vam bo povrnila narava. V zdravstvenem rožni in v narav- ni vitamine. ® DVOJČKA jffi (21.5. - 20.6.) Teden, ki je pred bo namenjen veselju in zabavam. Vaši učitelji bodo otroci. Odpravite se lahko tudi raziskovat tisto, kar vam je uganka. Ker vam bo življenje izziv bo v njim več adrenalina. Na delovnem mestu bodo občutki mešani in štela bo diplomacija. Ljubezen: sreča na kvadrat. RAK (21.6. - 22.7.) Finančno se bodo stvari uredile tako, da boste zelo srečni. Potrebovali boste nekoliko več varnosti in zanesljivosti. Omenjeno boste pričakovati od srčnega izvoljenca. Njegovi nasveti se bodo lesketali kot zlato. Ce imate delo vezano na tujino se bodo uspehi nadaljevali. Vabila vas bo narava. m^ , LEV ^Pt (23.7. - 22.8.) Službene obveznosti bodo daleč v ospredju in uspehi bodo za vas sestavni del. Harmonija časa bo tista, ki prinaša motivacijo. Od sebe boste oddajali neko pozitivno energijo in zaradi tega se bodo ljudje v vaši družbi dobro počutili. Cas bo, da najdete ravnovesje in skladnost v ljubezni. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Nakazano je, da se vam bodo v življenju odprle nove poti in s tem možnosti za novosti. Sveža energija vas čaka v prijateljstvu in znašli se boste v nekem humanitarnem delu. Znali si boste vzeti čas zase, istočasno bo resnica ta, da rešujete uganke na življenjska vprašanja. Izpolnila se vam bo srčna želja. TEHTNICA ! (23.9 - 2310.) f Globoko v sebi boste občutiti notranjo moč in zvedava energija vas bo radovedno vodila jI po razpotjih življenja. Aktivni boste -s tam, kjer bo veliko ljudi. Sprostila in "§ z dodatno energijo vas bo napolnila ;g narava in sveži zrak. Dobra glasba § " M bo tista, ki vam bo razvezala jezik. Prisluhnili boste svoji intuiciji. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Ceprav boste imeli veliko priložnosti za dokazovanje, se boste osamili. Samota bo naravna oblika meditacije in možnost, da boste dokazali svojo moč. Bolj poglobljeno se boste lotili tistih stvari, ki vas veselijo in vam pomagajo na razpotjih življenja. Pestro in živahno bo v ljubezni. STRELEC r/ (23.11. - 21.12.) Obiskala vas bo vila ga izražanja in prinesla svežine. Omenjeno vam bo dalo krila. Razbrati je velik napredek v razmišljanju. Finančno boste cvete- Q li, resnica bo, daje modro varčevati. Ljubezen bo za vas kot morje, prednost boste dajali romantiki in povezanosti, Pogovori zdravijo! O R č^V ÎV' KOZOROG (22.12. - 20.1.) Verjeli boste v tisto, kar vas bo osrečilo. Priložnosti so v tem tednu nakazane na poslovnem svetu. Odpravite se raziskovat tisto česar ne znate dobro. Harmonija časa vam bo podarila upanje. Nekaj več nemira bo v ljubezni. Vendarle se boste od ljubljene osebe veliko učili. S K VODNAR (21.1. -18.2.) o V vaše življenje bodo prišli prijetni ljudje. Nakazano je, da bo v ospredju trma in tako bo zelo težko tedaj, ko ne bo vse tako, kot si želite in menite, dajepravilno. Energije bo veliko v poslovnem sve- p tu, uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Zavedali se boste drobnih pozornosti. n RIBI (19.2. - 20.3.) ; Vsekakor vas čaka planetarno zanimiv teden. Premiki planetov bodo v vas prebudili občutek radovednosti in povečane drznosti. Odgovorno stopate naprej po svoji poti in dokazali boste svoje sposobnosti. Razrešili boste tisto, kar vas veseli. V duhovnem smislu boste intuitivno energijo. Foto: Mateja Toplak Darujem rože sveti reki Ganges, ki je simbol življenja brez konca. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROCn.NICA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 26. avgusta 2016 Zanimivosti, šport Štajerski 21 Poljčane • Studeniška cerkev praznuje 800 let Visok jubilej z grenkim priokusom Studeniška cerkev, ki je znana predvsem po živih jaslicah in žal nasedlih naložbah mariborske nadškofije, in manj po zgodovinski vrednosti in bogatosti, bo letos obeležila 800 let. »Prvotno cerkev, posvečeno Marijinemu oznanjenju, je Zofija Rogaška postavila sicer že leta 1214, ker smo to odkrili šele lani, smo se odločili, da visok jubilej kljub temu obeležimo, in to čim prej,« je v uvodu povedal tamkajšnji župnik Toni Kmet. Praznovanje visokega jubileja, ki studeniško cerkev sv. Treh kraljev uvršča med najstarejše cerkve na Slovenskem, pa bo imelo grenak priokus zaradi podobe cerkve. »Za obnovo bi potrebovali zagotovo milijon evrov, v župnijski blagajni pa imamo tisoč evrov. So pa vir vsega bogastva lepi odnosi, ljubezen in Bog je ljubezen,« je dodal Toni Kmet. Torej zgodovina cerkve po zgodovinskih virih sega v leto 1214, ko je Zofija Rogaška postavila majhno cerkev, ki se jo je prijelo ime »Fons gratiae« -milostni studenec, od tod tudi izvira ime kraja. Studeniški župnik je še dejal: »Ime pomeni vir milosti, vir svetega duha. In vseskozi se je to ime odražalo skozi svetišče, 800 let molitve in skozi zakramente, društva, gibanja.« Še v istem stoletju je bil dograjen samostan, v katerem so delovale sestre dominikanke, v 19. stoletju so nato samostan kupile sestre magda-lenke, ki pa jim je bil po drugi svetovni vojni odvzet, s tem pa se je začel tudi začetek konca studeniškega samostana. Nadškofija: Samostan je še naprodaj Mariborska nadškofija je sicer še pred ekonomskim zlomom v Studenicah načrtovala dom za starostnike in že izvedla določena dela. Po oceni župnika Tonija Kmeta naj bi v samostan vložila več kot milijon evrov, a epilog zgodbe je, da je bil samostan že trikrat na dražbi. Ocenjena vrednost studeniškega samostana, ki je bila predstavljena na prvi dražbi v začetku leta 2014, je bila 535.000 evrov, na drugi dražbi je sodišče skušalo samostan prodati za 350.000 evrov, nato še za 267.500 evrov. Vendar kot na prvih dveh dražbah tudi na tretji ni bilo podane niti varščine za pristop k dražbi. Kdo je sedaj lastnik samostana in cerkve, smo povprašali mariborsko nadškofijo: »Cerkev v Studenicah je v lasti župnije, samostan pa v lasti Nadškofije Maribor. Za morebitno prodajo samostana ni bila izvedena nobena dražba, prav tako pa nobene dražbe ne planiramo za v prihodnje. Samostan je naprodaj, pri čemer pa vam, zaradi varovanja poslovne skrivnosti, pričakovane prodajne cene ne moremo razkrivati.« Po več kot pol stoletja ponovno na ogled nunski kor Kljub negotovi usodi samostana in župnijske cerkve pa je bilo vsaj ta konec tedna v ospredju praznovanje. Visok jubilej so Studeničani obeležili z bogatim kulturnim programom, ki so ga oblikovali folklorniki društva Košuta Poljčane, ljudske pevke in ljudski godci KUD Andreja Stefanciosa Studenice, Petra in Sergej Rupreht, domačinka Aneja Lončarič ... Sveto mašo ob 800-letnici cerkve sv. Treh kraljev je daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvi-kl. Ob tej priložnosti je bil po več kot pol stoletja za javnost ponovno odprt nunski kor. »Odločili smo se, da kor odpremo in pokažemo ljudem, saj ni smiselno, da je sam sebi namenjen. Namreč ko so Stu-denice, samostan in cerkev, v 18. stoletju gorele, nunskega kora ogenj ni poškodoval. Je pa nunski kor prostor, kjer so se zbirale nune in molile, prostor je ostal lepo ohranjen in je zato vsekakor vreden ogleda,« Foto: Milan Sternad je dejal domačin Jože Marzi-dovšek. Vredne ogleda so tudi baročne orgle, ki po potrebi še delujejo na meh, oltarji, posli-kave in številne druge bogate podrobnosti studeniške cerkve. Mojca Vtič Ribiški novički Ribiško tekmovanje vojnih veteranov Ptuj 2016 Pri Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Ptuj so v soboto, 6. avgusta, organizirali že 14. tekmovanje vojnih veteranov v lovu rib s plovcem, posvečeno prazniku mestne občine Ptuj. Letos so ga dodatno posvetili še 25. obletnici samostojne Slovenije in vojne za Slovenijo. Tekmovanja se je udeležilo 25 ekip iz celotne Slovenije, zraven pa še dve ekipi veteranov iz hrvaškega Bjelovarja in ekipa iz Madžarske. Čeprav je v prvi vrsti šlo za druženje, pa je med udeleženci vseeno vel tudi tekmovalni duh. Med ekipami, ki so tekmovale pod pokroviteljstvom MO Ptuj, je prvo mesto dosegla ekipa OZVVS Ptuj I, drugo mesto ekipa OZVVS Ptuj II in tretje mesto ekipa OZVVS Velenje. Med posamezniki, ki so tekmovali pod pokroviteljstvom ZVVS, pa so bili najboljši Dušan Horvat, Branko Verdenik in Drago Bezjak - vsi iz OZVV Ptuj. Vlado Žgeč Ribiški car RD Ptuj za leto 2016 Po tekmovanju vojnih veteranov v lovu rib s plovcem so ptujski ribiči nadaljevali praznovanje praznika MO Ptuj tudi v nedeljo, 7. avgusta, s tekmovanjem za ribiškega carja za leto 2016. V prijetnem vzdušju ribnika v Rogoznici si je z največjo ulovljeno ribo naziv ribiškega carja prilovil Roman Planec, prvi spremljevalec je postal Franc Leben, drugi pa Janez Zemljarič. Ob kronanju je novi ribiški car sprejel tudi vrsto nalog. Tako v obdobju svojega carjeva-nja sprejema skrb za vode v ptujskem ribiškem okolišu, prevezama odgovornost za čistost voda, ribe v vodi in varovanje narave ... Po kronanju so ribiški tovariši v sproščenem kramljanju zaželeli novemu carju, da bi vse naloge uspešno izpeljal. Stane Žitnik Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru Le tri uvrstitve na kvalifikacijah za DP 3-letnikov Osrednja dirka tokratnemu tekmovalnemu dnevu na ljutomerskem hipodromu je bila namenjena kvalifikacijam za državno prvenstvo triletnih kasačev, ki bo 3. septembra v Ljubljani. Razplet dirke na 2100 metrov, na katero je bilo prijavljenih le sedem kasačev (odpoved kobile Faune), je bil nadvse presenetljiv, saj so bili kar trije tekmovalci diskvalificirani, preostali nastopajoči (3) pa so korektno pritekli v cilj. Zmagala je Fenomena z Jernejem Slavi-čem (1:20,2), pred Luštom (Vlado Žnidarič, 1:20,5) in Louise Luno (Janko, Sagaj, 1:21,4) - vsi KK Ljutomer. Da bi se izpopolnil seznam 12 udeležencev prvenstva, si je preostala deveterica svoj nastop zagotovila glede na zaslužek v letošnjih dirkah. To so: Pepa (Vlado Plohi), Fauna V (Jože Sagaj ml.), Izabela II (Mitja Slavič), Don Boss (Janko Sagaj), Albatros (Branko Seršen), Floto (Andrej Antolin, vsi Ljutomer), Diza DŽ (Žarko Debelak, Sloven- ske gorice Lenart), Roni Star (Darja Trontelj Dolinšek) in Demper (Janez Miklič, oba Sto-žice Ljubljana). V dirki za pokal Pomurskega sejma - nastop 4-letnih ljutomerskih kasačev (2100 metrov), je sicer v cilju slavil letošnji zmagovalec slovenskega kasaškega derbija Luther King (Jože Sagaj ml. Ljutomer), a je sodniška komisija videla njegov nepravilen tek ter ga izločila, zmage pa se je veselil večji del vodilni v tej dirki Rožle (Branko Seršen, Ljutomer). Prvič v sezoni so tekmovali dveletni konji, zmaga pa je pripadla Marku Slaviču (Ljutomer) s kobilo Peterko. Tudi preostale štiri dirke so pripadle kasačem KK Ljutomer - dvakrat je slavil Mitja Slavič, z Deluxom MS in Izabelo II; zmagal je še Janko Sagaj s 5-letnim žrebcem TarsStar-som (na posnetku) in Dušan Zorko s 7-letno Jaso GL. NŠ Vojni veterani ob prazniku MO Ptuj tradicionalno Ribiški car za leto 2016 je postal Roman Planec, pripravijo tekmovanje v lovu rib s plovcem. spremljevalca pa Franc Leben in Janez Zemljarič. www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 19. avgusta 2016 Silver ine" www.silverline.si Kompresijske nogavice SILVERLINE ™ Obdelava s srebrnimi ioni (antibakterijska zaščita in zmanjšan neprijeten vonj) Visokdelež bombaža (primeren tudi za alergike) Postopna kompresija (boljša cirkulacija krvi v nogah, manjša možnost zastajanja krvi) 03:00 GoriSnica - Iz riaSih krajev 09:00 Praznik Občine Juriirtci 10:30 Utrip ¡z Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video si rani 16:00 70 let L D Juršlnci 20:00 80 lel PGD Formin 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.slptv.5i 03:00 ŠKL-ponovitev 08:30 Ptujska kronika 09:00 Oddaja Iz občine Hajdina 11:00 Veseloigra - To imamo v družini 13:00 Liikarski praznik v Dornavi 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Kmečki praznik na Dest/niku 18:50 70 let LD JurSInci 20:00 Postavitev klopotca v Star&ah 23:00 Video slrani M 08:00 10:00 10:30 11:00 12:00 18:00 20:00 21:00 22:00 SIP Oddaja iz občine Markovci 70 let LD Juršinoi Ptujska kronika Video strani Oddaja iz občine Majšperk Ptujska kronika Oddaja iz občine Markovci Ujemi sanje Polka in Majolka program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡rtfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 Kmečki praznik v Leskovcu ŠKL Ptujska kronika Polka in majolka Ujemi sanje, Video strani Veseloigra - To imamo v družini Oddaja iz občine Markovci Markovci - Iz domače skrinje Ujemi sanje_ BTS Logistik GmbH Neue Strasse 45, 73277 Owen Iščemo voznike C/CE kategorije (koda 95) za nemško špedicijo. Vožnja po Zahodni Evropi, redna zaposlitev po nemški pogodbi. Informacije 031 249 803 (g. Franci) OPR. BARVA AUDI A4 MULTTTRONIK 2,0 TDI 2013 17.990 1.LASTNIK ODUČEN VeČ BARV ŠKODA YETI 2,0 TDICRDPF 4X4 2012 13.490 1. LASTNIK ODLIČEN MODRA HONDA CMC1,4iLSKUMA 2003 1.990 LEPO OHRANJEN SV. MODRA METAUC MERCEDES BENZ C RAZRED 2004 5.490 LEPO OHRANJEN ČRNA BMW 520D TOURING 2012 20.990 1.LASTNIK USNJE VEČ BARV CITROEN 04 GRAND PICASS01,6 HDIAVT.KLIMA 2009 6.490 1.LASTNIK ODUČEN RDEČ RENAULT CU01,5 DCI AVTOM.KUMAALJ 15 COL 2006 1.990 1.LASTNIK ODUČEN SREBRNA NISSAN QASHOAI 2007 8.000 1.LASTNIK ODUČEN ČRNA HVUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4X4 SVETLO MODRA MAZDA 5 2005 3.990 SLOVENSKI-MOD. 2006 SV. MODRA METAUC CITROEN XSARA PICASS01,8i 16v 2003 1.990 1 LASTNIK SLOVENSKI SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO 2013 10.990 1.1ASTNIK ODUČEN VEČ BARV PEUGEOT 5008 2,0 HDI 2012 10.990 1.LASTNIK ODUČEN SREBRNA AUDI 03 2,0 TDI 2012 21.490 1.LASTNIK ODUČEN BELA VW PASSAT 1,9 TDI VARWIT 1999 1.490 LEPO OHRANJEN ZELENA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODE DSG MENJALNIK 2011 11.300 1.LASTNIK TOP OPREMA VEČ BARV VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LASTNIK ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ PETKOV VEČER Bodite nocoj tf družbi oddaje ^^ Z q(asbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-16, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASIHGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL I Znamka Letnik Cenf) Oprema Barva PEUGE0T307 2.0 HDI BREAK 2003 2.250,DOC AVT. KLIMA K0V.SREBRNA RENAULT MEGANE GRANDTOUR. 1.5 DCI EXSP. 2006 3.750,OOf KLIMA KOV.T.SIVA RENAULT MEGANEBERUNE1.5 DCI EXPRESSION 2009 6.550, ooe PRVI LASTNIK KOV. MODRA RENAULT TWING01.2 ELAN 2008 4.590,00 C SERVISNA KNJIGA K0V.SREBRNA RENAULT MEGANESED. 1.5 DCI EXP. 2004 2.790,00€ SERVISNA KNJIGA K0V.B0RD0 RENAULT MEGANESED. 1.616V EXP. 2006 3.350,DOC SERVISNA KNJIGA KOV.SREBRNA PEUGE013071.616V MONOSPACE 2005 3.180,DOC SERVISNA KNJIGA K0V.SREBRNA CITROEN XSARA PICASS01.616V ELEGANCE PLUS 2007 4.190,00€ PRVI LASTNIK K0V.SREBRNA VOLKSWAGEN GOLF V1.9 TDI TRENDLINE 2008 7.090,00€ SERVISNA KNJIGA BELA VOLKSWAGEN GOLF V 1.6TDI COMF. VARIANT 2011 8.490,DOC PRVI LASTNIK K0V.ZLATA CITROEN G1.4ISX PACK 2005 3.100,00€ SERVISNA KNJIGA K0V.SV. MODRA FORD FUSION 1.616V FRESH 2007 4.350, ooe PRVI LASTNIK K0V.SV. MODRA FORD FOCUS 1.8 TDCI TREND WAGON 2009 4.350,ooe PRIVI LASTNIK K0V.ČRNA FIAT PUNT01.2 DYNAMIC 2004 1.990, ooe KLIMA K0V.SV. MODRA RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION 2008 4.990,ooe KLIMA K0V.VI0IA VOLKSWAGENGOLE 1.4TSI PLUS HIGHUNE 2009 7.990,ooe SERVISNA KNJIGA K0V.SIVA BMW320DKARAVAN 2007 7.900, ooe SERVISNA KNJIGA K0V.CRNA RENAULT KANGO01.5 DCI EXPRESS 2010 4.350,ooe PRVI LASTNIK BELA RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE 2011 7.990, ooe SERVISNA KNJIGA K0V.CRNA SUZUKI SWIFTUGS 2005 3.990, ooe PRVI LASTNIK K0V.T.ZELENA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Obiščite naš spletni portal www.tednik.si Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto J 47 A^arodno # abavne ■v lasbe Ptuj 2016 «MOtBStKO PDTOOaK®^ (SIMIMJ 1. septembra ob 19:30 Odštevamo do Abrahame; -drugih 10 let festivala (19S0-1989j 2. septembra ob 19:30 47. Festival NZG Ptuj 2016 Z brezplačnim avtobusom na festival Spoštovani ljubitelji narodno-zabavne glasbe. V družbi Radio-Tednik želimo letos na dvodnevno ptujsko festivalsko dogajanje pripeljati tudi tiste, ki si prevoz na Ptuj težje privoščijo. Brezplačni avtobusi bodo peljali izpred: R TIC-a Ptujska Gora R trgovine Haložanka v Zavrču H Gostilne Kaučič v Juršincih H gostišča Siva čaplja v Trnovski vasi H marketa Sveti Martin v Dvorjana h in H TIC-a Ormož Vaša skrb je, da kupite festivalsko vstopnico za prvi ali drugi večer (1. ali 2. septembra), in lahko se brezplačno pripeljete na festival, po njem pa, obogateni s prijetnimi vtisi, domov. Pohitite, število vstopnic je omejeno. (0 ARRIVA www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 19. avgusta 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Prireditvenik Petek, 26. avgust 8:00 na območju Haloz, likovna kolonija Haloze 2016 11:00 Ptuj, Vrazov trg ..., festival Dnevi poezije in vina 2016, nevarne svečanosti, zasebno branje, Huda pokušnja, vinski kviz, degustacije, versopolis na Dnevih poezije in vina, veliko pesniško branje in koncert, začetki dogodkov od 11.00 do 20.30 - veliko versopolisovo pesniško branje in koncert 16:00 Naraplje, športni park, 20. praznik občine Majšperk, gorsko kolesarski maraton 16:30 Ptujska Gora, igrišče ŠD, 20. praznik občine Majšperk, Tek Ptujska Gora 17:00 Ptuj, Vrazov trg, Dnevi poezije in vina 2016, otroški program, tri mokre in sončne in sočne pravljične urice, Liljana Klemenčič, Počil je lonec, z žabjim zborom in konec! 18:00 Sestrže, igrišče, 20. praznik občine Majšperk, odbojka na mivki 18:00 Strmec pri Ormožu, igrišče Anakonda, 2. srečanje vaščanov vasi Strmec pri Ormožu 18:00 Majšperk, Galerija Tovarna umetnosti, Festival Dnevi poezije in vina 2016, Posvetilo ljubezni, odprtje likovne razstave in pesniško branje, umetnik Rudi Skočir, pesniški gostje Gloria Gervitz, Fiston Mwanza Mujila, Vlada Uroševič 19:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC, 20. praznik občine Majšperk, Z magijo osvojil svet 19:00 Breg, igrišče ŠD, 20. praznik občine Majšperk, Turnir v malem nogometu za veterane in člane 20:00 Lenart, Dom kulture, koncert Milena Pfeiler in Urša Supej 22:30 Ptuj, Slovenski trg, Terasafest 2016, Grazy Jazzy, istRaNbuL Sobota, 27. avgust 07:00 Stanečka vas, ribnik, 20. praznik občine Majšperk, ribiško tekmovanje 08:00 Janški Vrh, 20. praznik občine Majšperk, likovna kolonija Haloze 08:00 Ivanjkovci, Praznik KS Ivanjkovci, športna tekmovanja in vaške igre za pokal KS, celodnevno športno dogajanje 09:00 Sv. Andraž, Vitomarci, Pohod od kapele do kapele, pohod po zgodovinskih točkah, piknik in druženje 09:00 Hošnica 32, pri Laporju družina Florjančič, 20. pohod Bistriške konjenice po občini Slovenska Bistrica 10:00 Ptujska Gora, Dom krajanov in gasilcev, 20. praznik občine Majšperk, srečanje težjih invalidov 10:00 Ptujska Gora, starotrška hiša, 20. praznik občine Majšperk, pohod ob občinskem prazniku 10:00 Ptuj, CID, Mestna družinska orientacijska avantura, družinsko orientacijsko tekmovanje, spoznavanje skritih točk Ptuja 11:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, Dnevi poezije in vina 2016, umetniški performens Dušana Fišerja 0102962500320, izvedba Teater III 11:00 Ptuj, Vinski hram Ptujske kleti, Dnevi poezije in vina 2016, Pišem v zrak, pogovor s častnim gostom festivala KO Unom, vodi Aleš Šteger 11:00 Ptuj, Mestni kino, festival Dnevi poezije in vina 2016, otroški program, Kino vrtiček Pustolovščine malega bobra in ustvarjalna delavnica 14:00 Ptuj, festival Dnevi poezije in vina 2016, zasebna branja in Mentorjevo pesniško branje poezije ptujskih pesnikov, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00 zasebna branja, mentorjevo branje ob 16.00 na Vrazovem trgu 16:00 Šikole, IX. tradicionalni športni vikend v Šikolah, mali nogomet, kolesarjenje, odbojka .., rekreativno kolesarjenje ob 16.00, turnir v odbojki ob 17.00, polžje dirke s starodobnimi kolesi ob 19.00, košarka ob 21.00 17:00 Stoperce, pred domom krajanov, 20. praznik občine Majšperk, prireditev ob 80-letnici PGD Stoperce in 20-letnici GZ Majšperk z gasilsko veselico 17:00 Tržec, športni park, Praznik KS Tržec, odprtje športnega parka ob 16.00, ob 17.00 osrednja prireditev s kulturnim programom, druženje z ansamblom Aplavz 17:00 Lenart, okolica in Trg osvoboditve, Agatine skrivnosti 17:00 Ptuj, Vrazov trg, festival Dnevi poezije in vina 2016, otroška slikarska delavnica z Marcom Nereom Rotellijem 18:00 Ptuj, Vrazov trg, Dnevi poezije in vina 2016, vinska delavnica, impro predstava o življenju Williama Shakespearja, degustacije vin, veliko pesniško branje, koncert Neisha, vinska delavnica ob 18.00, impro predstava ob 19.00, veliko pesniško branje in koncert ob 20.30 18:00 Janški Vrh, Janževina, festival Dnevi poezije in vina 2016, pesniško branje, pesniško branje v sodelovanju z družino Mlakar 20:00 Grad Vurberk, Romantika pod zvezdami - koncert Gorana Karana 20:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, Zvezde pod zvezdami, koncert Tadej Kampl s prijatelji Nedelja, 28. avgust 08:00 Stoperce, strelišče LD, 20. praznik občine Majšperk, strelska tekma 09:00 Majšperk, Breg, tržnica, 20. praznik občine Majšperk, pohod od kleti do kleti po občini Majšperk 09:00 Majšperk, športni park, 20. praznik občine Majšperk, mnogoboj ekip za pokal Majšperka v streljanju z zračnim orožjem 14:00 Sestrže, igrišče, 20. praznik občine Majšperk, poletne igre 14:30 Skorba, pred domom krajanov, kolesarski trim 15:00 Planjsko, 20. praznik občine Majšperk, odprtje modernizirane ceste LC Planjsko-Vildon 15:00 Cerkvenjak, pohod Spoznajmo verska znamenja, ogled kapel in križev v Brengovi in Vanetini 15:00 Benedikt, ploščad pri Slatinskih vrelcih, 17. občinski praznik Benedikt, obujanje starih običajev in druženje 15:00 Vurberk, grajsko dvorišče, 25. srečanje pevskih zborov Štajerska poje 2016 16:00 Hajdoše, igrišče, tradicionalno kolesarjenje 16:00 Cvetkovci, pri gasilskem domu, 6. gasilsko tekmovanje članov in članic za pokal PGD Cvetkovci 20:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, Zvezde pod zvezdami, komedija Cucki Ponedeljek, 29. avgust 17:00 Ormož, Grajska pristava in grad, igralne urice v ormoški knjižnici, vsak poletni ponedeljek Mali oglasi Mestni kino Ptuj Petek, 26. avgust: 17:00 Pete in njegov zmaj; 19:00 Vojni psi; 21:00 Ogorčenje. Sobota, 27. avgust: 11:00 Kino vrtiček; Dnevi poezije in vina; Beli pramen: Pustolovščine malega bobra in ustvarjalna igralnica Pesem v steklenici; 17:00 Pete in njegov zmaj; 19:00 Si upaš?; 21:00 Kavarniška gospoda. Nedelja, 28. avgust: 17:00 Pete in njegov zmaj; 19:00 Kavarniška gospoda; 21:00 Vojni psi. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Spektakel poletja na Ptuju; Otvoritev IX. Rimskih iger; Otroški rimski tabor; Rimljani preplavili ulice Ptuja; Novinarska konferenca Komunalnega podjetja Ptuj; Sejem na Puhovi vabi kupce in prodajalce; Dnevi poezije in vina; Ptujčan Ivan Skočir dopolnil 100 let; Dokumentarni film - Tri leta do luka; Sprejem motoristov na Mestnem trgu; V svet elektronike z revijo Monitor; Postavitev klopotca na Pintarjevi kmetiji; Z glasbo v poletno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Video produkcija Tinček Ivanuša. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PRODAM žagan les, deske, tramove, letve, cena 125 €/m3, in obrezke (švarkle). Možna dostava. Telefon 031 649 201. Pila les, d. o. o., Bezenškovo Bukovje 7, Frankolovo. PRODAMO kakovostna drva, po želji tudi nažagana, z brezplačno dostavo, in smrekove pelete. Telefon 031 444 154. Semine SMMS, Ul. Ivana Gundu-liča 102, Križevci. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si, www. lindap.si. Tel. 041 444 397. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAMO odojke, težke 30-35 kg, in prašiče, težke okrog 60 kg. Možna dostava. Telefon 051 243 164. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. Prodam 4 odojke, težke okrog 25 kg. Telefon 031 416 548. PRODAM belo, mešano vino. Tel. 041 989 963. PRODAM suho luščeno koruzo (poltr-dinko) in prašiča, težkega 140 kg, domače reje. Telefon 02 777 89 1 1 ali 040 699 240. PRODAM telico, brejo 9 mesecev, čr-no-belo. Telefon 753 51 01. PRODAM trosilnik hlevskega gnoja SIP Krpan 30. Telefon 051 380 496. NEPREMIČNINE UGODNO prodamo 2-sobno stanovanje v Kidričevem. Št. ener. izk. 2016234-235-39434. Tel. 041 915 645. BLIZU Term na Ptuju prodam več gradbenih parcel. Telefon 041 646 662. DOM IN STANOVANJE ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju (centralna kurjava, internet). Telefon 041 428 673. MOTORNA VOZILA PRODAM motor Tomos, telefon 041 483 284. KRAVO simentalko, pašno, 2. brejo 8 mesecev, prodam. Tel. 041 650 959. KUPIM traktor, lahko je IMT, Deutz, Ze-tor ali Ursus oz. podobno. Telefon 031 851 485. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, grahaste, stare 15 tednov, prodam, 4,50 €. Dostava na dom. Starošince 39. Tel. 792 35 71. PIŠČANCE, 4-tedenske, in purane, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila po telefonu 040 531 246 ali 02 688 13 81. Rešek, Starše. RAZNO VDOVEC, zdomec, išče preprosto žensko dobrega srca, vesele narave, nekadilko iz Štajerske, staro od 60 do 70 let. Zaželeno je, da prideš k meni v Nemčijo. Prosim pismo s sliko in samo resne interesentke. Ivan Krajnc, Nol-deweg 24, D-40724 Hilden. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 89 7 675. Nudimo strojno sekanje in žaganje drv, ter obžagovanje in podiranje dreves pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popušek s.p., 041 801 814. Äaj'mfe'TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Tisti, ki nas zaznamujejo z ljubeznijo, srčnostjo in pogumom, ne umrejo - ostanejo za vedno z nami. SPOMIN Alojz Majhen GRADIŠČA 21 24. 8. 2016 je minilo 10 let od takrat, ko si nas zapustil, dragi mož, oče, dedek, tast, boter in brat. Hvala vsem, ki še postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko v spomin. Vsi njegovi Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame nihče nam ne more več vrniti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in botre Ane Emeršič IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 97 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji zemeljski poti; darovali za svete maše, za cerkev, cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala župniku Janezu Maučcu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, društvom, zastavonoši in praporščakoma, gospe Tilčki Markovič za molitve in poslovilne besede pri vežici in ob grobu ter podjetju Mir za vse opravljene storitve in godbeniku za odigrano melodijo. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo. ZAHVALA Drago Karl Bernhard PODVINCI 106 A Po dolgi in težki bolezni je v 96. letu tiho, na novem domu zaspal, ko je bila želja doma umreti. Dolgoletne želje so se uresničile. V lepi starosti nas je zapustil mož, oče, dedek in brat. Hvala vsem, ki ste ga poznali in pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem. Lepa hvala sosedi Mici in Marici, Tomasu za pomoč. Žena Francka amnoseK spomeniki police Boštjan ZEMLJAKs.p. stopnice Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA-LANCOVAVAS 2 b WILLIAMS Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Te) / Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nf0@williams.si TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z OIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST. DVORlSC V Štajerski tednik ~ časopis znajboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeliprvi! v Štajerski www.tednik.si Slovenija, Podravje • Več prodanih vinjet in tudi izdanih glob V prvem polletju prodali za 113 milijonov evrov vinjet Prodaja vinjet je bila v prvem letošnjem poletju za 6 % višja od lani. Dars je namreč prodal 3.148.070 vinjet v skupni vrednosti 112,9 milijona evrov, kar pomeni 5,28 milijona evrov več kot v primerljivem obdobju predhodnega leta. Darsovi cestninski nadzorniki pa so zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjet izdali tudi skoraj 2.400 več glob. Družba za avtoceste v RS (Dars) je od prvega decembra lani do konca junija skupaj prodala 3.148.070 vinjet z letnico 2016. To je približno 6 % oziroma 184.000 več prodanih vinjet kot v enakem obdobju lani. Njihova vrednost je znašala 112,9 milojona evrov in je za 5,28 milijona evrov oziroma 5 % višja od predhodnega leta. Kot še ugotavljajo na Darsu, povečano prodajo beležijo pri vseh vrstah vinjet. »Prodaja vinjet z letnico 2016 je bila v prvem letošnjem polletju boljša od lanske v enakem obdobju. Letnih vinjet za osebna vozila (2A) smo prodali 763.976, kar je štiri odstotke več kot v prvem polletju lani, medtem ko je bila prodaja letnih vinjet za kombinirana vozila večja za šest odstotkov, saj smo jih prodali 46.392. Prodaja mesečnih vinjet za osebna vozila se je povečala ravno tako za šest odstotkov, na 387.596, medtem ko smo mesečnih vinjet za kombinirana vozila prodali za 19 odstotkov več, in sicer 18.250.« Porasla je tudi prodaja tedenskih vinjet, ki so sicer tudi najbolj prodajane. Za osebna vozila so tako v prvem letošnjem polletju prodali 1.777.851 tovrstnih vinjet, kar je sedem odstotkov nad primerljivo lansko prodajo. Prodaja tedenskih 57 e>a . cest-e J ■■-IV vOT'.'.a v" mttef1« . t-jr, oiir. to^ ne pTeieqa 151.S 6 «»-IS.- r. f^ tn o -rs o Foto: Črtomir Goznik vinjet za kombinirana vozila pa je porasla za 15 odstotkov na 120.352 vinjet. »Glede na povečanje prodaje vseh vrst vinjet v prvih petih mesecih letos pričakujemo nadaljevanje trenda rasti prodaje zlasti tedenskih in tudi mesečnih vinjet v poletnih mesecih,« še pravijo na Darsu. Sicer pa so v letošnjem prvem polletju največ vinjet prodali januarja, in sicer skoraj 629.000, kar pomeni okrog 27.400 vinjet več kot januarja Količinska prodaja vinjet od decembra 2015 do junija 2016 2015. Sledi junij z nekaj več kot 540.300 prodanimi vinjeta-mi, kar je sicer za okrog 3.000 manj prodanih vinjet kot leto poprej. Pri tem pa na Darsu še pojasnjujejo, da se največ vinjet skupno proda v avgustu (največ mesečnih in tedenskih vinjet), kar je posledica turistične sezone. V prvem poletju izdali že 28.300 plačilnih nalogov Poleg boljše prodaje vinjet v letošnjem prvem polletju pa na Darsu beležijo tudi več izdanih plačilnih nalogov. Namreč od 1. januarja do sredine julija letos so Darsovi cestninski nadzorniki zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjet izdali skupno 28.353 plačilnih nalogov oz. v povprečju 1.012 vsak teden, kar je 2.369 več kot v enakem obdobju lani, ko so jih izdali 25.984: »Letos so doslej na vsakem od treh avtocestnih krakov (primorskem, štajerskem in dolenjskem) oglobi-li med 8.200 in 8.400 kršiteljev, odstopa le gorenjski krak, kjer jih je bilo do sredine julija nekaj več kot 3.000.« Vrsta vinjete I 2015 I 2016 I Letna 782.610 811.491 Mesečna 381.145 405.462 Polletna 13.445 13.015 Tedenska 1.786.763 1.918.102 Skupaj 2.963.963 3.148.070 Prodaja vinjet 2015 in 2016 V osmih letih oglobili 385.000 voznikov, od tega 118.000 na štajerskem kraku Kot ugotavljajo, je večina prekrškarjev še vedno tujcev. »Ne vodimo evidenc kršiteljev po nacionalnosti. Najpogosteje se pojavi izgovor, da niso vedeli, da je potrebna vinjeta in da le-te niso imeli možnost kupiti. Višina predpisane globe je od 300 do 800 evrov, pri čemer cestninski nadzorniki na mestu prekrška v skladu z zakonom izdajo - če je globa v razponu - najnižjo, torej 300 evrov. Če bi vsak izkoristil »polovičko«, torej 150 evrov, to v sedmih letih znese skupaj 57,8 milijona evrov, kar je polovica investicijske vrednosti projekta zgraditve 10-kilome-trskega odseka gorenjske avtoceste med Vrbo in Peračico, to je na relaciji Lesce-Radovlji-ca-Brezje, ki jo je DARS, d. d., predal prometu tri mesece po uvedbi vinjet, v začetku jeseni 2008,« so pojasnili. Sicer pa so cestninski nadzorniki v osmih letih skupaj izdali 385.986 glob ali v povprečju 923 vsak teden. Največ plačilnih nalogov, nekaj več kot 121.000, so napisali na primorskem avtocestnem kraku (skupaj z odcepoma avtoceste proti Fernetičem in hitre ceste do Škofij ter odcepom hitre ceste prek Vipavske doline). Na drugem mestu je z nekaj več kot 118.000 plačilnimi nalogi štajerski krak (skupaj s pomursko avtocesto in odsekom po-dravske avtoceste med Mariborom in Draženci/Ptujem). Pri tem pa na Darsu še opozarjajo, da globe niso prihodek družbe Dars, ampak se v celoti stekajo v državni proračun. Monika Levanič ▼ji osvežitev v pomaranči V I I Količina 1 Mesec Letnica vinjete 12 1 2 3 4 5 6 Skupaj 2016 479.750 628.837 365.537 331.929 323.663 478.023 540.331 3.148.070 2015 433.388 601.420 335.853 264.201 370.699 415.077 543.325 2.963.963 NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Napoved vremena za Slovenijo Veliki srpan kar ne skuha, tudi kimavec ne prekuha. 15/29 Danes bo pretežno jasno, predvsem v Vipavski dolini in na Krasu bo še pihala šibka burja. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo pretežno jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Vremenska slika Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda doteka nad naše kraje topel in v spodnjih zračnih plasteh razmeroma vlažen zrak. Sosednje pokrajine Danes bo pretežno jasno, burja bo slabela.