Iz šole za šolo. /Spisje. Primerjave. Gozd iu travnik. Bagprava. Kaj je gozd, kaj travnik? Gozd in travnik sta prostora zemlje, na katerih rastline rastejo. Kaj raste v gozdu, in kaj na travniku? V gozdu rastejo drevesa in grmovje, na travniku pa trava in zelišča. Kdo je naredil gozde in uredil travnike? Največ gozdov ni narcdila človeška roka, a travnike uredili so ljudje. Kje so bolj navadno gozdi in kje travniki ? Gozdi so bolj navadno na hribih in brežinah, travnike pa ljudje najraje narede ondi, kjer je kak studenček blizu, da ga na nje napeljejo, da ga o suši namaka. Kdaj nas razveseljuje gozd, in kdaj travnik? Gozd uarn ugaja po leti s hladilno in zdravo senco, a travnik nas razveseljuje v zgodnji vzporaladi z nežnim zelenjem in z različno pisanimi cveticami; posebno lepo se po njem sliši žuborenje tekočega studenčka. Sestavite te stavke v celoto! Sestava. Gozd in travnik sta prostora zemlje, na katerih rastline rastejo. V gozdu rastejo drevesa in grmovje, na travniku pa trava in zelišča. Največ gozdov ni naredila človeška roka, a travnike uredili so ljudje. Gozdi so bolj navadno na hribih in brežinah, travnike pa ljudje najraje narede ondi, kjer je kak studenček blizu, da ga po travnikih napeljejo, da jih o suši namaka. Gozd nam po leti ugaja s hladilno in zdravo senco; a travnik nas razveseljuje v zgodnji vzpomladi z nežnim zelenjem in z različno pisanimi cveticami; posebno lepo se po njem sliši žuborenje tekočega studenčka. V gozdu je po leti vse polno žival in živalic, a na travniku jih ni manj, najve& je hroščev in žuželk. V gozdu letajo in gnjezdijo raznopisane ptice, a na travniku letajo pisani metulji ter se zibljejo na enakih cveticah. V gozdu se vzpomladi razlega prijetno ptičje petje, a po travnikih šume in brenče čebele in hrošči. V gozdu odmeva enakoraerno petje kukavice, a na travniku cverči muren po dnevi in še pozno v noč. V gozdu skačejo srne in zajci, po travniku pa razne kobilice. V gozdu se po zimi sliši sekira, s katero drvarji les podirajo, a na travniku zvenči po leti kosa, s katero kosci travo sečejo. Gozd nam daje les za stavbe, orodje in kurjavo, travnik pa nam daje sočno travo in redilno seno za krmo živini. Gozd in travnik kažeta nam božjo vsemogočnost in ljubezen do nas. Travnik in drevesni list. Načrt. Razpeljava studenčka po travniku. Žilice na drevesnem listu. Živali na travniku. Živalice na drevesnem listu. Telesni deli trave. Telesni deli živalic na drevesnem listu. Kaj delajo krave ua travniku, in kaj živalice na drevesnem listu? V kaj se izpremeni povžita trava, in v kaj sok drevesnega lista? Kaj nam koristijo krave, in kaj škodujejo listne živalice? Kdo jih pokončuje ? Sestava. Vsak drevesni list je travnik v mali podobi. Kakor je po sredi dobro urejenega travnika jarek, iz katerega so manjši razpeljani, da ga voda poji, tako ima tudi drevesni list po sredi veliko reberce ali žilo, iz katere so manjše razpeljane, in po katerih se sok v listne dele razlija. Na travniku se pasejo krave, po drevesnem listu pa vidimo male živalice, ki jim listne uši pravimo. Krave so štirinogate in imajo na glavi roge. Listne ušf pa imajo po šest nog in mesto rogov tipalnice. Krave mulijo na travniku zelišča in travo, uši pa se počasi pomikajo po listu in pijejo sok iz njega. V kravah se izpreraenf trava v mleko, kojega rabimo za živež. V ušicah pa se listni sok izpremeni v sladki med, kateri jim na hrbtu iz dveh cevk solzi in mu medena rosa pravimo. To roso mravlje hitreje osledijo, kakor pa človeško oko ušice zapaziti more; one narede tedaj kmalu celo stezo po deblu drevesa do listov, kjer ušicara slastno roso izpivajo in jo svojim ličinkam v mravljišči donašajo. Krave nam koristijo z mlekom, mesotn in skožo; ušice pa so drevesom škodljive, ker listom sok izpivajo, da se marsikatero drevo posuši. K sreči jih najdejo mali rudeči hrošči »polonice", ki jih mnogo na raeh odero in ogonobijo. (Dalje prih.)