„^k g«ibo Je bila zvišana mi ia plača za delavke od 38.5 uro. za delavce pa do-*•*' minimalne plače Za J" Plača in pol, nedeljah in prazni-P* «Ivojna Delavci so do- lUfli ha Hi Jeklarska unija zahteva volitve Prizadetih je sest jeklara Bethlehem Steel Pittaburgh. — Jeklarska unija CIO je pri zveznem delavskem odboru vložila prošnjo, da odredi tovarniške volitve v šestih jeklarnah Bethlehem Steel Corp Nedavno je U unija izšla zmagovita iz volitev v jeklarni te družbe v Lackawanni, N. Y., kjer ao ae delavci izrekli 3-1 za CIO. starostne pravice in T|J° za uri avnavanje spo- t"1'","" Bridgeta oliit, A A_____ *'*> h koncu Franrw prritKt' 5. jun. — Za-j' včeraj zaključilo C : !';:; v »m ^ L • i'í i'll'i^li ___I___ H'e*u, delavskemu J Mw^a namerava tAv 'T V "r>di njego- ¿*«nu!lcnih aktivSS * razprava 44 Whodnji teuton. m Unija zahteva volitve v jeklarnah Bethlehem Steel v Johne-townu, Pa., kjer dela 12,000 delavcev, v Pottstownu, Pa., z 1200 delavcev, v Rairkinu (650), Pa., v Leetsvillu (700), Pa, in v dveh tovernah v Um Angelesu, kjer dela 833 delavcev Unija pravi, da Je od teh 15,383 delavcev 12,836 včlanjenih v CIO. London. 5. jun. — Angleška vlada je danes razglasila blokado francoske kolonije Sirije z Lebanonom vred v Mali Aziji. To je prvi slučaj angleške blokade katerega koli francoskih teritorijev. . Neuradna vest se glssi, ds se nahajajo angleške bojne Udje v bližini obrežja Sirije, kjer bodo izvajsle blokado. Angleški letal ci so včersj prvič napadli sirij sko pristanišče Beyrut. Bombe so padale na petrolejska skladišča. London. 5. jun. — Nacijski bombniki so v prejšnji noči z veliko furijo obmetavali z bombami središče Anglije. Mesti Bir mingham in Chatham sta prizadeti, toda človeških žrtev ni bilo mnogo; trije nemški bombniki so bili vrženi na tla. Nemci so se že štiriindvajseti dan ognili Londona. Kairo. S. jun. — Bombniki osi-ščs so sinoči izvršili enegs nsj-večjih napadov na Aleksandri jo/ veliko angleško mornarično bazo ob sueškem prekopu. O-krog sto oseb je bilo ubitih. Odkar so Nemci okupirali Kreto, se pričakujejo pogosti letalski na padi ns mesta v Egiptu, kajti od Krete do Egipta Je nekaj več ko 500 milj. lalanbul. 5. jun. — Tukaj kroži vest, da sta se sprla angleški general Wivell, vrhovni poveljnik angleških čet na Bližnjem vzhodu, In generel Georges Cetrous, eden efrišklh poveljnikov francoske svobodne armade pod vodstvom Cha r lena De Gaulla. Ca-troux hoče, da angleške čete takoj invadirajo Sirijo, dočlm se Wavell obotavlja. Kaj Je resni ce ns tem. nI zneno. Sklenila je pogodbo za delavce v elek-trarskih tovarnah • Detroit. — Pogajanja med General Motors Corp. In unijo CIO United Electrical, Radio and Machine Workers of America so Iz padla dobro za unijo. Sklenjena je bila pogodba, ki pokriva okrog 25,000 delavcev, ki delajo v elek-trsrskih tovsrnah te korpors-cije. Ts pogodba, ki določa deset centno zvišanje plač na uro, in sicer od 28. aprile naprej, pokri va delavce v dveh tovarnah za hladilnice v Dsytonu, O., kot tudi v Delco Products v istem mestu, v Sunlight Electrics Division v Wsrrenu, O., v7 Delco Battery v Bloomfieldu, N. J., In v tovarni Morain Products v Warrenu, O. Poleg splošnega zvišanja plsč za 10c na uro pogodba dovoljuje posameznim grupam delavcev, da lahko vsak čas zahtevajo zvišenje plač Druge določbe •o: plača in pol za delo nad 40 ur na teden, dvojna plača ob nedeljah in praznikih, "bonus" za nočno delo, en teden plačanih počitnic na leto in starostne pravice. Ta pogodba sliči po svojem ustroju pogodbi, katero ima u-nija z Generel Electric in West-Inghouse Electric kompenijsmi. Waahington. D. C. — Zvezpi delavski odbor je odredil tovarniške volitve, ki se bodo vršile v šestih tovarnah International Harvester Co. v teku 30 dni. V nekaterih tovarnah bodo delav ci izbirali med federalno unijo ADF in industrijsko unijo CIO, v drugih pa med slednjo in nekaterimi poklicnimi unijami A D. F. Volitve se bodo vršile v tovarnah te družbe v Rock Fallsu, 111., v East Mollnu, 111., v I Cormickovi tovarni v Chicagu, v Milwaukeeju, v Rock Islandu, 111., in West Pullmsnu, 111. V vseh teh tovarnah bodo produkcijski in oekrbniški (maintenance) delavci izbirali med unijo CIO in ADF, lahko pa se bodo izrekli tudi proti obems. V več tovarnah bo ns glasovni ci»poleg omenjenih unij tudi Pattern Makers Lesgue (ADF) zs delavce te stroke, v tovarni v West Pullmanu pa tudi International Die Sinkers Conference, neodvisna unija. Frank Sliva, načelnik CIO Farm Equipment Workers, je po temu odloku delavskega odbora dajal, da pričakuje, da ko unija CIO izšla zmagovita is teh volitev. Ta unija se že več let bori za organiziranje delavcev pri International Harvester In ss izboljšanje delovnih pogojev. V nekaterih ostslih tovarnah te družbe je že tudi priznana kot edina zastopnica delavcev, S svojo organ i satirično kampanjo je vsekakor uspela toliko, da je družba morala razpustiti vse svoje kompanijske unija, katere je v neksterih tovarnah potem prevzela ADF. Zadnje čase je tudi vodils per dramatičnih stsvk, katere je pomagala zlomiti ADF. Stavka kemijskih delavcev CIO r Unija protestira proti brutalnosti policije Niagara Falle. N. Y. — Priznanje kompanijake unije in "za-mrznjenje" plač za eno leto je izvalo stavko 3000 delavcev v tukajšnji tovarni Carborundum Co. Naatala je, ko je kompani-ja prelomila obljubo, katero je dala krajevni poetojanki 50. dis-trikta UMWA, da se ne bo po-gajsls s Carborundum Employees unijo, dokler vladni delavski odbor ne podu odloke glede tovarniških volitev. Člani 50. distrlkta rudarske u-nije, v katerem so organizirani kemični delavci, so po prlsna-nju "kompanijske unije" odgla-«ovali z večino 17 proti enemt^ za stavko in pričeli piketlratl tovarno. Takoj je bila na licu mesta tudi mestna policija, da razbije stsvko. Aretirala je or-nanizatoria Charleaa A. Dovla in ga pridržala v zaporu brez vsake obtožbe. Stavkarji so poslali protest governerju Lehmanu proti brutalnosti policije, kstero tudi dolžne stevkolomstva In teptanja pravic do mirnega plketlrs-nja. Unija zahteva tovarniške volitve, pri katerih bi se delavci lsrekll, katera unija naj jih zastopa pri kolektivnem pogsjs-nju. Zahtevajo tudi konec favor i zm a v tovarni in arbitrira-nje zadeve neke odslovljene delavke. Odmevi stavke iz "malega jekla* Republic Steel zopet pred delavskim odborom Thomas zahteva glasovanje o vojni Socialni demkratje žigosajo Thomasa New York. — Na drugem letnem zboru organ Issel Je "Keep A merice out of Wer" Je bil so-clsllstlčnl vod j s Normsn Thomas glavni govornik. Rekel Je, *tia zs en krst ima samo kongres prsvico napovedati vojno, ampak po njegovem mnenju to ni dovolj demokrstično in treba je popraviti ustavo, da bo to moč Imelo le splošno ljudstvo s referendumom. Ljudstvo samo naj odloČi, če hoče imeti vojno ali ne. Lee Angelas. Cel. — Socialno demokratska federacij s v Call-forniji Je te dni objavila Izjavo, v ksterl prsvl, ds Normsn Tho-mss ne predstsvljs več nekdsj vplivne soclsllstlčne strsnke v Združenih držsvsh, strsnke Deb-sa, Bergerja, Hlllqults in drugih slavnih soclsllstov — temveč predstsvljs le msjhne In oesm [jene krožke, kl niso od nlkogsr pooblaščeni govori^ v imenu s-merišklh soclsllstov. Pri volitvah leta 1040 velika večina ameriških aocialistov ni volila Thomasa, ker ne veruje v njegovo defetlstično politiko In odklanja njegovo tektlko, katera je v zadnjih letih razbila nekdaj močno Hociallstlčno strsnko In dsnes ZALAGANJE JAPONSKE Z AMERIŠKIM OLJEM Predsednik Standard Oil Co. pojasnil kupčijo « LEPA SLIKA AMERIŠKEGA BUSINESSA Flemlngton. N. J. - W. S. Ps-rish, predsednik Standard Oil of New Jersey, je delničarjem pojasnil na njih seji, ds je družba «klenila pogodbo sa salaganje Japonske s oljem "ob polni vednosti smerlške vlade, Anglije In holandske Vzhodne Indlje.H Pogodba, sklenjene pred nekaj meseci, daje Japonski večje koncesije glede svllanja dobavo o-Ija, kl ga producira ta druiba. Slično pogodbo je sklenila s Ja-ponsko tudi neke angleško-ho-lanska oljna družba, kot tudi Standard-Vacuum Oil Co., ki je povezana s prvo. Psrish Je dejal, da Jo dolžan pojasniti to kupčijo t Japonsko vsled tegs, ker Amerike stoji pred pomsnjksnjem olja osiro-ms gasolina radi tega, ker Je bilo 50 oljnih ladij oddanih sa prevoz olja v Anglijo. To pomanjkanje gaaollns se posebno obete vzhodnim državam, kjer bo v bližnji bodočnosti najbrž stično omejen nedeljski promet. Ta pogodba mod J ameriškimi in ahglo skimi oljnimi Interooi se drs-avtnl in Ameriški Nemci zbrali dva milijona dolarjev Nacijski "bund" moral zapreti taborišče Trenton. N. J„ 5. Jun. — Zbornice države New Jersey Je s po-Unije previ v svoji peticiji, da naredbo razpustila orga* Je Bethlehem Steel odklonila] n j f t c i J o IMMMMM pogajanje s zestopniki delavcev, bunds v svojih mejah Poeledi-dasi Ji je sporočila, da Je pri- ce tegs J'. u «r*enlze pravi jena dokazati, da zastopa rtja fapretl tvojo kempo v An večino v teh tovarnah. i doverju, N. J. Washington, D. C., 5. Jun. — Državni department poroča, da | so nemške relifne organizacije v Združenih državah v teku 20 mesecev vojne nakoiektale dva milijona dolarjev za pomožno akcijo v Nemčiji In med nemškimi vojnimi ujetniki v inozemstvu Po vsej Ameriki imajo 332 reltf-Inih odborov. Največja pomo*na [organizacijo Nemcev Je v mestu New Yorku, ki Je seme nabrala |čer. milijon dolarjev Vse te nemške organizacije to registri Waahlngton. — Že Je minilo pet let, odkar Je bila stavka v "malem jeklu", toda njeni od mevi ae še niso rszgubill. Če zvezni delsvskl odbor odobri priporočila svojegs zastopnika Gustafa B Ericksons, ki je vodil preiskavo, tedaj bo morsls Republic Steel Corp. vrniti delo | priključuje njegove pristaše, kfc-520 delevcem, kl so bili odslov- Ukor Jih še Ims, polM*"* reskel I jeni v njeni jeklarni v Ho Chl-iJI «merlšklh Qulsllngov In dru cagu in Jim tudi plačati zamu- K»h «pjzarjev ter defetlstov. Jene plače. ———— Višek stavke v maleip jeklu R00Set)elt SDet MM' je bil policij**! maaaker stav-| r karjev v So. Chicagu ne spomin predvsem na zalaganje Japonske r oljem iz holanMo modne Indije Toda Pariah Jo rokol, 4e Japonsko doblvs več olja od drugod, Veliko ga importiro tudi iz Amerike. 8enator Nye Je rekel pred por dnoyl na shodu v Milwaukeeju, do Jo v nekem pristanišču ns sopodnl obali pripravljenih 00,000 sodov oljo za pogon motorjev, tudi letalskih, med tem ko Ameriko stoji pred pomsnjksnjem gasollns zs Isstno uporsbo, Psrish Je dojel, do so njegove družbe v svojih msdnorod-nih kupčijsh vedno revne v smislu ameriške zunsnjo politike. "Dokler so Združeno države v normalnih odnošajlh 8 drugimi državami, toliko čaaa moramo biti tudi ml. Če ta družba na lastno Iniciativo odredi ember-go za svoje pošiljke iz one držo-ve v drugo, tedaj so lohko zgodi, da bi bilo to postopanje povsem nssprotno politiki in interesom naše vlade." On je tudi rekel, da so vse večje družbe sedaj v razgovorih, da pričnejo graditi 36 oljnih ladij, kakor tudi, da pološe več tisoč milj velikih cevi, po katerih bo teklo olje iz Texasa in Okla-home direktno v Philadelphijo In New York. Kadar bo U načrt uresničen, potem tudi ne bo nobenegs pomanjkanja gaaollna na vzhodu. Oljna druiba podpisala tel na opozici jo Burbonski demokrat je proti zasegi podjetij ski dan leta 1037, Krlckson prsvl v svojem poročilu, ds Je to stsvko povzročlls "dolga serija protidelavskih ukrepov pr»d Iz j bruhom stavke." On Je tudi do gnel. de ee je družbe ukvarjala • špionežo med delevci In tudi ■ ■ I I aodelovale prt ustenovltvl svoje Washing len. D. C« 5. jun^ -kompanijske Steel Workers|Novl ikonski predlog, kl daje Union of America On pripon, »noč vladlda ^ ^ko pri-če odboru, da ukaže družbi, d. volno podjetje, če '»«v Inter.- mor. to unijo rs/pustiti. H f 1 ~ (fposicljo v kiingresu n. samo1 Družb. mor. n^uianlti v 20 pri r(MiMon.rnih republikancih, | dneh, ako ae bo ravnala po teh temvač tudi pri burbonaklh de- ______r ^ ...... prt poro/1 lih, all pa mora vMlU „,okratlh i/južnih dr»ev, kl dru- rane pri drževnrm depertmentu ugov^ proti nJim prt 4elevskem *.če podpirajo obrambne nar«!-v Wasliinetonu na Uidlagi nev- odboru Ta bo potem podel I be Ftooeevellove administracije. | ISŽZI svoj kiinčni odlok. j Prvi odmevi v nižji zbornici in ( pogodbo s Cl( Charles ton, W. Va.— Tukaj-šnju čistilnica Pure Oil Co, Je podpisala kolektivno pogodbo s krajevno unijo 327 mednarodne unije oljnih delavcev CIO. Pokriva vse delavce In določa plačane počitnice, staroetne pravice In Izboljšanje delovnih pogojev Pogajanja va zvišanje pleče se bodo še nadaljevala. V teku ao pogajanja tudi pri treh drugih refinerljah v tem meetu senatu ao zelo neugodni za na-¿rt IM V 'Mlaeku ae že prtprevlja d i antična revizija omenjenegs predloga. \ J u* n Jaški demokrat Jo bi redi videli, da bi bil novi zakon v glavnem naperjen proti delav-aktm stavkam — nočejo pe lege, da bi sakon ne kakšen način škodil privatnim podjetnikom. Pil our IT A Glasovi iz NARODNA I J KI)NOT A isdaja ava)o pohllk.ríje la «a lat Praarata aa koristi, tar •ffttaatya avojih draétov In élaaatva la »a propasando svojih Moj. Nikakor pa aa at propagand* dragih podpornik arraataarij. Vaaka argaaltadja Ii oW.Jaa avajo glasilo. Tara} agitato-rtéai dopioi to aaaaaaila dmgih pod parala N ti Nervoznosti-boj! Ena izmed najbolj strašnih ¿,w L 1 dandanes tarejo prebivalce *** nervozno*, ki je nekakš,n ^ vsega razdora in nemira, dobni svet. Zdravniki «o^oS*?* velikih mestih najbolj nerednosti, ki jo Uroča^^ ** P° «0M*mu( tako reoza, ki obstoji v povečanj m ' * delavnosti ščitne žleze. ' ^ ¿Citna žleza je regulator človeška*, ramenta, obenem pa tudi njegovTSL1 ker Je podvržena psihičnim vpZ?* žalost jo lahko spravita iz reda Z j* stopi stanje trajnega nemira.' ZdtSm pozna to bolezen po t režnju prstov cient iztegne, in po neredu v 12meni '2* vek sicer ohrani tek, toda telesna 2 skladu z njim. Bolnik je nenavadJL v duši in pogosto so mu roke vlaži* «il do časa se za nemirom javlja izčrpa Ji zena s sUbim razpoloženjem. Nikotin lnJ tem velvko besedo. Človek Je v trni vobče suženj raznih strupov, prvenatvo. onim, ki mu poživljajo dušo in telo S je hitrega učinka, a poseben vpliv in« živci na tako zvani simpatikus, ki \m dihanje, krvni obtok, prebavo in sebij »-j-----------1 i -"»»u iu sei tem pa je važno sodelovanje žlez, ščitne žleze. Pod vplivom nikotina ¡*, žijo, krvni pritisk narašča in človek se zdravega in močnega, ne vedoč, da g* umetno draženje živcev, ki mu prinaša škodo. r Težave z visokim krvnim pritiskom n i no znane. Telo se končno prilagodi ni» višane napetosti in se več ne vrača v i stanje. Krvni pritisk ostane trajno Od kraja se opažajo samo obratne na toplotne dražljaje. V topli vodi ne pordi, temveč nasprotno pobledi, v mrzli vodi. V drugem štadiju žile reagirajo na dražljaje, temveč se začne se stanje poapnenja. Da bi or ko za povečano delo dovajale več krvi, i rajo žile razširiti. iS tem je fini iz reda, človek se naglo utruja in pri obremenitvi srca, kakor na primer pri stopnicah, mu pohaja sapa. Od prve do tega štadija pa je mnogo prehodnih i Če človek ne zatre tega zla še v stanju i je samo še vprašanje časa, kdaj bodo nezaželjeni patološki pojavi, pogostokrat | di tudi popoln polom. Človeku v tem primeru ni težko težko pa ga je pripraviti do tega, da bi i proti svoji volji, kar je prvi pogoj zdravljenja. Najvažnejša sta pravilno | ljen počitek in mir. Težko je vzdržati i brez vsakega opravka, a v teh dveh urahi zmanjšamo razdraženost živcev, se umirjajo, napetost žil pada na Telesu se nudi prilika, da predela nih snovi, ki so se nabrale v njem, ali | izloči. Pogotsokrat pa sam počitek ne i temveč ga je zlasti pri ljudeh iz pii zamenjati s kakšnim lahkim športom, veča obtok krvi in razbremeni možgani, memba hrane v določenih obdobjih čudeže. Hrana, v kateri je malo soli,] zmanjšanje količine vode v organizmu, ! pomeni manjšo obremenitev srca, ki i nabere potrebnih rezerv. Velikega vitamini v hrani. Za vitamin BI «o dognali, da zavzema važno mesto pri nju dražljajev z živcev na tkiva tega vitamina lahko spravi cev s tečajev. Hrana Evropejca nima tega vitamina, zato je razumljivo, da J* kem telesnem naporu ta nedostatck čutimo. V najnovejšem času mnotfiir dodajamo kvasa, v katerem jc znaf čina vitamina BI. Mnogovrstni vzroki nervoze so tfT. mamo univerzalnega zdravila proti lerijana in brom dobro služita v rokah, za pacienta pa je mnogo ■ poišče skladnost s pogoji svojegi Harmoničen red v delu in počitkiP izbrana hrana so najboljše orožje pro; vim vplivom modernega življenji. ^ v Ali je rjares škodljiva? I Že od nekdaj ljudje verujejo, d- fA rja strupena in se lahko če mu pride na odprto rano. ia J starela in ne drži. Rja sama ns * -i nič škodljiva, samo če so med jr j majhni drobci železa ali kakf ^H šele potem se z njo lahko zastrup^J Zdravniki so na primer «joj^ rja za človeško zdravje g Posebno za slabokrvne ljudi 1 zdravilo. _ ■ Pred dvajsetimi I*» (Iz Prosvete. 6 junij* »« ^ mvode») "/H Domače vesti. Velik» P^^Tl Colo.. je hudo prizsdels tam<*rj I , Delavake veti V Manch*£ ! zastavkalo pol milijona Prfd,,cr\j Inozemstvo. Angk* ¡jf ligi ne armade v Gornji S™1 ^ Sovjetska » ševiških čet v »btrijt je u in ga iztrgal sovjet->n. Isto velja za Thomaeov listič, ki piše, da so je povest Sinclairja Lctolsa "It Can't Happen HereH že zgodila, ko je Rooeevelt zadnji teden proklamiral—fašizem. Tudi ta listič se je osmešil. Ce bi bil fašizem res proklamiran, bi ne mogel Thomasov listič pisati tega, kar z lahkoto šc piše. Adolf Hitler je rekel Rauschnigu, da s Ameriko bo lahku. Ne bo treba nobene invazije .. . Amerika bo okupirana na znotraj . . . Prlamo-jenci, ki ne vedo, kaj imajo, ki ne vedo, kaj hočejo—bodo toliko časa rovarlll v Imenu demokracije, da izpodkopljejo stebre demokraciji in stavba Amerike se zruši te ne bodo trezni Američani, pred vsem trezni delavci, spoznali nevarnosti ln preprečili Hitlerjevo napoved. Izjemno stanje Je že več kot izjemno. Stanje je ponekod že naravnost blazno. tem nakladajo na parobrode, ki jo potem odpeljejo v velika mesta na vzhod. Od časa do časa dobi kateri delavec delo v zaprtem rudniku. Tam delajo izurjeni delavci, ker je težko in nevarno delo, zato ni mogoče, da bi ga neizurjen delavec opravljal. Freak Kiune. 110. Sodobna "pitenje" Milwaukee. Wis. — Ako smemo verjeti vestem v raznih listih, je sedaj "hrvaško pitanje" — rrrešeno! Živela "neodvisna* Hrvatska! In kdo je tako lepo in na čisto iahak način brate Hrvate odrešil? Tam del v solnčni Italiji se je ob prelomu stoletja rodil sin laške kraljeve krvi in sedaj se-je potomec "žlahtne"- krvi žiVo zavzel, da odreši Hrvatsko, ker mu je kar naenkrat postala tako pri srcu, da je čutil, da je njega usoda določila, da ji zakraljuje — s pomočjo "velikega patriota" Pa-veliča. Pred kakimi štirimi leti sem čital v A. S. dopis, ki je, če se ne motim, nosil podpis rojaka Kra-mariča. Tisti dopisnik ali podpisnik je tam nekaj načvekal na račun primorskih Slovencev, češ, da so se "sami. prodali" Lahu in da bi jim človek skoraj privoščil, ker so se silili z laškim jezikom. Potem je navedel nekaj laških besed, popačenih v kletvini in jih pripopal Primorcem, češ, če zna par tujih besed, pa že misli, da ni več Slovenec. Kje je imel Kramarič glavo, oči in ušesa od meseca aprila 1915, to je v dobi, predno je šla I-talija v vojno, ne vem, a zdi se mi, da je ves ta čas gotovo sedel na nji, da ni tega vedel, da sta primorske Slovence Italiji prodali Anglija in Francija 26. aprila 1915. To sta storili pod pogojem, ako gre v vojno na njuni strani proti Avstriji in centralnim silam sploh. Italija se je obotavljala, nato pa se odločila šele 23. maja, z upanjem, da dobi Trst in njega zaledje z ostalo pokrajino vred prav poceni. Do gotovo meje se je to na žalost zgodilo. Kramarič ima sedaj lepo priliko, da namaže v A. S. "nekro-log" Kranjcem in Štajercem in Hrvatom, kakor ga je nekoč Primorcem, pa naj v njem pove, kdo je sedaj te ljudi prodal, ali če so se "sami" prodali!! Sicer pa je meni vseeno, ako pridem kdaj v Ljubljano in rečem "Bon žorno," v Mariboru "Gutten mor-gen," v Zagrebu bi pa rekel "Makako ti bračo". Ampak do tega je še dolgo. Morda se pa še zaobrne ali pa preobrne, kakor bi rekel Primorec. Na tisti Kramaričev dopis sem poslal odgovor A. S., ampak go-spodine uredniče pri A. S. ga je lepo nekam spravil, vem pa ne, če ga je poslal v koš ali v peč, kajti v A. S. ga do danes še nisem videl. Takrat se mi niti sanjalo ni, da se bo to tako hitro uresničilo kakor se je. Namreč to, da se bliža čais, rojak Kramarič, yo se bodo tudi Kranjci učili laščine, Štajerci pa še kaj lepšega. Sedaj smo, kakor bi rekel "bot," brate Kramarič; namreč v "bratskem zagrglja-ju." . 1 Tako sedaj lahko kaj napiše tudi tisti furmen, ki je fural po Notranjskem v Trst in je slišal v vsaki šnopsariji in beznici "parla italiano." Sedaj pač lahko kaj napiše, kakor zadnjič v ProSVetl, če je tudi v Ljubljani (pardon: Lubiani) bilo kaj parla italiano. Njega omenjam zato, ker se je tudi gospodine Trunk obregpil ob tistega furmana in ob njegov dopis. Gotov sem, da koncem leta 1918 ni bilo v Mariboru parla italiano. Na mostu čez Dravo pa smo imeli dve strojnici, ki sta noeili napis: "Špriht nur tejč" (strojnice nemreč). Ce je bilo prevtlno zapisano ell ne. ne vem, vem pe, de takrat smo Primorci dobro razumeli kaj tisto pomeni. Nemci pe še bolje, četudi ni bilo previlno zapisano Frank Gabršček. naselbin Naš oblak v Johnstosmu West Middlesex. Pa. — Zadnjič eem omenil, de smo 20. meja v Slovenaki dom prejeli telefonsko obvestilo Iz Johnstow na, Pa., de je v tamkajšnjem rovu ubiliypžeta Zakšeka. Vest o njegovi nenadni, tragični smrti nae je eilno prestreda. Saj je bil 10. maja e svojo družino pri nes ne elevju 25 letnice društve 262 SNPJ. Nesreča pač nikdar ne počiva. Kar verjeti nismo mogli, da se je Jože tako hitro poslovil od nae. Zdrav in vesel, poln življenja, a v trenotku mu je smrt v»l* življenje. Tukaj v Sharo-nu in okolici smo Zakšeka dobro poznali, tako tudi njegovo družino. Tukaj je živel v letih 1926-27, ko je prišel sem iz rudarske naselbine. Hotel si je spremembe v delu, a tudi tukaj ni bilo vse najbolje. Po dveh letih v Sharon u se je od nas poslovil in odšel v Johnstown, kjer je bil 14 let in delal v majni. Sedaj ga je po krivdi drugih doletela smrt. Kot že omenjeno, se je pokojni Jože mudil pri nes slavju društva 262. Zato smo sklenili, da Be zadnjič poslovimo od njega ob njegovi krsti. Joe Godina je izvedel za datum pogrebe in sklenili smo, de se peljemo tja in ga spremimo k zadnjemu počitku. Saj je bil naš prijatelj, z nemi je hodil na lov, kajti bil je strasten lovec na divjačino. Tako amo se 23. maje ob šestih zjutraj odpeljali proti Johns-townu. Zasedli smo dva avta z devetimi osebami; Joe Godina in žena, Joe Shain in podpisani, Frank Mlakar, njegova hči in dva sinova ter Mary Anžur iz Leadvilla, Colo., pokojnikova so-rodnica; tudi Mlakarjevi so njegovi sorodniki. Vozili smo se po vijugastih cestah čez hribe in doline in ob 11. dopoldne smo že dospeli v Johnstown. Pokojni Jože Zaksek je počival v Slovenskem domu. Soba, v kateri je ležal, je bila obložena s cvetlicami, dokez, da je bil tu4i tam selo priljubljen in spoštovan. Ako ne bi vedeli o vzroku njegove smrti, ga ne bi spoznali, kajti neereča ga je zelo spremenila. Bil je na meetu mrtev. Polomilo mu je roke, noge, rebra. Njegov partner, po rodil Poljak, je pripovedoval, da eta z Jožetom razkladala z vozička opore. Više nad njlme eo drugI nekledeli premog v vozičke, ki pe niso bili dobro pritrjeni vsled slebih zavor. Tri vozički so se odtrgsli ln zdrčeli proti njime. Zevpil je Jožetu, nej se umekne, a bilo je že prepozno. Pokojni Zakšek je bil star 49 let in v Ameriko je prišel lete 1911 Iz Spodnjega Rajhenburga, vas Kolesovec. V Johnstownu zapušča ženo, poročenega sina ln hčer ln eno hčer doma, dalje brete Louise v Kenelngtonu, Pa Pogreb je bil v petek ob 2. popoldne dne 23. meje ob veliki udeležbi členetve in prijeteljev. Najprej eo naložili na poseben avto cvetlice, ki jih je bila cela gore. Pri odprtem grobu je pre-čltal pogrebne obrede uradnik samostojnega društvs in neto tajnik društva 82 SNPJ br. Frank Čučck, ki je Imel lep govor ter omenil nekoliko o po- kojnem rojeku, ki ge bodo pri društvu zelo pogrešali in težko nadomestili. Poudaril je, da je današnji sistem kriv njegove prerane smrti, ker se lastniki peh^o le za dolerjem, ze življenje delevcev pa se ne brigsjo. Uradno se jé od njega poslovilo v angleščini tudi lovsko društvo, čigar član je bil pokojni. S tugo v srcih smo zapustili pokopališče in se poslovili od našega prijatelja Jožeta. V Slovenskem domu pred pogrebom sem videl več rojakov. Luka Strovasnik mi je razkazal Slov. dom, John Ko bal je pa naši skupini naročil kosilo v hotelu Fra^c. Sestal sem se tudi z rojakom Fiketom, ki tam vodi mesnico, tsko tudi z Langerhol-cem, ki istotako vodi prodajalno in me je povabil na svoj dom; dejal sem, de ga obiščem, če bo čas dopuščal. Po pogrebu smo se najprej ustavili na domu Za-kšekove vdove, kjer so nam postregli s prigrizkom. Pridružil se nam je John Ko-bal, ki je "držal" gjavno besedo. Tako zvesto smo ga posluiali, da smo za tisti čas pozabili na realnost časa. Jože Godina, Shain, pokojni Zakšek in Kobal so namreč svoječasno šli skupaj na lov na srnjake v johnstown-ske hribe in tako se je pogovor sukal le o lovu: kako je ta srnjaka videl, ga oplašil s strelom iz puške itd. Kobal je celo streljal na medveda, a ker so se mu hlače tresle, je medvedu s "šibra-mi" le nekoliko dlake odbil ali .08modll, katero je potem skrbno pobiral v dokaz istine. Le to je bil iment, da niso mogli potem ugotoviti, če je bila tista dlaka last medveda ali medvedke. Dodal je, da srno ali srnjaka lahko dobi: "Toliko časa Čakam, da pride, a vselej jo kdo drugI prej počil j a, čim pa pride do mene, se pa kar vleže. Jaz pa streljam v 'luff in kričim: «Ga tže imam!'" Rekel je, da bo ta način lova opustil, kajti če mu "sam ne 'upihne' življenja," bo rajši šel "prazen" domov, tak športnik je postal! Kobal nae je pred odhodom povebil v hotel Frank, kjer nas je "potretal" in mi smo jih par "cukniU" na zdrevje ln srečno pot domov. Že se je začelo temniti in čas je bil za odhod. Pozdravili smo se in zehvellli ze prijaznoet vsem skupaj ter odrinili. Per blokov nižje smo se za "hip" ustavili pri Langerhol-čevih, da izpolnemo deno obljubo. Prodejelna je že bila zaprte. Želel sem jim zdrevje in neto lehko noč. In spet smo drčali po vijugastih ulicah klju-kastega "mesta poplave" aH Flood City, kakor pravijo Johnstownu po tisti veliki poplavi, ki se Je pripetils pred več leti. Zmračilo sc je. Ako bi čakali trdne noči, bi ne prišli iz labirinta johnstownskih cest. Res, privaditi se mora sleherni, ki tam živi; saj se je privadil še celo vrag v peklu. Vidricha ni bilo doma, ker je bil na delu pri barvenju Slovenskega doma. Tako je Andrej že tri pogrebe zaporedoma zamudil. Rekli so, da njega še smrt ne bo dome dobile. Resnično, ta bi pa bila lepa, kajne? "J Tako amo zapustili mesto Johnstown ob 8. zvečer in sreč- no prifurali domov ob U. uri Iskrena hvala vsem za prijaznost, družbo in postrežbo. Prizadeti Zakšekovi družini pa naše globoko sožalje! Anton Valeotinčič, 262. Z obleka v Sharonu Broughlon, Pa* tt V nedeljo, dne 25. maja, smo se odpravili na pot proti Sharonu. Že zgodaj zjutraj sta prižla hči in zet in dejala, naj se brž pripravim, da takoj odrinemo v Sharon. Te*novice sem se veselil, žena je hitro pripravila zajtrk in ob sedmih smo že odrinili. Naša vožnja v avtu je bila prijetna. Čim smo prišli V Sharon, smo se najprej ustavili pri Tro-jarjevih, kjer smo se malo oddahnili, nato pa «s odpeljali h Germadnikovim. Gospa Germad-nlkova nam je postregla z okusnim kosilom, on nam je pa prinesel hladnega ječmenovca, železna voda pa je tudi prišla v poštev. Pri njih smo se zabavali v prijetni družbi do petih popoldne. Iskreno se jim zahvaljujemo za prijaznost in gostoljubje, ob priliki pa bomo skušali vrniti. Ustavili smo se tudi v Slovenskem domu in tudi tam smo si osvežili naša grla. Čas je hitro potekal in treba je tflo spet na pot proti domu, kamor smo prišli ob devetih zvečer. Želim omeniti, da v mojem zadnjem dopisu v Prosveti št. 98 se bi moralo glasiti Pittsburgh Coal Montour 10, ne Montour 4. Toliko v popravek. John Grobln, 52. Zgodnja pomlad In delo Chlsholm, Minn. — V državi Minnesoti nam je letos dala narava več ko tri tedne bolj zgodnjo pomlad kot prejšnja leta. Skoraj neverjetno se vidi člover ku, ko ogleduje različne cvetlice, ki so že sedaj vse v najlepšem cvetju, kajti prejšnja leta so cvetele šele sredi meseca junija. Kako bo narava to zgodnjo rastlinsko življenje obranila, je še vprašanje.' « Spominjam se leta 191Ž, ko je tudi bilo vse tako zgodaj ozele-nelo, potem je pa prišel mraz in je pokončal vse zelenje in. bujne cvetlice. Kaj sličhega se kaj lahko pripeti tudi to pomlad. Želja nas vseh pa je« da se kaj takega letos ne pripeti, kajti to bi bil za nas v severni Minnesoti zelo velik udarec. Narava ima včasih za nas veliko dobrega na vseh koncih in krajih in nam daje velikokrat nepričakovane dobrote, ki so za človeka velika radost. V drugem slučaju prinaša pa tudi veliko bridkosti. Čital sem, da je tornado s točo vso razdejal v južnozapadnem delu države Min-nesotc dne 28. maja. Silni viharji so razdejali veliko kmet-skih naselbin od mesta Pipesto-na do Litchfielda, kat je več ko 200 milj v obsegu. Torej narava v enem kraju pomaga, v drugem pa dela velike nadloge, ker človeški razum danes še ne more preprečiti naravnih pojavov. Kar sc tiče dela po naselbinah na železnem okrožju, je tako, da vsi še niso zaposleni, še je veliko ljudi brez dela, večinoma mladi fantje, kateri težko dobijo delo. Je resnica, da so rudniške družbe vzele precej ljudi na delo, ampak jih ne potrebujejo več kot toliko» Iz odprtih rudnikov vozijo vlaki venomer rudo ven. Človek, ki to opazuje, bi mislil, da tukaj primanjkuje delevcev, empak bi se motil. Rudniške družbe imajo v teh rudnikih najmodernejše stroje, ki jih ob-retujejo le z nekaj delavci. Ti stroji delajo noč in dan, vlaki po vozijo dragoceno rudo k velikemu jezeru Superior, kjer jo po- V tovarni ladelene klše Is tekla s štirimi eobeaai. Federalna atanoY.nl.ka .dmlnlatraclja le od-redile gredajo več lakih hiš st delavce, tapealeoe v obrambnih Industrijah. yjjjjji riffffrrrrn---------- ■"»»««y........... PROSVETA THE ENLIGHTENMENT C LABI M) IN LASTNINA SLOVBNSSB NABOONS rooroBNK jEBNora to ti amé |iHli>i< Sr NsfWsiM m ZdruUn* drUt» p°' " 80 " tetot uu»- m chicago iS Ckorro |7.M M Utu. M » pol IsUi M lin—t» aua»rrtr^ - rstssi '«r Um- CrnlUd Stetss «wr, (•r.41 mm»trtm S* >ss#. Cs«M oglasov po dogovoru. Itokopiel dopisov to ruma-ro^rnlh člankov ss na vrsčsjo Hakopial Morama vsabtoa (črtico povesti, drame, pesmi Itd.) m vmoja po4t!)atalJu |« v slučaju, trn js prtlotil po»u>too._ Ad.rrtifln« nlo s» M'«""»»1 UpOOMffpIS d •iMSIMSi' caUuM awl iUMulM(a4 srtkUa will a«t Ss returned. Other SMSwrnpU. auch ss atoriea. playa. pura* sls.. wlU lis ratoros* U seoder eslr.wbes aeeoau«»ke4 by aelf-sddrass< aad sUswsd Nsale* oa »sa. kar Ism ai* s Usta* < PKÜHVKTA* W7-M Be. Uwa4ale Ara, < Waaas. IBIoaés MSMBKB OB TMS fEDEBATED ^.jjjjjíjji ir rrrrrr f f f f........................... I latum v oklepaju as primer a je bil zaman in po nekaj minutah je bolnik izdihnil. Podlegel ja zračni embolij«. Obtoženi dr. Božinovič je od-očno zanikal, da bi bil z malomarnostjo zakrivil Životičevo smrt. Izjavil je, da je ravnal po sredpisih zdravniške znanosti in prakse, zaradi česar ne more bi- pod upravo rektorata. knjižice bo zavzemal me-kana fakultete, jska knjižica je do prevra-nekako dihala v sedanjih rih. Ko pa smo dobili violo, se je pričela dušiti med ni zidovi. Številna nova tiso se močno hitro množi-se knjižne omare so .bile za-, knjige so jeli zlagati na-,o stropa. Za velike forma-di po tleh ni bilo več pro- Zlagali so jih po kleteh otlej, da so' bile tudi kleti •tja zatrpane. Prav posled-so pričeli zidati novo hi-ier bi se knjižnica zadušila tnem bogastvu. Seveda je dvajset let sem vsakršno d poslovanje v knjižnici j takih razmer nemogoče in zaradi tega marsikatero tveno delo ni moglo izpod Bko ni celo povsem zastalo kor omenjeno, so doslej pre-li v nove prostore vse inven-rano tiskanje iz kletnih »rov, skoraj pa bodo priče-iti ostalo knjižnico. Priča- 0 le še nerjavečih kovinskih ki so jih naročili v tujini. n samomor »ga preuiitkarja Maribor, 26. februarja. grozen način si je končal nje 48-letni preužitkar An Kučej iz Permice nad Muto ači so ga našli v postelji v in z groznimi poškodbami g mrliča sta bila dva noža nevajo, da si je Kučej naj prerezal vrat, nato pa si je izparal trebuh Izkrvavel je url. pej je večkrat tožil zarad »•'i bolečin, ki jih ima v zve-apitjem vode. Očtoidno n 1 več prenašati teh bolečin rajši šel prostovoljno v l V isti sobi je ob času gro-i samomora bdel tudi Kuče-1-letni sin, ki pa ni niti o-, kdaj si jo oče na tako gro-lačin končal življenje. Kot izvedenca sta bila pri razpravi zaslišana dr. Robert Neu-Dauer, šef-zdravnik drž. zdravi-išča na Golniku, in primarij dr. »'rane Debevc iz Ljubljane. Na aodlagi zbranih podatkov sta iz-avila, da je bilo ravnanje dr. ! Božinoviča v skladu z zdravniško znanoatjo in prakso. Dr. Boži-noviču ni mogoče očitati malomarnosti, temveč gre za nesrečen slučaj, za katerega dr. Bo-žinoviču ni mogoče pripisati krivde. Na podlagi izjave izvedencev e bil dr. Svetolik Božinovič c% proščen. AVNIK OBTOŽEN ADI SMRTI BOLNIKA Celje, 27. februarja, okrožnem sodišču v Celju la kazenska razprava, ki so "toi statistiki prav redke sodnikom pocdincem s. o. s wn Det it kom se je zagovar Uetni dr. Svetolik Božino-M-zdravnik zdravilišča "JRici pri Šoštanju, ki je bi da je s svojo malovnar- 0 povzročil smrt bolnika Jla Zivotiča. Obtoženca je »»rjal odvetnik dr. Jože Go- iz Šoštanja. Nnica je navajala, da je lm aprila sprejet v dr-" zdravilišče v Topolščici •' ki j( bolehal za ^""zn«, tuberkulozo leyega f"^ k"la z manjšim razai-r< »li strani in z neznatni-•P" membami na nasprotni 1 Panenl, Čigar obolenje ,/k" hi se bil mogel z ,iJt'' J"fr' za/draviti ali celo ' Praviti. Lani 3. u jt ...f/dravnik dr. Bo-kusal dati ns levi lPrv' umetni USODA ŽIVALSKEGA VRTA V ZAGREBU Kakšna bo usoda živalskega vrta v Zagrebu? Maksimir, ki je vsem Zagrebčanom tako pri srcu, je deležen vsako leto tudi zelo številnega obiska iz Slovenije. Kdorkoli le utegne, pohiti v Maksimir obiskat živalski vrt, ki je ros lepo urejen. Zlasti ekskurzije naše šolske mladine Maksimir so vsako leto prav posrečene. Vojna pa je zapretila s pogubo tudi tej prikupni ustanovi. Kakor piše "Vreme" v daljšem poročilu iz Zagreba, je živalstvu po Zagrebu vobče začela slaba presti. Vesele jate mestnih golobov se za enkrat še spreleta-vajo nad belim Zagrebom, toda njihovo pogubljenje je le začasno odgodeno. Kar se luksusnih psov tiče, je mestna uprava na ložila visoke takse letnih 705 din, zaradi česar je doslej že polovico lepega pasjega rodu moralo v zemljo; preprosti pasj rod pa je propadel zaradi po-dražene hrane. Tudi mačke ne izhajajo več dobro. Zdaj pa se je hladna smrtna kosa zabliskala tudi nad ljubkim živalskim car-stvom zagrebškega zoološkega vrta. Te dni so zagrebški mestni sve^ tniki razpravljali o nedonosnost i živalskega vrta in o velikih teža vah s prehrano tolikšnega števila živali. Pravijo: mestna občina ima toliko skrbi v današnjih usodnih časih, da bi biio najboljše ukiniti živalski vrt, ki je dandanes samo še luksuz. Predlagatelji smrtne obsodbe meni jo, da bi se del dragocenih živa 11 lahko razprodal, drugo pa na bi se pokončalo. Seveda je vse to sklepanje prišlo na uho javnosti in dvignilo ae je ne aamo gorčenje, marveč so bili stavljeni najrazličnejši predlogi, kako je treba živalski vrt ohranit kljub vsem težavam In kiju vsej zavratnosti današnje dobe Zagovorniki zoološkega vrta pravijo, da to ni samo krajevna zadeva, ker je uprava vrta v stikih s številnimi podobnimi ustanovami po sve,tu. Tu je zadeva celotne banovine, saj prihaja v Zagreb mnogo ljudi iz vseh krajev, ki posebno radi obiskujejo živalski vrt. Doslej je bilo vanj vloženega mnogo denarja, znanja in truda najboljših hrvatskih strokovnjakov, da so z razmeroma nizkimi dohodki lepo uredili to ustanovo, ki se ne da kar če* noč zbrisati s sveta. V zagrebškem živalskem vrtu je danes 485 živali nevštevši veliko število ptic. Nameščencev je 40. Živalski vrt v Zagrebu e prvi v Jugoslaviji. Ustanov-"jen je bil 25. junija 1925, ko so imeli vsega skupaj dve lisici v zaboju, dve sovi v kletki in ljub-co opico na verižici. Obisk je bil tolikšen, da so lahko naglo dokupovali nove živali. Vrt je urejen na izredno ugodnem kra-u, na otoku sredi maksimirske-ga jezerca, v senci stoletnih hrastov. Vse živali so nameščene po slikovitih kolibicah, urejenih po najmodernejših zahtevah tehni te. Vse kaže, da bodo v Zagrebu zmagali številni "živalski advokati", ki ogorčeno branijo ma ksimirsko znamenitost proti "brezsrčnim" občinskim očetom. Ali kakor kaže, so bili vsi na depi zoper zagrebški živalski vrt brez prave podlage. Župan Mate Starčevič je namreč izjavi) novinarjem: "Ni nikake nevarnosti za prehrano živali. Živalski vrt je nujno potreben za vse šole v Zagrebu in pokrajini, razen tega je največja privlačnost našega mesta." Po tej izjavi si bodo ljubitelji živali v Zagrebu ahko oddahnili. PRO0V2TA Od tasa do Casa poroča in komentira Milan Medvaaak Poljski socialisti prisegajo na boj Bojevali »e bodo do konca za svobodno domovino -s» London. — Poljski socialisti, člani socialistične stranke na Poljskem, so na svojem sestanku v Londonu na 1. maja t. t sprejeli resolucijo, katera se gla si, da bodo sodelovali v borbi proti nacijskim in sovjetskim o-kupantom svoje stare domovine do konca. Silne žrtve poljskih delavcev in kmetov, bodisi na bojiščih ali v koncentracijskih ta boriščih, ne smejo biti zaman. Poljski socialisti imajo neoma jano vero y končno zmago neodvisne in demokratlčno-soclali-stične poljske republike v zvezi drugih svobodnih narodov Evrope in v znamenju te svoje vere se pridružujejo delavcem Velike Britanije in vsem drugim, ki se nahajajo v boju s totalitarskimi tirani. Newyoriki komunisti uničili članske imenike New York, 5. jun. — Israel Amter, predsednik komunistične stranke države New Yorka, je včeraj povedal pred zborničnim preiskovalnim odsekom — ki preiskuje komunistično props gando v newyorŠkih šolah — da je vodstvo stranke uničilo vse članske imenike In nobenih doka zov ni več glede članstva. Am ter je rekel, da po njegovem mnenju je še okroig 26,000 članov komunistične stranke v držav New Yorku. < V sredini številki sem malo opisal, kako sva z br. Loulsoro Zor kotom "vandrala" po Penni in se udeležila uradne otvoritve prenovljenega društvenega doma v Syganu, Pa., ki je last Št. 6 SNPJ. Drugi dan (v soboto) sva se odpeljala proti Willocku, kjer žive Zorkotovi sorodniki. Spotoma sva Si ogledala društveno dvurano na Library ju in v Broughtonu. Na Libraryju nam je prostor razkazala oskrbnica, v Broughtonu pa dvorana ni bila odprta, nakar sva zavila dalje proti Willocku. Lepo je potovati po hriboviti Penni. Hribi in doline človeka spominjajo na naše rojstne kra-je. In ravno sedaj, ko je narava še mlada*n sveža, je še posebno lepo. Mnogo slovenskih družin se je naselilo v teh krajih. Men da ni kraja v bližini Pittsburgha, kjer ne bi bili naseljeni Slovenci. Skoro v vsaki večji naselbini imajo svojo društveno dvorano. Medtem ko vidimo na hribčkih v starem kraju cerkve, pa v slovenskih naselbinah v Penni kraljujejo društvene dvorane, katere so navadno središča vsega društvenega udejstvovanja. Marsikatero izmed teh dvoran la-stujpjo društva SNPJ in večina teh je v naprednih rokah. Skoro v vsaki dvorani sem videl slike wkojnega Zavertnika in Eugenp 3ebsa. Razumljivo, da je vzelo veliko kolektivnega truda in požrtvovalnosti, preden so zgradili društvena dvorane. Toda danes, ko naši rojaki zopet bolje delajq, ih zopet izboljšavajo, da bodo bolje odgovarjala današnjim potrebam in razmeram. Zadnja leta so mnoge naselbine precej spremenile svoja lice, kajti bilo ja zgrajenih ve£ novih stvari, zlasti pa ceste, katere so več aH manj rezultat projektov WPA. Vozeč se med hribi sem premišljal o slovenskem življenju, ki je poteklo in še teče po teh hribih In revirjih. Ali bo kda rekordirano Baj deloma žlvljor nje naših ljudi v trfi krajih? Ve-liko zlata In bogšstva so uatva rili v zadnjih 40 letih s tem, da pridno rijejo pod zemljo ali pa trdo delajo v drugih Industrlr jah! Marsikdo si je pod zemljo nakopal hudo bolezen, mnogi so se smrtno ponesrečili ln mnogo, mnogo jih je bilo ranjenih in težko poškodovanih. Med tem hribi so se dogodile tudi različne družinske tragedije, a na dru gi strani je mnogim poteklo al pa še teče srečno ln zadovoljno življenje. Nekaterim je pač usoda bolj milil kot drugim. Prija telju Louisu sem pravil, ko ml je pogled uhajal po hribih, da bom mogoče kdaj zgradil na enem teh hribčkov majhno kočo hodil tja na počitnice in raziskoval življenje naših ljudi in ga opisoval. Našlo bi se veliko za nimivega gradiva iz življenja na ših naseljencev. Toda malo sem zašel. Z Zor-kotom sva končno dospela "na Willock, kjer sva se najprvo u-stavila v društveni dvorani in se srečala z oskrbnikom Frankom Sedejem in njegovo ženo. Nato sva obiskala Martina Mirta, kateri si Je baš pred nekaj meseci težko poškodoval roko. On in njegova žena sta nama prijazno postregla, nakar sva oblsksls Louisove sorodnika, nato pozna- nega Johna Dolenca, družino Mi-klauc in nekatere druge, potem pa sva zaviU proti domu. Ustavila sva se Še v Moon Runu pri irljaznl sestri Jennie Jeralovl. njo smo stopili v moonrunš-ko društveno dvorano, kjer smu srečali dobro poznanega Vlktor-Butya in druge rojake, ki so se ta čas nahajali v klubovih irostorih. Tudi na Moon Runu >1 radi izboljšali oziroma zgradili novo dvorano. Upam, da se im posreči. Končno sva z Loulsom srečno dospela v Cleveland, Z obiskom sva bila zelo zadovoljna. Louis je pridobil tudi nekaj nuročnikov na Cankarjev glasnik. Na koncu bi Še nekaj rad povedal, dasiravno bo mprebitl kdo mislil, da se hočem bahati. Ko-ono "Od časa do Čara" sam ¿a-stokrat prisiljen pisati v veliki naglici ln radi tega sem namara-val že nekajkrat prenehati s njo. Človek je sam s seboj nesado-voljen, če vidi, da bi se dalo mnogo stvari bolje napisati, Ča bi bl-o več časa na razpolago. Toda mnogi rojaki v Penny so mi povedali, da jim ugaja moje pisanje. Po pravici povedano, njih »rtznanja sem vesel ln z večjim veseljem bom nadaljeval s svo-imi komentarji. Na koncu se z Zorkotom vsem| najlepše zahvaljujem za prijazno naklonjenost ln morebiti se zopet vidimo na pennsylvan-skem dnevu SNPJ, ki se vrli 22. junija v Strabanu, Pa. ftlmittuilutNariifttta |hift|f uma Srhunta 2157-51 Bo. Lawndala Ava. GLAVNI ODBOR ISVaiCVALMI ODSEKi Chicago. Illinois VUwmI Cfttnkftr. prMMalh E. A. v 14M. al* Utaia.. ] IVNHM Qr«dlsh*k. pomol U|. John Votrich. «L Stat*)atk . ... emu» OWUML upr««tUll «UalU Jaka HoUS. ur*«tnlk «UHU MS» S. LawaStU Ava.. Cttic««o. Illinois m» S. L.wbU.U Ava. C Motto. UUq»U IM» S. Liwnd.l. Ar*.. CStcaflo. llllnoU IS«» f. LawndaU Ava., Chicago. Illinois SM» S, LswnSaU Ava.. CIUc«aa. Illinois SM» S. LswnAsls Ava« CSIctta. lUlnols aonaacoscoMunt An4»s) VMrMfc, prvt ________________________TM rorosl Ava.. Johnstown, an. rrssh Selka, drntl M*aMdssdnlk...... —h ISM A. W. Wallt ar a«.. MUwauko*. Wis. Jasa Podboy. Jt.. prvi diswikinl pndi»f«-.t..anlk —...... an« M». Slrnkan*. P*. Csmllui Snrnick. dvufll Stslriklal Rodpr.«UadnlS____IM» W. Mlh Si.. Ctevvtnn*. Ohio Joha Xlansak. ItnlJI dlslrlklnl an4»rodssdnlk IM »roatMl t SI.. O« la »by 111. Kdwtrd Tom sic, tolrU dlslrlklnl p**arod»»dnl* Ml W. T Ik SI.. Wsteonhnrt- Cala. OOaaOOARSKt ODSEK. MnUi Svlrovlrh. puMlHalS.............................. MS E. Illsl Vine an! CsUtfUU_____________________________ IM» S. Lawnd.la Ava A. Vldnt .......—......................... IM» S. lAwndnl« Ava, John Votrick ............. MI» S. Lawmlals Ava Jaka QU» __________;_________________________ 111 a. Prosil Avn„ C Donald I, Lolrlek------„,.......... ,.„ _____IM» S, asan ...........—.............. IMS Sa laka OnrMk. prsdsodnik frank Barki« Anion ShuUu .... rrtnk Vralnrlch laka TrMIJ _______ RS®,?-1 Pariške noči N Pr pnevmoto-raciji sta bila n .vMka dr. Viktor d» IV.rut «Ir *dra\ Kr le V K: P Vrščaj, na-Vera Stoja- |b,'lniiki sestri Fe-v« »n >« bastijana Dr. Božino-Í" kusil dstl Žl-'•'laks s topo iglo, negativen. Na-f,v,ro iglo. Ker ^ 'odi tokrat ni po-"*'lacij#f ja dr. L«, : J ««to ln stopU ^"bolniku. Životičje Slika kale dalaeca na shodu e .. rin ielarcer. GUvni gornik Ja M PkUlp M«rraT, predaadflikCK). Na Montmartru ne gori nobo-na luč. Champs—Elysees so brez svetlobnih transparentov. In vendar nočni lokali niso brez gostov. Pravi Parlžanl se še zml-rom zabavajo. Navadni Pariža ni, ti oatajajo doma, aH hodijo drug k drugemu na oblake. Po končanem dnevnem delu aede ljudje doma, pri topli peči, če je pač topi». Tu čitajo, debatirajo, razmišljajo. . Telefonirajte nam zvečer, kadar hočete, nikoli ne gremo ven, vabijo znanci znance ali prijatelje na oblak. Imeli so svoje družba, v katere so zahajali Zdaj Imajo domača prijatelja Prvi, ki Je po premirju odpr nočni lokal, je bil Roger C*p-gras. Takrat so peli pri njem nemške pesmi, kar Je zdaj prepovedano. Tudi ples Je prepovedan. Lokal Je pogreznjen v pol mrak, kar še bolj poudarja melanholično atmosfero nočnega lokala. Človeku se zdi, kakor b bedel ob krsti francoske veselo-sti. Kar ljudje ne smajo plesati gledajo. Od duveta ure do pol noči je revija. Od polnoči do pc ta zjutraj varlete. Plesalci se trudijo, da bi pregnali zaspanost gostom, ki nimajo dovoljenja za "izhod", ln jim Je ljubšo prebiti noč tu kakor pa na policiji. Dvorana je polna. Mnogo uniform Zelo malo žensk. Na vaaki miz jc šampanjec. In vendar je v zra ku nekaj žalostnega . . . Butclj ka šampanjca je po 200 frankov v boljših lokalih, v drugovrstnih po 150. Ljudje brez izkazila — ln ao vsi, — ao tudi ljudje brez šampanjca. Njihov dan se kon ča o polnoči. Večerjali^» pri pri jateljlh. Piknik. Vačarjo - šti rl jajca, ki so Jih bili dobili z de žele, maslo ln krompir — ao pr nesli s seboj. Večerja Ja ob 7;J0 da bi imeli čaa ša za partijo brl dgea. Kldlo molči: nlkjar nI dobiti luči, posebno na oanadome-stljivih ameriških tub. Mraz je večerja Ja skopa, Iti vendar pri haja počasi dobrs volja. - Centralna ktjjrjeva je pokvarjena. In tudi, spati v hladu aobl ja veliko bolj higienlčno Izjavlja domačinka. — Pomislite, to ja prva zima po dvajsetih letih, ko nisem pre-hlajen, izjavlja gost. 'Tabarin" (cirkus) ja pMftin| Dve predelavi dnovno, ajtitraj ob pol pati uri in zvačar afc pol deveti. Vstopnina 30 frankov. Polnoč. Nočni goatje in tisti, ki dalajo zjutraj ter gostje, ki aa vračajo od prijateljev, aa navadno aračujajo v zadnji «»trii železnici. Noč Ja črna, Uftka tiha. Tu in tam daje nekaj «vetlobe modra svati lka. In Uda J ae pojavijo po ulicah majhna lateme, ki dajejo svetloba komaj za korak pred teboj. Iznašli ao pre-krasna električne svetilk« IU s enostavnim pritiskom na gumb ¿spreminjajo modro svetlobo v rumeno la rumeno v rdačo. stopiš na ulico s svetlo lučjo, su takoj pojavi lz teme stražnik in ti zapleni luč. Petnajst frankov globe. In iu ga nI voč ... Ura je Štiri. Na Champs— Klysees .je vse tiho, Nekje jc stražnik v temi zumcnjal drevo človekom ln prižiga svojo luč, da ga legitimira. Bledi žarki une razsvetljujejo Plače de la Concorde. Preko trgu se ravnodušno sprehajajo mačke. Mačke, ki se edine lahko sprehajajo ponoči brez izkazila, ' UdT je pet. Zadnji ponočnjaki se vračajo domov. Pravi Pariz se počasi prebuja. Ulice počasi oživljajo, i Prvi metro hiti skozi mesto. ) Pred mesnicami in mlekarnami sc že zbirajo dolge vrste kupcev. Pariz je pričakal novi dan in se smehlja svoji bo- to SI., ClsvaU Ivo.', Cklca» tv«4 Chica t Ivo.i Chica« Clarendon. Cleveland. Okla Chivato. Illinois Chloage. Illinois Chlensn. Illinois HUI«. III. Trumkuli AVe.. Chicago. III. Lombard Ave., Serwyn. III. rOIIOTNl ODSEK i —---------------4M W. Hay SI . SprlntHeld. IU. IMI1 Muskoka Ava.. Cleveland. Ohin ....... Saa If. Arma. Kansas 111 Tenor SI., Liutraa. Pa. mmm, Son II», Slrakans. Pa. NADZORNI ODSEK i ---------------- IMI B. Lawndala Ave.. Chlenfa. Illinois . M WeslcloM Ave.. Pern. Illinois I MM Arcade Ave., Cleveland. Ohio di Unija CIO zahteva preiskavo Borba sa priznanje $9 nadaljuje Denver. Colo,—Unija Mine, Mill At Sineltor Workers, včla njena v Kongresu industrijskih organizacij, je posiula telegra me Wllliumu 8, Knudscnu, Sid neyju llilfmanu in senatorju H. S. Trumanu s pozivom, naj od rede preiskavo proti American Potash St Chemical Co., ki sc noče pogajati glede končanja stav ko, ki traJA že dva meseca. Knud-sen ln HUlman sta direktorju urada za produkcijo bojne oprema, Truman pa nučelnik senut noga odseka, ki preiskuje izva julijo obrambnega programa. K e i d Robinson, predsednik unije, je dejul, da večino delnic te kompunije |>o»ttdujcju holund skl interesi. Ker Je Holandska prišla pod Hitlerjevo oblast možnost nucijske kontrolo kotn I juniju nI IzkJjučana. Ktuvku jo hitu okllcuna, ko so se pogajanju glode sklenitve |jogot'bo razbila Unija so bori zu priznunje že o«: 1, 1036. Pri volitvah, ki so se vršile pod nadzorstvom federalne gs delavskegu odboru v Januar ju, ja unija zmagala s veliko večino. Finančne zveze med American Potash Še Chemical Co. In zunu njimi interaal ja rszgslll v vlšj kongresni sbornlcl aenstor (je raid P, Nye, republikanec iz He-verna Dakote. On je tudi zahte-vsi preiskavo proti kompunijl. "Odkritje, da v tej deželi ope-rlra kompaniju pod tujo kontrolo, Je senzacionalno," pravi'Ho bihkori v telegramih. "American Potss^i St Chemical Co. se ne zmeni zs federalne zakona ln ae odločno protlvi zahtevi unije, da jo mora prtznsti kot predstavni oo delavcev pri kolektivnih jmj-gajanjih." Masne aretacije Nemcev, ki poslušajo radio Angleži sporočijo imena ujetih Nemcev Berlin. Jun. — Nuetjsku u-udnu ugonturu poroča, du je bi-o zadnje musocc aretiranih J,-400 oseb v Nemčiji, ki so poslu-šule radio iz Anglije, Od teh e bilo 12.11 kaznovanih z zaporom do šestih maaecev in doloma s plačilom globe Knu ose-bu jo bilu obsojena v smrt, ker nI samo rodno poslušala angleškega radia, temveč jc slišano vesti tudi mimiografirala in dela med sosedo, London, ft. Jun, — Angleški radio ju sinoči naznanil, da bo dnovno poročal v nemškimi jozlku mena onih nemških pomoršča-tov, ki so bili rešeni s potopljene oklopnlco Ulsmsrek in ki so zdaj nahajajo kot ujetniki na Angle-ikuin. Vsak dan bo sporočenih 5 imen poleg drugih vesti. Na ta način upajo privabiti jnnogo poslušalcev v Nemčiji, Ford mora vrniti delo odšlovljencem NVushlngton, D. C — Zve/n delavski odUir je v svojem d< vetom odloku pr«itl Ford Motor Co, odredil, da mora ponudil delo ®7ft delavcem, katere je od slovita v svoji tovarni v Kansaa Cityju, m o., in razpustiti kom penijako unijo. Odbor Je tud odločil, da mora družba odiko-dovati* omenjenih 975 delavcev ■ radi Izguba plače in uposliti 4A Ca drugih, ča vprašajo za dalo. Kongresnih umrl v zbornici po burnem govoru Washington, D. C^ 5. Jun. — Kongresnik Michael Bielstein, {lemokrat ix New Yorka, Jo včo-r»Jw. naglo umrl v zbornici za možgansko kupjo nekaj minut Milem, ko j« skončul srdit go-voi. i« um »e Jo kar tre- sel ogorčenja, Kdelstulna Jo izzval kongrosnik John K. Harikin, demokrat Iz Misaisslppija, ki Jo rekel, da "nicdiiurodnl židovski lunkirji v Wall striH>tu pehujo Ameriko v vojno." Edblstdn Jo takoj skočil pokonci in ruzgred do skiajnosti je zuvrnil Huiikins. du vtikanje "židovstva" v vsak argument J« Hitlerjevu taktiku. Rudarji se pritoiujejo proti profitaretvu Blrminghsm, Als, — Zvišanja pjsčo v premogovni Industriji zu dolar, na dan ne bo dosti husnilo rudarjem, ker so kompunljo v Alabuml tskoj zvišale cone potrebščinam v svojih trgovinah, In v mnogih premogovnih kom-pah ni drugih trgovin kot kom* psnijske. Slične pritožile proti profitarstvu prihujsjo s struni rudarjev tudi Iz We«t Virgintje Krujevne unijo so pričele s kum-parijo proti tej neupravičeni |h>-družitvi, katero imenujejo "re-prlhullje". Kompensadjs a— Kako lio torej s najemnino? vpruia goa|iodinju študentu. ^ Tu meaec nimam d(*mtrju, l«rihodiiji ineMt mi |ni lahko najemnino zvišate, a Zloben lealk ' "Vi*, Milan mi ji dejal, da je zame pripravljen storiti tudi največjo neumnost." "Ah, ali ao hoče s teboj poročiti?" a Žena: "Hneml to medaljo; res nI spodobno, da ae takp bahat s svojim junaštvom." | C M>>/ "Potem pa tudi ti na bi amelu n Coccola Napisal Josip Ribičič Hraatovi in Hrenovi—dva prijateljska zakonska para srednjih let—so se strogo držali tradicije, da bodi nedeljsko popoldne posvečeno družini. Ob lepih nedeljah so se odpravili redno na skupne izlete v mestno okolico in zavili na cilju v vuške gostilne na domače koline ali na pečeno perutnino ln obligatni cviček. Cc se je pa vreme ktsalo, sta obe družini odpravili otroke v kino, starši sami pa so zavili v kavarno. Tam sta moška proučila iz inozemskih čaaopiaov politični položaj preteklega tedna, K«nipc soprogi pa pregledali no-vostl iz revij. Zadnjič nckoe »e je v nedeljo spet ktsalo nebo Cunjastl oblaki so ae vlekli nad mestom in <*! ('umi do časa je pršilo. Ne llriifttovt nt* Drenovi m* niso mo-gli odločiti. MtMska dva bi le raj- zavila v kavarno na koline in cviček, a goo|>e bi /a življenje rudi (Miku/tili svoja nova klobu-ka. In tuko sta oba zakonaka para zuM-dla udobno mizo v kavarni in se zatopila v ČaaopiHe in revije. Kavurna je bila polna goatov in K-dl lepa, čmolaaa gospa, ob njej pa iatotako lep goapod. Obema "Coccola?" razmišlja Hrast, nasproti pa kleči na stolu bolj|'To Je tako nekak skupen pojm angelu ko človeku podoben I za nekaj malega, lepega, priarč- otrok ln brska po ilustraciji. Družinlca, ko da bi jo izrezal lz okvirja kakega atarega mojstra! Lepi gospod ln lepa gospa sedita tesno drug ob drugem in gospa Hrastova natančno opazi, kako si stiskata roki pod mizo, in kako boža njegova levica njeno desnico. Gospa Hrastova napenja ušesa, da bi ujela kako besedo is njunega razgovora. Pa govorita pretiho ln je tudi kavarna prepolna bučanja go oračih ljudi. Slišiš govorjenje, besed ne ločiš. Le enkrat ujame njeno uho besedo, eno samo tujo besedico, izgovorjeno s pritajeno slastjo: "Coccola!" Izrekel jo Je lepi goapod, ko Je ponovno pobožal roko svoje sosede. Gospa se je blaženo nasmehnila in prav rahlo zardela. Sramežljivo je s očmi opozorila goapoda na dete ob mizi. Goapod ae Je od-kašljal, pokimal in obmolknil, a tembolj ao govorile njegove Oči. Hrastova je stopila a šolnl možu na kurje oko. in z očmi pokazala na sosedno mizo. Tega bi Ji prav za prav ne bilo treba, kajti je bil Hrasta že Drenov čevelj opozoril na lepo tujko. - %-T "Kaj pa Je?" se dela Hrast nevednega. "Kaj pomeni beseda coccola*?" /ašfprta Hrastova ln se nagne čez mizo. nega. Slovenski bi rekli: srček ali kaj podobnega. Prav za prav nimamo Slovenci za to posebnega izraza Da, da!" vzdihne goapa Hrastova. "Slovenci, posebno moški, ne poznajo takih izrazov! Ko ho- če biti Slovenec zelo prijazen, pa te udari a plosko roko po hrbtu 'no, stara!' Ne, ne. Slovenec nima v svojem besednem zakladu premehklh besed!" "Slovenke jih še niamo slišale!" pomaga Drenova. MJaz ne pojmim, da bi bila kdaj coccola!" se bridko nasmehne Hrastova. "Ne!" prikima gospod Hrast in se v isteh hipu prestraši lastne besede. V zadregi se odkašljuje in skuša popraviti: "Mislim namreč, da Slovenci res ne poznamo takih coccol . . , v izrazu namreč. Sicer so tudi naše Slovenke coccole, a nam se upira to povedati, nas je sram izdajati svoja čustvp na tak način, mi . . . pretrdo smo vzgojeni, da bi ta-korekoč noaili svoja čustva na dlani in jih razkazovali celemu svetu.4*" "O, sram vas je res, pa kako sram, da bi bili nežni!" pritrdi gospa Drenova. "Smo pa zato bolj stanovitni in zanesljivi!" ae vmeša v razgovor še Dren in nagne glavo proti sosedni mizi. "Takile pa kar stresajo iz rokava coccolc kakor orehe, pri tem pa nič ne mislijo. Čez pol ure ae bo morda kje drugje vžgal za drugo coccolo. Sicer pa je res coccola!" "Aaa?" zategne sopran gospe Drenove. "Saj se mi je že ves čaa čudno zdelo, zakaj ae nekam nemirno premikaš po atolu. Ti ... ti atanovitni sin zane8ljivega naroda! Lepa stanovitnoat! Kaka ironija!" "Dragi Dren," uatavi goapa Hrastova začetek družinskega razdora, "meni se zdi, da ai ti v zmoti. Le poglej: otrok je najmanj tri leta atar. Če je edini, ata poročena že najmanj štiri leta. In če boža mož 8Voja ženo po štirih letih zakona še Vedno skrivaj pod mizo in če jo boža z besedo nad mizo, potem, dragi Dren, potem ni to neatalno8t, ampak je globoka vdanoat in 8talna ljubezfen, ki ne bo nikoli zarjavela. PO štirih letih zakona mi še doma ni nihče pobožal rok!" "Po štirih?" se zaamehljivo namrdne gospa Drenova. "Po enem reci, po enem! Samo prvi mesec sem bila Slavčica, v drugem sem že bila Slavka, no zdaj sem pa Lojzka!" Ozračje poataja napeto. Možema ae tiabirajo gube na čelu, goapema pa se nategujejo ob uatnih navzdol. Hraat ae v zadregi odkašljuje in išče izhoda. Pogleda akozi okno in predlaga: "Kaj če bi odšli kam na zrak? Vedri ae!" "Zakaj?" sikne gospa Drenova. "Meni je tu kar všeč. Mojemu možu pa še bolj!" Zavlada mučen molk, ki ga prekine zvonkljajoči glasek angelčka pri aoaednji mizi. Goapod je bil privlekel iz žepa bonbon in ga atianil otroku v ročko. Mali je dvignil svoje črne očke, se nasmehnil, pokimal in ae lepo zahvalil: "Grazie, aignor." "Hrrk," se je zaletelo goapodu Hrastu, ki se je bil v zadregi spravil nad vodo. Drenu pa ae je obraz razlezel v zmago8lavnl na-ameh: "Signor, Je rekel mali .. . Hm, atanovitnoat pa taka ... in zveatoba ... haha ..." "Kaj pa veš?" se jezi gospa Drenova. "To je spet tisto kranj-ako prirojeno obrekovanje. Le poglej otaoka! Ali ni njemu podoben, da bolj ne more biti?" "Saj, aaj," ae zlobno amehlja gospa Drenova. "Seveda mu je otrok podoben!" "Kako ste grdi!" kara gospa Grbnška (Po Angelu Karalijčevu) Nekoč je živela mravlja, ki ji je bilo ime Grbuška. Ko je bila že stara, je izvalila dve jajčki, iz katerih sta zlezli dve majhni mravlji. Grbuška je vesela ate-kla po mravljišču in povsod o-znanjala radostno veat. Majhni mravlji ata jo dolgo čakali, da bi ju previla in jima umila oči, a Grbuška je tekala po mravljišču in ae šele ojx>ldan vrnila domov. Narahlo je odprla vrata in ko je videla, da novorojenčka Bpita, je vrata tiho zaprla in atekla na podatrešje. Z velikim ključem je odklenila težka vrata mračnega poclatrešja, da bi pobrala tam debelo pšenico zrno in ga dala zmleti za avoja otroka. Podatrešje je bilo polno zrnja. Vse svoje življenje je neutrudno noeila zrno za zrnom in zdaj ao ae ji oči veselo avetile ob pomisli, da bo zapu8tila svojima otrokoma bogato dediščino. Naenkrat pa ji je poatalo žal zrna, ki ai ga je bila pravkar naložila. — Čemu bi jemala iz 8Voje zaloge, saj lahko grem iakat drugega, je pomislila in položila zrno nazaj na podatrešje. Nato je šla preko vrta, utrgala med potjo cvetico in ai jo zataknila za uho ter se napotila na polje. Ko je prišla do njive a pšenico, je iztegnila vrat, da bi pogledala, kje ye gospodar njive. Ta je prav takrat na drugem koncu njiye podil jato vrabcev in Grbuška je hitro splezala na klaa, ga atre-sla, da je padlo z njega najbolj zrelo zrno, ki si ga je nenadoma naložila na ramena in zbežala, še preden jo je mogel videti gospodar. Tako je tekla, da ae je kmalu utrudila in ji je mrzel pot oblival čelo. Ko je prišla do studenca ob poti, ae je uatavila, da bi ai odpočila. Prav ko je že akoraj zaspala, je priletel iz gozda velik gavran in ae apuatil pred 8tudencem na tla. Napil 8e je sveže vode, nato pa je pogledal okoli aebe, kje bi bilo kaj za pod zob. Ugledal je apečo mravljo in odprl svoj dolgi kljun. Mravlja ae je prebudila in ko je opazila nevarnoat, ae je hitro akrila med travo. Gavran jo je dolgo iskal, ko pa je ni mogel najti, je požrl njeno zrno in odletel. Ko je gavran odletel, je Grbuška zlezla iz svojega akriVališča, stresla prah a predpasnika in se jezna napotila k modremu paj- Hrastova. "V nemških boljših rodbinah se vai vikajo med aabo. Mož pravi ženi goapa in miloat-ljiva. Zakaj bi tudi pri tehle ne bila navada, da mora otrok nagovoriti očeta z gospodom?" "Tako je!" priatavi Še gpapa Drenova. "Če bi se naši otroci navzeli te navade, bi morda imeli več apoštovanja do staršev, kot ga imajo." Spet , je poatalo . zakonsko ozračje z elektriko naaičeno. In apet je bil otrok rešitelj. Sklonil ae je bil k oknu, grizel bonbon in pritiakal nosek na šipo. Nenadoma se je zdrznil. Zarečih oči je a prstkom pokazal na ulico in za-vriskal, da je srebrni njegov glasek kar zazvonkljal po ¿varni: "Papa, papa!" Črnolasa lepotica je vztrepe-tala, aun koma vstala in ae hiti j poslovila od svojega soseda. Naša zakonaka para ata odprtih U8t gledala za njo in Dren je zašepnil Hrastu na uho: "Coccola je pa le!" ku, ki je bil advokat v mravljišču. Razložila mu je, po kaj je prišla. — Hočem, je končala svoje pripovedovanje, da gavrana obsodijo in ga vržejo v ječo. — To ne bo težko, je odvrnil pajek, toda kaj mi boš dala za to? —.Snop žita. — Premalo! — Dva anopa. — Dobro, poslal bom svoj voz po žito. Mravlja je a težkim srcem naložila na advokatov voz dva snopa žita, ki ga je dv.e dolgi leti nosila na podatrešje. Nato je šla pred aodnika. Stari gavran, ki je imel na očeh očala, je bil v tem času sodnik v mravljišču. Počasi je prebral Grbuškino pritožbo, požrl spotoma dve muhi, ki ata aedli na papir, in kakor se volkovi ne grizejo med aeboj, tako tudi vrana vrani ne izkljuje oči — proglaail je gavrana za nedolžnega. Grbuška je zajokala. — Ne joči, peljal te bom k višjemu aod niku, jo je tolažil pajek. — Kdo je ta? — Osel. On je 8reaki aodnik. Moder je, modfcejši od Salomona. Ali imaš doVolj denarja, da kupiš avtomobil? Peš ne moreva k njemu. — Ne, je odvrnila Grbuška. Prodaj svoje podatrešje z žitom. — O, goapod, če ga prodam, kaj bo z mojima otrokoma, ki ne boata imela hrane? — Naj te ne akrbita otroka Doaeži najprej, da obaodijo gavrana. Neumna mravlja je prodala podatrešje, kupila avtomobil in ae z advokatom odpeljala k modremu oalu. Osel je poslušal mravljino pritožbo, nato pa jo je vprašal, kakšno darilo mu je pri neala. — Pozabila sem nanj, gospod aodnik, ae je opravičila mravlja V tistem trenutku 8ta dva orožnika pripeljala v dvorano gavrana, ki je držal v kljunu oaet in ga položil pred 8odnika. Sodnik je požrl oaet in izjavil: — Obaojam mravljo Grbuško na leto dni zapora, ker ae je dr- znila —---- * ur najboljšem v« i. « ga nika Ko ra, je KŠ&3L šla naravnostTii Ali ni na tem »v,* tfjega in prav^' °d osla? je - Pač, je odvrnil*__ ^»ft to je indiji -J^aknjeC^ Je Zvrnil advokat J mor^ 'etalo. Pr^j in kupi letalo. J * va, piti hišo___ ^¿»¡¡kU otrokoma, Ju j^spratfiS da bi ju ne zrnoefj? sta Z advokatom di]i, kjer teče rumeni « ges sta srečala slona inj tožila gavrana. Slon k 3 dal, naj brž pripeljejo ^ ca v mravljinem letaiu?J študirati pravdo. Obsodili vrana, da mora prihodniori bil ukradel. M Grbuška si je oddafcJ z letalom vrnila v dom* kjer je našla pod gobo3 ka mrtva od gladu. BriA zajokala. Tedaj pa njej gavran in rekel: ^ — Grbuška, lepo se ti J ljujem za prekrasen spre^ Indijo. In poln hvaleinj gavran odprl kljun in požrl, vi j o. ^ Zaljubljenca msd NfaJ — Ali me resnično ljuh| vpraša dekle fanta. — Resnično. — Kako bi to dokazal? — Skočil bi zate v ogenji vodo. — Ah, zdaj pa ie vidim,i ne ljubiš. — Kako to da ne? — Ker bi se potem ne i poročiti. — No .. . jazbi,.,jufci ril to po poroki. Previdnost — Krasno suknjo imai, | telj. Ali bi mi dal naslova ga krojača? — Z veseljem, toda sam pogojem, da mu ne izdaš n naslova. TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarska obrt spadajoča M Tlaka vabila aa veeellce In abode, vlslinlce. časnika, k koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovsšba češkem, angleškem Jeziku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJAt TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI - ★ Vsa pojasnila daje vodstvo tlakerne.—Cene smerne, unljsko Ms p* Pišite po informacija na naslovi SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO, HJ TEL. ROCKWELL 4S04 »Uka kale angleško bojno ladjo Hood, ka lalaadUo ln Grenlandijo. ao Nemd Atlantiku med i NAROČITE SI DNEVNIK PROSM Pa sklepu II. redne kosmeUe ae lahke narott aa£ prišteje eden. dve. tri. itiri ali pet členov Is ene ninL List Praovoia stane aa vse enake, sa Mana oU oačm* »j eno letno naročnino. Km m člani še plačajo pri ——ats rii tednik, oo Jim fto prišteje k naročnini. Torej sedaj al da Je list pcetng oa «ono SRPJ. List Proavetsrslsis^ gotove |e v vsaki družini nekdo, ki bi red dial Pojasnllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov plena* »■ ^ SNPJ, ali če so preseli proč od družine ln bo zshtevd m® tednik, oode moral tisti ¿lan lz dotične družine, ki m naročena na dnevnik Prooveto, to takoj naznaniti uprsvw*j- g in obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU. stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto o-™— Cena listu Pros vola Jot mg Za Združ. države ln Kanado SS4M Za Clcaro ln Chksr * f tednik te._____4JS 1 z- I tednika te.____%M S *dnik* js-----i| 9 tednike tn._______IM % to^* --- 4 tadnlke in I tednikov ta 4 tednike in 5 tednikov te Za Evropo Jo I spolni te spodnji knpon. priložite potrebno ^^ Money Order v pismu in si naročite Prosveto. list. PROSVETA. SRP J. III? So. Lowndale Ave. Chicago. IIL Priloženo poéUJam naročnino se list Pros"»® ,,0,e 1 čl dru*** IX Raa lov Ustavite tednik In go prlpOlta k oml» n*r~n'B' članov moje dvuMnet S) __________________________________ČL àr^tn * -........ ČL * ™ .....J __________ ČL * ' ......TUL—_______ dn***" ___ __ DrŽava------