V ŠALOVCI 
STR. 6


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Pred tridesetimi leti, 16. avgusta 1978, so lahko gledalci državne televizije prvič spremljali manjšinske oddaje na svojih zaslonih. Na začetku prvih oddaj so lahko prebrali naslov: »Naš ekran/ Unser Bildschirm«, saj so bili programi namenjeni nemški in takratnim »jugoslovanskim« manjšinam, Hrvatom, Srbom in Slovencem. Od takrat so minila tri desetletja, na televizijski spored so se uvrstile romunske (1982), slovaške (1983), romske (1992) oddaje in posebna oddaja Rondo (1994), ki predvaja programe za šest »majhnih« manjšin (Bolgare, Grke, Poljake, Armence, Rusine in Ukrajince). Ne smemo pa pozabiti, da so po razpadu Jugoslavije samostojne oddaje dobile tudi srbska, hrvaška in slovenska manjšina, slednja od leta 1992. Danes je na sporedu prvega programa MTV štiri ure manjšinskega programa v narodnostnih jezikih, z madžarskim podnaslavljanjem. Avtorji prispevkov so dobili številna evropska priznanja, lani je Uredništvo manjšinskih oddaj od ministrskega predsednika prejelo priznanje Za manjšine. Ob jubileju so priredili v Villányu proslavo, kjer so lahko prisotni videli odlomke iz prve oddaje. Pokroviteljica prireditve, predsednica madžarskega državnega zbora 

30 let manjšinskih televizijskih oddaj 

dr. Katalin Szili, je v svojem slavnostnem nagovoru poudarila, da so manjšine državotvorni element in je njihovo izročilo prav tako sestavni del madžarske kulture. Predstavniki manjšin, ki posredujejo to kulturo, so po mnenju predsednice spoštovanja vredni, tako naj bi to bilo tudi v primeru televizijcev. Svet in tehnika sta se spremenila, vendar so mediji kot »četrta veja oblasti« še zmeraj sposobni ohranjati vrednote. V letu medkulturnega dialoga je predsednica državnega zbora še optimistično zaželela, da bi manjšinski televizijci čez dvajset let prav tako proslavljali obletnico. 



Prisotne je pozdravil tudi podpredsednik Madžarske televizije, Balázs Medveczky. Menil je, da so manjšinski televizijci ena najbolj enotnih in kljub temu barvitih skupin znotraj organizacije. Televizija naj bi oblikovala mnenje gledalcev, jih privajala k toleranci in sprejemanju. Podpredsednik je izpostavil še programe za izobraževanje televizijskega naraščaja, predvsem pri Romih. Gostje prireditve so bili tudi veleposlanik Republike Slovenije, Ladislav Lipič, generalni konzul RS v Monoštru Drago Šiftar in nemški diplomat Klaus Bönnemann. Po pozdravnih govorih je podpredsednik televizije predal jubilejno priznanje petim sodelavcem manjšinskih oddaj za dosežke med več kot desetletnim delom. Priznanje je prejela tudi glavna urednica Slovenskih utrinkov, Ibolya Dončec. »Leta 2008 je čas, da zaključimo neko obdobje in začnemo novo. Moramo ustreči novim generacijam z novimi televizijskimi zahtevami, če hočemo še naprej informirati svoje občinstvo,« – je v brošuri zapisala glavna urednica Manjšinskega uredništva Judit Klein. 

-dm
2 


19. Slovenski slavistični kongres, Celovec in Pliberk 2.-4. oktobra 2008 


SLOVENŠČINA MED KULTURAMI 
Slavistično društvo Slovenije je po kongresih v Zagrebu (2006) in Trstu (2007) letošnji 19. Slovenski slavistični kongres 
skupaj s celovško univerzo in številnimi institucijami koroških Slovencev organiziralo v Celovcu in Pliberku. Časovno je kongres sovpadal z dvema pomembnima kulturnima obeležjema: v letu 2008 proslavljamo 
500. obletnico rojstva Primoža Trubarja, leto 2008 pa je razglašeno tudi za leto medkulturnosti, zato je rdeča nit kongresa bila razmišljanje o medkulturnih vidikih v slovenskem jeziku in slovenski književnosti. Obe tako očitni tematski izhodišči sta izoblikovali tudi naslov kongresa Slovenščina med kulturami. Poseben del razpravljanja o medkulturnosti je bil povezan s književnostjo in jezikom manjšin (širše gledano tako nacionalnih kot socialno in družbeno pogojenih), predvsem na področjih šolstva oz. izobraževanja. Četrto tematsko izhodišče, s katerim se je referatno spopadel kongres, je položaj jezika in literature v (ne več tako) novih medijih. Tematska izhodišča posameznih kongresnih sklopov so bila naslednja: Slovenski protestantizem in medkulturnost; Slovenski jezik in književnost med kulturami (medkulturnost v slovenskem jeziku in književnosti); Književnosti in jeziki manjšin (književnost in jezik v družbenem kontekstu); Slovenščina.sms (slovenščina in novi mediji). Prvi kongresni dan je potekal na celovški univerzi in v dveh 


plenarnih sekcijah ob referatih priznanih slavistov (Gerhard Neweklowsky, Teodor Domej, Silvija Borovnik…) osvetlil tematiko slovenskega protestantizma in medkulturnosti ter koroške literarne in jezikovne stvarnosti. Na občnem zboru Slavističnega društva Slovenije je bilo izvoljeno novo vodstvo. Dosedanjega predsednika, tržaškega slavista, Mirana Košuto, je nadomestila Irena Novak Popov. S strani vodstva in članstva slavističnega društva je bil tudi zelo pozitivno sprejet predlog, da se slavistični kongres leta 2009 organizira v Monoštru. Drugi dan kongresa smo se odpravili v Pliberk, kraj na južnem Koroškem, znan po slovenskem kulturnem domu in prisotnosti Slovencev, ki so nenehno tarča napadov avstrijskih nacionalistov, a s svojo pokončno držo vztrajajo v ohranjanju slovenstva. Slovenski jezik in književnost med kulturami je bil delovni naziv dveh vzporednih sekcij. V prvi sva z referatoma nastopila tudi Franci Just in avtorica tega zapisa. Slovstveno zgodbo prekmurskih evangeličanov je pojasnjeval Franci Just, naslov mojega referata pa je bil Ohranjanje slovenščine v narodnostni šoli v Porabju na Madžarskem. (Več o referatu in odmevih nanj v eni od prihodnjih številk Porabja.) Dobro obiskana sekcija je prinesla še razmišljanja o zamejski in izseljenski tematiki v slovenski osnovni šoli, o dilemi, ali je večjezičnost v sodobni poeziji Slovencev v Avstriji multikulturnost ali asimilacija, zame osebno pa je bil najbolj zanimiv prispevek A. B. Končar z naslovom Ohranjanje jezika in jezikovna politika: primer slovenske jezikovne manjšine v Avstraliji, ki se zaključi z mislijo: »Avstralska izkušnja večkulturnosti in njene pojavne oblike v praksi so pomembno izhodišče za načrtovanje jezikovne politike v Evropi, ki mora upoštevati, da je jezik bistvena kulturna vrednota, ki zahteva usklajeno in harmonično delovanje jezikovne, izobraževalne, družbene in gospodarske politike.« 
V popoldanskem delu sta vzporedno potekali okrogla miza z naslovom Medkulturna slovenistika in sekcija Književnost in jeziki manjšin. Med številnimi zanimivimi nastopi in temami naj omenimo le nekatere: narečno podobo pri štajerskih Slovencih je predstavila Zinka Zorko, Kulturno društvo člen 7 Susanne Weitlaner, sodobno pojavno obliko sms-slovenščine je predstavljalo šest referentov; zanimivo pa je bilo zvedeti tudi, kaj je novega na področju slovenističnih projektov in knjižnih izdaj. V Porabju se že nekaj časa 
– 
glede na potrebo – ukvarjamo z vprašanjem, kdo in kako pripraviti praktični SLO-MADŽ jezikovni priročnik, nekakšno slovenščino za osnovno rabo. In med predstavljenimi knjigami je bila tudi – sicer SLO-ANGL 

– 
Žepna slovenščina, ki so jo pripravile sodelavke Centra za SJ kot drugi/tuji jezik FF iz Ljubljane. Knjiga je v tisku in potruditi (mislim na finančno plat izdaje) se bo potrebno, da bo naslednja verzija prav slovensko-madžarska. Tretji kongresni dan je bil name



njen ekskurziji po Koroškem. v skrbno izbranem slovenskem Od gosposvetskega polja do gostišču v skrajnem jugozahod-Roža in Zilje sta nas z izjemnim nem delu slovenske Koroške in posluhom za vrednote sloven-si zaželeli nasvidenje ob letu 

stva popeljala Teodor Domej in osorej v Slovenskem Porabju. Štefan Pinter. Poslovili smo se Valerija Perger 

3 


Dnevi evropske kulturne dediščine 

POMEMBNO JE UČENJE KNJIŽNEGA JEZIKA 
Pokrajinski muzej v Murski Soboti je pripravil v programu Dnevov evropske kulturne dediščine in 500-letnici rojstva Primoža Trubarja dve predavanji, in sicer je mag. Franc Kuzmič predstavil Prekmursko protestantsko književnost, dr. Zinka Zorko pa Prekmursko in porabsko narečno književnost. Zelo redko se zgodi, da morajo zaradi števila obiskovalcev prestaviti predavanje iz manjšega v večji prostor, kakor je bilo ob Prekmurski in porabski narečni književnosti dr. Zinke Zorko. Predvidevali so okoli trideset obiskovalcev, zbralo se nas je krepko čez sto. Če bi pogledali, kaj so po izobrazbi in poklicu bili udeleženci predavanja, bi videli zelo pisano sestavo zbranih. Kar napeljuje na zaključek iz dveh delov, in sicer, da so vsebinsko zanimiva predavanja tudi odlično obiskana in da Prekmurci želijo zvedeti kaj več o svojem narečju. 
Dr. Zinka Zorko, rojena Korošica, se je temeljito seznanila 


s posebnostmi prekmurskega narečja pa tudi porabskih govorov, za katere ocenjuje, da prehajajo v narečni porabski knjižni jezik. Pri večdesetletnem raziskovanju porabskih govorov ima zabeleženih vrsto informacij in podatkov, ki jih želi povzeti v porabsko slovnico, ki bo »kot merilo, kot standard za ta pokrajinski knjižni jezik. Kajti ta knjižni jezik se pojavlja tako v umetniški besedi, publicistiki in tudi v cerkvi, denimo na Gornjem Seniku. Pomemben delež pri razvoju tega jezika imajo prekmurski pesniki in pisatelji, ki besedila prestavljajo iz ene funkcijske zvrsti v drugo. To je nekaj, kar ima bodočnost.« Pomembno za širše razumevanje je, da so knjižne izdaje tako v narečju kakor knjižnem jeziku in da se otroci v porabskih dvojezičnih osnovnih šolah učijo knjižni slovenski jezik. Kar se tiče prekmurščine ugledna strokovnjakinja poudarja, da imamo Prekmurci zelo bogat jezik, kajti jeziki na obrobju so vedno bolj bogati. Prekmurščina se je uveljavila kot knjižni jezik, v katerem je natisnjenih okoli 300 knjig. Šele po letu 1918 je prihajal v ospredje slovenski knjižni jezik. Predavateljica je ponazorila tudi razlike med prekmurščino in knjižnim slovenskim jezikom, ki se kažejo, denimo, v kratkih vokalih sredi besed, kako izgovarjamo nekatere črke. Mnogi ji pritrjujemo tudi pri zavzemanju, da bi naslednji slovenski pravopis zopet dovoljeval pisanje in izgovorjavo, da, za primer, nisem iz Peskovcev, kot je zdaj norma, ampak iz Peskovec, kot se opredeljujem in kakor govori večina Prekmurcev. Za primer je predavateljica navedla sicer Beltince: zdaj obvezno iz Beltincev, dovoljeno naj bi bilo tudi iz Beltinec. Dr. Zinka Zorko je predavala dialektologijo tudi na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer so študenti najpogosteje povedali, da prekmurščine preprosto ne razumejo. Ob poslušanju posnetkov zanimivih prekmurskih pripovedovalcev pa so ugotavljali, da dosti razumejo in da je prekmurščina zelo zanimiv in zelo bogat jezik oziroma narečje. Dr. Zinka Zorko pravi, da je prebrala vse knjige porabskih avtorjev in obžaluje, da je tako hitro umrla ljudska pisateljica Irena Barber, kajti njene življenjske zgodbe so ljudje radi brali. Sodelovala je tudi pri nastajanju knjige porabskih pravljic in pripovedk Karla Krajcarja Kraljič pa lejpa Vida. Zelo zadovoljna je tudi s Karlom Holecom, »ki piše z izjemno umetniško močjo«. Veliko se ukvarja tudi z romanom Franceka Mukiča Garaboncijaš -Črnošolec, ki je bil najprej napisan v jeziku Gornjega Senika, potlej je izšel v prestavitvi v knjižni slovenski jezik, zdaj pa avtor pripravlja še natis v madžarskem jeziku. »Dobro je, da je roman izšel tudi v knjižnem jeziku in je tako dostopen Slovencem doma in po svetu. Knjižni jezik je tisti, ki nas združuje, z narečjem pa se ohranja občutek za pripadnost slovenščini,« poudarja dr. Zinka Zorko. 

Ernest R. 


Od 28. septembra so en keden trajali župnijski dnevi v fari Markovci, stere so organizirali župnik Dejan Horvat. Porabci smo dobili pozvanje za 28. september, v nedelo popodneva. Cilj našoga pozvanja je biu, da bi se čüla porabska rejč, bi nutpokazali ništerne naše jedi in meštrije. Okauli edne vöre smo se napautili iz Porabja, pelali so se gledališčniki (Veseli pajdaši iz Števanovec pa Duo Fodor Gledališke družine Nindrikindrik), pa eške ženske, stere se spravlamo s starimi meštrijami (Micka Ropoš plete cejkare, Margita Korpič kvačka (horgol), müve z Ano Ropoš pa delave rauže iz papira). Meli smo s sebov nabite kaštüle z domanjim pokarajom, pogačami pa reteši. Magda Rogan z Gorenjoga Senika so spekli medene figice, Majči Lang makove pa orejove reteše, Margita Korpič rolado iz kukarčne mele pa makovi vejnec, Ana Ropoš pa kapüs
tine in djabkove žete reteše. 
Takšoga straja smo nej meli, 
ka bi bili lačni. 
Program je biu v Čepincaj, 
zatok ka je lagvo vrejmen 
bilau, pa v Markovcaj v fari 



eške nejmajo vse vred vzeto. Gda smo prišli v Čepince, so nas pred kulturnim domom veselo sprejeli gospaud Dejan 
Horvat. Spakivali smo se v daum in pripravili razstave. Program se je začno v tretjoj vöri. Najprva so župnik pozdravili gledalce, steri so napunili kulturni daum. Potejm so na oder staupili Števanovčarge in zašpilali igro »Volitve« (Választások). Dobili so velko ploskanje. Klara in Babi Fodor sta pa predstavile sploj zanimivo igro z naslovom »Čisto pa zamazano«. Publiki se je sploj vidla, dosta so se smejali pa ploskali. Potejm so župnik prosili vse Porabce na oder in se nam zahvalili, ka smo prišli k njim. Zahvalili so se nam z glažom »mešnoga vina«. Gledalci so pa lahko pogledali razstave in koštavali porabske dobrote. Med tem smo se pa pogovarjali, ugotavljali smo, ka smo sploj dobri sosedje, sploj pa zdaj, gda nas meja več ne loči in se gdakoli leko srečamo. Eno osebno doživetje (személyes élmény) bi vam rada napisala. Gda smo se pogovarjali, eden v srejdnji lejtaj moški mi pravi, ka je on fejst spoznani na Gorenjom in Dolejnjom Seniki. Pito me je, gde stanujem pa tau pa tisto, na konci pa te pravo, ka je on prvič biu pri nas kak šaular. Leta 1973 je Gorenji Senik z markovsko šaulo emo stike. Meni je na pamet prišlo, ka so tistoga ipa z markovske šaule prišli šaularge za dva dni na našo šaulo. Tistoga časa so mogli ešče prejk Hodoša priti, ka je samo tam oprejta bila granica. Te moški je biu med njimi kak pojbič, ges pa med Senčarami kak deklica. In zdaj za 35 lejt smo se znauvič srečali, tau je biu trno dober občutek. Med takšnimi veselimi pogučavanji je čas brž odleto, zatok smo se prauto večera poslovili. Lejpa hvala gospaudi župniki za vabilo, Slovenskoj zvezi pa za organizacijo. 
Marija Čato Fotografija:  Uroš Gašpar 

Porabje, 16. oktobra 2008 

4 




Človek z dobrimi idejami


Na letošnjom Porabskom dnevi je pauleg Andreje Kovač daubo priznanje »Za Porabje« naš kolega Karči Holec. Tak bi si mislili, ka njega ejkstra nej trbej notapokazati našim bralcom, vej ga pa poznajo prejk člankov, prejk njegvi kejpov v novinaj. On je tisti, steri se največkrat pokaže po naši vasnicaj (tak v Porabji kak na Goričkom) pa nagučavle lidi za kakšne pogovore, intervjune za naše novine. Dapa zvün toga ešče dostakaj dela, sploj pa v domanjoj vesi, v Andovcaj. Njegva živlenjska paut se je trno zanimivo (érdekesen) zasüknila. Po končani osnovni šauli v Števanovcaj je ojdo na srednjo kmetijsko šaulo (mezőgazdasági gépszerelő) v Körmendi. »Te sam tak čüto, ka sam emo volau za tau, pa eške zdaj mam volau vred gemati mašine. Dapa gda sam dja tau šaulo končo, te so zadruge (szövetkezet) razpadnole, nejsam si slüžbo najšo.« Edno leto je delo v števanovskom kulturnom daumi pa je te tak volau daubo, ka se je glaso na Visoko pedagoško šaulo v Szombathely, gde je začno študirati slovenščino pa tehniko. Po trej lejtaj je tam njau šaulo pa si je držino ustvauro. Od leta 1991 dela pri naši novinaj. Goravzet je bijo za fotografa, dapa pri takšni mali novinaj, kak so Porabje, vsikši vse mora delati. 
»Slučajno je tak prišlo, ka pišem. Odkrito povejm, ka gda sam v osnovno šaulo odo, sam nej rad piso. Tau je nikak tak prišlo, ka sam mogo pisati, ka je pri novinaj trbölo. Gda sam pri novinaj začno pisati, leko povejm, ka je težko bilau. Gnauk je tak prišlo, ka sam nej emo nikšo gradivo, ka bi ga doladau. Te sam si zmislo, ka napišem eno zgodbo (történet), ka sam go čüjo, gda sam mali bijo. Tak se je zgodilo, ka sam začno pisati te zgodbe, pa sam tak vpamet vzejo, ka se lidam vidijo.« Njegve knjige Andovske zgodbe/Andovske prpovejsti so vöprišle leta 2003 v seriji Književnost med Müro in Rabo (za
ložnika sta bila Podjetje Franc-Franc in Zveza Slovencev na Madžarskem). V njij najdemo deset prpovejsti o Andovcaj, lidaj, steri tam živejo ali so živeli. Ka ma Karči Holec te po


sebneže (különc) pa svojo ves trno rad, kaže tau tö, kak piše o njih. Malo se njim smeji, malo se z njimi, z njino usodo pošali, dapa nigdar je nej nesramen, iz njegvoga pisanja se vsigdar čüti, ka so tau »njegvi lidgé«, ka je on eden od nji. 
»Zdaj dosta lüstva tak misli, ka se dja špotam od njij. Tau nej istino. Dja je zatau rad mam pa sam zato rad, ka oni v Andovci živejo. Nejsmo gnatji, vsakši ma nikšo napako. Dja tö, drügi tö. Dapa tak mislim, ka se mi zatok laučimo od drügi vasnic, ka se mi zavolo napak, stere mamo, zatok vejmo poštüvati. Pa vejn zatok smo mi »Andovčani«. (Eden den v Andovcaj). Iz Andovec je prineso svojo drugo erbijo tö, žmani andovski gunč, slovensko rejč, stero je erbo od starišov: »Dja sam tak s starišami, ka se dja z njimi vogrstji ne vejm pogučavati, samo te, če eden tretji vcüjstaupi, steri je Vogrin. Gda smo mali bili, smo doma vogrsko rejč nej čüli, samo slovensko. Vse smo starejše sausede meli, pa gda sam povesi odo, tam smo se tü samo slovenski pogučavali.« 
Dapa on – ranč tak kak največ Andovčanov – je nej samo 
povesi odo, liki k sausedom v Büdince tö, gda je tau ešče nej slobaudno bilau. »Kak dobri sausedje mi smo zatok eden drügoga poglednili, Andovčarge pa Büdinčarge smo 
ojdli eden k drü
goma. Gda se je 
meja parkrat 
na leto odprla 
pa smo leko šli 
z avtonom, te 
je nam malo 
špajsno bilau. 
Zdaj, gda člo
vek prejk dé, več 
ranč na pamet 
ne vzeme, ka je 
prejk meje stau
po. Te smo pa 
mi meli tiste svo
je poti, gde smo 
prejkodli, pa 
ranč tak so oni 
tö prejkodli k 
nam, samo oni so se malo bole bojali kak mi. Mi smo že te stike meli, zatok pa zdaj, gda so se meje »zbrisale«, smo tak šli k njim, kak če bi doma bili, smo se že poznali, prijatele smo meli tam, smo se večkrat srečali.« Te spoznanstva, prijateljstva pa tau, ka je pozno teren tak v Porabji kak na Goričkom, so ma prav prišla pri njegvom novinarskom deli. Najti dobre lidi za interju, je nej léko, sploj pa po naši vasnicaj, gde se eni abajo od mikrofona. Gda sam ga pitala, s kakšnimi lidami se najbole rad pogučava, mi je malo za šalo, malo za resnico pravo: »Najraj s tistimi, od steri malo trbej spitavati pa sami od sebe dosta gučijo. Istino, ka tau tö nej najbaukše, ka geste takši, steroga ne more dolastaviti, dapa itak baukše, kak steri ti odgovarja z »ja« pa »nej«. Lüstvo je tö nej gnako, geste, steri se sploj naleko poda za tau, pa geste taši, steri za vraga nešče gučati. Pa ranč tak je pri fotografiranji. Na Seniki je biu eden možak, ka je trno dober obraz emo za portret, pa se je nej püsto fotografirati. Dvej leta sam k njemi ojdo, ga nagučavo, pa nej pa nej… Zdaj je na žalost že pokojni.« 
O fotografiranji tak razmišla, ka ne dojda samo, če maš dober mašin, dobro tehniko, za fotografijo moraš meti dobre oči pa občutek. Kak pravi, pri dobrom kejpi je osemdeset procentov odvisno od človeka pa samo dvajsti od mašina. Istina, ka tehnika dosta pomaga, ka z digitalnim aparatom – če trbej 
– leko stau kejpov napravi, pa najbaukšoga vöodaberé. Tau nika ne košta. Na film se tau ne da napraviti, ka je drago. Svoje kejpe, za stere je v Budimpešti na natečaji manjšinskij fotografov daubo prvo nagrado, napravo s prausnim digitalnim aparatom, steroga si zdaj že vsakši leko privaušči. Karči Holec je 12 lejt bijo župan najmenkše porabske vesi. Po telki lejtaj se je malo naveličo pa se je na zadnji volitvaj več nej glaso za župana. Dapa trno brž je goraprišo, ka zatok za Slovence v vesi nika mora naprajti. Bijo je pobudnik in ustanovitelj Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci. 
»Najprvin je meni tau te na pamet prišlo, gda sam se tak odlaučo, ka se več nemo glaso za župana. Dostavse se je spremenilo v vesi, dosta Madžarov je prišlo v ves. Te sam daubo občutek, ka ta ves več nej tista, kak gda sam se pred 12-imi leti podau za župana. Gda sam pa več nej biu župan, sam si zatok zmišlavo, ka tau zatok nede dobro, če cejlak prepistimo ves, ka bi dobro bilau Slovence v vesi nikak vtjüpprijeti.« 
Društvo je trno aktivno, küpilo je stari pavarski ram, steroga zdaj vred dejvajo, ka bi leko delo kak živi muzej. Skurok vsakši mejsec majo kakšen vekši program (Slovenski den, Srečanje z Budinčani, konferenca 
o ljudskem stavbarstvu itd.), na dvauri iže majo »Mali Triglav«, steroga dosta lidi pride poglednit. Idejo za tau je dau Karči Holec, steri gvüšno ma ešče dosta dobri planov, steri do na hasek tak Andovcam kak cejlomi Porabji. Zatok pa mislim, ka se je predsedstvo Zveze nej lagvo odlaučilo, gda je priznanje dalo našomi kolegi. 

Marijana Sukič 

Porabje, 16. oktobra 2008 

5 




Ljubezen do šivanja 

Gizela Bagola živi in dela v Beznovcih, v majhni vasi v puconski občini. Šiva že trideset let in kot je povedala, to delo jo že od malega veseli. »Moja babica je tudi šivala, mislim, da sem to veselje dobila po njej. Moram povedati, da 
moja babica še živi, letos novembra bo stara sto let,« -je začela o svojem poklicu pripovedovati gospa Giza. To poklicno pot pa je nadaljevala tudi njena hčerka, ki je diplomirana tekstilna inženirka. Gospa Giza je na začetku svoje poklicne poti delala štiri leta v tovarni Mura, potem pa je postala samostojna podjetnica in od takrat dela doma v svoji delavnici. Šiva in popravlja ženske in otroške obleke, pa tudi za folklorne in pevske skupine šiva obleke. Ona je šivala obleke za sakalovsko folklorno skupino, in bluze za komorni pevski zbor ZS Monošter. Nekoč je šivala tudi veliko poročnih oblek za dekleta, ki so hotela nositi obleko po lastnem okusu. Danes pa, kot vemo, in kot je tudi ona povedala, si večina deklet raje sposoja obleko, v kateri bo stopila pred oltar. Gospa Giza se je pohvalila, da ona še ima svojo poročno obleko, ki jo je šivala njena babica. To je postala že navada v njeni družini, saj je pred štirimi leti tudi ona zašila obleko za poroko svoje hčere. Na vprašanje, ali dobiva veliko naročil, je povedala, da ne toliko kot nekoč, vendar vedno ima kakšno delo. »Imam stalne stranke, pa tudi take, ki dajo kakšne unikatne stvari šivati, recimo maturantske obleke.« Kot si lahko predstavljamo, je v šivanje vložila že ogromno časa, saj to dela že vse življenje. Vendar, ko vidi narejeno obleko, pozabi na vse preživete ure za šivalnim strojem. 
Poleg šivanja pa jo že od malega veseli tudi petje. Že dvanajst let poje v ženskem pevskem zboru z imenom Ljudske pevke Beznovci, s katerim so posneli tudi zgoščenko. Razen tega poje tudi v cerkvenem pevskem zboru. Pravi, da ji je petje postransko veselje. Ljudske pevke so nastopale v Stubici na Hrvaškem, v Monoštru in Števanovcih. Gospa Giza ima lepe spomine tudi na mednarodni nastop v Siklósu na Madžarskem, kjer so jih sprejeli z velikim navdušenjem. Na Madžarsko pa jo vežejo ne samo lepi spomini, temveč tudi sorodniške vezi. V Monoštru ima namreč sorodnico Irenko Debreceni, ki se je rodila v njihovi hiši v Beznovcih. Z Irenko néni, kot jo kličejo, še vedno imata stike, se večkrat srečata. Irenko néni večkrat obiščejo, ali pa pridejo po njo in jo peljejo domov v Beznovce. »Tako rada pride k nam, in vedno, ko pride, pravi, da je prišla domov. Takšna vrla ženska je, pa je stara že 93 let,« -pravi gospa Giza. Tako lepo govori 
o njej, da je prav lepo slišati. S podobnim navdušenjem je govorila tudi o svojem poklicu, ki ga opravlja z ljubeznijo, in kar je, mislim, da že poslanstvo v njenem življenju. 

Nikoletta Vajda 


Lüblene moje, dragi moji, znouva si brodim od našoga žitka. Brodim si od toga, kak pa zakoj pridemo na té svejt. Pa si tadale brodim, kakšo paut vzeme pod noge žitek. Od mene, od tebe, od nas, od vas, od tisti drugi, od ednih vcejlak sedmi lidi. Po kakšnoj pauti dejo tej žitki? Je ta paut gé takšna zamotana es pa ta, je puna lükenj, je lepou zglajena, je trnova ali vcejlak čista? Depa zakoj bi bila tou samo edna takšna prousta pout? Najboukše bi bilou, ka bi tou bila edna šurka pa vcejlak svekla poštija. Ja, brezi vsikše lüknje, brezi vsikšoga trna, nika nej bi se sükala es pa ta, samo bi bila takša, na njoj pa mi. Depa tou si leko človek samo želej, tou si leko samo v svojoj glavej namala. Ali pa nam tou malajo naši prejdnji, naši političarge. Uni so vcejlak dobri malarge gé, kak nam tou znajo lepou gučati. Kak si gvüšno že brodite, njim moja tašča Regina, trno čedna ženska, tou tak vörvle, ka se vse vugible. Poštija njenoga žitka je šurka, svekla, ravna pa brezi edne lüknje. Na, edna lüknja je gé na touj njenoj poštiji, tou sam pa ge gé. Depa tou se ne šté dosta. Drugi dosta velki lükenj majo na svoji potaj, tak ka se ta edna na njenoj poštiji sploj ne vidi. Tou pa zato, ka una vörvle. Vörvle, ka ojdi po toj poštiji žitka, stero so njoj naprajli tisti političarge, ka se njoj najbole vidijo. Pa bi rada vzela na tou poštijo žitka eške koga drugoga s seuv. Zvün mene, tou se vej, ka nej!? Vej pa ge njoj na poštiji delam lüknje! Pa tou je tö istina, ka ge nienim političarom ne vörvlem. Tak, ka je meni usojena tista najbole lagva paut. Bar una tou vej tak prajti. Zdaj pa vi meni povejte, lüblene moje, dragi moji, kak naj vörvlem steromi političari, ka de moj žitek takša najboukša poštija? Vej pa mamo trno lagve té redne poštije, po sterij avtonge vozijo! Pa se za nje niške gor ne gemlé. Nigdar nega zavolé pejnez. Zdaj si pa brodite! Kak naj nam poštije žitka napravijo, če pa prouste poštije gora poukajo že za pou leta, samo ka je malo bole vekši mraz? Depa tou mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski, nika ne znamenüje. Una tadale vörvle. Vörvle v obečano poštijo žitka. Tak vörvle, ka si brodi, kak do uni naprajli, ka niške nede betežen. Ka nigdar pejnez ne sfali. Vörvle, kak do nam uni naprajli neba na Zemli. Pa tou tö, ka nikšne svaje več nede med lidami. Samo de tista obečana poštija. Na, inda svejta je paut zavole bila. Lidge so bili takšni, ka so menje škeli od žitka pa so zatoga volo bole trpali ali pa so vedli trpati. Stoj pa je indasvejta brodo od poštije? Nika sam od toga škeu prajti njoj tö. Vej pa njoj, mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski. Nika je nej škela čüti od toga. Eške korila se je z meuv, ka sam gé takšen pesimist, ka vse črno vidim, ka ne vejm, ka je dobro pa ka nej. Vsefele je v mene zmetala. Ge pa sam se nej dau doj poglednoti. Preveč me je srbelo po geziki. Pa sam njou pito, kak daleč pela ta poštija, če tak vörvle v njou. 
- Daleč, daleč, v boukše zranja, mi je prajla s suncom v očaj. 
-Depa gnouk se vsikša poštija skonča. Ali pa, kak pravijo, vse poštije pelajo v Rim, sam go nej škeu samo tak tanjati. 
- Ti nika ne vejš! 

-Leko, ka ne vejm, depa na kraji poštije je dun edna velka lüknja, v stero vsikši spadne, sam zgotouvo. Pa je una tö zgotouvila. Pa je tak nagnouk gora prišla, ka so se tej njeni političarge začnoli ravnati kak kakšni mali bougeci. Vej so njoj pa obečavali, ka ranč un tam vrkaj na nebi ne more obečati pa spuniti. Tak je od toga mau pri nas poštija samo eške poštija, po steroj se vozijo avtonge pa nika drugo nej. Bojte mi zdravi, lejpi pa radi se tö mejte. Ka, če nej, stoj de se pa vozo po poštijaj, če se nete radi meli? 
 Ka nas po tejm več tö nede! 


Miki 



Porabje, 16. oktobra 2008 

6 




Tekmovanje v küjanji 
divjačinskega golaža 

Če je september, te je Selnica ob Dravi, gde küjamo divjačinski golaž. 
Kulturno in izobraževalno društvo Janez Urbas že štrto leto organizira tekmovanje v küjanji divjačinskega golaža za zamejske Slovence. 


Tau srečanje je več samo od tekmovanja. Srečamo, družimo se zamejski Slovenci, šteri živimo zvün matičnoga rosaga. Leko povejm, ka zdaj se že tak srečamo kak prijatelji, pa je nej tau najbola važno, što s kakšnim rezultatom de domau. Dapa odkrito povejm, »baukše spadne« človeki, če se s tistim pokalom pela domau, ka ga za prvo mesto daubo. Küjanje se je v dvanajstoj vöri začnilo pri staroj šauli na ogradi. Naša porabska ekipa (Jože Hirnök, Gyöngyi Bajzek, Laci Gyeček, Gyöngyi Gyeček, Tomi Dončec, Karel Holec) je v ausmoj vöri štartala iz Monoštra. Tau smo mislili, ka nikdar ne pridemo do Maribora, zato ka so cesto delali pa smo mogli na obvoz, na edno drugo paut. Gda smo v Lenart prišli, smo že tak lačni bili, ka smo vse zvejzde vidli, leko ka zato, ka smo med potjauv palinko koštavali. Zato smo pa te stanili pri Merkatori, pa smo si klobase pa žemle küpli. Že deset vöra minaula, gda smo taprišli, malo smo zamidili, dapa nika smo nej dolaostanili. Edni smo šli na konferenco, drugi so se pa dočas kreda dejvali za küjanje. Istino, ka samo podnek se je začnilo, dapa druge ekipe so že tak nalagale pa kadile kak indijanci. Po konferenci so začnili mesau pa lük talati, pa so ekipe vcujstanile küjati. Drve, pen pa edno velko tapačo so nam že naprej ta nalekli, dapa mi smo tau leto s plinom nalagali. Zato ka tam vrkar na brgej vsigdar veter fudi pa vsigdar z drugoga tala. Tak ka od dima človek že tak smrdi kak okajeno mesau. Zaman smo mi s plinom nalagali, naši sausedge so Čepinčarge bili pa so nas ranč tak vöokadili, kak če bi mi tö z drvami nalagali. Dapa nejsmo čemerni bili na njij, zato ka so nam za tau žmane langaše pa domanjo vino davali. Gda smo mesau, lük pa papriko vküpzrezali, pa tau vse notra v kotel djali, potistim smo že bola fraj bili. Vsigdar samo eden stau pri ognji pa z velko žlicov graužo golaž, nej ka bi prismaudo. Te čas so drugi odli od ekipe do ekip, družili so se pa so koštavali njine dobrote, štere so zvekšoga vsigdar tekoče bile. Kak smo se vse več družili, tak je bola koražno bilau, pa so Čepinčarge naprej vzeli inštrumente. Ekipe so kauli njij stale pa so spejvale, tak kak če bi ljudski pevci meli srečanje. Od tauga se je že vsakši sploj spozabo, ka smo na tekmovanje prišli. Na tretjo vöro so se golaži zvekšoga sküjali pa so ekipe čakale ocenjevanje. V komisijo je vsakša ekipa enga člana mogla vöodebrati. Od nas je Gyöngyi Bajzek üšla koštavat. Za eno vöro se je komisija odlaučila, naslednji rezultati so gratali. Prvo mesto je domanja ekipa dosegla, Selnica ob Dravi. Drugi smo mi, Porabski Slovenci gratali, tretji pa Slovenci iz Avstrije. Na konci smo za en evro ešče cveke leko zabijavali v eden pen. Tisti, šteri je nejmenjakrat vdaro na cvek, pa tak ga je notrazabijo, tisti je nagrado daubo. Gda je tauma konec bilau, te smo se vküpspakivali, pa smo se napautili proto dauma. 
Karel Holec 


Kapüstni den v Šalovci 

Turistično društvo občine Šalovci je že šestič priredilo kapüstni den na prvo nedelo meseca oktobra. Tau je edna kulinarična prireditev bila, gde so pripravili razstavo pa koštavanje djesti iz kapüste, pa ranč tak kulturni program tö. Pozvane so bile vse gospodinje iz občine Šalovci pa iz Porabja tri vesi, Andovci, Števanovci, Verica. Kak so prajli, škoda, ka smo se udeležili samo mi, Andovčani. Vsakša ves, ekipa je mejla eden sto, gde so razstavlali pa ponüjali djesti iz kapüste. Ranč tak vsakša ves vö mogla postaviti edno ekipo, štera je tekmovala v küjanji grajovoga zelja. Mi Andovčani smo tau leto bili prvič v Šalovci na kapüstnom dnevi, pa leko povejm, ka nam je sploj nej žau. Člani Porabskega kulturnega in turističnega društva, gda smo dobili vabilo, smo se včasin tak odlaučili, ka mo šli, pa se malo pokažamo na tom dnevi. Če za drugo nej, te za volo reklame, za druženje, za volo prijatelstva. Vedli smo, ka v tekmovanji küjanja dosta šansa nejmamo, zato ka pri nas straušanco samo tak povedano süjo poznamo, pa nej küjano. Gda smo taprišli pa smo 


vidli druge vesi, kak lepau majo okinčene svoje staule s kapüstov, te smo se zato malo škrabali po glavej. Puno kapüste razstavljeno, več fela kapüstno djesti so meli na stauli, mi smo pa prišli brezi vsega, ešče kapüsto smo nej meli pri sebi. Ešče tau je sreča bila, ka smo z autoni bili, pa smo se leko pelali domau. Eden je v Varaš üšo po pogače, mi drugi smo pa šli domau po kapüsto, tikvi, rauže, po ribaš, po domanjo palinko pa vino. Tau je že nam nika nauvoga nej bilau, zato ka dostakrat smo že tak zopojdli. Nej trbelo edno vöro, pa naš sto je že tö okinčeni biu. Ešče tople so bile domanje pogače, štere smo v Varaši dali spečti, gda smo je na sto djali. Vsakši je valo, kak so dobre, samo te smo bili v nevauli, gda so od tauga spitavali, kak se pečejo. Na konci smo se 
že zato tau tö vönavčili. Žene so pekle, mi smo pa nej gledali, kak delajo, smo prajli. Ranč podnek je bilau, gda smo vcujstanili kapüsto pa gra küjati, dapa sploj smo nej vedli, kak se straušanca po šalovskom redi. 
Kauli smo šli po šatori pa smo parkovače zdigavali, gledali smo, ka drugi küjajo, dapa nika smo nej čednejši gratali. »Vejte ka,« sam pravo, »mi mo tau küjali, ka znamo, »Székely« kapüsto, pa gotovo. Zaman mo tü zijali dva kedna, ešče te nemo znali, kak pri vragi se ta küjena straušanca dela.« 
Mesau, lük, papriko smo vküpzrezali, pa smo gordjali küjat. Gda se je mesau na polonja že sküjalo, te smo kapüsto ešče notravlejali pa smo njali, naj pomalek vre. Te smo meli malo časa pa smo kauli šli po šatori, »po vasi«, malo koštavat domanje dobrote. Najprvin smo k sausednoma staula šli, k dolejnčarski »dekli«. Meli so na stauli vse fele dobrote, ka si je človek želeu, vsakše fele pokaraj, retaše, piti. Tak ka eden čas smo nej mogli kraj od staula. Ranč tak smo zopojdli pri Büdinčaraj tö. Ešče sreča, ka te čas se je začno kulturni program, pa smo tak mogli njati koštavanje. V kulturnem programi so nastopili učenci OŠ Šalovci in KUD Büdinci s skeči, s pevskim zborom in prikazom kvašenja kapüste. Na te čas je šotor že vcejlak puni biu z lidami. Najbola se njim je tau vidlo, gda so Büdinčarji ka
püsto ribali pa klačili, tak kak so tau gnauksvejta delali. Kulturni program pa cejlo prireditev sta vodila dva Djauživa (Slaviček in Šömenek). Gda se je nika tašoga nej godilo, te je nam Djauži (Sömenek) tapravo zgodovino vesi Šalovci, pa dosta vse zanimivoga od kapüste. Po kulturnom programi so ocenjevali grajovo kapüsto. Nam so tö trpetale roke, gda smo nesli svojo »Székely« kapüsto pred komisijo, štera se je odlaučila, štera de najbaukša. Poskrivaj smo zato meli vüpanje v tejm, ka se čüda zgodi pa z dobrim rezultatom skončamo. Dapa kak pravijo, čüdeži nejgajo, tak ka naša srmaška kapüsta nej dobila nikšo mesto nej. Nej baja, leko ka se je komisiji nej vidla naša kapüsta, dapa lidam, ka so tam bili, tistim sploj fejst. Nam je pa tau važno. Drugo leto mo mi organizirali tekmovanje v küjanji vogrskoga lečona, kama vas tö pozovemo, tam te pa vi cveli. Vejte vidli, če nej! Hvala organizatorjem, TD Šalovci za pozvanje, posebej predsednici Mirjani Horvat. Nejso važni rezultati, važno je, ka smo se družili pa smo se meli lepau. Dosta taši dnevov želim ešče nam vsem. 
Karel Holec predsednik andovskega društva 


Porabje, 16. oktobra 2008 

7 


Rozika Čeh 

Čehovi Roziki 
Kak smo se včili v nedličkoj 
v spomin
osnovnoj šouli 
20. septembra se je v 78. letu življenja poslovila od 
Mi, deca z Gajiča, 
smo jako žmetno čakali tisti den, ka mo začnoli oditi v šoulo. Doma so nam povedali, ka naj poslüšamo maloga lapca, gda de ružo po bobeni i šteo s papira: Na znanje se vam davle... Deca morejo priti v šoulo... Rejsan smo bili zadovolni, tudi gizdavi, gda smo šli po našoj vesi. Prvi den nas je leko pelo eden od starišov, ka je Nedlica jako duga ves. Trbelo si je zapomliti, po šterom kuniki moramo iti, ka ne bi što zabloudo. Sprijala nas je vučitelica, ništernoga malo pobožala, nej je pa znala gučati po našem, ka je prišla s Kranjskoga. Vej smo ranč nej vsega razmili, ka smo se záto malo bojali, telko je bilo novoga. Obečali smo pa vsi, ka mo jo bogali i mo vrli. Tak smo se začnoli oboji mantrati: vučitelca pa mi, njeni učenci. Nikak nam je nej šteo iti v glavo kranjski jezik, kak smo mi pravili. Starišje so nam doma pomagali pri včenjej, kelko so znali. Računstvo nam je šlo v glavo, jezik pa zlejka ne. Tü smo bili v velkoj nevoli. Najraj bi gučali kak doma. Šče zdaj znam, kak so se edna mamca (babica) zmešali, gda je njüva vnükica prinesla opravičilo. Napisali so, ka je Micka nej mogla priti v šoulo, gda je šou dež, ka je nej mela deževnika. Ništerni učenci so skimavali z glavami, drugi se smejali Ednouk smo zvedeli nikaj jako veseloga za vse. Meli smo se dosta včiti, tüdi pesmice na pamet. Meni se je najbole vidla Stoji učilna zidana... Te je pa edna učenka, važna čefka v razredi, prevzela komando za vse dekle. Skrile smo se na dvorišči v eden kout, ka nas nišče ne bi čüo, ka mo si zgučavale. »Znate, ka vam povem,« je čefka začnola, »zdaj je za nas vse jako važno tou, kak se doma včimo. Za špilanje nemamo več nikaj časa. Zvedla sam, ka trbej napraviti, ka mo vse znale brez trüda, brez včenja. Gda mo večer šle spat, te si naj vsakša dá pod vankiš zvezke i knjige, pa de te znala, ka njoj vse pride sámo od sebe v glavo. Probajmo! Samo dečkom i starišon nikaj ne smejte povedati!« Komaj sam čakala, ka se zvečeri. Spala sam vküper s teticov Veronov na velkoj posteli. Pazila sam, ka me nedo videli, ka bom delala. Najprle sam djala vse šolske zvezke i knjigo pod debeli prt, te pa šče gor vankiš. Gda je že bila kmica, sam samo čüla, kak so se odprle dveri, ka so prišli tetica spat. Malo so poglédnoli, kakša je posteo i bili zadovolni, ka je bila fajn potepkana. Te sva si zmolili Sveti angel, varuh moj..., se lepo prekrižali, pa sam že čüla, kak tetica frčejo. Jes sam nej mogla zaspati, ka me je jako moto visiki vankiš. Po posteli sam se preme-Nikaj sam nej pravila, bila sam tüo kak müš. Gda sam se naraji obrnola, te sam začütila, kak se je poškálo zvezek pa zleto pod postelo. Vej sam si več ne vüpala red-no odiavati. Ne vem sama, v kakšom straji sam prespala noč. Prlé sam se zbidila kak tetica i vpamet vzela, ka so zvezki pa knjiga bili nakli. Friško sam gor skočila i se vlačila pod postelov. Te so se tetica obüdili pa so se šče bole zusagali kak jes, ka so mislili, ka sam spadnola dol s postele. Brečali so: »Ka delaš? Bog pomagaj! Se ti je kaj zgodilo?« Jes sam samo naednok vse gor pobrala i djala v ceker, ka so šče tetica ranč nej znali, kakši cirkus sam si napravila. Več sva si nikaj nej o tom gučali. Zajtra zaran sam odbežala v drügo ižo, ka me naj nišče ne čüje, kak bom vse ponavlala. Štela sam sama sebé poslüšati, kak bom znala novo pesmico. Odprla sam knjigo i premetavala zvezke. Vpamet sam jemala, ka je v mojoj glavi nikaj ne novoga, ka se tak počütim, kak če bi v njoj mela slamo ali sečko. Pred seov me je bilo sram, ka sam čefki vörvala. V tom premišlavanji sam bila sama, pa sam vseglij mela srečo, ka sam v šouli nikaj ne bila pitana tisti den, ka sam samo jako pod klop gledala, gda so gospa vučitelca spitavali. S pajdašicami sam nej gučala nikaj o tom, kak so se one včile, ka me je nas profesorica Rozika Čeh iz Nedelice v Prekmurju. Kot slavistka se je ob službi pobliže ukvarjala z dólinskoprekmurskim narečjem in se s kratkimi zgodbami in črticami oglašala tudi v našem časopisu. Bila je tesno povezana s kmečkim življem, iz katerega je izšla in ohranjala njegove trajnostne duhovne vrednote. 

* * * Ob zadnjem obisku, komaj dober teden, preden si odšla, si se vsa razživela, Rozika. Prepričala si me, da se ne vidiva v zadnje. Ne le da si bila pri polni zavesti, prav prijateljsko sva se porazgovorila, skoraj tako živahno kakor v mladih letih. Že sem začel verjeti v čudež in ti navdušeno napovedal, da boš vsakčas vstala. Ne da bi pomišljala na možnost zadnjega slovesa, sva premlela vso pestro zgodovino našega shajanja od dijaških klopi do visokošolskih dvoran. In tem sledečih razhodov po križpotjih naših zaposlitev. A najsi so bila naša službena mesta še tako daleč narazen, smo se od časa do časa le obiskovali; najčešče smo se sešli kar pred domačo farno cerkvijo. Ob tem zadnjem obisku si me z vso svežino duha spraševala o tem in onem rojaku ali sopotniku, še o onih, ki so odšli na tuje. Spominjala si se, kot vedno, številnih svojih razredov, v katerih si poučevala na treh osnovnih in srednjih šolah; ob njih si si živo priklicala v spomin vsakoletna srečanja s svojimi učenci širom po naši deželi, kamor te je zanesla pot prosvete – od Velenja, Pohorja, do Pomurja: zvesti učenci so iz leta v leto prihajali póte, veseleč se druženja s teboj ob obletnih shodih. Kdo se ne bi radoval s teboj, saj si jim bila ne le vešča posredovalka znanja, temveč hkrati vzorna življenjska svetovalka in vzgojiteljica. In slednjič nama je uspelo požíviti duha ob najinih književnih načrtih in dosežkih. Kako si se razveselila izida svojih prvih prispevkov! Z leti se jih je nabralo za cel zveščič, da si pomislila že na objavo v knjigi. Nazadnje si se odločila za ponatise v časniku Porabje. Z bolestjo v srcih smo te pospremili na tvoji nepovratni poti, draga nam prijateljica. Težko nam je in pogrešali te bomo v svojih vrstah. Kaj drugega nam preostane, kot da ohranimo hvaležno zavest, da smo te zaživa imeli med seboj in gojili pristno prijateljstvo. V naših mislih boš, dokler nam bo plalo srce v mikih vaškega življenja in čistosti kmečke 

tavala se pa ta, ka sam tetico bilo sram, če bi zvedele, ka 

napisali, ka je mela 
pa so pravili, ka bi naj duše. Nenehno bo pred nami svetli lik dekleta iz 

strgano marelo. zbidila. Naednok sam čüla: sam šče mela tak dečinsko Gajiča. Bog te nam ohrani v tem spominu! 
Te bi vsakši »Ka se ti gnes telko meleš? pamet. Ne vem, če so drüge 
razmo. Maš vročino? Te noga boli?« bile bole čedne kak jes. 

Jožko Ftičar 
Porabje, 16. oktobra 2008 

ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.25 GLASBENI VEČER, 
23.25 FESTIVAL RADOVLJICA 2008: ANSAMBEL MIKADO, 0.10 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN GEORGE PEHLIVANIAN (H. BERLIOZ), 1.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.10.1990, 1.35 TIHOMORSKO BREZNO, ANG. DOK. SER., 2.25 DNEVNIK, 3.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.30 INFOKANAL 
Streja se je obnovila na 



porabski domačiji 
v Andovci 


PETEK, 17.10.2008, I. SPORED TVS 
6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 9.10 TROJČICE, RIS., 9.30 KRATKI FILM EBU, 9.45 ENAJSTA ŠOLA, 10.15 ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 ŠTAFETA MLADOSTI, 11.25 OSMI DAN, 11.55 CITY FOLK: HRVAŠKA, 12.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 KOMISAR REX, NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI 
– HIDAK, 15.45 ODDAJA ZA OTROKE, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: KVIZ, 16.20 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 16.50 SLIKE IZ SEČUANA: ŽIVLJENJE Z REKO, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.45 ČASI, KO SO EVROPI VLADALI MAVRI, ANG. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 18.55 VREME, 19.00 DNEVNIK, 
19.30 VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 MIHA MLAKER: OČETNJAVA, KRATKI FILM, 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.10.1990, 0.40 ČASI, KO SO EVROPI VLADALI MAVRI, ANG. DOK. SER., 1.30 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL 
PETEK, 17.10.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.45 GLASNIK, 13.10 PISAVE, 13.35 EVROPSKI MAGAZIN, 14.05 ČRNO BELI ČASI, 14.20 ŠPORT ŠPAS, 14.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.10.1990, 15.10 BRAM IN ALICE, AM. HUM. NAD., 15.30 TV PRODAJA, 16.05 PRIMORSKI MOZAIK, 16.35 ŠTUDENTSKA, 
17.00 MOSTOVI -HIDAK, PON., 17.30 MIGAJ RAJE Z NAMI!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: MARJAN RICHTER, 20.00 STARI RIM, ANG. DOK. SER., 
20.55 STATISTI, ANG. HUM. NAD., 21.25 STATISTI, ANG. HUM. NAD., 21.55 ODŠTEVANJE NA NIMITZU, AM. FILM, 23.35 FINISTERE -NA KONCU SVETA, ŠP. FILM, 1.05 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 1.50 ZABAVNI INFOKANAL 
*** 
SOBOTA, 18.10.2008, I. SPORED TVS 

6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 KRIŽ KRAŽ: S SONCEM V OČEH: ZMERJANJE; RIBIČ PEPE: PIRAN; SMRKCI, RIS., 9.00 KINO KEKEC: MALE POŠASTI, AM. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, PON., 12.00 TEDNIK, PON., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 TEKMA, DEBATNA ODDAJA ZA MLADE, 14.20 THE SPIRIT BEAR, KAN. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 
17.20 
SOBOTNO POPOLDNE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 

18.45 
RJAVI MEDVEDEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 NE IMEJTE ME ZA NORCA, AM. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.35 SVITANJE, AM. NAD., 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.10.1990, PON., 0.45 DNEVNIK, PON., 1.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL 


SOBOTA, 18.10.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.10 SKOZI ČAS, 8.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.10.1990, 8.40 POLEMIKA, 9.50 POSEBNA PONUDBA, 10.05 TV PRODAJA, 10.35 PRIMORSKI MOZAIK, 11.05 ŠTUDENTSKA, 11.25 STARI RIM: VZPON IN PROPAD CESARSTVA, ANG. DOK. SER., 12.15 AFNA FRIKI: STOLPNICA, DOK. NAN., 12.45 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 
13.40 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: MIDDLESBROUGHT -CHELSEA, 
15.55 TV PRODAJA, 16.25 NEKOČ STA ŽIVELA GODEC IN PLESALKA, POSNETEK KONCERTA ROMSKE GLASBE V LENDAVI, 17.35 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 18.05 ROKOMET (Ž), TURNIR REPREZENTANC, 20.00 NOGOMET, TEKMA LIGE TELEKOM: MARIBOR -DOMŽALE, 21.40 BLEŠČICA, 22.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.35 SOBOTNO POPOLDNE, 0.50 NAJBOLJŠI PRIJATELJ, ANG. TV FILM, 2.55 ZABAVNI INFOKANAL, 
*** 
NEDELJA, 19.10.2008, I. SPORED TVS 

7.00 ŽIV ŽAV, RIS., GRIMMOVE PRAVLJICE, RIS., MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.15 LINUS IN PRIJATELJI, NORV. IGRANA NAN., 10.45 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 11.15 OZARE, PON., 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 
14.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.00 NLP, 15.00 5 MINUT SLAVE, 15.05 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.15 GLASBENI DVOBOJ, 15.40 ČLOVEŠKI FAKTOR, 15.45 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 OGLASNI BLOK Z JASPERJEM CARROTOM, HUM.-DOK. ODD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 RECI NE!, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, 19.20 ZRCALO TEDNA, 
19.35 VREME, ŠPORT, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.30 DRUŽINSKE ZGODBE, 
22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: SEDMA, POLJ. NAD., 0.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.10.1990, 0.25 DNEVNIK, PON., 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL 
NEDELJA, 19.10.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.00 SKOZI ČAS, 9.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.10.1990, 9.35 GLOBUS, 10.05 BRAT BRATU, HUM. NAN., 10.35 KOROŠKA POJE, 10.35 Z GLASBO IN S PLESOM, 11.00 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 11.30 TV PRODAJA, 11.55 POMAGAJMO SI, 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 
12.55 RAD IGRAM NOGOMET, 13.25 TV PRODAJA, 13.50 THE MIRACLE OF THE WHITE STALLIONS, AM. FILM, 15.45 ANGELA GEORGHIU S SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 17.35 MOČ USODE, GLASBENI FILM, 18.25 NOGOMETNI MAGAZIN, 18.55 50 LET TELEVIZIJE: NORD RING GALA, 20.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 20.55 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ. NAD., 
21.55 DOK. ODDAJA, 22.40 RIM, AM. NAD., 23.30 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 23.30 DEVA PREMAL, MITEN IN MANOSE, POSNETEK IZ SLOVENSKE FILHARMONIJE, 23.35 NORI MALAR, TV PRIREDBA BALETA SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL 
*** 
PONEDELJEK, 20.10.2008, I. SPORED TVS 

6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ŠPORT ŠPAS, 9.40 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 10.10 IZ POPOTNE TORBE: KVIZ, 10.30 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD.,11.05 ČAS, KO SO EVROPI VLADALI MAVRI, ANG. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 VIKI VIJAK, RIS., 
15.55 KRAVICA KATKA, RIS., 16.00 POKEC, RIS., 16.05 BISERGORA, LUTK. NAN., 16.20 MARTINA IN PTIČJE STAŠILO, 16.30 RIBIČ PEPE: DOMAČI PIRAN, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 RISANKA, 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 BRAT BRATU, HUM. NAN., 20.40 POLEMIKA, 22.00 
PONEDELJEK, 20.10.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.15 SOBOTNO POPOLDNE, 13.35 TV PRODAJA, 14.05 SLOVENCI V ITALIJI, 14.35 POSEBNA PONUDBA, 14.50 RAD IGRAM NOGOMET, 15.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.10.1990, 
15.50 OSMI DAN, 16.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.05 BRITANSKA KRALJICA, OSEMDESETLETNICA, ANG. DOK. SER., 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 DR. WHO, ANG. NAN., 20.00 TIHOMORSKO BREZNO, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 RESNIČNA RESNIČNOST, 
22.50 50 LET TELEVIZIJE: VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE, 23.15 
TAJNA SLUŽBA, AM. NAD., 0.55 ZABAVNI INFOKANAL *** 
TOREK, 21.10.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 KUHINJA PRI VIOLINSKEM KLJUČU, ODD. ZA OTROKE, 9.30 SVETLANA MAKAROVIČ: HRČKOVA POGAČA, 9.45 BISERGORA: LUT. NAN., 10.00 RIBIČ PEPE: DOMAČI PIRAN, OTR. NAD., 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 PLANET ZEMLJA -PRIHODNOST, ANG. SER., 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA ŠAVEL, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PLANET ROCK: THE KILLERS, 13.55 OPUS, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: FRANKENSTEIN, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: BIOVRT GOSPE MILICE, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
17.30 
PREDANI LJUDEM, DOK. FILM, 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO -BIG FATHER, 

18.30 
ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KRTEK, BINKO, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 MEDVEDI, DOKUMENTAREC MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 RESNIČNI ROMMEL, ANG. DOK. SER., 23.50 PRAVA IDEJA!, 0.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.10.1990, 


0.40 PREDANI LJUDEM, PON., 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 
2.10 INFOKANAL 

TOREK, 21.10.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.30 NLP, 11.40 TV PRODAJA, 12.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.40 RESNIČNA RESNIČNOST, 13.10 BLEŠČICA, 13.40 STUDIO CITY, 14.40 SLEDI, 15.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.10.1990, 
15.35 TV PRODAJA, 16.05 GLASNIK, 16.30 BRAT BRATU, HUM. NAN., 17.05 BRITANSKA KRALJICA, ANG. DOK. SER., 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 OPERNE ARIJE, 19.05 PO POTEH SLOVENSKE OPERE, 20.00 MUZIKAJETO: OPERA, MLAD. SER., 20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE:LADY CHATTERLEY IN MOŽ IZ GOZDA, FR. NAD., 23.15 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 0.05 GUSTLOFF, NEMŠ. NAD., 1.40 ZABAVNI INFOKANAL 
*** 

SREDA, 22.10.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 9.30 HOTEL OBMORČEK, RIS., 9.45 ZLATKO ZAKLADKO: BIOVRT GOSPE MILICE, 10.05 ODDAJA ZA OTROKE, 10.25 KNJIGA MENE BRIGA, 10.45 Z GLAVO NA ZABAVO -BIG FATHER, 11.20 PREDANI LJUDEM, DOK. FILM, 11.55 MEDVEDI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEDENSKI IZBOR, 13.15 POLEMIKA, 14.35 PRVA MEDALJA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
17.30 
TURBULENCA: SPOMIN, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 

18.55 
VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.00 LJUBEZEN JE GLAVNA, AM. FILM, 21.35 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.10.1990, 0.40 TURBULENCA: SPOMIN, 1.35 DNEVNIK, PON., 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 


2.35 INFOKANAL 

SREDA, 22.10.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.05 MUSICA TOCCARE, 11.50 IMPROMPTU, 
12.05 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 13.00 HRI-BAR, 14.05 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 14.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.10.1990, 
14.55 PRAVA IDEJA!, 15.20 TV PRODAJA, 15.50 ČRNO BELI ČASI, 16.10 KOKTAJL, 
17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 50 LET TELEVIZIJE: PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 20.55 UMIK AGRESORJA Z OZEMLJA RS, DOK. ODD., 
21.55 F.M.DOSTOJEVSKI-MILE KORUN: IDIOT, 23.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 
0.25 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE, 1.05 
DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: DRUGA, POLJ. NAD., 2.05 ZABAVNI INFOKANAL *** 
ČETRTEK, 23.10.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 SORODNI DUŠI, ANG. NAD., 1 0.45 TURBULENCA: SPOMIN, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 MIHA MLAKER: OČETNJAVA, 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI 
– HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.05 MEJŠJANGINA OBLJUBA, KRATKI IGRANI FILM EBU IZ KITAJSKE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 KRALJICA ELIZABETA NA OBISKU V SLOVENIJI, 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 GRANDE TORINO, IT. TV FILM, 1.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.10.1990, 1.30 DUHOVNI UTRIP, 1.45 DNEVNIK, 
2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL 
ČETRTEK, 23.10.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.10 GLOBUS, 12.40 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 13.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.10.1990, 13.55 PRVI IN DRUGI, 14.10 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE, 14.50 ZGODOVINA KOMUNIZMA: KONEC BREZ KONCA: 1953-1991, FR. DOK. SER., 15.55 TV PRODAJA, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 Z GLASBO IN S PLESOM, 18.55 PIHALNI KVINTET, POSNETEK IZ MESTNEGA MUZEJA V LJUBLJANI, 19.35 IMPROMPTU, 
20.40 BADALONA: EVROLIGA V KOŠARKI, JOVENTUT -UNION OLIMPIJA, 22.30 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.15 VELIKI MALI DRUŽINSKI UMORI, FR. NAD., 0.50 PLANET ROCK: THE KILLERS, GLASBENI DOKUMENTAREC, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL 
Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pa Razvojna agencija Slovenska krajina kak lastnika sta natečaj notradala na Manjšinski sekretariat pri Uradu predsednika vlade (Miniszterelnöki Hivatal Kisebbségi és Nemzetpolitikáért Felelős Szakállamtitkársága), pa smo dobili pejneze za obnavlanje streje. Delo se je 6. oktobra začnilo pa se je skončalo 11. oktobra. Obnavlanje je opravilo podjetje Németh KKT. Cejli latoške so se vömenili, pa gde trbelo, tam rušt tö. Podaukne so se z deskami 


ka cejle črpnje smo mi mogli spucati. Tau je nej malo delo bilau, štiri dni smo delali, dočas smo zgotauvili. Pri obnavlanji je streja bila prva, če mo meli pejneze, te se ešče okna, krüšna peč pa pod napravi. Vüpajmo se, ka drugo leto tašoga reda de tau že vse gotovo, pa de domačija že funkcionirala kak turistična točka. 
K. Holec 

Rokometno društvo Monošter se zahvaljuje vsem, 
ki ste 1 % svojega davka v davčnem letu 2006 
nakazali društvu. Vsoto, 175.016 forintov smo 
uporabili za delovanje društva (potni stroški, 
sodniški honorarji). 
* * * 
A Szentgotthárdi Kézilabda Klub köszönetét fejezi 
ki mindazoknak, akik 2006. évi adójuk 1 %-val 
segítették az egyesület munkáját. A felajánlott 
összeget, 175016 forintot az egyesület működésére 
(útiköltségek, bírói díjak) fordítottuk. 


Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada
manjšine na Madžarskem.
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ČASOPIS

 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,

Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič