SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA 1)3018 PRAVILA ABITURI3ENTSKEGA TEČAJA ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI PRAVILA ABITURIJENTSKEGA TEČAJA ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI LJUBLJANA 1934 A. Organizacijski statut. § i. Abiturijentski tečaj daje abiturijentom srednjih in strokovnih šol ter visokošolcem potrebno trgovsko in splošno gospodarsko izobrazbo kot podlago za gospodarsko udejstvovanje. § 2. Predavanja prično 1. oktobra in trajajo do 10. junija. § 3. V abiturijentski tečaj se sprejemajo absolventi (-ke) srednjih šol z višjim tečajnim izpitom in absolventi (-ke) strokovnih šol z diplomskim ozir. zaključnim izpitom ter visokošolci. Prosilce (-ke), ki niso zadostili zgoraj navedenim pogojem, more sprejeti direktor kot izredne slušatelje. Nimajo pa pravice polagati izpitov ter prejmejo le potrdilo o obisku. §4. Na abiturijentskem tečaju se predavajo sledeči predmeti: Nauk o trgovini.................2 uri na teden Knjigovodstvo s kont. posli . . 4 ure » » Trgovska korespondenca . . Trgovsko računstvo . . . . Politično računstvo............ Pravo (trgovsko, menično, čekovno, stečajno in pomorsko) Narodna ekonomija s finančnimi vedami in carinistvo). . Blagozrianstvo................. Ekonomska geografija . . . Korespondenca enega tujega jezika (nemščina, francoščina ali italijanščina)............. Stenografija................... 2 uri na teden 4 ure » » 2 uri » » 2 » » » 2 » » » 2 » » » 2 » » » 2 » » » 2 » » » Skupno 27 ur na teden Poleg omenjenih obveznih predmetov se morejo poučevati še kot neobvezni predmeti strojepisje, blagoznanske vaje, nemška stenografija itd. Ta učni načrt velja, dokler ne predpiše ministrstvo trgovine in industrije v smislu § 89 Zakona o srednjih trgovskih šolah nov učni načrt in program za trgovske tečaje. § 5. Tečaj vzdržuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani iz lastnih sredstev in iz šolnine slušateljev, a nadzorstvo izvršuje ministrstvo trgovine in industrije ozir. banska uprava. §6. Tečaj upravlja neposredno šolski odbor. Člane šolskega odbora imenuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, a potrdi jih banska uprava. §7- Šolski odbor sestoji iz 5 članov, njihov mandat traja tri leta. .§ 8. Administrativno, učno in pomožno osobje sestoji iz ravnatelja, tajnika in profesorjev. Imenuje ga šolski odbor, potrdi pa banska uprava. §9. Pravice in dolžnosti osobja odreja šolski odbor, odobri pa jih banska uprava. § 10. Ravnatelj in učno osobje morajo imeti kvalifikacijo profesorjev drž. trgovskih akademij. V izjemnih slučajih odloča banska uprava. § 11. Višino šolnine določuje šolski odbor, odobrava jo pa banska uprava. V teku šolskega leta sme šolski odbor šolnino zmanjšati, ako to dovolijo prihodi šolnine in prispevki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. § 12. Ob koncu šolskega leta dobijo slušatelji(-ice), ki so položili predpisane izpite, izpričevalo o dovršenem abiturijentskem tečaju z ocenami iz posameznih predmetov. § 13. Šolski odbor predloži koncem šolskega leta poročilo o abiturijentskem tečaju v minulem šolskem letu Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, zbornica pa ga predloži banski upravi. § 14. O izpremembah in dopolnitvah tega statuta sklepa Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, a sklepe predlaga banski upravi v potrditev. § 15. Statut stopi v veljavo, ko ga odobri banska uprava. B. Učni, izpitni in disciplinarni red. I. UČNI RED. § 1. Vpisovanje na abiturijentski tečaj se vrši do 30. septembra, naknadni vpis pa odobruje direktor do 20. oktobra. §2. Vsak slušatelj(-ica) mora plačati od šolskega odbora določeno vpisnino in šolnino. Šolnina se ne vrne pod nobenim; pogojem. § 3. Šolnina se plača ob vpisu ali pa v 4 obrokih (ob vpisu, 1. novembra, 1. februarja in 1. marca). Plačevanje v obrokih se dovoli le proti pismeni obvezi slušatelja(-ice), če je polnoleten (-a), sicer proti pi- smeni obvezi staršev ozir. namestnikov, da bo plačal (-a) točno vse obroke. Tudi v primeru predčasnega izstopa je slušatelj(-ica) dolžan(-a) poravnati šolnino za vse leto. §4. Dolžnost slušateljev je, da redno obiskujejo vsa predavanja obveznih predmetov in neobveznih predmetov, za katera so se prijavili začetkom šolskega leta. § 5. Ako izostane slušatelj (-ica) radi kateregakoli vzroka, je dolžan o tem obvestiti tajništvo. § 6. Ob državnih in cerkvenih praznikih, ob božiču od 22. decembra do 6. januarja, ob veliki noči od velikega četrtka do bele nedelje ni na abiturijentskem tečaju predavanj. §7. Vsak slušatelj (-ica) dobi pri vpisu legitimacijo, ki je veljavna za eno šolsko leto. Pri predčasnem izstopu mora slušatelj (-ica) oddati legitimacijo tajništvu. II. IZPITI IN IZPRIČEVALA. §8. Izpiti so delni in zaključni. §9. Delni izpiti se vrše trikrat na leto, in sicer prvih deset dni po božičnih počitnicah, prvih deset dni po velikonočnih počitnicah in od 1. do 10. junija. Ti izpiti so pismeni in ustni. Pismeni izpiti so iz knjigovodstva, trgovske korespondence, trgovskega računstva, političnega računstva, korespondence tujega jezika in stenografije. Ustni izpiti so iz nauka o trgovini, prava, narodne ekonomije, blagoznanstva in ekonomske geografije. Ocene se vpišejo v katalog. Razpored izpitov določa direktor. § 10. Zaključni izpiti se vrše v junijskem roku v drugi polovici junija kot glavnem in septemberskem roku v drugi polovici septembra kot postranskem roku. V postranskem roku opravljajo zaključni izpit slušatelji(-ice), ki so1 bili(-e) odklonjeni(-e) v junijskem roku iz enega ali največ dveh predmetov za tri mesece, ozir. slušatelji(-ce), ki iz opravičenih vzrokov ne morejo priti v rednem roku k zaključnemu izpitu. Slušatelj (-ica), ki je bil (-a) v septemberskem roku odklonjen (-a) za tri mesece, sme polagati popravni izpit meseca januarja. § 11. Po dovršenih predavanjih se prijavijo vsi slušatelji (-ice) k zaključnemu izpitu. Zaključni izpit se polaga samo iz obveznih predmetov. § 12. Od zaključnega izpita so oproščeni(-e) sluša-telji(-ice) iz vseh tistih predmetov, iz katerih so po- ložili vse tri delne izpite s pozitivnim, a najmanj s povprečno dobrim uspehom. Nadalje so od izpitov iz prava in narodne ekonomije oproščeni slušatelji(-ice), ki dokažejo z izpričevali, da so položili izpite iz pravnih predmetov ali iz nacionalne ekonomije na juridični fakulteti. Ocena se prenese z opombo v izpričevalo o zaključnem izpitu. § 13. Izpitno komisijo sestavljajo vsi predavatelji obveznih predmetov, predseduje ji direktor. Izpitna komisija se deli na pododbore, ki so sestavljeni iz treh članov: iz predsednika, stalnega člana in izpra-ševatelja. Na prvi seji določa izpitna komisija spored izpitov, izpitne pododbore in oprostitve od zaključnega izpita na podlagi delnih izpitov ozir. predloženih izpričeval. § 14. Zaključni izpiti so pismeni ali ustni. Pismeni izpiti se polagajo iz knjigovodstva, trgovske korespondence, trgovskega računstva, političnega računstva, korespondence tujega jezika in stenografije. Pismeni izpiti se vršijo samo predpoldne in trajajo največ 4 ure. Vršijo se pod nadzorstvom enega člana komisije. Vsak kandidat(-inja) mora samostojno izdelati naloge in sme uporabljati samo dovoljene pripomočke. Kandidat(-inja), ki bi se okoristil(-a) s knjigami in beležkami, ali s tujo nalogo, se odkloni na podlagi sklepa izpitne komisije za leto dni. Prav tako se odklonijo za leto dni kandidati (-inje), ki se vedejo nedostojno pri izpitu. Ko dovrši kandidat(-inja) nalogo, jo odda nad-zorovatelju s konceptom vred. Nalogo ocenijo eksa-minator in oba člana odseka. § 15. Ustni izpiti se polagajo iz nauka o trgovini, prava, narodne ekonomije, blagoznanstva in ekonomske geografije. K ustnemu izpitu se ne smejo pripustiti kandi-dati(-inje), ki dobe več kot dve nezadostni oceni iz pismenih nalog. Ti kandidati(-inje) se takoj odklonijo za leto dni. Vsak predmet se polaga pred izpitnim odsekom. Izpraševatelji predložijo vprašanja predsedniku komisije v zapečateni kuverti najpozneje en dan pred izpitom in sicer pet listkov več kot je kandidatov. Vsak listek vsebuje tri vprašanja. Potegnjenega vprašanja kandidat ne sme vrniti in ga tudi ne zamenjati za drugo. Odsek ocenjuje odgovore in odloča o oceni. Ocene so: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2), nezadostno (l). Po končanih izpitih odloča izpitna komisija o končnem uspehu in o obči oceni. Obča ocena je odlična, ako ima kandidat več odličnih kakor prav dobrih ocen, a nobene dobre ocene; prav dobra, ako je več prav dobrih ocen kot dobrih, a nobene zadostne ocene, dobra, ako je več dobrih ocen kakor zadostnih, zadostna, ako ima kandidat več kakor polovico zadostnih ocen. Kandidat, ki je dobil iz enega ali dveh predmetov nezadostno oceno, se odkloni za tri mesece. Ako dobi po treh mesecih tudi samo iz enega predmeta nezadostno oceno ali se sploh ne prijavi k izpitu, je odklonjen za leto dni in more polagati v prihodnjem rednem roku celotni zaključni izpit. Kandidat, ki ima več kot dve nezadostni oceni, se odkloni za eno leto. § 16. Kandidat, ki je položil zaključni izpit, dobi izpričevalo o zaključnem izpitu. Izpričevalo vsebuje način vstopa, občo oceno in ocene iz posameznih predmetov. Izpričevalo podpišejo vsi člani komisije. § 17. Zaključni izpit se sme v celoti samo enkrat ponoviti. § 18. O pismenem in ustnem izpitu se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani izpitne komisije. Zaključne ocene se prenesejo v glavno knjigo. III. DISCIPLINARNI RED. § 19. Pri vpisu mora vsak slušatelj(-ica) navesti svoj naslov. Vsako spremembo mora javiti tajništvu. § 20. Slušatelji(-ice) se morajo vesti v šolskem poslopju spodobno in se izogibati vsega, kar bi škodilo njihovemu ugledu, zdravju in časti. §21. Prepovedano je: 1. kaditi v šolskih prostorih; 2. puščati knjige in druge učne potrebščine v predavalnici; 3. poškodovati šolsko opravo in učila ter ostali šolski inventar. Kdor napravi škodo, naj jo povrne, a kdor namenoma napravi škodo, se tudi kaznuje. Ako bi se storilec ne našel, plačajo odškodnino vsi slušatelji (•ice) tečaja. § 22. Kazni, s katerimi se smejo kaznovati slušatelji (-ice), so: 1. ukor po direktorju; 2. ukor po profesorskem zboru; 3. izključitev iz abiturijentskega tečaja na podlagi sklepa celotnega profesorskega zbora. § 23. Pravila stopijo v veljavo, ko jih odobri banska uprava. Odobreno z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani VIII. štev. 3634-1 z dne 3. julija 1934. Slovanska knjižnica 6K n B 3018 H0SI07799 COBISS © TISKARNA „SLOVENIJA“ V LJUBLJANI (PREDSTAV. A. KOLMAN)