Cvetana: Zapuščena. 335 leze pri lovi.1) Nato so se kmetje naposled imenovanih občin udali graščinski prepovedi, toda drzni Bohinjci so se kaj malo menili zanjo in so še dalje lovili v jezeru in postranskih potokih, dokler jih niso ukrotili graščinski postavljena. »Petkrat so nam Kreygovi služabniki in ribiči po krivici vzeli mreže in sake, ko smo lovili na povelje našega opravnika, in še do denašnjega dne jih nismo dobili nazaj; celo pretepaje in šiloma so nas odganjali od ribje vode. In ko smo naslednje leto lovili pred sv. Mihelom, napadli so nas zopet Krevgovi hlapci z orožjem v roki ter nas posilili in nam vzeli in odpeljali voz in ribe.«2) Jednako se je branilo radovljiškim podložnikom ribariti v Bohinjski Savi od nje izteka do Kreygove žage, dasiravno so jim ce- v sarski svetovalci ondu izrecno pripoznali ribolovno pravico. Ze leta 1502. je dala oklicati Poliksena pl. Kreyg, Hartmannova vdova, da plača vsakdo, ki bode ribaril v Savi do tja, kjer se stekata obe reki, globo 10 mark šilingov.3) Tako je ostalo tudi v poslednjih letih. Vrhu tega so morali kmetje za graščinskimi ribiči nositi mreže, vrše in ribnjake v Bohinj in zopet nazaj. Toda svoje pravice, ribariti v Savi in postranskih potokih, niso ustopili. Se leta 1515 , ko so predložili briksenskemu knezoškofu obsežno pritožbo ter ga prosili pomoči, obnovili so prošnjo za ribolovno pravico,4) seveda brez vsega uspeha. Toda graščinski imetnik se je trdovratno držal svoje pravice, opiraje se na ustanovno pismo, po katerem imajo ribolovno pravico gospodje, ne pa kmetje. »Kakor se je ravnalo, odkar pameti svet, prav tako se še ravna,«5) odgovoril je kmetom bleski graščak in jim odrekel ves up, da bi si kdaj izprosili ribolovno pravico. (Dalje prihodnjič.) 1) I., 110. ») n., 112. ») VIII., 135 in 136. 4) XI., 143. «) XII., 145. Zapuščena. daljni zemlji vstaja nate Pota dva na dvoje gresta, Cesto srčni moj spomin; Prošenj spremlja sto ob d: Vir je meni sreče zlate, Širna vmes življenja cesta Vir je tudi bolečin. Vije nama se gorja! . . , Cvetana.