V libijski puščavi. : Roman. Angleški spisal A. Conan Doyle. 4 Na drugem koncu krova se je Francoz Fardet polglasno pogovarjal z novopcčenim doktorjem Headinglyjem. Slonel na pregraji, puhal od sebe duhteči dim finc smodke in se zaupljivo nagibal k tovarišu. »Derviši, gospoid doktor«, je pravil, «derviši —? Bežite no —! Dervišev ni! Prazno strašile!« «Mislite —?« je neverjetno odgovarjal Headingly. tPrepričan sem bil, da jih je vse polno tod ob gornjem Nilu, po puščavi, po oazah —.« Fardet se je previdno ozrl preko krova, tja, odkoder je žarela smotka polkovnika Cochrane skozi nočno tenao. «Amerikanec stet, mu je dejal, «in med Amerikanci in Angleži, to vemo mi tukaj v Evropi prav dobro, so bila vedno nasprotstva —.« «No —«. je rekel Headingly počasi, «ne rečem, da W ne bilo med nami in med Angleži tupatam kakili malenkostnih ]>repirčkov, in nekateri naši Ijudje — ponajveč so to Irri — so polni sovraštva do njih, iz razunaljivih vzrokov. Ampak končno smo vsi eno ljudstvo, govorimo isti jesik in Angleška je pradomovina Amerikancev — .c «Dobro, dobro!« se je razvnemal Francoz. «Toda vam vsaj lahko mirno povcm, česar bi ne smel povedati onimale dvema Angležema« — pokazal je z glavo proli mestu, kjer sta se pogovarjala Cociirane in Belmont — «in povem vam, dervišev ni! To strašilo je iznajdba Angleževl« «Kaj pravitelc «To je znana reč v Parizu in naši dobro poučeni časopisi -so nam vse to že večkrat razložili in povedalil« «Ampak to bi bilo velikansko! Ali bočete reči, da so vsi tisti krvavi boji Angležev v Egiptu, zlasti v gornjem, le gola izmišljotina —?€ «Ne rečem, da bi ne bilo prišlo prej kedaj do vstaj in bojev, pa to je že davno minilo. Sedaj je tod gori vse mirno!« «Pa čul sem o pohodih dervišev pred kratkim in o bitkah in pred par dnevi smo potovali mimo vasi Toski, kjer so se, ni dolgo temu, krvavo spopadli Angleži in derviši. In da napadajo potnike in izletnike —.« «Bežite, bežite! — Ne veste, kaki so Angleži! Za vas so Angleži ljudje, ki zadovoljno pušijo svojo krat- ko pipico, redkobesedni, mirni —. Pa ne veste, kako navihani in pretkani politiki so! «V Egiptu je nered!« so zagnali glas in že so bili v deželi in so jo zasedli. «Nimate pravice do Egipta!« jim je dejal svet. «Pojdite ven iz F)gipta!« — Pa Angleži so že začeli snažiti in delati red v deželi, prav kakor .gaspodična Adams, kadar siloma in nepoklicana T]tnni v nesnažno bajto fellahoTo. «Ven iz Egipta!« jini pravi svctovna politika. «Takoj!« pravijo Angleži. «Samo toliko počakajte, d« pomirimo tele razgrajače, tele derviše —!« In svt& čaka in čaka leto dni in spet se oglasi svetovna polifi ka in zahteva, da m«rajo Angleži zapustiti Egipt. h spet pride jo Angleži z izgovorom, da morajo zavolj ljubega miru še nekoliko ostati ob Nilu in krotiti upor ne derviše. — In fce pravi svet: «Saj ni nesiirovf«, —• bodite prepričani, čez teden dni bodete brali po časopi sih o novi vstaji dervišev in spet bodo Angleži kaza):' nanje in dokazovali, da morajo zavoljo svetovnega miru ostati v Egiptu in skrbeti za red —. Mi nismo sltp: moj drag? Headingly! Prav dobro razumemo, kako s< taka reč poskrbi —! Kopa beduinov, dober bakšiS*. ni» kaj slepih strelov, in glej — derviši so tu in vstaja jr narejena —U «Hm —!« je zamišljeno naredil Amerikanec. «Tr je politična modrost, ki jo poznajo končno vse države;< «Pa kaj imajo opraviti Angleži v Egiptu?c se jf hudoval Francoz Fardet. «Naj gredo ven —f Po celen svetu imajo razpredene svoje nitif« «Vsekakor!« je pravil Amerikanet Heading!y «Nam Amerikancem, ki se zadovoljujemo s svojo Ani' riko, nam se čudno vidi, da vi Evropejci venonier silite v dežele, ki niso vaše —. Seveda, mi iirumio pr nas doma prostora dovolj za svoje ljudi. Ko bonio z* čeli drug drugemu napotijo delati in se dmg iir«ge.'j odrivati s komolci, tekrat seve bomo menda tudi vi * Turška beseda pomeni: rtarilo, napitnina. askali prostora v kolonijah —. Ampak, kakor se vi Evropejci sedaj pulite za Afriko! Italijani za Tripolitanijo, Angleži za Egipt in F"rancozi za Alžir —!« «Kaj —?« se je zadrl Francoz. «Mi da se pulimo za Alžir —? Mi se nikakor ne pulimo zanj! Kajti Alžir je dcl Francoske —! Vi se smejite —? Lahko noč, gospod!« Vzravnal se je, poln užaljenega narodnega ponosa, in je trdnih korakov odšel pod krov. II. Zgodaj se je zbudilo tisto jutro življcnje na parniku. • «Kleopatra« je krenila k levemu brcgu Nila in globoko zarila svoj kljun v njegovo mehko, rjavo blato. Dolg mostič s pregrajo ob straneh so položili mornarji s krova na breg, pritrdili z močno vrvjo ladjo na obrežne skale in nato so prvi izstopili vojaki, ki bi naj sprcm Ijali izletnike po puščavi, njihova tclesna straža, šest vitkih Sudancev-črneev v svetlomodrih z zlatom obšitib krojih in pisanih čepioah. In trdo na obrežju je čakala dolga vrsta osličkov, pri]»ravljenih, da jih zasedejo izletniki, in poleg vsakega jc stal gonjač, rjav, od solnca ožgan, lwsonog in slabo oblečen fantalin. In v kričavih hripavih glasovih jp vsak hvalil «izredne« Iastnosti svojega oslička ter zmerjal in psoval svojega tovariša in njegovo žival. Izlctniki so se pripravljali na odhod. Polkovnik Cothrane in Belmont sta stala ob ladijskj pregraji, blizu njiju gospodična Adams in njena nefakinja. «Škoda, da vaša soproga ne gre seboj!« je dejal polkovnik. «Mislim, da ji jc solnce včeraj nckoliko škodovalo. Glava jo hudo boli« je odgovoril Bebnont. Njegov glas je bil močen, poln, pa prikupljiv kakor vsa njegova osebnost. «Prav zaprav bi morala ostati pri njej in jej delati kratkočasje,« se je oglasila gospodična Adams. «Pa izvedela sem, da gospa Schlesinger tudi ne pojde. Pot ji je predolga ia otroka ima, ki ga ne more vzeti seboj. Vrhu tega mora pisati neka pisma in jih odposlati s prvim parnikom, ki bo potoval po reki navzdol. Vaši soprogi torej ne bo dolgčas!« «Zelo ste ljubeznivi, gospo<li6na Adams! — Sicer se pa vrnemo ob dveh popoldan. «Gotovo?« «Na vsak način. Kajti ne jesti ne piti nimamo seboj in trda bi nam šla, če bi se ne vrnili do obeda«. »Seveda!« je rekel polkovnik. «Jaz vsaj se za svojo osebo zavežem, da bom izpil, steklenico dobrega vina in primcrno množino kisle vode, brez kalere tukaj ni mogoče prebiti. Suha puščava naredi suho grlo in strašno žejo. To vem iz lastne izkušnje!« «Torej — gospe in gospodje!« se je oglasil dragoman Mansur s svojo rogljato angleščino in prihitel od nekod v svojih ohlapnih blačab. »Zgodaj moramo odpotovati, ako se hočemo izogniti poldnevu in vročini vremcna!« Njegove črne, bles.ceče se oči so pohitele po vrsti njegovih izletnikov-varovancev z očetovsko skrbljivim pogledorn. «Gospodična Adams, vzemite svoja zelena očala seboj! V puščavi se zelo blišči! — Ah, gospod Stuart. izvrstnega oslička sem prihranil za vas, odličnega, plemenitega osla, ki ga imamo vedno pripravljenega za najtežje izletnike! — Torej gospe in gospodje, prosim —!« V dolgi pisani vrsti so stopali izletniki dnig za drugim po brvi in preko rjavega peščenega obrežja na mesto, kjer so jih cakale jezdne živali in njihovi kričavi gonjači. Prvi je šel Slephens, sloka, suha, resnobna p >stava, z angleškim slamnikom na glavi, z rdeče vezanim Baedeckerjem, «vodnikom po Egiptu«, pod pazdulio in s papirjem v roki, — pametno se je držal in službeno, prav kakor bi šel v svojo pisarno. Ko so stopali v breg, je prijel gospodično Sadie za roko, na drugi strani pa se mu je obegila njena teta in razposajeno in veselo je zadonel po svežem jutru njen dekliški smeh, ko j« uslužnemu Stephensu ušla knjiga izpcxl paztluhe in se zakotalila po bregu. Za njimi sta prišla Belmont in polkovnik Cochrane zatopljena v strokovne pogovore o lovskih in vojaškib puškah raznih sistemov. Diplomat Broson je šel sam zase, malomarno, zaničljivo se je držal. Kmahi za njim je prišel protestantovski pridigar. S težavo in trudom je spravljal svoje nekoliko obilno telo po bregu navzgor in delal dovtipc nad svojo debelo osebnosljo. Zadnja sta bila vitki Ainerikanec Headingly in Fardet, dobrovoljni, gostobesedni Parižan. (Dalje ptihodBJič).