Št. 66. V- Gorici, v torek dne II. junija 1912. Izhaja trikrat m teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K 8/:i n . ". 10 „ Za Nemcijo"K-lo*'6^^-a!a'^ Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Eažipot po Goriškem in Gradiščanskenr' in dvakrat v letu nVozni red Že* iezaic, parnikov in poštnih zvfz". Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K a Dažnost šole. Velika je važnost šole, dalekosežna. Kdor misli pošteno z ljudsko §0.0, vidi v ijjej učilnico, 'kjer dobi človek poduk, ki I mu je podlaga k poznejšemu razvitku. 'l'a pjduk pa mora biti le pcjduk, 110 primešan-s stranskimi nameni. Otrok, ki pohaja tako učilmco, ponese s seboj dober temelj v višje šole in ako tudi te niso v rokah pri-jatUiev misticizma, se izobrazi v koristnega člana človeške družbe. Napredujakl smatrajo šolo res le za šolo, hočejo, da se .-»'aJiiia izuči-v predpisanih predmetih, da s. uči lepega vedenja ter pripravlja poleno za trdo .pot v žHjcnjc. Zato mora biti način poduka prost stranskih primesi; iu piag šole ne sme strankarska politika. Ijjitjlj je v šoli učitelj, ki se ima ravnati p-s pedagogičn Ai predpisih. Šola je svetišče, iz .katerega naj stopi otrok vedrega Cela. podučon o potrebnem, kar mu ima koristiti na sploh, ne pa da nese otrok s seboj iz šo e pečat, iki kaže na krivo pot. Klerikalci imajo .s šolo svoje posJme 1 namene. Le malo poduka kmetu, meščanskemu otroku več seveda, toda vse po- | .nešano i 11 .zbrluzgano tako, da je otrok f ves zmešan in zbegan, ko se vrača iz š.-mc; samo .križ pridno deh in očenaš moli, boječ se hudiča in peklenskega brezna. Ni jim mar splošen, običajen p.:duk, marveč posebne vrste poJuk gojijo oni, r- Jnk, ki aklepa v črne jarme že o se v;di v Belgiji. Leta 1884. so prišli klerikalci v Belgiji do vlade. Takrat je Tečaj XLI1 Uredništvo^ ¦ „. se nahaja v Gosposki ulici.št; 7 v Gorici v I. nadstr. na' desao. Upravništvo ' se nahaja v Gosposki ulici št. 1 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. .Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko !in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. - Telefon št. 83. >Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov, J. Fabčič) tiska in zal. i me. a ta država, j?j24 samostanov, meni-ltuv in nun v njih 32461. Lepo število! Ali kako so potem rasfli: Leta 191 L, torej lani, je bilo samostanov že 4135, menihov in mm 85.744. Ljudske šole so padle v tej dobi z 4787 na 4684, klerikalne pa so zra-stle z 10 na 2906. Samostani .po večini vzJiz.ijcjo šole, seveda jim daje država denar. Klerikalci dobivajo za svoje šole 20 milijonov frankov državne podpore. V šolah poučuje 12.439 menihov in nun; če ima usposobljuiostni izpit ali ne, to je postranska reč. Polastili so se šoe, v samostane so djali šole In menihi in nune učijo, kar 'hočejo in kakor 'hočejo. Ker je fak.i ljudska šola za nič, so zviti klerikalci sodili, da bi se jim pa utegnili ljudskošolski gojenci odtegniti, ko zapustijo šolo, zato so se vrgli na nadaljevalne šole, katerih imajo 2670. — Tako držijo potoni šol mladino v ktem-.pljih. In česar .se je naučil Janezek, to Janez zna. Ker imajo skoro vse šolstvo v rokah, je umevno, da se borijo proti drugim šolam, hoteč j.ih popolnoma pokončati. Vendar pa jw .odpor proti klerikalcem velik, vcnJar raste napredna misel tudi v Belgiji"; raste, boreč se ognjevito proti svojim zakletim sovražnikom. Vse hočejo pobasati, vse pomenišlti in ponuniti, toda pride dan, ko bo poražen v .Belgiji kleri-kalizem. Pri zadnjih volitvah so zmagali klerikalci, toda zmagali so z največjim naporom. To pa kaže, da morajo navzdol. — Dokler imajo moč, pa bodo razteza'i svoje kremplje po šoli; ustanavljajoč, kjer treba šole, samostanske in pobijajoč Ijrd-skf; šol', pravega pomena. S šolo zmagujejo klerikalci v Belgiji in zraven šole z nevednostjo, katere je šč obi'o v belgijskem ljudstvu. Kajti v Belgiji ni splošne šolske dolžnosti. Š>/e ne .obiskuje kakih 100.000 otrok. Torej: ne silijo starišev, da bi pošiljali otroke v šole; kjer pa jih pošiljajo, tam pa iiorajo biti ustrojeni pristno po klerikalno. — To se cedijo sline slovenskim klerikalcem po belgijskih razmerali! Volopravm zakon. »Samouprava« je priobčila ta-le članek: »O sedaj veljaviiJli vodopravnih za-konib se nikakor ne more reči, da so, kar se tiče temejnih potez, zgrešeni. Ampak v zadnjih desetin tj ih je teJlmični in gospodarski razvoj vstvaril. na vodno = gospodarskem polju celo vrsto juridičnin problemov, ki se nikakor ne morejo rešiti v mejah veljavnega prava. Razun tega so veljavna 'določila glede važnih vprašanj nejasna in nezadostna, kar polagoma provzreča v vodopravni praksi velike težkoče. Tako si je neba tolmačiti okoliščino, da so, ne samo ziumstvo, ampak zlasti tudi in te res i ran i krogi vedno nujnejše zahteval., da naj se vodno pravo času primerno preosnovi. Zakonski načrt, ki ga je visoki zbor sklenil v svojem (preteklem zasedanju, stremi za tcin, ua bo postav h naše vodno pravo na moderno podlago in pravično izravnal vsa nasprotja, ki se pri tem. pojavijo. Glede mnogih poglavij (gojenje voda, zadruge, pristojnost in postopanje) se je šlo v bistvu za izpremembe veljavnih pravnih določil, ki< jih je zahtevala izkušnja. Kar se tiče poglavja vodne uporabe in vodne pravne razlastitve, stremi za-ko,iski načrt za tem, da bi spravil obe volile; vodilni .misli, ki pridejo na tem v postov, v razmerje, ki .naj b;, ii^v-Jarskim. potrebami primerno'. 'Najprej se je šlo zato, da .s. ugodi posamezniku giede njegove singuiaino-gospodarske pravice uporabe vode, kar največja pravna varnost, in da bo tako odprta pot delovanju zasebne podjetnosti. Po drugi strani pa se je moralo skrbeti za to, da se voda in osobito vodna moč, skupno-gospedarskega stališča izkoristi kar najbolj mogoče racijo-nalno in popolnoma. Združitev teih dveh načel je med najvažnejšimi crlji pričujočega zakonskega načrta. ¦Drugače hoče zakonski načrt pustiti iieizprcmenjena vsa določila veljavnega prava, ki so se izkazala dobra in se do vkoremnila. Glede izpremeniibe, ki se tičejo podrobnosti pričujoče pravne snovi, opomnimo, da noče načrt, med drugim, odstraniti vse nejasnosti, ki so nastale vsled tega, ker se v vodopravnili zakonih zaznamujejoimejitelji pravic in dolžnosti, določenih v zakonu, kot .posestniki in lastniki vodnih naprav; torej se zaznamujejo na način, kakor se po veljavni terminologiji označajo povsem zasebno-pravna razmerja. Ker se na ta način more tolmačiti, kakor da je razumeti pod tem le osebe, ki so posestnice ali lastnice v strogem smislu občega državljanskega zakonika, se .bodo ,pc novem zakotni imenovali ime-jitelji takih pravic upravičenci. Zakonski načrt je prešinjen z modernimi principi, ki podeljujejo splošnim interesom one privilegije ki jim pritičejo po Maravnem ipravu, a jih sedaj veljavni zakon ni v stanu zadostno ščititi. Ta zakonski načrt dovoljuje javnim upravam (deželi, trgovski in obrtni zbornici in občinam) primeren vpliv pri uporabljanju novega zakona. Načrt se ozira posebno na interese občin in krajev ulede priskrbova-nia vode m na interese poljedelstva, tal , da je imel deželni zibor največ razlogov sprejeti ga bas vsled teiga, ker je naša dežela pretežno' kmetijska.« Glede na slednjo trditev, da se zakoniki načrt ozira posebno na interese občin in na interese 'poljedelstva, moramo zopet kenstatirati, da so klerikalci v glavnem svojem dunajskem glasilu »iReidi-posU označili ta zakonski načrt za skrajno škodljiv kmetijstvu,'ker da more pregnati lastnika s svoje zemlje in da zasleduje načrt le svrhe industrializacije. Jed-nak načrt vodopravnega zakona je brl namreč prediožen tudi drugim deželnim zborom. V koroškem deželnem zboru se je protivil temu zakonskemu načrtu slovenski poslanec 'Grafenauer. — Zakonski načrt je bil sprejet v našem 'deželnem Maksi m Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) Letfv-I je pod leskov grm v bližini in vse opazoval, ker se it čutil tujega v ti družbi in ker mu ni ostalo prikrito, daj *c U Jezov kakor nalašč oddaljil od njega in se ne zanimal /ani. Nekaj čednega je zapazil na Ježovu: kakor bi botei ;n«;. ieljionist posnemati ton in besede stavcev. Sukal se se zajtjno okrog ognja, odmaševal steklenice s pivom, '•¦terjal, snujal se na glas In se trudil na vse načine, da Mitu bil radeben. Bil je tudi priprostejše oblečen, kakor P-'' navadi. Lj, biatviU je vzk'iknil navdušeno. i:Prijetr:o mi je "« vas! Saj tudi jaz nisem velika ptica ... sem sod-»ijskega sluge In podčastnika Matveja Jež; Čemu pripoveduješ to?<> si je mislil Foma. »AH se K^e za t«, čegav sin je ked.i ... saj se r.e daje čast po 0-Lt": ampak po umu ...« Solnce se zahajalo in tudi na tebu ie piamtela velika jcnjcria grmada.'barvaje oblaku ?. zlatokrvavo barvo. Iz lesa ie Jlšalo vlažno in dihala t:šina, a ob njegovem robu, ¦¦¦"¦ y šumna gibale temne postave ljudi, Eden izmed nji!hv iiajhen in suh človek, s širokim slamnikom, je poiigrava'1 na l;;ll'aioniko, drugi, s črnimi brki in z gavp v zatiiniku, 1T,» ie poluglasuo pripcval. Zopet dva sta vlekla za palico !» poskušala tri;);;. Nekoliko oseb je bilo pri jerbasu s pi-v':ii ::r zalogo; visok č'ove!; s sVonnmešann brado je me-lai "a grmado dračje, obihn s težkim belkastim dimom. Vlažne veje, ki so padale v ogenj, so žalobno piščale in! prasketale, a harmonika je izzivalno igrala..veselo meilo-i dijo in visoki glas pevca je krepil in izpopolnjeval njeno glasno igranje. Vstran od oseb, ob vznožju majhnega nasipa, je ležalo troje mladih fantov, pred njimi pa je stal Jezov in govoril: »Vi nosite sveto zastavo dela ... in jaz sem, kakor ¦¦i, vojak iste armade; mi vsi služimo Njegovemu Vcli-anstvu — tisku ... in moramo živeti v zvestem in složnem prijateljstvu ...« »Res je to, Nikolaj Matvejič!« mu je prebil besedo neki debal glas. to mi bi vas radi prosili ... delujte na izdajatelja ... Vplivajte nanj! Bolezen in pijanost se ne daste 'zamenjati ... Po njegovem sistemu pa se godi takole: če se tovariši napijejo, mu za kazen odtegnemo dnevni zaslužek; če zlboli, pa prav tako ... V slučaju bolezni bi ahko pokazali potrdilo od zdravnika, 031 pa bi naj plačal namestniku bolnika že zaradi pravičnosti saj polovico zaslužka ... Če ne, nam je res težko ... N. pr., če trije ob istem času zbolijo? ...« »M-da ... to se razume, res je ...« jim je pritrdil Jezov. »Toda, prijatelji, načelo kooperacije ...« Foma-je prestal poslušati-tovariševe besede, ker.je drug razgovor vzbujal njegovo zanimanje. Govorila sta dva: eden visok, sušičen, slabo oblečen in zroč srdito v svet, drugi ,.a še mlad," z rumenimi jasi in bradico. »Po mojem mnenju«, je mračno in pokašljuje govoril visok', »je h neumno! Kako se more nas eden ženiti? Otroci pridejo ... ali ;v: lostuje zanje? Ženo treba obla-j čili... pa še to, kakšno dobiš ...* i »Vrlo dekle je,« je rekel rumcnolasec tiho. ».No, seveda* zdaj je pridna ... Nevesta je nekaj drugega, kakor žema ... To tudi ni glavna stvar, saj se da. poizkusiti ... Morebiti bo zares dobra. Samo «da primanjkuje sredstev ... sam pogineš, od dela in še njo iboš presili! ... Ženitev je za nas nekaj popolnoma nemogočega ... Atli moremo vzdrževati družino ob takšnem zaslužku? Le poglej ... jaz sem. oženien šeile štiri leta — in vendar me bode krmilu konec. In nikakoišne radosti nisem videl, razven nemira in skrbi ...« Kašelj ga je napadel in kašljal je dotgo,-s tulečim glasom in ko je nehal, je rekel tovarišu, dušeč'se: •¦" •< »Pusti ... to mi nič ...« Ta je žalostno povesil glavo, a Foma si je mislil:. \ »Stvarno govori ... vidi se, da je razumen ...« Nezanimanje zanj ga je nekoliko žalilo in vzbujalo obenem v njem spoštovanje do teh iljudi s temnimi, s svinčenim prahom prepojenimi obrazi. Skoro vsi so'se 'ratz-govaiali moško in resno in v njihovih pogovorih so se svetlikale posebne besede. Nikdo izined njm se mu« ni laskal in ga nadlegoval s tisto vsiljivostjo, ki je bila lastna njgovim znancem v gostilnioah in njegovim1 sopivcem. To mu je ugajalo. - > ; »Kakšni so«, si je mislil in se smehljd sani pri. sebi, »svoj ponos imajo .. ,* . »A" vi, Nikolaj Matvejič«, se je raztegel karajoč gjlas, »bi ne smeli soditi po knjigah, ampak po živi¦¦¦ resnici'.-*. Saj se za košček knnha ne borijo po knjigi, a,Mpak' po neizogibnosti in Tcakor Bog malega duši, ne pa, kakor je napisano v naših pravilih ...« »Do-ovolite, prijatelji moji! Česa nas uči izkušnja naših sobratov ...« ,_..-* zboru brez debate. Kakor ponavadi. Pretresli J>a scnačrt poprej v odseku. \-Kaiko razlaga »Samouprava« zakon-ski-nqčrt poljudno, o tem prihodnjič. Klerikalizem v Istri. (Dalje.) Kaj je rekel na te članek »Slovenec«? Odgovoril je tako-le: »Skromne želje tržaške »Edinosti V Istri se zadnje. čase cedaljebolj oki katoliško gibanje. Povod, da se je z#l tam katoliška struja, so kakor drugod v slovenskih zemljah, dali lH ci, ki so tudi v Istri začeli zan ljudstvo svobodomiselna načela, ustanavljali liberalna »izobraževalna« društva in hoteli ljudstvo kot verni Masarykovi učenci prepojiti potom, predavanj in časopisja, zlasti potom reškega »Novega lista«, s frarnasonskimi načeli, dočim je duhovščina doijadmjega bfla za narodno slogo. Dolgo pa ni tako šlo in katoliško misleči duhovniki ter akademiki so liberail-ce, ki so se za slogo le skrivali, prisilili, da so svojo pravo barvo pokazali. Talko je prišlo do tega, da se je ločitev duhov tudi v Istri izvršila. Ker je istrsko ljudstvo, nemajhen del učiteljstva in druge inteligence v Istri odločno katoliškega mišljenja, ni dvoma, da katoliško gibanje zmaga. To pa napolnjuje svobodomislece z veliko skrbjo in zato si zdaj olajšujejo srce v tržaški »Edinosti«. »Edinost«, dasi je eminentno »katoliška« list, daje liberalnim tožbam seveda prostora in se pod pretvezo, da je v nevarnosti »sloga«, poteguje za to, da bi se sklenil med istrskimi 'liberalci .ni katoliškimi narodnjaki kompromis. Pogoji bi pa> glasom »Edinosti« morali biti taki: »Sloga mora biti prava m popolna in odstraniti se mora vse, kar je slogi na poti! Klerikalna struja v Istri bi 9e moralla odreči svoji posebni organizaciji, bilo politični, bilo kulturni, njihov list bi moral zopet postati gospodarski organ ta vse njihove institucije bi se morale postaviti na izključno narodno-katoli-ško stališče, ki je bilo stališče Dobrile in je stališče sedanjega političnega društva.« Kaj pravite k temu.*fzborno, kaf ne? Liberalci se smejo, bik) politično, bilo kulturno organizovati dalje, »klerikalci« pa se moraio odpovedati vsemu, ne politično, ne kuiturno se ne smeio več udejstvovati! Temu se morajo celo krave smejati. In potem se sklicujejo še na škofa Dobrilol Ja, če bi "škof iDobrila še živel, bi po mnenju »Edinosti* istrskim Masarykovcem še papežev b'agosk>v izposlovaL.. Res, strašno naivni so liberalci, tržaški še posebno.* * »Slovenec« je odgovoril odkritosrčno. Nobenega kortpromisa noče, nobene sloge — ampak, poti so ločene, vsak po svoje dalje. Tisti, ki hrepenijo po slogi m skupnem delu, so 'MasaTvkovci, oni, -ki ru-' šijo.in delajo razko", so pa vrli katoličani. Kršvi vsega so seveda sloga ši. Tako govori »Slovenec«. Zamčijivo je zavrnil čfcinkarja v »Ed.« in se norca se dela ... V Istri so iz »Stovenčevega« odgovora pač na jasnem, da s klerikalci ne bo sloge in nobenega kompromisa. Pota so dfeljena; torej 'po deljenih poteh naprej. O goriškem, receptu prihodnjič. skelečo rano. Zato to nedostojno strupeno psovanje in 'Ugibanje, kedo «aj bi bil dopisnik. Kedo piše je postransko — kaj piše» to je glavno. Namesto zlivati žolč na nekdanje vzgojevatelje mladine in napoklica- t ne juriste, naj bi naš ric). »Primorski List« z dne 5. t. m. prinesel je dopis iz Komna, kt naj bi" biV-nekak odgovor na .naš dopis v c. »Soči« o našem »ricot-u«. Po pristno farškojklerikatei navadi razmeče-dopisiisk z raznimi psovkami. Čast, komur čast! pfiznati mu moramo, da je v resnici »ročen« v psovaaiju. Kakor modras v Šči-pavki se zvija in sika stup okolu sebe! Dopis naš zadel je v živo. Ost zadrte, se je globoko v meso. Sto in še več stičnih »odigovotov« v »Prmt. Listu« ne izdere te osti in zimi-janje- in psovamje ne nudi ranjencu 'hladilnega »flaaštercka« za Podružnica družbe sv. C?rila Ja Metoda v Solkanu priredi javno tombojo dne 16. t. m. ob 4. popoldne pred A. Mozetiče-vo gostilno v Solkanu. Čimkvina 100 K, tombola 200 K. Po tomboli bo ples s prosto zabavo in šaljivo pošto na dvorišču g. A. Mozetiča. Kartele se ipirodajajo po 40 v v raznih narodnih tngovinalh v Solkanu in drugod. — Odbor. G. Makse Zaloker je izročil družbi sv. Cirila in Metoda zopet 66 K od prodanih drož. G. Zaloker je dal Družbi v dobi štirih let lepo vsoto 499 K 50 v od prodanih drož. To tvrdko priporočamo fcair najiopleje. Iz Podgore. — V krčmi pri Štel Bre-gantu se ie nabralo v nabiralniku za družbo sv. C. in M. K 5'60, pri A. Trpinu pa 10 'K. Hvala! Denar hrani blagajnik. Za Ciril-Metodovo družbo daruje prvo novo dvokrono g. dr. Treo, odvetnik v Gorici. Družba sv, Cirila in Metoda v Ljubljani priporoča svoje računske, oziroma gostilniške listke. Mnogo narodnih gostiln, kavarn« in trgovin se še vedno nahaja, kjer «e dobimo (računskih listkov. Naša sveta dolžnost bodi, da zahtevamo pri plačilih vedno družbene računske listke. Domače vesti. Anton Aškerc t. Včeraj po polnoči de umrl v deželni boinišnbi v Ljubljani Anton Aškerc, veliki naš pesnik in boritelj za svobodo. Pred par dnevi ga je zadela kap, premesti &o ga v bolnišnico, včeraj ipo noči je 'skiienil. — Umrl je mož junak, jeklen značaj, trd, neizprosen, katerega ni uklonila klerikalna sila. Mehkega Oregorčiča so Mahiničevci ubili, jeklenega Aškerca ne. Ko je bilo dosti preganjanja in zbodlja-jev, naperjenih v njegovo srce, je vrgel od sebe du-hovski ovratnik in končal kot svoboden mož. Duhovnik je bil, v onih časih' je zra-stel fco duhovščina še mi bila prežeta kle-rikalizma, ali rasttel je klerikaliizem, Malb-•nič je bil po Gregorčiču in Aškercu, velike notranje (boje je prebil Aškerc; ostal je junak, meupagnjen. Taka značajnost -preveva tudi njegove pesnitve, s katerim'! si je zagotovil med Slovenci večen spomin. Slava Antonu Aškercu! Nagle smrti je umrl v Komnu g. Fran PeMcon, vpokojeni učitelj, ki je služboval v Tržaški okolici. Bil je zaveden slovenski mož in dober pevec. Naj počiva v miru! Za slav. županstva. — Namestništvo je odredilo, da mora odslej voditi vsako županstvo poseben seznamek, kjer bodo ipopisaro vsi ipsi, ki se nahajajo v doticni župani ji. Potrebne -tiskovine je založila naša. tiskarna in se jih laihko že dobi. »Goriška tiskarna«. Črnogorski ikrali se je pelda'1 včeraj proti večeru po 7. uri mimo Gorice. Kolodvor je bH ves zastražen, spi'o(li je bila cela proga dobro zastražena. Vlak se je ¦ustavil par minut. Melioracijske podpore. — Vladr, je predložila posiansiki zbonnici proračun me-¦lioracijsikega ifoJda za 1912. V proraCanti je za Goriško: za osuševanje močvirja okrog Ogleja, Červinjana in Terza prvi obroik 26.000 K in 52.000 K brezobrestnega posojila; 100.000 K za rcgulaicijo Soče, Idrije, Teira, Vipave in pritokov; 19.000 K enkratne podpore za regullaoijo Sijaka pri Kobaridu. Umrl ie v Gorici v sanatoriju g. H. Družba sv. CirE'a in Metoda v Ljub Ijanf prosi vse oskrbnike, 'ki še letos niso 'l Malnič, znan veleposestnik vz Kanala. »Sava«, druStvo svobodomiselnih si0, venskih akad. na.Dunaju naznanja, Ua sta bila na dunajskem vseučilišču' 'dine 7. t. ^ proinovirana za doktorja prava -njetm eia| na gg. Mile Jeniko in Milan Šubic. Cesti. taimo! Komisija Za pogozdovanje Krasa je imela včeraj v Gorici svoje letno zboro. vamje, ki je ibilo.dobro obiskano. Vršilo se je pod predsedstvom nam. svetnika Rebka. Kmetijstvo » v prevdarku«. — »Q0. rica« je velika iarbarica. Prod kratkim je natairbala svoje bravce 'gledč čipkarske obrti, da daje težke tisočake Cerkljanske. mu okraju in Čepovanu. Na to pa je na. farbala svoje bravce s člankom ^Deželni zbor in kmetijstvo«. .loj, kako skrbi de-želni zbor za napredek kmetijstva. In de-želni odbor tudi. Srečno naše kmetijstvo, ker ima tak deželni zbor in odbor! -. »Pomislite, «a tekoče leto ie »v prevdarku« za kmetijstvo 226.900 K. Slavo polt« »delovni večini!« — Debelo je natisnila »Gorica« svoje poročita o prevdanku tei dodala tudi debelo, ikako je bilo leta 1902,, kako 1910. in kako letos. Pozabila na je povedati, da je bilo za kmetijstvo v prora. čunu 1908. celih 5.650 K. Leta 1903. je bilo v proračunu za kmetijstvo K 73.000, leta 1905. samo 53.000 K, leta 1907. pa 72.000 K, leta 1908. pa^eMh 5.650 K. Leta-1910.^ bilo v prevdarkui 162.700 K. — Kaj -j* ] maga, če je v prevdarku za letos 226M K? Vprašamo, koliko pa se izplača od te' svote? Če bi se izipiiačato vse, pa le n Slovence, bi bilo še le nekaj tpamoči trpečemu kmetijstvu'. Ali treba vpoštevati, da je ta svota določena za -celo deželo. V deželni hiši pa je v časih zveze Gregor-čiča s Pajerjem tako, da zajemajo za Ftir-lanijo z veliko žlico, kar pade slučajno od te žlice, je pa za Slovence. — »Gorica« naj se le nikar ne balhai s skrbjo deželnega zbora in odbora za km'etijstv.1, ker je ta skrb presneto majhna — ali km:'. tijstvo pa so ,že imenitno izrabili v svoj1.' strankarske namene. Tako na primer lani, pred letam, dni so i»pavzdigova'li« kmetijstvo v deželi pred državnozborskim: volitvami. 'Deželni uradniki so predaval; po vseh koncih iGoriško-GraidiščanskU. In predaviaii ,i;n »povzdigovali« so do -volitiv 13. junija. Potem je bila dežela ..»povrnjena«. Naj naznani »Gorica« troške /a tiflo »povzdigovanje« kmetijstva lani, tla bc vedel naš kmet, koliko lepih tisočakov deželnega denarja je šlo lani v sHovensko-klerikalne ?m laškoliberalne volilne na^ mene s »povzdigovanjem kmetijstva«! Na c. kr. moškem učiteljišču v Go-rici bo vpisovanje za sprejem v prvi tečaj v četrtek, dne 4. julija t. il., od 8.—R uw dop. Vse drugo 'na črni deski v zavodu. Pripominja se, da se meseca septembra ne bodo več sprejemali gojenci za prvi tečaj, ako bo že .po sprejemnih 'izpitih meseca julija doseženo najvišje možno število gojencev-prvoletniikov (štirideseti Tast zabodel zeta. — V sofboto zvečer okoli 10. ure sta šla domov iz gostilne v liilmteidiu znani mešetiar .Evg. Špaca-pan in 'njegov tast 65 Jetnr 'Matej Bensa, Po poti je tast z nožem, iramil zeta najprvo na roki, poitem 'zadaj dvakrat^tako da je malio manjkalo, da m'u nož ni zadel v pljuča. Zakaj se je to »godilo, se 'pravzaprav ne ve, ve .pa se, da je M. iBensa nasilen človek, .katerega so se bati in ki je baje večkrat rekel, dia ali prasca aH človeka ubiti, to je njemu vse jedno. Bensa je rad iskal prepir m tudi s svcijim sinom ni živel v miru; torej že 'umevno., da tudi zet« •ni dal miru, dasi je ™-el pri njem in je Špacapan znan za dobreiga človeka, bpa-capan leži v bolnišnici; Bsmsa pa se nahaja v zaiporu. Lovsko Kn strelsko društvo za Goriško priredi v nedeljo dne 16. t. m. streljanje na vojaškem strelišču v »Panovct:«: začetek točno- ob 1 in pol »popoldne. Vstop imajo tudi neudje in uijih 'Obitelji, k\ pa si morajo "izposlovati tozadevne vste?* niče' pri tajmiku društva gosp. Josipu Kar-ševani, Gorica, Stolni trg. Za mali pr&n' zek bode preskrbljeno. Vojaška godba bo' sviraUi jutri oJ 7.-8. zvečer v 'mestnem vrt«. _-----_----_) ako imate nahod, hripavcmt, zaslfženj* ali težko 8apo,Fe1lerjnja m slovenskega okoličana. Zc prav, da je stroga kontrola j z v oz nem trgu, .t>da boli človeško žo !/ahko ravnajo z ljudmi in zakaj bi .ne smele talke plailute 'biti na vozen pod jer-b;isi, to ne igre v glavo nobenemu človeka — Vsalko leto vidimo jed no in isto. Slovenci, kako potrebujemo svoj te vozu i trg!« — Nekdo. Šempas-kega župnika Grče skrb za krreta. — Dobri šempaski župnik Orča je razglasit po starostni arskih listih, da so v Sempasu opazili na listin vinske trte ru-jave lise; nekaj takih listov je .postal žup-Orča v .preiskavo na (Dunaj (kam ?) in odgovorili so mu,-da so te prikazni na ili-stili vsled 'neugodnih vremenskih in vegetacijskih okornosti in da niso par asi ti. Torej ni nevarnosti. — Ko' so čitali .v Šem-'paski občini o Grčcvi skrbi za kmeta, so se spomnili, da so občinske volitve v Stuvmsu skončale skrajno neugodno za klerikalno stranko ki je seveda vložila rekurz. 'C.e bi b'!o' treba pomagati, -naj pomaga, kar more pomagati; tudi rujavc lise "na trtah, .'ki niso parasiti! Izlet v naše Gore. — Sedaj je začelr po naših gorah živahnejše 'življenje. Ljudje pridno delajo >po poljih rti letina kaže, da ho boljša od lani. Seveda, ako ne uniči Vsili nad kako neurje. Vojaštva je polno vsepovsodi. V soboto večer je igrala vojaška godba na trgu v Kobaridu. Potem pa je bil koncert v hotelu iDevetakovem. Ob tej priliki bi se bila kmalu zgodila velika nesreča. Eksplodiral je acetilen in' ož-gal gospo Devetakovo po obrazu ir ro eni roki. Opekline k sreči niso -nevarne. — Prijateljem narave svetujemo, da si ogledajo slap »Boke«, ki je tcs nekaj krasnega. To turo se more napraviti ;v 1 dnevu in je lahka. Z vlakom iz Gorice do Sv. Lucije, od tam z poštnim avtomobilom g. Jonkota do Žage, ogled slapa, časa par ur, vrnitev z avtomobil oni k Sv. Luciji. Ob 7. uri zvečer si že v Gorici. Z novim avtomobilom, ki vozi iz Bovca čez Predel, se more napraviti lep iz!'ct v Trbiž in od tam na Jesenice. V enem dnevu pa vidiš toliko krajev in tako' krasoto naših gor. Prijateljem narave svetujemo, .da si ogledajo našo gorsko Švico; ne bo jim žal. — Izletnik. Vojak rešil življenje 19 letnemu mladeniču.-~ V nedeljo popoldne se je kopal °b koncu kanala Kosega v Tržiču vojak 47. Pešpolka Ivan Gerželj, Ko se je ckopal in hotel oditi, je prišel 19 letni mladenič Mattiussi ter se šel kopat. Kar nakrat je videl vojak, kako se bori Mattiussi z vodo ter si ne more pomagati, nevarnost, da vtone. Vojak skoči oblečen v vodo, le čc-v'ie in suknjič je vrgel proč; Mattiussi se *& ie oprijel za eno roko in nevarnost je bila, da utoneta oba. Ali vojak se ga je znal otresti, ipotern ,pa ga je pograbil far v'ekel ma breg. Prišli so še dragi na pomoč Mattiussiju na bregu, na kar so ;ga PeljuH domov. Ginjen ,se je zahvaljeval vojaku, da mu je rešM življenje. Stedenje h vir bogastva. — K omo-Kcčitvi štedenja je upeljala »Goriška Hud-s«a posojilnica« 'hišni nabiralnik, ki ob-8t°ii .v tem, da .dobi vlagatelj ob Jedrnem J#hranilno vložno knjižnico tudi zaprt na-oiralnik (»šparovček«), čegar ključ pa ostane v zavodu, iPri prejemu tega hišne- ga nabiralnika .mora vplačati vlagatelj iprvo hranilno vlogo K 5. Ta znesek.se mu ob vrnitvi nabiralnika z obrestoni vred vrne.'Z nabiralnikom dobi hranilec priliko, vsaki tudi najmanjši znesek'lastnemu ^razpolaganju odtegniti in iga v hranilnici plodonosno naložiti. V Slovenski Čitalnici sta se otvorila to zimo francoski in italijanski kurz, ki sta bila dobro obiskana. Mnogo dam in ...^^^^lanoA^iu-je obiskovalo. 'WeaWa"tk)m, sta se zaključila. Prihodnja sezona se začne jeseni; pr,i teim opozarjamo vse 'dne, ki 'bi se hoten' učiti enega teh dveh 'jezikov pd začetka ali bi se že-.'lelLy„ njih izpopolnjevati, da-.bodo pri dovolj velikem števi.u udeležencev separatni oddelki za začetnike in za one, ki že znajo. Pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu se odda dobava pisarniških potrebščin (tudi brzojavnega papirja) za leta 1913—1915. Podrobni pogoji te- dobavne -oddaje so razvidni iz tržaškega uradnega ' lista »L, Osservatorc Triestino« od 10. junija 1912. Radi špionaže so aretirali nekega Karala Juišiča iz Št. Petra ob Nadiži. .Jušič je buncOki Slovenec ter je bival svoj čas v Solkanu. Aretirati so onega .los. Kebra, ki je Padturnom v Gorici s kamenjem ranil svojo ženo in pobegnil, kakor smo poročali. Toča v nedeljo je napravila precej škodi;: v Ravneh nad Črničami. Iz Prvačine. — Ples, ki.se je imel vršiti v »'-'deljo dne 9. t. ni. pri Alojziju Zornu, je od'.! o ž en vsled slabega vremena na dan 16. t. m. Vršil se bo istotam. Sviral b:>'-vlc oddelek domače godbe. čine, mnoge je ustavila nevihta. Torej i vspeh /.leta je zadovoljiv v vsakem ofciru in mi renski Sokol bo imel od njega lep dobiček. | K sklepu bi opozoril naše godibe, naj se skrbno pripravijo in naj skušajo napredovati, kar .bo njim in občinstvu v korist, ker dosedaj še ne zadovoljujejo. Sokolom Oš. S. Ž. pa moramo priznati, da se boljšajo, predvsem I. okrožje, da bi bili pa lahko še mnogo bol}h*Velik-idel društev še počiva, tudi ta marajo začeti delati. —č. ' Goriška Sokolska Župa naznanja, da se fodeMi ipo večji deputadji zleta Tržaške SokdVske Župe v nedeljo dne 16. t. m. na Opčine. Poživljamo brate, ki se tega zleta udeležijo, da se radi skupnega dohoda fta Opčine priklopijo 'predsedstvu, 'katero, se odpelje z vlakom državne železnice, ki odhaja iz 'Gorice ob 12. url opoldne. Bratska društva poživljamo, da nemudoma naznanijo ¦predsedstvu1 število 'udeležencev. Na zdar! Predsedstvo Gš. S. t Za Sokolski dom v JVUrnu se je nabralo v veseli družbi pri g. Marmolji K 17. K temu znesku je dodal g. Cernetič K 15. Skupaj K 32. Živeli! Zlet Goriške Sokolske Župe v Miren se je vršil ob prijaznem vremenu in vspel dobro, iz mlajev in iz oken so pozdravljale trobojuice priliajaijočc tekmovalce, il*oipo'ldne čete Sokolov in občinistvo, ki je hitf^lo od vseh strani na telovadišče. Celotna prireditev je pokazala, ua je goniško Sokolstvo v primeri s prejšnjimi leti napredovalo. 13ilo' je anauij krojev, toda več tekmovalcev m enkrat toliko telovadcev. Tekmovalo je 41 telovadcev iz raznih društev v višjim, nižjem in prostovoljnem oddelku. Vspeh tekem dobcir. Trajale so od 6 zjutraj do 10. Popoldanskega sprevoda se je udeleždlo 320 Sokolov v kroju- z dvema 'godbama, p r vaško in kojščansko. Sp,rcdaj so korakali gostje iz Tržaške S. Župe z br. dr. Slavikom na čelu, za njimi staroste društev, za .njimi posamezna okrožja, razdeljena v zbore. Sokol v Gorici je prišel z društvenim praporom. iNa tebvadišču je pozdravil Sokole župan mirenski g. V. Fe.rletič v imenu starešinstva, za .njim je govoril starosta mi renskega Sokola br. iPraprotnik in odgovoril je starosta Gš. S. 2. br. ,dr. Ir-golie. Sobice je .prirJEkalo-, ko so se začeli zbirati telovadci k javni telovadbi. Župne proste vaje je izvajalo 1-40 telovadcev z dobrim vspehom. Malenkostne pogreške in nesiguT.nast nekaterih telovadcev je bilo .precej opaziti, toda v splošnem moramo reči, da je bito telovadba mnogo bolja kakor lani. Krasno1 je telovadil naraščaj 38 po številu, za njim zadovoljivo' članice. Škoda, da je1 udarjala godba slab takt. Pri orodni telovadbi;.je nastopijo 15 vrst. na raznem orodju in sicer na krogih, na konju na šir in brez ročajev, na več drogovih, na več bradlijah, s skokom v višino, v daljino in orez kozo. Pri telovadbi je (bilo opaziti, da so telovadci izvajali vaje, kterim so ibili kos, kar-moram'pohvaliti. Z ljubljanskimi prostimi vajami je nasto-pi'k> 16 telovadcev s precejšnjim vspehom, za njimi naraščaj 4 vrste s skokom črez mizo, v višino in v daljino. Občinstvo je ¦burno ploskalo mladim Sokolom, kar so tudi zaslužili. Pohvaliti moramo predvsem naraščaj iz Kobarida, ki je nastopil uzorno. Po končani javni telovadbi se je razvila živahna zabava. Na dveh iplesiščib so se vrteli pari, okoli paviljonov, v katerih so stregle mitienske gospe in gospo-' dične, se je trlo občinstva. Vse je bito veselo in razposajeno 'razpoloženo, niti žugajoča nevihta ni mogla ustaviti .zabave, ki je trajala Še v noč. Občinstva }e bilo do 2000, mnogo se ga je zbalo vro- Zveza narodnih društev. Bralno in pevsko društvo »Školj« v Šmarjah pridedi skupno z moško in žensko C. M. podružnico veliko veselico dne 30. junija. Obsežen program se oojavi pravočasno. Slavna društva v 'bližnji okolici so vljudno naprošena, da ne priredijo (-iiieiijeni dan veselic, marveč pridejo v obilnem številu v Šmarje, kar se bo pri njihovih priredbah upoštevalo. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Obrtiio-nadaljevalna š> v Kanalu je končala 2. t. .m. s primerno slavnostjo in z razstavo izdelkov učencev I. obrtnonada-'Ijcvahiega tečaja. Razstavo je posetilo "mn.-igo občinstva, ter se pdivahio izražalo •:: risbali in načrtih stroke kovaške, zidarsko, mizarske :t:i,; razstavljeni so bili tudi i/de/ki iz spisja, knjigovodstvu itd. Šola je lepo izvršila svojo nalogo. žite tatu!« Jnkič je še nekega *edarja . t. m. Svirala oode godba- iz Kozane. Kolesarsko društvo »Danica« se udeleži prihodnjo nedeljo sokolske s'avnosti na Opčinah. fltentaf na kralf. komisarja Cuuaja. V soboto popoldne ob 12V'2 se je peljal v avtomobilu kraljevi komisar Čuvaj s svojo žiuio in banskim. svetnikom. Hr-vojičem v bansko palačo. Vračal se je od siavnosii svojega b.iata, šolskega .nadzornika. V Mesnički ulici so bili oddani nanj streli iz revolverja. Iz Zagreba poročajo o tem: Kraljevi komisar Čuvaj se je popoldne »vračili v avtomobilu š slavnosti svojega brata v bansko palačo. V avtomobilu« je sedel on, /njegova soproga* obema nasproti pa banski svetnik tkvojic\ Avtomo-bil-je vozil po uLicafli zdo hitro. V Mesnički ulioi je avtomobil vodil počasneje. V tcni trenotkai je neki mlad človek skočil proti avtomobilu, vzkliknil: ^Živete Hrvatska!« iii T>ognal iz revolverja pet na naglo si sledečih' strelov. V avtomobilu sedeči krajevi komisar Čuvaj je bil bied in prepaden. iBanski svetnik Hrvojič je bil zadet v vrat in je ves krvavel. Za afiaitatorjom je takoj sk-očil-reda-r | Barščak, ali ko ga je na begu hotel prijeti,, se je obrnil atentator Jukič po imenu ter mu pomeril kroglo naravnost v-.čelo. Detektiv se je -zgrudil mrtev, na tla. Ostali zasledovalci «o prcstrašenii obstali. Atentator Jukič je drl po ulicah proti #rerado-vičevemu trgu. Ljudstvo je presenečeno gledalo begunca po ulliicah t revohterjem v roki in vedno kričečega: »Abzug Čuvaj! Živela Hrvatska!« Vsi ljudje so spočetka mislili, da je to kak Masen človek. Policija je začela na vse grlotknčati. »Dr- Politlčni pregled Poslanska zbornica. — Trgovinski minister je predložil predlogo za pekovsko varstvo. Socialni demokratje so vložili interpelacijo radi eksplozije pri Dunajskem Novem mestu. Zbornica je nadaljevala debato o službeni pragmatiki uradnikov. Prvi je govoril sekcijskj šef 'kies, ki je govoril o zborovalni pravici .urad-ništva, nato krščanski poslanec Gugen-berg, nakar je bila debata zaključena. Izvoljena sta biia generalna govornika Win-ter in Markiiel. Olasovanje se bo vršilo danes. Minister Heinold je imel včeraj konferenco z načelniki strank. Vlada zahteva, da se brainbne predloge rešijo v odseku db 17. t. m., v pienumu do 2V.č t. m., sfcer še uporabi- § 14. Ogrska magnatska zbornica jih reši takoj. V ogrskem »parlamentu« se jte' ponovila, v soboto Tiszova komedija. Opozi-cionailni poslanci so s hruščem in . tru-ščettti: pozdravili Tiszo, 'Prišla je policija in sili so se umaknili opozionalni poslliatici. »Parlament« je potem razpravljal o reformi poslovnika. Včeraa je ibil v »parlamentu« zopet vrišč. Prišli so policaj: in pregnali poslan-, ce opozicije, popoldne jih pa 'sploh niso pustili v zbornico, ker je .bilo okoli in okoli postavi jeno Vojaštvo, ki jim. je zabranilo vstop v zbornico. Razne vesti. .. »Sava«, društvo svobodomiselnih' slovenskih akademikov na Jj.uhaju. naznanja, da se vrši njen občni zbor dne 14. t. m. v restavraciji »Sdh^varzspani-erhot"«'. IX. Schwarzsipan,iarstrasse z običajnim vsporedom. /Prijatelji društva dobrodošli \ Zopetna eksplozija v Wolersdorfu. — V nedelGO je bila zopet eksplozija, V sklla^-dišču št:' 4; je eksplodiralo 1400 k,g smodnika. Pravijo, da je an«trhfsUC^a zarota, da gre za ikontpliot, državi nevaren!! — Splošno se sodi, da je>zaž.gal v nedeljo neki, v ofidirsfe obleko prcobieoeti človek, ki le straži ponoči tudi pravo parolo povedal. •ju« »js > i« «{nsa Poplačana .dobrota. — V .Celovcu je prišla neka stara ženica z vlakom, in ie prosila na kolodvoru, naj jo kdo spremi v jbolnsco. Nihče ni hotel iti z njo, še le neki; "postrešček se je .M.,usmilil. .Ko je bila v iboihka sprejeta, j>' -t-ala starka postreščku neko fetško, češ r.E,j 30 ohrani kot -plačilo za Cez *ieskaj dirij je ženica urnirla. Ko je postrešček odprl taško, je našel v njih dve hranilni knjižici za 27.000 K in poleg tega še papirnatega in zlatega de-- narja za 3000 K. *Ker je ženica postreščku taško pred pričami dala — |e sedaj njegova lastnina in se mu je s tem njegova prijaznost pač dobro izplačala. Redek samomor ruskega milijonarja. — Iz brzovlaka, ki vozi iz Berlina v Mo-nakovo }e te dni nanedoma izginil mlad Rus, ki je najel sam svoj vagon. V vagonu so našli razbite šipe in krvav robec. Samomorilec je bil neki .milijonar, Ragovič, ki je skočii iz v! Ljubljano H ruskih učiteljic in 26 ruskih učiteljev, iki so na na-čnem potovanju po Evropi. Aeroplanske nesreče. — Aviatik Hu-breuil v Reimsu, ki je z enim potnikom poletel, je ponesrečil. Aparat je padel 60 metrov gtoboko. Potnik Wisseuer je mrtev, Dubreuil nevarno ranjen. Aviatik Kimerling in njegov pasažir Tonrtet sta mebiovnnn sobica s prostim Indluj vhodom se odda v najem v sredini mesta. Cena K 12 — Nanuf &Brept autorizovana stavbena !urdka| ulica Adelaide Ristori štev. se priporočata p. n. občinstvu za vsj stavbena »loin. Izdelujela vsa ko vrsti, J načrte, pi<>nu:tiuo in kolavducij«« J nnjniSiih cenah. Slovanske igralne M prodaja trgovina i A, Gabršcek y Trgovskem Domu i I. Primorka, 36 lisi kov K I-- i & n 1 »9 „ 1-50 ' I 3. Slava , ?><2 „ 0S0 j . Primorka nadomešča laške J »tressette*. i j Slana nadomešča pike ecc. F Slovanski farofe K 920. (Vsaka i karta tarokov« ima po dve sliki iz ' slovanskega življenja). I Karte so zdaj zares dovršeno r izdelane. Ni vpč »likakcga opravi-| čenega razloga, da bi srn jih Slovenci ne posluževali. — Dolžnost I naša je, izpodriniti tuje izdelke. A. vd. Berini Gorica, šolska uliea St. 2. j uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste iii*il*fclrtkl2!itrfc1Bili^,«4|!itti,B8rilillici 0 prodajo na drobno in debelo. Proteja m drobno: Kron — 96f 1*04, 112, •20, i-28, 1-38, Hi, i'60, f80, 2'-, Zi9, m loči po 72 fin. ------ Na debelo se izve v nprav-ništvu tega lista. GORICA Jos. Verdi tehallSCe Sfeo. 3?| Umetne zobe, zlato zobovje, zlate kron J zlate mostove, zobe naknučukovc plo^l uravnavanje krivo stoječih zob liMomlJ vsake vrste. Drcflinlra u soolem afeljejn ; od 9. ure dop. do 5. are pop. Kupujte samo (ivokolesa MB|fBIBa"f ki so najboljši Francoski sistem in najlrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original IffCfOrla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in stikale (vozor-jp). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznico in vs.- v l.» stroko spadajoče predmete se dobi |».» tovarniški ceni pri Ivrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgu št. fl. GORICA. Cene zmerne.