■:-:::>w.x->>:*x%^ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA SEPTEMBER 1986 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA PETER PETKOVŠEK O NALOGAH, KI NAS ČAKAJO DO KONCA LETA Spodbujanje izvoza predvsem tam, kjer so še možnosti Glavne naloge, ki člane vrhniškega izvršnega sveta, pa tudi drugih organov v občini čakajo do konca leta, so prav gotovo spodbujanje izvoza v vseh delovnih organizacijah, predvsem pa tam, kjer so za to posebne možnosti. Vsi skupaj si moramo prizadevati za povečanje pridelave hrane, še posebej na melioriranih površinah, v družbenih dejavnostih pa bomo skušali uskladiti položaj delavcev v družbenih dejavnostih s tistimi v gospodarstvu. Tako nam je o nalogah do konca leta spregovoril predsednik izvršnega sveta Peter Pet-kovšek. Kljub temu, da zvezna in republiška resolucija, gospodarskega razvoja še nista objavljeni, v izvršnem svetu že pripravljamo prve orise nalog, ki naj bi jih naše delovne organizacije reševale v prihodnjem letu. Že letos, še bolj pa v letu 1987, si moramo vsi skupaj prizadevati za povečanje izvoza in fizičnega obsega proizvodnje. Izvoz moramo spodbujati predvsem tam, kjer do zdaj niso izvažali, imajo pa za to vse možnosti. Gre predvsem za Iskrin tozd Antene, kjer bomo morali v najkrajšem času poiskati ustrezno organizacijsko obliko v okviru Iskre ali pa kakšne druge organizacije. Proizvodni program pa naj bi v prihodnosti prestrukturirali v dolgoročnejše in dohodkovno zanimivejše programe. Možnosti za povečanje obsega proizvodnje prav gotovo obstajajo tudi v Kmetijski zadrugi, Obrtniku in še kje. Moram reči, da v prvem letu tega srednjeročnega obdobja v občini ne uresničujemo vseh resolucijskih določil. Ustvarili smo sicer pozitivne izvozne rezultate, tako da imamo uvoz pokrit z izvozom in smo na tem področju nad splošno republiško ravnijo. Slabši pa so drugi kazalci gospodarske uspešnosti. Pri celotnem prihodku in čistem dohodku smo pod ravnijo republike in malo je verjetnosti, da bomo do konca leta to raven dosegli. Slabša je tudi akumulativna in reprodukcijska sposobnost ozdov, kar pa je delno posledica nespoštovanje kriterijev Sadnji posnetek Vrhnike s ptičje perspektive za delitev dohodka. Drugi vzrok za nekoliko slabše stanje pa so prav gotovo organizacijske spremembe v organizacijah združenega dela in ne nazadnje tudi vrste sistemskih ukrepov, predvsem tistih, ki zadevajo izvoz. Ena izmed nalog, ki člane izvršnega sveta čakajo v prihodnosti, je prav gotovo tudi zagotoviti nov, zanimivejši proizvodni program za TOZD Opekarna. Rešitve bomo skušali najti skupaj s predstavniki IUV. Skupaj s predstavniki vrhniške Kmetijske zadruge, Kmetijsko-zemljiške skupnosti in Sklada za intervencije v kmetijstvu in pridelavi hrane si bomo prizadevali za čim hitrejšo usposobitev v smislu večje proizvodnje hrane, predvsem na melioriranih površinah. V občini jih je kakšnih 300 hektarjev. Da bi bili ti programi podprti tudi širše, so se predstavniki izvršnega sveta že pogovarjali s predstavniki Skupščine mesta Ljubljana, ki so pokazali veliko zanimanje za tržne viške pri pridelavi hrane. V prihodnosti bomo morali še naprej spremljati in obenem nuditi vso pomoč pri zagotavljanju dodatnih virov sredstev za 2. fazo vodovoda, saj dr larja, ki smo ga zbrali s samoprispevkom, ne bo dovolj. V okviru komunalne skupnosti je treba začeti akcijo za zaščito vodnih virov v naši občini. Vrhnika prav tako še vedno nima komunalne čistilne naprave. Zato so člani izvršnega sveta predlagali republiškemu izvršnemu svetu, da se na področju cen komunalnih storitev sprejme taka politika, da bo bo pridobljenih sredstev dovolj za enostavno, delno pa tudi za razširjeno reprodukcijo. Iz teh sredstev bi lahko črpali tudi del denarja za bodočo čistilno napravo, ki jo na Vrhniki močno potrebujemo. Držati pa se moramo tudi družbenega dogovora o zaščiti Save, katerega podpisniki smo. Na področju družbenih dejavnosti člani izvršnega sveta ugotavljamo, da branžni sporazumi svoje pričakovane vloge niso opravili. V republiki namreč niso sprejeli enotne planske kategorije, torej enote enostavnega dela, zato pričakujemo v prihodnosti še večjo neusklajenost v delitvi sredstev za osebne dohodke, zlasti na področju družbenih dejavnosti. Izvršni svet bo v okviru pristojnosti o tem obvestil tudi delegate občinske skupščine, skušal predlagati za prihodnje leto enostavnejše kriterije delitvenih razmerij. Ta naj bi omogočala lažje spremljanje in tudi razbremenjevanje finančno-administrativnih del za to področje. V družbenih dejavnostih naj bi ustvarili take pogoje, da bi imeli vsi enake možnosti za razvoj. S tem bi dosegli tudi uskladitev položaja delavcev v družbenih dejavnostih s tistimi, ki delajo v gospodarstvu. Seveda bomo morali pri teh nalogah tesno sodelovati z vsemi interesnimi skupnostmi v naši občini. Sindikat pred novimi nalogami sindikalni svet je v tem mesecu opravil vrsto aktivnosti. Za l 0 od glavnih nalog so si zadali oživeti delovanje svetov, odborov In l^islj. Tako komisija za šport In rekreacijo že vodi Šeste sindikalne *^Hne Igre, ki bodo potekale celo jesen. s© rn's'-'a za kulturno dejavnost je oblikovala smernice za svoje delovanje in m, Aktivno vključila v oblikovanje kulturne ponudbe v občini. Predstavniki sin- jjj'a so septembra obiskali tudi Liko in Kovinarsko. I^dbor za kadrovsko politiko, sindikalna priznanja, družbeno usposabljanje nij^oj pa je pripravil program izobraževanja za vodje delegacij, za predsed-jl 6 osnovnih organizacij, za predsednike samoupravne delovne kontrole, za 9ne odbora za inventurno dejavnost ter za športne in kulturne animatorje. Red dela s srebrnim vencem je prejel Janko Brancelj Red dela s srebrnim vencem je tudi ivanu Turšlču izročil predsednik naše občinske skupščine Herman Bole 40 let Donita Delovna organizacija Donit je 13. septembra letos slavila 40-letnico obstoja. V Donitu, ki je nastal prvo leto po vojni, je danes zaposlenih skoraj 2000 delavcev. Organizirani so v enajstih temeljnih organizacijah, petih slovenskih krajih in SR Hrvatski. Šest tozdov je v Medvodah (kjer je tudi sedež delovne organizacije), od tega tri temeljne organizacije skupnega pomena in DSSS. Dva tozda sta v Kamniku, eden v Sodražici, eden v Križevcih (Hrvatska) in v Borovnici TOZD Fenolit. Fenolit je v sestavi Donita že od leta 1970, njegovi začetki pa segajo v leto 1953, ko je bil ustanovljen obrat Bakelita v takratnem Liku. Na jubilejni slovesnosti ob 40-letnici Donita v Medvodah so članom kolektiva podelili tudi Donitova priznanja in državna odlikovanja. Med fenolitovci so Donitova priznanja dobili: zlato plaketo Uroš Valant, direktor TOZD, srebrno plaketo Drago Turk, vodja vzdrževanja in Zala Javor, vodja oddelka končne kontrole smol, bronasto plaketo pa Miro Lajh, vodja reaktorja, Jože Gole, vzdrževalec in Ivanka Pirnat, predelovalka duropla-stov. Zlate plakete so v Donitu podelili tudi občinskim skupščinam, kjer so sedeži Donitovih TOZD. Za skupščino občine Vrhnika je priznanje prevzel predsednik skupščine Herman Bole. Dvanajstim delavcem Donita pa so predsedniki občinskih skupščin izročili državna odlikovanja. Predsednik občinske skupščine Vrhnika je vročil odlikovanji , red dela s srebrnim vencem, fenolitovcema Ivanu Tur-šiču in Janku Branclju. KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA OBJAVLJA, da bodo kosovne odpadke odvažali 16. in 17. oktobra 1986 v celi občini Vrhnika. Uspelo nam je Za nami je že dober mesec šolskega pouka In z veseljem lahko ugotavljamo, da so šolarji srečno In zdravo zmogli pot v šolo In nazaj domov. Prvi dnevi so minili pod poostrenim nadzorstvom staršev In učiteljev. Aktivirana je bila narodna zaščita In občutna je bila prisotnost miličnikov na vseh nevarnih mestih. Vsi zaslužijo posebno pohvalo In zahvalo. Vozniki so v bojazni pred radarsko kontrolo In zasoljenimi kaznimi na »nevarnih In sumljivih« mestih zmanjševali hitrost. Lahko rečemo, da so bili naši šolarji dobro zavarovani. Pohvalno In tudi zaskrbljajoče. Poostrenega nadzora nI več In tudi bojazni pred radarjem ne. Vozniki zopet neomejeno pritiskajo na plin, na cesti se pojavlja megla, dan se krajša In šolarji prihajajo ali odhajajo v mraku. Vozniki pozabljajo prižgati luči, pazljivost popušča, narašča pa nevarnost. Se je zavedamo vsi!? SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Ob zaključku žetve Leto 1986 pridelovanju pšenice ni bilo naklonjeno. Posledica jesenske suše je bil slab vznik, spomladansko obdobje pretoplega vremena pa je povzročilo prehiter prehod iz vegetativne v genevati vno fazo. Pšenica se je slabo razrasla in sklop ni bil zadovoljiv. Deževno vreme, ki je sledilo, je povzročilo izpiranje hranil iz ornice, povzročalo pa je tudi težave pri izvajanju agrotehničnih ukrepov. Kljubtemu so bili posevki pravočasno dognojeni in tretirani s herbicidi. Izkušnje so pokazale, da bo potrebno v bodoče prav zatiranju plevelov posvetiti več pozornosti in prilagajati izbiro herbicida plevelom, ki se pojavljajo. Več pomanjkljivosti je bilo pri zaščiti. Sklad za intervencije je regresiral fungicida BAYLETON in TILT do polovične cene, vendar je bilo le malo posevkov pravočasno škropljenih. To je bilo usodno v mesecu juniju, ko je nadpovprečno vlažno vreme povzročilo velik napad rjavenja pšeničnih plev (Septoria nodorum) v najbolj kritičnem obdobju polnjenja zrnja. Podobne težave so imeli v vsej Sloveniji. Priprave za žetev so stekle pravočasno. Pri KZ Vrhnika smo se zavedali da bodo hektarski pridelki zaradi zgoraj navedenih težav manjši od običajnih. Zato je bila potrebna dobra organizacija žetve in odkupa, da bi pogodbeno obveznost 130 ton v celoti izpolnili in smo v tem tudi uspeli. Pridobljene izkušnje bodo vodilo pri pridelovanju pšenice v letu 1986-87. Moramo se zavedati, da so na razpolago intenzivne sorte z veliko potencialno rodnostjo, vendar temu primerno občutljive in zahtevne za gnojenje in druge agrotehni-ške ukrepe. Pospeševalna služba pri KZ Vrhnika bo še naprej sproti obveščala pridelovalce o potrebnih agrotehniških ukrepih. Setev in jesenski ukrepi pri pridelovanju pšenice 1. Priprava zemlje Njivo je potrebno pravočasno zorati, da se zemlja do setve dovolj sesede, vrhnji sloj pa s predsetveno obdelavo primerno zgosti. Pšenica naj bi v kolobarju sledila listankam: krompirju, en-detnim metuljnicam in silažni koruzi. 2. Gnojenje Na ha gnojimo z 90—120 kg fosforja in isto količino kalija. Celotno količino P in K potrosimo ob predsetveni obdelavi, le na bolje založenih tleh lahko gnojimo z enim delom obroka pred setvijo, z drugim delom pa pri prvem spomladanskem dognojevanju. Pri predsetveni obdelavi zadostuje 20—40 kg/ha dušika, več ga damo pri poznih setvah in če zaoravamo koruzno slamo. 3. Izbor sort V letu 1986/87 so na razpolago naslednje sorte: NOVOSADSKA RANA 2: rana, srednje visoka, I. kakovostni razred, občutljiva za plesen, malo občutljiva za rjavenje plevic, precej občutljiva za mraz. LONJA: srednje rana, nizka, II. kakovostni razred, občutljiva za rjavenje plevic, velik rodnostni potencial. ZVEZDA: srednje pozna, srednje nizka, I. kakovostni razred, malo občutljiva za rjavenje plevic. JUGOSLAVIJA: srednje pozna, srednje visoka, I. kakovostni razred, malo občutljiva za rjavenje plevic, občutljiva za plesen. 4. Gostota setve Potrebno je zagotoviti sklop 550—650 kalivnih zrrvm2, kar pomeni okoli 250—300 kg/ha semena (odvisno od absolutne teže semena, kalivosti, čistoče in poljskih razmer). 5. Čas setve V osrednji Sloveniji je to prva polovica oktobra. 6. Jesensko zatiranje plevela Zaradi težav pri spomladanskem zatiranju plevela, strokovnjaki zelo priporočajo jesensko zatiranje. Pomembno je predvsem tam, kjer so se razširili travnati pleveli. Od setve do vznika škropimo s herbicidom DICURAN v količini 2,5 do 3 l/ha. L. G. Spominski posnetek ob jubileju 40 let vrhniške Lovske družine Vrhniški lovci so septembra praznovali jubilej, 40-letnico njihove Lovske družine. Dopoldne so se v Domu JLA sešli na slavnostni seji, kjer so podelili tudi priznanja In odlikovanja zaslužnim članom. Popoldne pa so v gostišču v Močilniku imeli lovsko tova-riško srečanje. Ob tem jubileju je spregovoril nekaj besed o lovstvu in delovanju družine v teh štiridesetih letih njen predsednik Franc Krajne. »2epred vojno je na Vrhniki organizirano deloval Lovski klub. Med vojno organizirane lovske organizacije ni bilo. Po vojni pa se je tudi lovstvo začelo ponovno organizirati. Leta 1945 so se začele ustanavljati lovske organizacije, tako imenovane Lovske družine, ki so začele organizirano loviti in gospodariti z lovišči v takratnih pogojih. Tako so se tudi na Vrhniki zbrali ljubitelji lova in narave in 1946. leta ustanovili Lovsko družino, ki je imela 36 članov. Na tem ustanovnem zboru je bil izvoljen odbor, ki je imel nalogo, da postavi »na noge« lovstvo na Vrhniki in organizira delo v Lovski družini in v lovišču, ki je bilo tedaj skoraj 10.000 hektarov veliko. Po takrat- Izvršni odbor Lovske družine Vrhnika se zahvaljuje Domu JLA, Ribiški družini in osebju gostišča Močilnik za pomoč in prijetno gostoljubje ob praznovanju 40-letnice. nih usmeritvah pa je posamezna lovska organizacija lahko gospodarila le s 4—5.000 hektari lovišča. Zato sta bili na Vrhniki formalno organizirani dve Lovski družini: Vrhnika I. in Vrhnika II. (Več o tem je napisanega v Kroniki Lovske družine, ki so jo izdali ob 40-letnici). V našo družino se je lahko vključil vsakdo, ki je imel pogoje. Tako je z leti članstvo v družini počasi naraščalo in danes je v naši družini 65 članov. Pogoji in zahteve o gojitvi in lovu so z leti postajale vse bolj gospodarne. To je zahtevalo od vseh posameznikov večje znanje o lovstvu, predvsem za gojitveno izvajanje lova. Danes naša lovska družina gospodari s 4.500 hektari lovne površine, ki pa se iz leta v leto krči zaradi nizkih in visokih gradenj. Naša lovska družina posveča posebno skrb gojitvi vse divjadi, ki živi na našem področju in skrbi za varstvo okolja. Zavedamo se, da nam je zaupana velika naloga, ki pa je žal ne moremo zadovoljivo reševati, saj gospodarski in kmetijski načrti niso vedno v skladu z ekološkimi usmeritvami. Značilno za člane naše lovske družine je, da vložijo veliko prostovoljnega dela v svoje lovišče. Tako smo si s prostovoljnim delom postavili tudi lovsko kočo na Zaplani, v kateri imamo občasna srečanja. Na posameznih področjih našega lovišča imamo 15 krmišč za malo divjad, za visoko divjad pa 7 krmišč. Postavljeni imamo tudi dve skladišči za krmo te divjadi. Za opazovanje divjadi in varen gojitveni odstrel pa imamo 15 visokih prež. Največ se ukvarjamo z gojitvijo komercialne divjadi, letno pa odstrelimo do 100 kosov divjadi. Samo v lanskem letu smo za prodano divjad iztržili 1.383.000din. 90% teh prihodkov pasmo vložili nazaj v lovišče v raznih oblikah. To so: krma, lovske naprave, stroški na skupnih lovih, povrnitev škod, nabava lovskih psov, stroški strelstva, lovski sklad in še drugi stroški. Z divjadjo gospodarimo po lovsko gojitvenem načrtu, ki ga nam odobri občinska skupščina s sodobnimi gojitvenimi usmeritvami. Lovci naše Lovske družine pa so opremljeni s primernim orožjem, tako da odstrelijo humano v okviru letnega načrta odstrela. Vsekakor je ena naših bistvenih nalog tudi izobraževanje članstva. Prirejamo razna predavanja o naši divjadi, zelo pozorni smo pri vzreji pasemskih lovskih psov in naši člani se udeležujejo tudi kinoloških tekem. Tudi družabnega življenja je v naših vrstah precej in še posebej se starejši člani trudijo, da tudi mlajši spoznajo lepe stare šege in navade. Zavedamo se, da se moramo zaradi skupnih interesov kmetijcev, gozdarjev, krajevnih skupnosti in nas lovcev še tesneje povezati in sodelovati z vsemi, da ohranimo našo avtohtono divjad še našim zanamcem. Hkrati pa se trudimo, da divjad ne bi povzročala preobčutne škode na poljih in gozdovih. Prepričani smo, da bomo naleteli na razumevanje tudi pri drugih uporabnikih okolja, da okolje ohranimo takšno, kakršno je, oziroma takšnega, ki ga divjad nujno potrebuje za svoj obstoj. Doslej nismo vedno naleteli na to razumevanje.« Hotel Mantova v ponudbi turistične Slovenije Kakor je bilo že objavljeno, je potekala v Ljubljani, in sicer od 12. do 27. avgusta, akcija »PONUDBA TURISTIČNE SLOVENIJE«, ki jo je v sodelovanju z organizacijami in izdelovalci domače obrti organiziral Potrošniško-informa-tivni center pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Odločili smo se sodelovati v tej akciji in s svojo ponudbo in spe-ciaiitetami predstaviti posebnosti naše organizacije in Vrhnike. Tako smo ob velikem prizadevanju naših kuharjev Jožeta in Tomaža, Aleša in Ivanke, ki je vse to uspešno organizacijsko povezovala, pripravili po-grinjek, sestavljen iz plošče IZVIR, ki nosi ime po izviru Ljubljanice v Močilniku, FURMANSKO ploščo, katere ime je vezano na preteklost mesta Vrhnike. Znano je namreč, da so se v tistih časih voz-niki-f urmani ustavljali na Vrhniki in se pripravljali za nadaljno pot, se spočili in pretovarjali blago na ladjo, ki je takrat plula po Ljubljanici. Ker je večina teh furmanov bila iz italijanskega mesta Mantove, je tudi takratno postajališče oziroma prenočišče dobilo ime MANTOVA, ki ga nosi še današnji hotel. Poleg tega so obiskovalci lahko poskusili doma vzgojene gobe OSTRIGARJE, nadevane kruhke ter se osvežili s kozarcem kakovostnih vin. Ves prostor, ki nam je bil na razpolago, smo izpolnili s številnimi slikami in publikacijami turistično zanimivih točk Vrhnike, kot so: Tehniški muzej Slovenije v Bistri, izvir Ljubljanice v Močilniku, Stari mlin, Cankarjeva hiša itn. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi čudovito sliko svetovno priznanega umetnika, ki živi in dela na Vrhniki, Milojka Dominka. Ves čas razstave, tja do 19. ure, je Julka Fortuna iz Podlipe, znana klek-Ijarica, klekljala priznane čipke in hkrati odgovarjala na vprašanja ter razlagala postopek dela obiskovalcem. Po obisku in zanimanju ocenjujemo, da smo s svojo predstavitvijo uspeli približati gostom tako našo temeljno organizacijo kakor tudi Vrhniko, zlasti če upoštevamo, da je to naš začetek, ki je plod prizadevanj v bistvu mladega, toda prizadevnega kolektiva, ki si želi sodelovanja in povezovanja s širšim krogom gostinsko-turistične ponudbe. M. B. Borci v Pamečah Občinski odobr ZZB NOV je 4. oktobra organiziral izlet na Koroško. Petinštirideset članov je na izletu po Koroški obiskalo tudi krajevno skupnost Pameče pri Slovenj gradcu, kjer je spomenik na mestu, kjer je padel Ignac Voljč-Fric. Krajani Pameč so jih pričakali in jim priredili prisrčen sprejem. Delegacija naših borcev pa je k spomeniku položila venec. Prek študentskega servisa do zaslužka Mladi so na programsko volilni seji Občinske konference ZSMS, ki je bila konec septembra pregledali delo v preteklem polletju in si zastavili okvirni program za naslednje polletje. Na konferenci so mladi izpostavili pravilno odločitev vodstva, ki je organizirali Študentski servis na Vrhniki. Saj so usmeritev, da mladim omogočijo, da si izboljšajo svoj materialni položaj dobro izvedli. Kar 442 študentov in dijakov, ki so med počitnicami želeli zaslužiti kakšen dinar, se je včlanilo v servis. Mladi so ocenili, da si je Študentski servis v teh »uvajalnih« mesecih kljub izredno obsežnemu delu, postavil trdne temelje za še boljše delovanje. Ko so govorili o programu dela, v katerega so si zapisali le glavne naloge, so se dogovorili, da ga v osnovnih organizacijah »dodelajo« in program prilagodijo konkretnim interesom mladih vseh struktur. S predstavo »Življenje in smrt Primoža Trubarja«, amaterskega gledališča iz Velikih Lašč, so stekle letošnje kulturne prireditve v Bistri. SEPTEMBER 1986 NAŠ ČASOPIS 3 INFORMACIJA O REZULTATIH ANKETE O ORALNEM ZDRAVJU ŠOLOOBVEZNIH OTROK V OBČINI Naši otroci si slabo čistijo zobe Leta 1984 je okrog 300 zobozdravnikov iz SR Slovenije prostovoljno sodelovalo v enoletni anketi, s katero smo želeli ugotoviti, kakšno je stanje zob in ustne votline pri šoloobveznih otrocih v naši republiki. Projekt sam je na pobudo univerzitetne stomatološke klinike podprla republiška zdravstvena skupnost. Tudi v naši občini smo si zobozdravniki, ki delamo z otroki, želeli izvedeti, kakšno je stanje zob, zobnih anomalij in ustna higiena naših pacientov. V zdravstvenem domu Vrhnika sta v anketi sodelovali dr. štrumbergerjeva in dr. Jugovičeva, v zdravstvenem domu Borovnica Pa sta mi na pomoč priskočila predstavnika iz univerzitetne stomatološke klinike prof. dr. Franci Farčnik in mag. dr. Marjan Premik. Pregledali smo skupno 1289 otrok, od tega 643 deklic in 646 dečkov v starosti od 7. do vključno 15. leta starosti, to je v času (šoloobveznega) osnovnošolskega šolanja. Rezultati enoletne ankete v SR Sloveniji v primerjavi z rezultati, dobljenimi v občini Vrhnika, so naslednji: srednja ustna higiena slaba ustna higiena zobni kamen obolela zobna tkiva čeljustne nepravilnosti brez kariesa KEP pri 12. letih 42,3% 16,2% 6,4 % 15,0% 37,6% 2,0% 6,9% 36,38% 14,81 % 2,24% 14,89% 42,90% 1,47% 7,60% število pregledanih otrok dobra ustna higiena SR Slovenija 120.808 41,5% Občina Vrhnika 1.289 48,79% Primerjalni podatki kažejo, da so odstopanja od republiškega povprečja majhna, a zavedati se moramo podatka, da imajo v Evropi edi-nole na Irskem in Poljskem dvanajstletniki še slabše zobe kot pri nas. Več pozornosti moramo nameniti preventivni akciji, kajti le dobra ustna higiena je pogoj, da se znižajo procentualno vsi ostali parametri ustne votline in zobovja. Na koncu naj povem, da tečejo iz strani univerzitetne stomatološke klinike prizadevanja, da bi v SR Sloveniji vsako leto opravljali anketo pri otrocih določenih starosti in bi se tako vključili na področju zobozdravstva v aktivnosti svetovne zdravstvene organizacije. Naše želje pa so, da izboljšamo oralno zdravje našim mladim generacijam. dr. Polonca Keršič specialist vitodont IZ PRAKSE ZA PRAKSO — IZ PRAKSE ZA PRAKSO — IZ PRAKSE ZA PRAKSO — IZ PRAKSE ZA PRAKSO — IZ PRAKSE Tehnične interesne dejavnosti — do krožka robotike Vsestransko poudarjena vloga Interesnih dejavnosti In zahtevna naloga do osnovnih šol, da vključijo vanje vse učence, je vsebinsko pomemben del tekoče prenove slovenske osnovne šole. Usmerimo pozornost na tehnično, širše bi lahko rekli naravoslovno področje interesnih dejavnosti. Splošna ugotovitev, ki velja za slovensko osnovno šolo že lep čas, je, da imamo to področje preslabo razvito. To potrjuje primerjava z bolje razvitimi področji kulturnih inte-jesnovzgojnih interesesnih dejavnosti. Pestrost tehničnih dejavnosti je manjša, posledica tega pa je seveda tudi manjše število vključenih učencev. Kako iz teh težav in kaj bi šole s pomočjo družbe morale izpolniti, da bi to področje dejavnosti zaživelo? Kot prvo pomembno težavo bi lahko opredelili pomanjkanje Uptreznin mentorjev. Splošen tehnični napredek na področju naravoslovja in tehnike se v strukturi pedagoških delavcev ne odraža niti kvalitetno niti kvantitetno. Do bogatejše notranje kadrovske strukture v šoli moramo za vodenje teh interesnih dejavnosti torej vključevati zunanje sodelavce. Tu pa imamo ob dobrih izkušnjah tudi znane ovire: majhen interes občanov do takega dela v šoli, v primerih financiranja mentorjev smešno nizke urne postavke, prisotno pa je tudi vprašanje ustreznosti zunanjih sodelavcev s pedagoškega vidika. Toliko o mentorjih. Oglejmo si še pestrost in vsebino obstoječih tehničnih interesnih dejavnosti. Znajdemo se pred pomembnim razvojnim problemom. Na področju tehnične dejavnosti obstaja preiz-ku^en arzenal krožkov kot so splošnotehnični krožki, kjer se učenci ukvarjajo z obdelavo lesa, papirja, redkeje kovin in plastike. Obstajajo 'etalski in brodarsko-modelarski krožki, še rekdeje radijsko-amater-ske dejavnosti. Poznamo tudi krožke, vezane na obrti, kot so: lončarstvo, osnove mizarstva, itd. Kaj pa nova področja razvoja tehnike zadnjih desetletij, še posebej Področja elektrotehnike, elektronike, računalništva in še česa? Ta področja razvoja ostajajo v primeru osnovnošolskih interesnih dejavnosti, ki omogočajo zgodnje seznanjanje, premalo pokrita. Tako ne zadostimo ali pa ne vzpodbudimo zgodnjih interesov mladih gene-racij, kar je vsekakor napaka, ki jo ob zaostajanju v tehnološkem ra-2voju države čutimo že danes, vedno bolj pa jo bomo čutili v bodoče. Seveda ni vse tako črno in na mnogih šolah zbrane ideje in praksa D! verjetno dala že dokaj pestro sliko, recimo temu »modernejših tehtnih interesnih dejavnosti«, le razširiti jih je treba. V tem smislu naj °° tudi nekaj naslednjih izkušenj in predlogov. KROŽEK KONSTRUKTORSTVA ; ZA UČENCE 1. IN 2. RAZREDA _y nekakšnem začetnem tehničnem krožku za najmlajše učence ■ "lo večji del načrtovanih ur predvideli za delo — igro s sestavljanja LESKO 9 in MEHANOTEHNIKA. Sestavljanki omogočata Juncem dovolj pestro realizacijo njihovih idej. Po zahtevnosti kon-j^iranja enostavnejša sestavljanka Lesko 9 nudi učencem z mno-lesenih elementov, prijetnega otipa in robustne izdelave dovolj ^ntevno začetno srečanje s problemom spretnosti in seznanjanjem ||dimenzionalnostjo. p Sestavljanka Mehanotehnika s kovinskimi sestavnimi deli zahteva 5? konstruiranju več spretnosti, več truda in višjo mero predstavljivo-ni •Učenci razvijajo fine motorične spretnosti in si ob delu s ploskovni elementi, ki jih sestavljajo v tridimenzionalne oblike, ostrijo pro-le?rsko predstavljivost. Prenašanje navodil knjižnice načrtov v izde-3 Me pomembno opazovalno in miselno delo. Dober mentor doseže, nak6 »igra« kaj kmalu spremeni v zavzeto in iskanja polno ter miselno 7*to akcijo. {Jedenje krožka prevzame razredni učitelj. V sodelovanju učitelja ? ^nične vzgoje je dovolj nekajurno praktično delo — kratek seminar ^treznimi nasveti. Pori r se u^enc' dostikrat od sestavljenega izdelka težko ločijo (ga al, reJo), je dobrodošlo, če sestavljeno konstrukcijo narišejo na večji t|: Manjši list papirja kot skico, risbo ali celo sliko. Tako dodatno bogalj.Svoja opazovanja, to pot s prenašanjem prostorske oblike na dvo-^enzjonalno ploskev. Tako nastala »likovna dela« tudi lepo pope-n J° Priložnostno razstavo, ko naj učenci ob koncu delovanja krožka konstrukcij tudi razstavijo. KROŽEK ALI TEČAJ RAČUNALNIŠKEGA OPISMENJEVANJA ZA UČENCE 3. IN 4. RAZREDA Vsako leto se nam na šolsko anketo za vključevanje v interesne dejavnosti odzovejo za vpis v računalniške krožke najbolj množično učenci 3. in 4. razreda. Vsekakor zanimiv pojav, ki na nek način potrjuje prisotnost zgodnjih otroških interesov za področje tehnike in obenem umestnost zgodnjega vključevanja vanj. Krožkovno skupino sestavlja do 12 učencev, tako omogočimo delo do trem učencem na enem mikroračunalniku. Krožek poteka enkrat tedensko po 2 šolski uri (eno polletje). Ob koncu krožka znajo učenci praviloma mikro računalnik vključiti, ga spojiti s televizorjem, kasetofonom in uporabljati programske kasete. Spoznajo princip aktiviranja osnovnih ukazov, spoznajo tipkovnico kot pripravo za pisanje, pokukajo v računalniško grafiko, zvočne efekte in začetke linijskega programa. Seveda pa ob vsem ostaja še vedno dovolj časa za tako zanimive računalniške igrice. KROŽEK RAČUNALNIŠKEGA OPISMENJEVANJA ZA UČENCE OD 5. DO 8. RAZREDA Program za to starost učencev je vsebinsko podoben programu za tretji in četrti razred. Ker pa so učenci starejši, s širšim obsegom sposobnosti in znanja, poteka delo nekoliko hitreje in bolj poglobljeno. Na podlagi izkušenj velja omeniti naslednjo zanimivost: mlajši učenci sprejemajo delo z računalnikom kot igro in so nad vsako novo funkcijo tipke zadovoljni, sproti veselo presenečeni. Samo tipkovnica, ki omogoča tipkanje, premeščanje napisanega po ekranu in brisanje, je zanimiva novost za nekaj ur dela. Mnogi starejši učenci pa so nekako okuženi z računalniškimi igrami. Velik del teh starejših učencev se z računalnikom neorganizirano seznanja pri vrstnikih, ki imajo računalnik doma. Večina srečanj ob domačih računalnikih se prične in konča z igrami. Tako »okuženi« učenci so za mentorja trši oreh kot tisti učenci, ki jih z računalnikom organizirano seznanimo v šoli. Širši v tem, da jih mentor vrača, nekako proti njihovi želji, na pot raziskovanja, razumevanja, torej ustvarjalnega dela z mikroračunalnikom. Te izkušnje torej potrjujejo znano tezo, da je tehnika večfunkcio-nalna; ob pravilni uporabi človeka dviga, lahko ga pa tudi poneumlja. Vendar ne obsodimo računalniških igric vseh po vrsti, saj so nekatere arkadne in strateške igre tudi zahtevne in imajo v sebi marsikaj takega, kar otroku razvoja določene sposobnosti — od motoričnih spretnosti, do logičnega in kombinacijskega mišljenja. NADALJEVALNI KROŽEK OSNOV RAČUNALNIŠTVA Po končanih osnovnih tečajih, po prvem organiziranem srečanju z mikroračunalnikom, se del učencev odloči za nadaljevalno delo. Po izkušnjah je takih učencev približno četrtina zajetih v začetne tečaje. Vsebinsko se nadaljevalni tečaj prilagaja skupini, najbolje je, če mentor delo tudi individualizira. Smiselno je, da se učenci združujejo v skupine (do trije) po obsegu znanja in po moči afinitete do dejavnosti. Učenci, ki imajo računalnik že doma, se v nadaljevalnem tečaju lahko naučijo presenetljivih programerskih znanj. (Opisane izkušnje na naši šoli imamo z zunanjimi mentorji — dijaki 3. in 4. letnika Srednje šole za računalništvo.) FAKULTATIVNI POUK OSNOV RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKA Vsebino fakultativnega programa, ki ga je pripravil Zavod SRS za šolstvo, lahko po izkušnji mentor prilagaja sposobnostim učencev. Kadar so na šoli že mikroračunalniki, se program mora dopolnjevati z nekaj več dela na samem mikroračunalniku. Tako dosežemo višjo stopnjo motivacije. To je povzetek mnenj in izkušenj dveh naših dosedanjih mentorjev, raziskovalca — dr. fizike in absolventa 4."letnika SŠR. KROŽEK OSNOV ROBOTIKE Z uveljavitvijo opismenjevanja v računalništvu se kmalu porodi vprašanje, ali obstoji na tem področju še kakšna dodatna možnost interesne dejavnosti. Možnosti so! Zanimiva je vsekakor uporaba računalnika za krmiljenje — računalniško podprto krmiljenje naprav, strojev. V množici podatkov, ki jih danes najdemo za mikroračunalnike, so še posebej zanimivi razni vmesniki. V našem primeru potrebujemo vmesnik, konstruiran posebej za krmiljenje, na katerega lahko priključimo preko relejev različne elektronske in elektrotehnične naprave. Materialno osnovo za dejavnost osnov krmiljenja in robotike nam dajejo: robotski del, ki ga omogoča sestavljenka Fischer Technik in računalniški del — mikroračunalnik in vmesnik. Našteti materialni osnovi dajeta kakovostno in nesluteno pestro možnost eksperimentiranja na področju osnov razumevanja krmiljenja. Mogoče je to pot, da se po mnogih osnovnih šolah tolikokrat izdelani roboti uresničijo v pravi, pravilno razumljeni vlogi. Učenci, vključeni v tak krožek, se zelo zgodaj seznanijo s popolnoma drugačno predstavo, ki jo poraja beseda robot v primerjavi s starejšimi generacijami. Njihova prva srečanja in poskusi, ki jih delajo v takem krožku, so literarno res manj vznemirljiva, so pa času in dejanski bodočnosti bolj primerna. Humanoidna oblika stroja — robota se v predstavah umika razumevanju in viziji nove predstave — elektronsko zahtevno zgrajenemu stroju, ki ga vodi računalnik in ki opravlja ozko določen sklop nalog, za katere je konstruiran in programiran. Predstava se dopolnjuje z množico neutrudljivih strojev s pomembno nalogo, da zamenjajo človeka na tistih delih, kjer so najtežji delovni pogoji, zdravju škodljivo okolje in kjer čas zahteva velike serije kvalitetno, racionalno narejenih izdelkov. V množici idej in izkušenj, ki nastajajo v osnovnih šolah, je pomembna naloga pretok Informacij, izmenjava informacij, kar bo nekoč, če smo dovolj pogumni v predvidevanjih, potekalo ne samo preko glasil in revij, ampak tudi preko medsebojne računalniške terminalske povezave. LOVRO NOVINŠEK Podeljene nagrade inovatorjem Občinska raziskovalna skupnost je podelila nagrade inovatorjem in izumiteljem za lansko leto. Na slovesnosti ob otvoritvi Kulturnih dnevov v Bistri so te nagrade prejeli: Igor Smerkolj, dipl. Inž., Zoran Cvetkovlč, dipl. Inž., Dare Vllhelm, dipl. inž., Slavko Žibret, dipl. inž. In Niko Šavs, dipl. teh. Iz TOZD FENOLIT Borovnica za UPORABO PARAFORMALDEHIDA PRI RECIKLAŽI ODPADNIH VOD (reševanje problematike odpadnega destilata) Uporaba paraformaldehida rešuje v celoti problem odpadnega destilata in odpadne vode pri sintezi fenol-formaldehidnih smol. Določeni problemi pri sintezi smol so bili rešeni že v 1.1984, pro,-blemi pri uporabi odpadnega destilata pa v letu 1985. Avtorji menijo, da z uporabo paraformaldehida lahko izvajajo proizvodni proces skoraj v celoti, ker so s tem omogočili zaprt tehnološki sistem sinteze smol. Glede finančnega učinka in izračunov, ker je žal paraformaldehid uvožena surovina, verjetno finančni efekt ni ugoden. Lahko pa trdimo, da trenutno zaradi ekoloških zahtev TOZD Fenolit ne bi mogel obratovati v takem obsegu kot sedaj brez uporabe paraformaldehida. Milan Podlipec, samostojni obrtnik iz Bevk za IZDELAVO PROTOTIPA LABORATORIJSKEGA APARATA ZA AVTOMATSKO RAZREDCEVANJE VZORCEV KRVI Z REAGENTOM »DILUTER I«. Diluter je naprava za avtomatsko natančno razredčevanje vzorcev krvi, ki je potrebno za preiskavo krvi s pomočjo laboratorijskih aparatov kot so: elektronski števci krvnih telesc, he-moglobinometri in drugi. Aparat je sicer v svetu poznan, v Jugoslaviji proizvodnje teh aparatov še ni bilo in je bil zato potreben uvoz. Uporabnost tega aparata je zelo široka, saj bi ga potreboval vsak biolaboratorij, tudi za najenostavnejše preiskave krvi kot je štetje eritrocitov in levkocitov ter določanje hemoglobina v krvi. Aparat mora biti izredno zanesljiv, natančen in ponovljiv v mejah ±0,5%. Od natančnosti razredčenega je namreč odvisna natančnost nadaljnih analiz, ki neposredno vplivajo na pravilnost postavljenih diagnoz, le-te pa so odločilne za uspešnost zdravljenja in ne nazadnje tudi za človeško življenje. Aparat je izdelan pretežno iz domačih materialov. V skupni ceni vgrajenega materiala je delež uvoženih komponent le približno 20 %. Raziskavo tržišča, ki jo je izvedla DO Elektromedicina, je pokazala, da je letna potreba po teh aparatih v Jugoslaviji okoli 200 kosov. Cena podobnih aparatov je v tujini okoli 2.500DM. Iz tega sledi, da je z realizacijo opisane inovacije možen letni devizni prihranek okoli 400.000DM, da ne omenjamo ostalih prednosti, ki jih prinaša domač izdelek. Franc Leveč Iz DO LIKO — DE Vzdrževanje V sušilnicah na Verdu so bile vgrajene polavtomatske naprave za sušenje lesa. Ta sistem pa ni deloval, ker so v neposredni bližini visokofrekvenčni generatorji za krivljenje lesa. To napako so poskušali odpraviti strokovnjaki izvajalca Elektrofa-kultete iz Ljubljane, vendar neuspešno. Franc Leveč je predlagal, da dodatno vgradijo posebne dušilce, ki so odpravili te motnje. Vse naprave sedaj delujejo normalno. Štefan Dobrovoljc iz DO LIKO — DE Vzdrževanje Na lokaciji Verd je v sušilnicah izboljšal sistem kontrole temperature in vlage. Z majhno predelavo ostoječih merilcev je doseženo bolj točno merjenje ter enostavnost in zanesljivost delovanja. Za razna drobna brušenja lesnih elementov je izdelal vertikalni brusilni stroj. Izdelanih je bilo že več takih strojev, ki vsi dobro delajo v tovarni, nekaj je bilo narejenih tudi za druge DO. Dušan Kune iz DO LIKO — DE Primarna predelava Dušan Kune dela na stroju za dolžinsko spajanje DIMTER. Predlagal je, da elemente z napakami sam reparira. Ugotovljeno je, da je časovni prihranek vsak dan obratovanja stroja eno uro in pol. Anton Dobrovoljc Iz DO LIKO lava DE Primarna prede- Pri postavitvi DOLMAR verižne žage za razrez hlodov po dolžini je bilo predvideno, da se izdela ročno dvigalo, s katerim bi se dvignil motorni del žage zaradi izvoza vagončka s hlodov. Tov. Dobrovoljc je predlagal, da bi spremenil sistem dviganja tako, da se motorni del žage dvigne v poševno lego in s tem omogoči izvoz vagončka s hlodov. S tem se je pocenila izvedba, saj je odpadlo ročno dvigalo in ustavitev ogrodja žage. S tem načinom poteka delo hitreje. NA OTVORITVI KULTURNIH DNEVOV V BISTRI VROČENA PETKOVŠKOVA PRIZNANJA ZA LETO 1986 Letošnji Petkovškovi nagrajenci POLDE PALČIČ že preko 40 let aktivno dela na področju ljubiteljske dejavnosti. Dolga leta je bil glavni igralec, kasneje tudi režiser. Od ustanovitve Organizacije lesnih delavcev je bil politično aktiven. Je pobudnik in organizator obnovitve dejavnosti dramske skupine v Borovnici in DPD Svobode. Še vedno z zanimanjem in z osebno prizadevnostjo spremlja vse kulturne prireditve v Borovnici. TONE JURJEVČIČ slavi letos življenjski jubilej. Del njegovega življenja pa je neločljivo povezan z glasbenim življenjem na Vrhniki, zlasti z zborovskim petjem v občini. Kot glasbeni pedagog na Cankarjevi šoli je mnoge svoje učence in učenke navdušil, da sodelujejo v pevskih zborih ali Pihalnem orkestru. Odličja, kijih zbori prejemajo na tekmovanjih, so nagrada za njegovo požrtvovalno in nesebično vlaganje v glasbeno kulturo mladih. BRANE GRABELJŠEK — POSMRTNO za prispevek v kulturno žitje na Vrhniki od leta 1976 do 1985: od aktivnosti za izvedbo programa »človek, delo, kultura« v letu 1976, sodelovanja na področju gledališke dejavnosti, literarnih večerov, predstavitev knjig in literarnih ustvarjalcev do leta 1986. TONKA PERMOSER-ŽVAB je pobudnik živahnega kulturnega življenja v Krajevni skupnosti Drenov grič — Lesno brdo. Že od svojih srednješolskih let naprej je v okviru mladinske organizacije in SZDL skrbela, da je bilo to področje družbenega življenja v kraju bogato. Ožje področje njenega delovanja je folklora. Tri plesne skupine ohranjajo ljudsko plesno izročilo in ga posredujejo sodobnikom. Ob njenem izdatnem prizadevanju so na Drenovem griču v lanskem letu ustanovili Kulturno društvo, ki ga organizacijsko vodi, veliko pa prispeva tudi po vsebinski plati. DRAGICA ANASTASOV že več kot dvajset let aktivno spremlja kulturno dogajanje v krajevni skupnosti Borovnica in občini Vrhnika. Bila je pobudnik za ustanovitev Šolskega kulturnega društva v Borovnici in ga že nekaj let uspešno vodi. Kot aktiven kulturni delavec je dva delegatska mandata vzgajala v organih kulturne skupnosti občine; v odboru Zveze kulturnih organizacij pa aktivno deluje še sedaj. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA je organizacijsko zaživela pred desetimi leti ob akciji »Človek, delo, kultura«. Marsikatera kulturna dejavnost prizadevnih amaterskih delavcev in nekaj sto gostovanj poklicnih umetnikov se je zvrstilo v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki in drugih krajih po občini. Pevski zbori, Pihalni orkester, gledališke in lutkovne skupine, plesne in folklorne skupine, kino, filmsko gledališče, likovne kolonije ...sole del pisane palete ljubiteljske dejavnosti, kijih organizacijsko povezuje Zveza kulturnih organizacij Vrhnika. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA Dragi otroci in spoštovani starši, vzgojitelji in razredniki! Tudi letos smo skupaj s ŠOLSKIM KULTURNIM DRUŠTVOM in VZGOJNO VARSTVENO ORGANIZACIJO VRHNIKA pripravili program prireditev za otroke v sezoni 1986/87. Ta teden vas vabimo, da si ogledate že prvo predstavo in sicer — v petek, 10.10. ob 17. uri v Cankarjevem domu; kot vse predstave doslej in tudi v prihodnje: Lutkovno gledališče PAPILU iz Ankarana bo uprizorilo dve lutkovni predstavi ' »PAPIRNATE PRAVLJICE« in .»DEKLICA Z VŽIGALICAMI«, — 28. ali 29. 10. »ZVEZDICA ZASPANKA«, Milčinski, LG Ljubljana, marionetna predstava, (ogled v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, odhod avtobusa izpred Cankarjevega doma bomo objavili), — 6. 11. »ČAROBNA DEŽELA«, predstava iluzionista MIRANA ČANAKA predstavlja čarobno deželo, kako se v njej živi in prehaja od pravljice do današnjih dni, — december: prireditve v okviru novoletnega praznovanja, — januar: »PERET MOMLJAČ«, Fallada — Alidič, gledališka predstava, Gledališče čez cesto Kranj — februar: »SAPRAMIŠKA«, Svetlana Makarovič, Lutkovno gle- dališče Ljubljana, — marec: »MALO ZA ŠALO, MALO ZARES«, pantomimična predstava ANDRESA VALDESA, — april: gledališka predstava za otroke — uspešnice sezone. PROGRAM JE RAZNOVRSTEN IN NUDI VELIKO MOŽNOSTI ZA POGOVOR Z MLADIMI IN VZGOJO, ZATO VAS VABIMO, DA SI PREDSTAVE OGLEDATE SKUPAJ Z OTROCI. — Predstave bodo za ABONMA in IZVEN. — Abonmajska vstopnica za vso sezono velja 1000 din. — Letos bodo abonmajske vstopnice označene s sedeži. — Lahko jih dobite v šoli — v razredu, oz. v enoti VVO in pri blagajni kina, — v petek, 10. 10. 86' pa pred predstavo, od 15.30 do'17. ure. VABLJENI! Slikarska kolonija »Bistra 86« Tudi letošnja kolonija je potekala v tednu kulturnih prireditev. Po razpisu za sodelovanje v koloniji so se vključili v delo kolonije slikarji: Jure Cihlar iz Pirana, Viljem Jakopin iz Ljubljane in Jaka Torkar z Jesenic. Slikar F. Hočevar-Hoči iz Trbovelj se je opravičil zaradi bolezni. Od domačih likovnikov se je v delo vključil Pavle Mrak in občasno Lovro Novinšek. Delo stalnih članov kolonije je bilo izredno ustvarjalno in plodno; v povprečju je vsak slikar izdelal do 7 likovnih del. Na delovni razstavi kolonije v Industriji usnja Vrhnika si lahko ogledamo nastala dela, praviloma vsa z motivi Vrhnike z okolico. V razgovoru s sodelujočimi je bila ideja kolonije ponovno potrjena, želeli so si le več skupnega dela in srečanj. Naneslo je letos pač tako, da so se posamezniki zaradi raznih osebnih Akademski slikar Jaka Torkar z Jesenic ob platnu v Retovju obveznosti posvetili le svojemu ustvarjalnemu delu, za srečanja in razgovore pa je časa zmanjkalo. Kljub temu nam je uspel skupni sprehod po kulturnih obeležjih Vrhnike. Kustosinja Zavoda za spomeniško varstvo Juša Vav-ken nas je strokovno popeljala in opozorila na mnoge umetnostnozgodovinske zanimivosti vrhniškega sakralnega slikarstva, plastike in arhitekture. Glede na izkušnje iz preteklih kolonij in tudi letošnje bo odbor za galerijsko dejavnost pri ZKO Vrhnika predlagal, da se tudi naša kolonija vključi v koncept ostalih likovnih kolonij v Sloveniji — da bomo vsem sodelujočim slikarjem zagotovili odkup enega likovnega dela, s tem, da eno likovno delo naši skupnosti pokloni. LOVRO NOVINŠEK Vam je dovolj večernega posedanja pred televizijskimi sprejemniki? Si želite spremembe? Storite kaj — popestrite vaš večer! Vabimo vas na koncert Moškega pevskega zbora KUD Iška vas pod vodstvom prof. Vide Kopač in Dekliškega pevskega zbora Vrhnika, ki bo v soboto, 25. 10. ob 19.00 uri v prostorih osnovne šole Ivan Cankar. Pridite, ne bo vam žal! Dva naša mlada godbenika na taboru pihalnih orkestrov V Titovem Velenju je od 18. do 24. avgusta potekal VIII. tabor Združenja pihalnih orkestrov Slovenije. Potekal je v prostorih nove glasbene šole »Fran Korun Koželjski«, kjer so se odvijali trije med seboj povezani programi, ki so združevali 110 glasbenikov, dirigentov in najvidnejših strokovnjakov iz Slovenije in zamejstva. Slovenski mladinski pihalni orkester je reprezentativna zasedba izbranih mladih glasbenikov — bilo nas je 58 iz 24 slovenskih pihalnih orkestrov. Komisija za izobraževanje ZPOS je skupaj z vodstvom orkestra določila zasedbo SMPO 1986. Prednostno pravico so dobili tisti, ki imajo višjo izobrazbo in več prakse, ostalim pa so ponudili možnost sodelovanja v demonstrativnem orkestru, ki je letos štel 27 članov, z njimi in v njem pa je svoje znanje izpopolnjevalo 18 dirigentov. Dirigent SMPO je bil ponovno Jože Hriber-šek, ki si je za asistente izbral Slavka Gori-čarja (pihala), Jožeta Žitnika (trobila) in Josipa Mihelčiča (tolkala). Vaje so potekale dvakrat dnevno. Dopoldne od 8.30 do 12.30 je imel vaje cel orkester pod vodstvom Jožeta Hriberška, popoldne od 15.30 do 18.30 pa so potekale vaje ločeno po sekcijah pod vodstvom asistentov. Vaje so bile precej naporne, saj je bila naša skupna želja čimboljša izvedba koncertnega programa. Notno gradivo smo prejeli že pred odhodom na tabor in naloga vsakega udeleženca je bila, da se svojih partov res dobro nauči, saj s tem zagotovi res dobro izvedbo programa. Svoje znanje smo uspeli prikazati le v petek s promenadnim koncertom v Celju. Planirana smo imeli tudi promenadna koncerta v Titovem Velenju in Dobrni, a sta zaradi slabega vremena odpadla. V soboto smo imeli tudi radijsko snemanje, ki pa nam ga je uspelo izvesti le delno, saj je močno deževalo in je grmenje motilo snemanje. ZPOS se je odločila, da se ta program mora posneti do konca, ker bi bila res škoda, da bi celotedensko delo zaključili z enim samim koncertom, tako da bomo 27. septembra ponovili snemanje v prostorih RTV v Ljubljani. Bivali smo v Domu učencev Centra strokovnih šol Titovo Velenje, kjer smo imeli tudi organizirano prehrano. Imeli smo tudi družabno srečanje v okolici Titovega Velenja, kjer smo se med seboj spoznali, saj med vajami ni bilo ravno veliko prostega časa. Navezali smo veliko novih prijateljskih stikov, se veliko pogovarjali o delu pihalnih orkestrov v drugih krajih, njihovih programih, nastopih in gostovanjih. Največ predstavnikov so imele rudarske godbe, kar smo lahko videli na izvedbi koncerta, saj je bil vsak udeleženec v koncertni obleki svojega orkestra. Člana SMPO 1986: Sonja SLUGA Matjaž MRAK NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA ABC uspešne obrti Aktmlne jugoslovanske teme Atlas Slovenije Bilandžić P.: Jugoslavija poslije Tita Bogić M.: Navtika Bourges R.: Prosto letenje Bučar B.: Športni potapljač Cigoj S.: Komentar obligacijskih razmerij Dahlhaus C: Estetika glasbe Debeljak J.: Trubarjeva Raščica nekdaj in danes Demokratična družina — kaj je to Družboslovje Enajsti kongres ZSS Fister P.: Umetnost stavbarstva na Slovenskem Gostilne na Slovenskem . Jeremič M.: Ekonomske ili činovničke krize Jeremić M.: Ekonomske krize u velikim gradovima Jeremič M.: Socializam i mala privreda Jeremić M.: Udvostručenje proizvodnje bez novih investicija Kodek D.: Mikroprocesorji Kos M.: Pogled v prihodnost Križnar I.: Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Dolenjskem Ljubimov J. P.: Sveti ogenj Mackenzie J.: Dickens Mavčič A.: Urejanje medsebojnih razmerij v ZD... Moškon M.: Računalništvo v 45 minutah Novak V.: Spominska zbirka V. Levstika Odrasli v srednjem izobraževanju Otrok in knjiga. XXII. Perhavc J.: Osnove letalskega modelarstva Pleterski J.: Narodi, Jugoslavija, revolucija Pravo orodje za velike in male mojstre Predpisi o urejanju prostora Rus V.: Odločanje in moč _ Russell D.: Knjiga o možganih Slovenska bibliografija Stopar I.: Gradovi na Slovenskem Šiler S*: Radiotehnika in elektronika Segula P.: Sneg, led, plazovi Tehnička enciklopedija. 10. Titchmarrsch A.: Vrtnarske tehnike Urquhart D. J.: Načela bibliotekarstva Vlahovič V.: Sporočila revolucije Zakon o pravdnem postopku Zidarič M.: Raketno modelarstvo za mlade Žabar Z.: Dobro jutro, elektronika LEPOSLOVJE Mladinsko: Curwood J. O.: Grizli Dolenc M.: Morska dežela na železniški postaji Firm V.: Gozdni prijatelji - Gale C: Erazem Predjamski London J.: Klic divjine Muster M.: Chicago I. II. Tušek I.: Pripovedke iz Martinj Vrha Za odrasle: Lainšček D.: Cirkusanar Morovič A.: Prosti tek Vipotnik J.: Oseminštirideseto Zupan J.: Vedanec Angelini N.: Krematorij Angelini N.: Pesmi v klasičnih oblikah Angelini N.: Prekini smrtno igro Angelini N.: Simfonične pesmi Angelini N.: Ugankarski problemi v pesmih Curlr, Z.: Težko je, bratje, vstajati od mrtvih Prevodi: Cahour V.: Reka je življenje Danella U.: Pozabi, če nočeš živeti Diabate M. M.: Trije iz Kute Dickens C: David Copperfield. I,— Dostoevskij, F. M.: Mladenič. I. II. Higgins C. H.: Na preži Honn, R.: Gozdovnik Pešendaš Jacobsen J. P.: Niels Lyhne Kafka F.: Grad Laxness H.: Islandski zvon Paasilinna A.: Gozd obešenih lisic Silone I.: Seme pod snegom SvviftJ.: Gulliverjeva potovanja Tuuri A.: Severna dežela Vojnovič V.: Prestolonaslednik 111. V srbohrvatskem jeziku: Arabca I.: Psi u trgovištu Pavličič P.: Trg svobode Tomizza F.: Materada september 1986 naš časopis 5 V Trapu četrti v državi Naši strelci na glinaste golobe so na državnem prvenstvu, ki je bilo od 22. do 24. avgusta v Zagrebu spet odlično streljali in zasedli četrto mesto. To je doslej največji uspeh naše ekipe. Bili so tudi najbolje uvrščena slovenska ekipa na tem državnem prvenstvu. Zmagali so strelci Turopolja (Zagreb) z novim državnim rekordom 434 golobov, drugi je bil Novi Zagreb z 427. golobi, tretja Kozara (Banjaluka) z 420. golobi, četrti pa Dolomiti (Vrhnika) z 411. zadetimi golobi. Med posamezniki je zmagal Medarič z 198 golobi, kar je nov državni rekord. Naši pa so se uvrstili: golobov 8. SavoStrmole 187 24. Stane Skubic 181 33. Roman Bokavšek 178 Od slovenskih tekmovalcev so se le vsi naši strelci kot ekipa uvrstili v play-off, v ka- Naši najboljši strelci na glinaste golobe terem je streljalo le petdeset najboljših. Savo Strmole je streljal celo tako odlično, da je premagal dva strelca, ki sta nato nastopila v državni reprezentanci na svetovnem prvenstvu v Shulu (NDR). S tem rezultatom je Strmole izpolnil prvi pogoj za zvezni razred in bo prihodnjo sezono lahko tekmoval na zveznih pozivnih turnirjih. Uspeh naše ekipe ni naključje, vestno so se pripravljali celo sezono. Strelci pa so hvaležni tudi TTKS in ZTKO, ki sta jim omogočila, da so kljub časovni stiski zbrali dovolj denarja za ta nastop. 12. pohod z Vrhnike na Triglav Dobili smo novo pešpot Nova evropska pešpot E7, ki so jo septembra predali svojemu namenu, prečka tudi našo državo. Na območje občine Vrhnika pride v Smrečju. Gozdarji Pa so jo speljali tako, da potnik lahko vidi večino naših zanimivosti. Iz Smrečja ga pot pripelje po cesti na Ulovko, kjer zavije do razglednega stolpa na Planini. S Planine se Popotnik spusti mimo Lintverna v Stari mlin ter nadaljuje Pot proti Drči, Močilniku in Retovju. V Verdu se prične vzpenjati mimo kamnoloma na Javorč in se nato spusti v Bistro. Tu lahko popotnik izbira nadaljevanje svoje poti med dvema variantama. Cilj obeh pa je Vinji vrh nad Po-kojiščem, kjer pot tudi zapusti našo občino. Prva varianta je sicer lažja, zato pa nič manj zanimiva. Popotnika pelje po gozdnih cestah in poteh naravnost na rob Pokojiške Planote. Druga pa ga vodi skozi gozdove v Borovnico, Pekel in nato mimo Padeža na Vinji vrh. To je samo majhen delček te najmlajše evropske pešpoti. E7 poteka po južni Evropi od Atlantika do Črnega morja. Začne se v Lisboni in se nadaljuje prek Portugalske, osrednje Španije, južne Francije in severne Italije. V Jugoslavijo vstopi pri Kobaridu, prečka Slovenijo od zahoda proti vzhodu, ter jo zapusti na Sotli pri Kumrovcu. Iz Kumrovca vodi pot v Podravino, Posavino in severovzhodno Srbijo. Državo pa zapusti pri Železnih vratih na Donavi. V Romuniji poteka pot po jugu države in se konča v Constanci na Črnem morju. Popotništvo je oblika rekreacije, ki je v svetu uveljavljena precej bolj kot pri nas. Za popotništvo skrbe pri nas v glavnem gozdarji. Tako so pred desetimi leti že postavili prvo pešpot pri nas. To je E6, ki vodi od Baltika k Jadranu. Iz vpisnih knjig na poti pa je razvidno, da jo obiskujejo v glavnem tujci. So pa trase teh poti speljane tako, da je hoja po njih prav lagodna. Primerne so za vse — od otrok do starejših ljudi. In prav zato so gozdarji prepričani, da bo v bodoče tudi na pešpoteh mnogo več domačih obiskovalcev, kot jih je sedaj. J. V. TELESNOKULTURNA SKUPNOST VRHNIKA vabi vse osnovne telesnokulturhe organizacije, krajevne skupnosti, delovne organizacije, družbenopolitične organizacije in posameznike, da do 31. 10. 1986 prijavijo svoje kandidate za dobitnike Bloudkovih značk za leto 1986 Bloudkovo značko podeljujemo za dolgoletno uspešno delo v telesni kulturi in sicer: — zlato za tridesetletno delo — srebrno za dvajsetletno delo — bron za desetletno delo za — za vzgojo in strokovno delo na področju množične in vrhunske športne dejavnosti; — za teoretičnostrokovno delo; — za pomembno delo na propagandnem področju; — za sodelovanje na prostovoljnih delovnih akcijah, povezanih z izboljševanjem materialne osnove za telesnokulturno dejavnost; — za skrbno in ekonomično urejanje, vzdrževanje, gradnje oziroma uporabo telesnokulturnlh objektov; — za aktivno delovanje v samoupravnih in strokovnih organih v interesnih skupnostih, telesnokulturnih in drugih organizacijah; — za pomembno delo na drugih področjih, ki so neposredno ali posredno povezana s telesnokulturno dejavnostjo; Predloge za dobitnike pošljite na naslov: Telesnokulturna skupnost Vrhnika, Cesta 6. maja 1,61360 Vrhnika. Občinska strelska liga Občinska strelska zveza, podobno kot lansko leto, tudi letos organizira tekmovanje v Občinski strelski ligi, s serijsko zračno puško. Vse Interesente v DO, KS, SD, šole in druge s sedežem v občini POZIVAMO, da se lige udeležijo s tričlansko ekipo. Vse pismene prijave pošljite na naslov: Bojan LAMPREHT, Na klisu S-5, Vrhnika, do srede, 22.10. 1986. Vse prijavljene ekipe bodo po pošti obveščene o razporedu in pravilih tekmovanja. IO OSZ Vrhnika Kot vrsto let doslej se je tudi letos skupina r.ajbolj vztrajnih planincev podala na tradicionalni pohod z Vrhnike na Triglav. V sredo, 27. avgusta se nas je na startu pred Mantovo zbralo 20. Opoldne smo krenili na pot proti Ulovki in Smrečju, do koder je šlo brez problemov. Na poti proti Ži-rovskemu vrhu se je vreme že pričelo kisati in kmalu je pričelo rositi. Hitro smo jo ucvrli v dolino Brebovnice, kjer je bilo v zatišju malo prijetneje nadaljevati po poti proti Gorenji vasi in po krajšem postanku naprej do Hotavelj. Pričakala sta nas naša spremljevalca s kuhano večerjo. Prespali pa smo, kot že večkrat doslej, na hlevu pri Šin- , kovcu. V četrtek je bila naša budnica močan naliv, ki je bobnal po strehi. Prav kmalu so vsi prilezli iz žakljev in pod kozol- Srečanje prijateljev Dolgoletno športno rivalstvo na nogometnem Igrišču nI nikoli postavilo pod vprašaj prijateljstva nogometnih veteranov Vrhnike in Rakeka. Najmanj dvakrat letno—enkrat na Vrhniki In enkrat v Rakeku — se nogometaši — veterani srečajo, da obudijo spomine in odigrajo nogometno tekmo. To jesen je bil gostitelj Usnjar. Nogometaši-veterani so se ob tej priložnosti spomnili tudi svojih prezgodaj umrlih tovarišev In položili cvetje na njihove grobove. Venec NK Usnjar pa so položili na spominsko ploščo na stavbi TVD Partizan na Vrhniki. M. A. vodi; poti ni bilo potrebno izbirati, saj so bili čevlji že polni vode. Še dobro, da so bili naši nahrbtniki na varnem v kombiju, ki nas je spremljal, sicer ne bi mogli dati nase nič suhega. Premočeno obleko smo dali sušiti, mi pa smo se zarili v seno in kmalu zaspali. Petkovo jutro je obetalo lepše vreme. Navsezgodaj smo zagrizli v hrib na Soriško planino, kjer sta nas kuharja pričakala s toplim čajem. Potem pa naprej v Bohinj, da se vreme ne skazi, in dalje v Srednjo vas, kjer nas je čakala obilna obara in kjer smo se lahko po dolgem času ogreli na soncu. Po »južni« smo krenili proti koči na Uskovnici, kjer je bilo razpoloženje v zadnjih dveh dneh najboljše. Toda ne za dolgo. Na poti proti Vodnikovemu domu je začelo grmeti in kmalu nas je močil leden dež. V kočo smo, prisopihali premraženi in premočeni do kože. Še dobro, Tu so še pred Mantovo; čez tri dni pa se je menda Triglav za nekaj metrov znižal. cem smo čakali, da bi dež ponehal. Saj je. Pa ne za dolgo. Že po nekaj ovinkih po dolini proti Kopačnici se je spet vsulo. Pelerine na rame, pa še dežnike v roko in smo »masirali« naprej, s Kopačnice na vkreber čez Mrovljev grič v Novake nad Cerknim, kjer je dež malo le ponehal in privoščili smo si malico. V hrib proti Črnemu vrhu je spet naprej potegnila Dolga noga. Prehitro za enega od kadilcev, tako da se je »izgubil« in »našli« smo ga šele popoldne. Proti Davči nas je spet pričelo močiti in kar odleglo je, ko smo posedli v Davči v gostilni. Kar sedeli bi, kajti dež ni hotel ponehati. Toda ni kazalo drugače, kot da dvignemo premočene riti in se prek grebena napotimo proti dolini Selščice. No, tedaj je šele začelo liti. Steze so se spremenile v potoke in na poti proti Sorici smo že gazili po da nas je pogrela topla večerja in da je Angelca prihranila postelje. V soboto nas je pričakalo največje presenečenje. Sneg! Snežilo je. Že smo planirali povratek, ko je ob osmih le prenehalo. (Nametlogaje 15cm.) Previdno smo zagazili v sneg proti Kredarici. Bližja je bila koča, bolj je bila steza ledena. Odločili smo se, da na vrh ne gremo. Je preledeno in prenevarno. Previdno smo krenili proti Sta-ničevi koči in naprej v dolino Kot, kjer so nam kuharji postregli z južino. Naša odprava se je končala pri Marinčiču, kjer nas je čakala večerja in kjer smo napravili povzetek naše odprave. Bila je najhujša doslej, vendar gremo drugo leto spet. S. J. JESENSKI KROS VOJAKOV IN STAREŠIN ENOTE ZVONKA JURJEVIČA Miškovič z eno copato Vojaki in starešine vojašnice Ignac Voljč-Fric so bili gostitelji 6. prvenstva v krosu skupini enot, ki jih vodi starešina Zvonko Jurje-vič. Na prilično težki progi je nastopilo šest desetčlanskih ekip iz REZULTATI: 1. Mlškovlć (Vrhnika) 11,45, 2. Tahlrl (Cerklje) 11,56, 3. Tomlć (Kerestinec) 11,57, 4. Petkovlć (Kerestl-nec) 12,00, 5. Janevskl (Vrhnika) 12,06, Itd. Ekipno: 1. Kerestinec 467, 2. Vrhnika 420, 3. Cerklje 327, 4. Bihać 264, 5. Pula 233, 6. Zemunik 119. Veterani A 1,5km: 1. Blažlć (Bihać) 9,08, 2. Jankov (Pula) 9,12, 3. Nagelj (Vrhnika) 9,17 Itd. Veterani B — 1,5 km: 1. Klso (Vrhnika) 10,04, 2. Blagojevlć (Vrhnika) 10,09, 3. Mlller (Puta) 10,17 Itd. Miškovič (Vrhnika) Kiso (Vrhnika) Zemunika, Bihača, Kerestinca, Pule, Cerkelj in Vrhnike. Točkovali so posamično in ekipno uvrstitev. Junak 2500 m dolge proge je bil starešina Miškovič iz domače ekipe. Na startu krosa se mu je strgala vezalka na copati in po nekaj sto metrih je tekel samo še z eno copato. Kljub temu je osvojil 1. mesto pred vojakom Tahirijem iz ekipe Cerkelj, sicer tekmovalcem s Kosova, ki včasih nastopi tudi v najboljši selekciji. Pri veteranih je bilo vse že vnaprej znano. Pri mlajših veteranih je Blažić (Bihać) — znani maratonec — osvO-jil 1. mesto, pri starejših veteranih pa je Kiso (Vrhnika) še enkrat dokazal, da ni bil brez razloga proglašen za najboljšega športnika vojnega letalstva in protiletalske obrambe. Ekipno je Kerestinec zasluženo osvojil prvo mesto, ker je imel izenačeno ekipo — brez izrazitih posameznikov, a dovolj dobrih za visoke uvrstive. M. A. S starta krosa vojakov in starešin enote Zvonka Jurjevlča KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA Opekarska 55, 61360 VRHNIKA 1) Učence, ki še niso sklenili štipendijske pogodbe, vabimo, da se prijavijo za KADROVSKO ŠTIPENDIJO Za šolsko leto 1986—87 so v naši delovni organizaciji proste štipendije za naslednje poklice: VODOVODNI INSTALATER ZIDAR MINER V GRADBENIŠTVU Če vas proste štipendije za navedena dela zanimajo, vas vabimo, da se pismeno oglasite na naš naslov. 2) Honorarno zaposlimo delavko za ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Delo opravljate v popoldanskem času do 4 ure dnevno. Pismene vloge pošljite na naslov: KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, Opekarska 55. športni center na Drenovem griču je bogatejši za nov objekt Športni entuzlasti so z lastnimi močmi zgradili teniško igrišče, ki dopolnjuje športni kompleks. Ob otvoritvi novozgrajenega teniškega Igrišča so podelili priznanja in nagrade nogometašem Drena, ki so v občinski ligi osvojili prvo mesto. V gosteh so Imeli veterane Usnjarja, s katerimi so odigrali prijateljsko nogometno tekmo. Domačini so bili boljši In so zmagali z rezultatom 4:1. , M. A. SEPTEMBER 1986 NAŠ ČASOPIS OBČINSKO KOLESARSKO PRVENSTVO Najboljši Boris Kogovšek Na letošnjem občinskem prvenstvu v kolesarjenju je nastopilo že več kolesarjev kot prejšnja leta. Prizadevna kolesarska sek-•-!*— NASLOV Janez Marinšek Vesna Neva Mužič Vesna Milan Lindic Kgr. Lj. Viktor Konjar publicist M. Košir ZKO Vrhnika Matjaž Zajec RTV Marko Golja RTV Zubćević studio S. Godnić Delo 1. Karmel INDIANA JONES X X XXX XX XX X XXX XX -J__,__ XX XXX ČASTNI KONZUL XX X XX XX X XXX XXX XXX j XXX ŠKRLATNA ROŽA IZ KAIRA XXX XXX XX XXXX XX XXX XXXX XXX xxxx xxxx AMADEUS XXXX XXXX XXXX XXXX XXXX XXXX XXX xxxx ——.—S* xxxx BUTNSKALA XX XXX XXX • XXX XXX XXX XXX IZZA REŠETK XXX XX -- XXX XXX XX XXXX MORA V ULICI BRESTOV XX X XX X XXX FANTJE ZA ZVEZO X X" • ' -... 4 LJUBEZENSKA PISMA S PREMISLEKOM XXX XXX XX XXX XX XX XXX ZADNJA AMERIŠKA DEVICA XX X rn x' | XX ČUDODELNI GRM X X X XX DIVA XXX XX XX ;\XX XX XXX XX KARATE KID XXXX XXX XXX XX XX. X XX X XXX XXX ŠKRLATNI DEŽ XX XXX XXX XX • XX • XX XXXX Filmski spored v oktobru 4.10. sobota ob 17.00. 5.10. nedelja ob 20.00, 6 10. ponedeljek 19.00 INDIANA JONES — ameriški barvni Režija: Steven Splelberg V gl. vi.: Harrison Ford, Kate Kapshavv, Ke Hui Quan. Gre za nekakšno nadaljevanje filma Lov za Izgubljenim zakladom In je med največjimi filmskimi uspešnicami vseh £asov. Zgodba je pustolovska In obenem fantastična. Odvija se 1935. leta, ko gangsterski poglavar Lao Če poskuša zastrupiti arheologa In pustolovca Indlana Jonesa, da mu ne bi bilo treba plačati obljubljenega diamanta za storjene usluge. Komaj mu uspe pobegniti s transportnim letalom prek Himalaje v Indijo, kjer z Improviziranim padalom pristanejo v neki vasi. Toda tu se šele začno pustolovščine In zapleti, vredni najbolj bujne domišljije. Kot veliko uspešnico so ga prikazovali na beneškem filmskem festivalu, zato seveda tudi na Festu 85. % 10. torek ob 19.00, 11. 10. sobota ob 20.00. ŠKRLATNA ROŽA IZ KAIRA — ameriški barvni Režija: Woody Allen V gl. vi.: Mia Farrovv, Jeff Daniels, Danny Alello, Irving Met-zman, Stefanla Farrovv. New Jersev v času ekonomske krize. Cecilija, žena grobl-jana in brezdelneža, Išče uteho v kinu. Najbolj jI je všeč film ŠKRLATNA ROŽA IZ KAIRA, kjer Igra njen Idol Tom Baxter. Po nekem hudem prepiru z možem gre spet — bogve kollkič že—gledat ta film. In zgodi se nekaj posebnega: oči gledalke In filmskega junaka se srečajo in glavni junak filma ustavi projekcijo In stopi s platna k svoji oboževalki. Zgroženi soigralci ne vedo, kako bi naprej, gledalci, ki so plačali vstopnico, hočejo gledati film naprej. Začne se divja dirka za Izginulim Parom, da bi lahko filmsko predstavo nadaljevali. Izredno duhovito razmišljanje o Identifikaciji z Irealnostjo, splet fikcije In realnosti predstavlja vsebinsko osvežitev v stereotlplh In ža-nrskih kllšejlh, ki sicer ponavadi sestavljajo filmski program, čisto zasluženo je bil film skupaj z našim OČETOM NA SLUŽBENEM POTOVANJU nagrajen s strani mednarodne 'Umske kritike na Cannskem festivalu 1985. FEST 86. PRIPOROČAMO. 9.10. četrtek ob 20.00,11.10. sobota ob 17.00,12.10. nedelja ob 20.00 AMADEUS — ameriški barvni CS Režija: Miloš Forman V gl. vi.: Murrav Abrahms, Tom Hulce Film je lani dobil 8 oskarjev: kot najboljši film, za režijo, najboljšo moško vlogo, priredbo scenarija, kostime, masko, zvok In scenografijo. Če kdaj, tokrat ameriški akademiki niso Pogrešili. Res gre za film leta. Bolj kot na prikazu Mozartovega življenja je režiser gradil na odnosu med dvornim skla-teljem Sallerljem In genialnim Mozartom. Ta odnos morda nI čisto veren, je pa filmsko učinkovit, ko nam predstavlja mefl-stovsko hudobijo nenadarjenega In v svojih bolnih ambicijah ogroženega Salierija, ki mu stoji nasproti naivni, pošteni Mozart. Film na najlepši mogoči način odkriva celim generacijam mladih lepoto klasične glasbe, ki jo sicer zapostavljajo zaradi agresivnega ročka In še mnogo bolj problematične dlsco glasbe. ZELO PRIPOROČAMO. 12. 10. nedelja ob 17.00, 13. 10. ponedeljek 19.00 BUTNSKALA — slovenski barvni Režija: Franci Slak V gl. vi.: Emil Flllpčič, Marko Derganc, Janez Hočevar-Rifle, Majola Šuklje, Mila Kačlč Ervln Kralj neko deževno noč sreča profesorja, ki ga popelje v čuden svet drugačnih ljudi, ki z razbijanjem skal z glavo napovedujejo drugačen svet... Po učinkoviti radijski igri posnet film je bolj eksperimentalni kot zabavni, posebno mladi gledalci pa so ga. vsaj v Ljubljani, kar z veseljem gledali. 14. 10. torek ob 19.00 IZZA REŠETK — Izraelski barvni Režija: Url Barbash V g|. vi.: Arnon Zadock, Muhamed Bakri, Assl Davan V surovem, dobro varovanem Izraelskem zaporu morajo Arabci, Palestinci In Izraelci v vsakdanjem sožitju pozabiti na medsebojne verske, etnične In družbene razlike in predsodke, da bi bilo življenje lahko znosno. Uboj preprodajalca mamil je izkoristila uprava zapora za spodbujanje sovražnosti med Arabci in Izraelci. Na beneškem filmskem festivalu 1984 je film prejel nagrado FIPRESCI. Skupni programski svet ga ZELO PRIPOROČA. 16. 10. četrtek ob 20.00.18.10. sobota ob 17.00,19.10. nedelja ob 20.00. FANTJE ZA ZVEZO — francoski barvni Režija: Jean Couturler V gl. vi.: bratje Charlots, Alexandra Stevvart Popularni komiki bratje Charlots nas bodo tokrat zabavali kot fantje, ki jih je najel poslovnež sumljivega slovesa, da bi pobirali stanarino. Nad njimi je bil navdušen, ko jih je videl na neki poroki, ko so divji pretep spremenili v ročk koncert. Fantje so kaj hitro ugotovili, da je njihov delodajalec gangsterski šef, ki mu oni pobirajo »zaščito«, ne pa najemnino. Po svoje in predvsem zabavno se spoprimejo z mafijo... 18.10. sobota ob 20.00,19.10. nedelja ob 17.00,20.10. ponedeljek 19.00 MORA V ULICI BRESTOV — ameriški Režija: Wes Craven V gl. vi.: Heather Langenkamp, Ronee Blakelv, John Saxon, Amanda Wyss Skupni programski svet očitno ni pravilno ocenil tega filma, nagrajenega na festivalu fantastičnega filma v Avoriazu z nagrado kritike in z nagrado za najboljšo žensko vlogo, ko komaj soglaša, in še to le za gledal- , ce nad dvanajstim letom. Film sicer ne presega okvirov žanra, predstavlja pa zanimivo vsebinsko novost: morilec namreč prihaja iz podzavesti, Iz sanj. Mora sanj se spreminja v resničnost. Glavna junakinja spozna način, kako do morilca: iz sveta sanj ga je treba potegniti v svet realnosti, kajti le tako ga je moč premagati. Kljub njeni navidezni zmagi ostaja zaključek odprt in more še nI konec... zato, da so po pričakovanem uspehu posneli še nadaljevanje, obetajo pa že tretji del. 21. 10. torek ob 19.00 LJUBEZENSKA PISMA S PREMISLEKOM — jugoslovanski Režija: ZVONIMIR BERKOVIĆ V gl. vi.: Irina Alferova, Zlatko Vitez, Krunoslav Šarič, Relja Bašić, Mustafa Nađarević Po mnenju mnogih kritikov »skoraj« najboljši film jugo produkcije leta 1985. Zvonimir Berković, ki snema silno poredko, je spet dokazal, da je neprekosljlv mojster drobnih intimnih atmosfer, kjer zna na najbolj ustrezen način predstaviti krhka čustvovanja. Tokrat predstavlja zgodbo profesorja, ki v bolnišnici spozna lepo Melito, prihajajočo na obisk k bolnemu možu. Profesor je vse bolj obseden od njene lepote in zvestobe. V njeno srce hoče vcepiti nemir. Piše jI anonimna pisma in njena gotovost je vse bolj omajana, on sam pa se je zares zaljubil. Komaj čaka, da ozdravi, da se jI predstavi in pobere sadove svojih prizadevanj. Toda plodove je utrgal brez truda In muk nekdo drug... 23.10. četrtek ob 20.00,25.10. sobota ob 20.00,26.10. nedelja ob 20.00 ZADNJA AMERIŠKA DEVICA — ameriški Režija: Boaz Davldson V gl. vi.: Lavvrence Monoson, Diane Franklin, Steve Antln, Joe Rubbio FIlm Istega režiserja in Istih Igralcev, sodelujočih pri vrsti filmov LIMONIN SLADOLED, VROČI ŽVEČILNIK. Torej film o mladih za mlade: precej disko glasbe, nekaj seksa, precej dvoumnosti In slabega okusa, ob vsem tem pa je velika uspešnica. 25. 10. sobota ob 17.00, 26. 10. nedelja ob 17.00 ČUDODELNI GRM — ameriški barvni-rlsanka Režija: Don Blvth Risanka po Dlsnevevem vzoru nam predstavlja mišjo mamico, ki na poti po zdravilo skoraj zgubi življenje zaradi far-marjeve mačke. Reši jo prijazna, a nespretna vrana. Doma jo čaka nov problem, saj preti, da bo farmarjev traktor preoral ta konec zemljišča in uničil mišjo hišico. Spet pomaga prijazna vrana in jo popelje k Veliki sovi. Le-ta ji da nasvet, da bo rešitev svojih tegob morala poiskati v Čudodelnem grmu... 28. 10. torek ob 19.00 DIVA — francoski barvni Režija: Jean Jacques Beineix V gl. vi.: Frederlc Andrei, Thuy An Luu, vVilhelmina VVIgglns Fernandez Raznašalec telegramov v čudnih okoliščinah dobi dve kaseti, ki ga skoraj uničita: na prvi je posnet koncert znane po-pevkarlce, na drugi je Izpoved prostitutke, ki razkriva imena In dejstva — dokaze o organizirani prostituciji In trgovini z mamili. Prvo kaseto bi radi tajvanski gangsterji zaradi piratske reprodukcije, drugo pa pariški gangsterji In korumpirani policaji ... Silno nenavaden triler, ki zahteva zbranega gledalca. Filmske kritike uvrščajo film skorajda med mojstrovine, čeprav bi po kriterijih zvrsti tega ne pričakovali. 30.10. četrtek ob 20.00,1.11. sobota ob 17.00,2.11. nedelja ob 20.00 KARATE KID — ameriški barvni Režija: John Avlldsen V gl. vi.: Ralph Macchio, Noriyuki Morita Deček Daniel je stalna žrtev nasilnežev, dokler se zanj ne zavzame nekdanji trener karateja In ga »Izšola«. Film zanimivo združuje značilnosti mladinskega filma kot žanra z značilnostmi karate filmov. Kombinacija je kar posrečena, saj je film povsod uspešnica, tako da so že posneli In menda tudi za nas že odkupili KARATE KID 2. 1.11. sobota ob 20.00, 2.11. nedelja ob 17.00, 3. 11. ponedeljek 19.00 ŠKRLATNI DEŽ — ameriški barvni Režija: Al Magnoli V gl. vi.: Prince. Apollonia Katero, Morris Day Fant se želi s pomočjo glasbe izvleči iz neznosnih družinskih razmer in revščine. Pomaga mu spremljevalna skupina in dekle. Značilen primerek filma, kjer je vse podrejeno »zvezdniku« In njegovim glasbenim uspešnicam. ZAHVALA Ob veliki nesreči, ki me je doletela, se ob tej priliki za vso pomoč zahvaljujem kolektivom, posebno Av-toobnovi, TOZD Kovinarski Vrhnika, ŽITU, TOZD Pekarni Vrhnika, Izvršnemu svetu in Skupščini občine ter Civilni zaščiti. Iskrena hvala vsem sosedom, posebno Mariji Gutnik in Tonetu Setni-karju. TEREZIJA BUNJEVČEVIČ ZAHVALA Vsem, ki ste nam nudili nesebično pomoč po katastrofalnem neurju, se najlepše zahvaljujemo. V prvi vrsti KS Bevke, JLA, bližnjim gasilskim društvom, CZ in vsem občanom, ki ste nam pomagali. Lepa je zavest, da v nesreči nisi sam. BEVČANI ZAHVALA Vsem, ki ste nama pomagali reševati po neurju, ko sva ostala brez strehe nad glavo in poznejšo denarno pomoč in gradnjo se iskreno zahvaljujeva. Zahvaljujeva se tudi predsedniku občinske skupščine Hermanu Boletu, Jožetu Prvinšku in vsem z oddelka za ljudsko obrambo za hitro organizacijo nabave in rezanje lesa za ostrešje. MOLE MARTIN in TATJANA ZAHVALA Ob naravni nesreči, ki me je prizadela, se iskreno zahvaljujem vsem delavcem šole Ivan Cankar za denarno pomoč. Posebno se zahvaljujem tovarišu ravnatelju in vsem tistim delavcem šole, ki so takoj priskočili na pomoč pri prekrivanju strehe in reševanju imetja. Zahvaljujem se tudi sosedom in pripadnikom JLA. Bevke, 12. 9. 1986 KATI OGRIN Z DRUŽINO IZ BEVK 52 Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja razpisuje TOZD HOTEL MAN-TOVA Vrhnika prosta dela in naloge SOBARICE Pogoji: Končana osnovna šola Kandidatom nudimo samsko stanovanje. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zainteresirani kandidati naj pošljejo pisne prijave v 15 dneh od dneva objave na naslov: TOZD HOTEL MANTOVA, Cankarjev trg 6, 61360 VRHNIKA. Učim angleščino in francoščino osnovnošolce nižjih in višjih razredov. Tel. (061) 752-141 ; --v ,i'_l_ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Otmarja Jeršinoviča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izraženo sožalje, za darovano cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala kolektivu DO IUV, OOZS Vrhnika, OK ZKS Vrhnika, SO Vrhnika, Svetu KS Vrhnika-Breg ter Društvu gojiteljev malih živali Vrhnika in Logatec. Hvala govornikom Marjanu Kopini, Branetu Jerebu in Francu Petriču za poslovilne besede, pevskemu zboru IUV in godbi z Vrhnike. Še posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Družina Jeršinovič ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dobrega moža, očeta in stri«, a Petra Revna tesarskega mojstra v pokoju se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, spoštovali njegovo delo, mu darovali cvetje in ga-spremili na zadnji poti. Vsi njegovi Ob nenadni boleči izgum zene in mame Urške Križaj se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje in izražena sožalja. Posebej se zahvaljujemo dr. Prebilovi za lajšanje bolečin, g. kaplanu za lep obred. Pokopali smo jo skromno kot je bila njena želja. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi ljubljenega moža in očeta Stanislava Luštreka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, DGMŽ Vrhnika, DO IUV, NZD Vrhnika, g. kaplanu in Ivanki Košir za izrečeno sožalje, poslovilne besede, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji * poti. Vrhnika, 5. september 1986 žena Ivanka ter hčerki Stanka in Branka ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in mami Pavle Ogrin se iskreno zahvaljujemo vsem /;i izražena sožalja, darovano cvetje in izkazano pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Prebilovi /a skrb in humanost. Prav tako hvala njenim sodelavcem za prizadevnost in poslovilne besede, pevskemu zboru, g. župniku in vsem, ki so v trenutkih globoke žalosti sočustvovali /. nami. V globoki žalosti njeni najbližji V prijetnem razpoloženju so upokojenci preživeli popoldne v Močilniku. Srečanje upokojencev Vrhniško društvo upokojencev je za vse člane svojega društva, ki so starejši več kot petinsedemdeset let pripravilo srečanje v Močilniku. Tisto ponedeljkovo popoldne je bilo za kakih 150 upokojencev prijetno. Marsikaj so si imeli povedati, obujali so spomine, na- Jožefa Ogorelec je najstarejša članica vrhniškega Društva upokojencev. smejali so se hudomušnim domislicam nekaterih tovarišev. Z veseljem so prisluhnili opernemu pevcu Ladku Korošcu in njegovemu ansamblu, saj so se jim predstavili s pesmimi, ki so jih v mladosti radi peli. Toplo so pozdravili najstarejše med njimi; Justino Košir, ki je letos dopolnila 94 let, Grbec Mihaela, ki jih ima 95 in Jožefo Ogore- lec, ki ima že 96 let pa je še vedno čila in zdrava. Tudi člani upravnega odbora in predsednik društva so bili zadovoljni obrazov, saj so pohvale prihajale z vseh strani. Velja še pristaviti, da so omogočili to srečanje Občinski sindikalni svet, Industrija usnja in Mantova. (V prihodnji številki pa bomo objavili razgovor s predsednikom društva). 7. gozdni tek »U lovka 86« ŠD POVŽ iz Stare Vrhnike in ZTKO Vrhnika sta 5. oktobra organizirala že 7. tek okoli Ulovke. Na startu pri brunarici v Jamniku se je zbralo preko 200 tekmovalcev, rekreativcev in pohodnikov. Najmlajši, od cicibanov pa do pionirjev so tekmovali na progah od 300m dalje. Starejši tekmovalci so se podali na daljše proge in sicer mladinci, mladinke — članice ter veteranke na 7 km okoli Ulovke. Člani in veterani pa so se pomerili na 15km dolgi progi. Vreme je bilo idealno, sončno in toplo, za tekmovanje in tudi po-hodnike, ki so se v lepem številu podali na 7 kilometerski pohod. Mlad fant (mesar) išče ogrevano sobo na Vrhniki. Tel.: 751-325 Letošnja bogata gobarska sezona je marsikaterega gobarja osrečila. V uredništvu se je oglasil tudi Janez Končan s Podlipe in nam pokazal »gobarsko trofejo«, ki jo je našel njegov oče — jurček raste iz klobuka jurčka. Res prava igra narave. KRAJEVNA SKUPNOST DRENOV GRIČ — LESNO BRDO IN ŠD DREN V skladu s sklepom IO ŠD Dren z dne 4. septembra 1986 POGODBENO ZAPOSLI GOSPODARJA športnega parka. Intereseneti naj posredujejo pismeno prošnjo na zgornji naslov, ali naj se oglasijo na telefon 751-325. J --——--—■--~J Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor; Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko teh- nični urednik) tva. OK SZDl Vrhnika — šti skarr Naslov uredniš-Cankarjev trg 8, tika žiro računa: 30 ......... Teleton- dništva: 751 -325 ia Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o dbdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen . prometnega davka. Zamenjam enosobno stanovanje v Borovnici za enakega na Vrhniki. Telefon: 751-375 Cenjene stranke: UOKVIRJAMO slike, gobeline, diplome. Izdelujemo paspartuje in kasiramo (od 17. do 19. ure). Bojan Novak, Tržaška c. 60, Vrhnika, tel. 751-077 Se priporočamo! INSTRUIRAM MATEMATIKO ZA OSNOVNO IN VSE, SREDNJE ŠOLE Tel.; 061/752-396 Balinarski turnir mladih Športni delavci Komunalnega podjetja Vrhnika so priredili lepo uspeli balinarski turnir, na katerem je sodelovalo 7 ekip Iz vrhniškega področja. Pričakovati je bilo, da se bodo za zmagovalca potegovali balinarji Kovinarske, IUV In upokojenci. Prijetno pa so presenetili tekmovalci prireditelja — Komunalci, ki jih vodi prizadevni Janez Korač, saj so premagali vse svoje nasprotnike. Rezulatati: 1. Komunala. 2. Droga—Žito, 3. Kovinarska, 4. Upokojenci in 5. IUV. Sledilo je dodatno tekmovanje bližarjev in izbijalcev krogel. Ta vrsta tekmovanja, ki je začela v preteklem letu, se z uspehom nadaljuje skoraj na vseh balinarskih turnirjih. To pa zaradi tega, ker v njem lahko nastopajo tudi gledalci, ki jih je vse več. Zmagovalci teh iger pa prejmejo priznanje. Rezultati: Bližanje: 1. Franc Rožnik, 2. Janez Malovašič, 3. Milan Jeraj. Zbijanje: 1. Tone Veber, Logatec, 2. Elo Krompič, 3. Janez Kovač. Ko so preteklo leto športni delavci IUV izvedli na Vrhniki lepo uspeli balinarski turnir, so s tem spodbudili še druge delovne kolektive kot Droga—Žito in Komunala, ki so jim sledili. Verjetno se bodo odzvali še drugi kolektivi ali ustanove. KAREL ŠTIRN Hotel MANTOVA prireja v MOČILNIKU vsak petek in soboto v mesecu oktobru VEČERE SLOVENSKE KUHINJE ob ansamblu TRIGLAV. Priznana delovna organizacija SLOVIN Ljubljana bo sodelovala z brezplačno poizkušnjo svojega, pravkar na trg danega proizvoda ADRIA COOLER od 19.—21. ure prva dva petka in z vini AVIA ob istem času tri naslednje petke v oktobru. Rezervacije miz po telefonu 751-369. V Mantovi pa bodo v drugi polovici oktobra dnevi »Jedi iz testenin«. Ker bi radi olajšali delo skladiščniku in tudi delavcem, zaposlenim v točilnici hotela MANTOVA, naprošamo lastnike dvigal (približno 500kg), ki jih več ne uporabljajo (delovne organizacije v obnovi npr.), za ponudbo le-teh v odkup. GOSTILNA MOČILNIK obvešča vse goste, da pripravijo tudi pogostitve za vse večje skupine. Odslej bodo v tem prijetnem gostišču ob izviru Ljubljanice pripravljali tudi poročna kosila in večerje ali celo prave »ohceti«. Vabljeni! O DELU DRUŠTVA INVALIDOV VRHNIKA Skrb za najtežje invalide Delo Društva invalidov Vrhnika je potekalo po letnem programu dela, ki so ga sprejeli člani na rednem občnem zboru. Po že utečenem programu je v ospredju socialni del za težke invalide in socialno ogrožene člane. Do konca devetega meseca smo dvanajstim članom omogočili klimatsko oziroma to-pliško zdravljenje. Regresirali smo jih v višini 25 do 55 %, odvisno od njihovega mesečnega prejemka. V sodelovanju z Občinsko organizacijo RK je 23 članov dobilo najnujnejša oblačila, sedmim članom smo omogočili nabavo kurjave, dvema pa jo je nabavilo društvo. Opravljenih je bilo tudi nekaj obiskov težje obolelih na njihovem domu. Ostali program dela je vseboval spoznanje in združevanje našega članstva. 8. marca smo se srečali z našimi članicami in jim pripravili kulturni program. Srečanja se je udeležilo 137 članic. Dan mladosti: organizirano srečanje invalidov Vrhnike v Starem mlinu. Udeležba: 205 članov. V juniju množično kolesarjenje v Borovnico. Udeležba: 118 članov. 21. junija: srečanje invalidov Notranjske v Logatcu. Udeležba: 176 članov. 30. avgusta: izlet ria Koroško v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj gradeč; ogled muzeja NOB, obisk krajev, kjer so potekale sklepne borbe, obisk Prežihovine. Udeležba: 100 članov. Čez vse leto smo bili z manjšimi skupinami oziroma z delegacijami prisotni na raznih kulturnih in ostalih prireditvah v občini Vrhnika in občinah notranjske regije. Izvršni odbor meni, da je naše delo dovolj plodno in množično glede na starost društva in glede na sredstva, s katerimi razpolaga. Do konca leta načrtujemo nabavo še nekaj najnujnejše ozimnice za najtežje invalide, novoletne obiske z obdaritvijo na domu ter zaključitev športnorekreativne dejavnosti, ki je bila že preko leta dovolj pestra. Dl VRHNIKA Srečanje v Starem mlinu je popestril »Krjavelj« iz Muljave Utrinek s kolesarjenja v Borovnico. J